DOMOCJ Dopise in spise sprejema uredništvo »Domoljuba«. — Telefon 25-49. Prostor ene drobne vrstice v inseratnem delu stane 10 Din. — Naročnina Stane 38 Din zn celo leto, za inozemstvo 60 Din. Posamezna Številka 1 Din. inserate in reklamacije sprejema uprava »Domoljuba«. — Telefon 29 92. Zakaj se toliko ženejo Danes, ko je svet tako zaverovan v gmoto, ko se v stiski in pomanjkanju vse peha za dinarjem, in ko se zdi, da samo petičnik kaj velja, bi utegnil kdo sumiti, da gre tudi pri vabilu in agitacij za dobre, krščanske časopise zgolj za dobiček in zaslužek. Tako govorjenje bi bilo pogrešeno in natolcevalno. V mislih imamo predvsem liste, ki izhajajo v področju »Katoliškega tiskovnega društva« v Ljubljani, to so: »Bogoljub«, »Domoljub« in »Slovenec«. Vodstvo »Katoliškega tiskovnega društva«, ki že skoraj pol stoletja kot odlična kulturna ustanova skrbi — kakor velevajo njegova pravila — za izdajanje v versko-nravnem in pa-triotičnem duhu urejevanih časopisov, knjig in spisov, se zaveda, da je ta vzvišena naloga docela po namenu Katoliške akcije, da je to delo ne le bogoljubno, marveč v neprecenljivi blagor slovenskega ljudstva; saj mu pomaga ohranjati najdražje svetinje svete vere in materinega jezika, obenem pa ga dviga do one prave omike in izobrazbe, ki utrjuje tudi častno blaginjo. Da bi se ta plemeniti namen v tem večji meri dosegel, se vodstvo in odborniki zgoraj omenjenega društva in njegovih ustanov (»Jugoslovanske knjigarne« in »Jugoslovanske tiskarne«) prostovoljno žrtvujejo in ne prejemajo nobenih plač in nagrad. Društvo obrne vse eventuelne prebitke v prid dobrega tiska. Ker pa zadnja leta dohodki — žal — ne krijejo izdatkov, je nastala velika skrb, kako kriti primanjkljaje. Prav zaradi tega pa smo morali agitacijo za uaroč-bo naših krščanskih listov bolj živahno razplesti. 0 važnosti in pomenu dobrega časopisja ee je v teh letih toliko prepričevalnega napisalo in povedalo, da skoraj ni treba tega več ponavljati. Pisatelj Ketteler je zapisal tole pomenljivo rečenico: »Vera je prva, časopisje pa druga velesila sveta.« A dobro pomnimo, da velja ta rek tudi za slab tisk, ki ga je marsikje — žal — mnogo več, kot dobrega. Nauk za vse dobromisleče je jasen: Valu zmot in neresnic moramo mi katoličani postaviti nasproti veletok, velesilo resnice. In ta velesila je dobro, krščansko časopisje. Ni nam neznano, koliko dobrega je storil apostol narodov, sv. Pavel, za zveličanje človeštva: učil je vsepovsod Kristusovo resnico, trpel je zraven, opominjal z besedo, pismom in zgledom, da bi vse za Kristusa pridobil. In če bi danes prišel med nas? Kaj menite, česa bi se lotil? Postal bi brez dvoma katoliški časnikar, tako smo slišali že večkrat in tudi brali. S tem je dovolj izpričano, kako važno vlogo ima dane« katoliški časopis, Prižndca dane« ne zadošča več. Sola tudi ne. Treba je, da oni, ki so poklieaui, s tiskano besedo oznanjujejo božjo resnico, bistrijo versko pojme, vzpodbujajo omafaljivce, svetujejo dvomljivcem, zavračajo zmote in utrjujejo ljubezen do Boga, do bližnjega in domovine. Vsi se zgražamo, ko slišimo, kaj vse počenjajo s katoličani in s katoliško Cerkvijo na Mehikanskem: kako se katoliškim vernikom kratijo vse pravice, uničuje vsaka svoboda, jemljejo duhovniki in tirajo iz domovine! Nehote se usiljuje vprašanje, kako je moglo do tega priti, ko je vsa Mehika in nje prebivalstvo katoliško!? En odgovor na to vprašanje snw že večkrat brali: Katoličani niso pravočasno poskrbeli za dobro krščansko časopisje. Prav zaradi tega je sedanji papež Pij XI. pisal mehiškim škofom med drugim tudi tole: »Mi mislim«, da ni danes ničesar, kar hi bilo večje važnosti, kot širiti dobro časopisje.« Mi verni Slovenci imamo že tako časopisje, samo podpirati ga je treba in naročati. Zakaj? To smo pravkar slišali. Pa imamo še drugih razlogov dovolj. Poglejmo, kaj nas uči lastna skušnja. Ali najdete v družinah, kjer ne marajo poznati krščanskega, verskega časopisa, vzorno družinsko življenje, skupno molitev, skrb za službo božjo in za prejemanje svetih zakramentov?! Ni treba pripovedovati, kdaj, zakaj in kako se naseli v prej dobre družine kar naenkrat posvetni duh, prezirainje verskih stvari, napuh in nasprotstvo do duhovnikov. Tudi to stoji: V župniji, kjer ni razširjeno kr-. ščansko časopisje, se takoj pozna, da peša krščanska vnema. Presenetljiva ugotovitev S strahom smo v začetku letošnjega leta gledali v bodočnost. Gospodarska stiska se ni zmanjšala, ampak postajala od dne do dne hujša. Po deželi je zavladala siro.ščina, knkoršne najstarejši ljudje ne pomnijo. Resno smo se bali, da i ..t par tisoč naših naročnikov omagalo in da se bodo pod silo razmer morali odpovedati »Domoljubu«, ki je morda že cela desetletja redno obiskoval njihove družine. Razumljivo: če za sol in petrolej ni dinarja, kje naj bo za časopis? Ko pa smo te dni preštevali tisoče naših naročnikov, smo bili naravnost presenečeni. Njihova armada je ostalu cela. Pa ne le to; celo zrasli smo marsikje! Tako moramo predvsem pohvaliti župnije v dekani-juh Cerknica, Kočevje, Radovljica in Semič, ki izkazujejo letos znatno višje število naročnikov, kakor lansko leto. Pa tudi drugod so naši prijatelji svoje postojanke trdno držali. Vsa čast in hvala jim! Ta ugotovitev je tako razveseljiva, da se upravičeno lahko pobahamo z njo pred javnostjo. Saj je jasen dokaz, dn se slovensko ljudstvo živo zaveda, kakšen pomen ima dandanes dober tisk za vsako družino. Zato naše družine za dobro čtivo žrtvujejo vse. Morda so si marsikje očetje in matere od ust pritrgali potrebne dinarje, du so mogli dati sebi in svojim družinam potrebne duševne hrane v obliki dobrega lista. Prav so storili! Svoj kapital so bogato naložili! Nikdar se tega ne bodo kosali! Za uredništvo in upravo »Domoljuba« pa po teh ugotovitvah velja geslo: Zvestoba za zvestobo! S prihodnjo številko bo »Domoljub« stopil v 48. leto svojega dela za ljudstvo. Kakor je vstt zgodovina našega lista častna, tako bodi tudi prihodnjost. Vr,e bomo storili, kar nain bo v danih razmerah mogoče, da bo naš list tudi v bodočnosti ostal zvest prijatelj in voditelj slovenskih katoliških družin. Skušali bomo v preprostih člankih razložiti vsa aktualna vprašanja, na katere mora zaveden Slovenec in katoličan vedeti pravilen odgovor. Med novicami bomo prinašali vesti iz inozemstva in iz domovine, tako da bodo v skrajšani obli-: i zvedeli čitatelji za vse, kar bolj na široko obravnava dnevno časopisje. Kratki in zanimivi dopisi o življenju na deželi bodo vedno dobili mesta v listu. Zanimive povesti, razprave in slike bomo objavljali tudi v prihodn jem letu. Posebno važnost bomo polagali na »Do-moljubovo prilogo »Gospodar in gospodinja«, ki bo tedensko prinašal potrebna navodila za naše kinečke domove. Že sama priloga je vredna, da se naročimo na list. Nad 400 temeljitih gospodarskih in gospodinjskih člankov prinese na leto, poleg pravnih nasvetov, drobnih gospodarskih vesti in kuhinjskih nasvetov. Vezana »Do-moljubova« priloga je dragocena zakladnica za vsakega gospodarja in gospodinjo. Ni še konec krize! Čakajo nas težki časi tudi v bodočem letu. Vendar nas tudi letos ne bo premotila nobena stvar, da bi dali slovo »Domoljubu«. Tudi za bodočnost naj velja načelo: »Domoljuba v vsako slovensko katoliško hišo! ZASTONJ BOSTE ZIDALI CERKVE, ZASTONJ PRIREJALI MISIJONE, ZASTONJ BODO VSE NAŠE DOBRODELNE NAPRAVE, čE NE BOSTE UVAŽEVAI.l DOBREGA TISKA, POSEBEJ DOBREGA ČASOPISJA. (PAPEŽ PIJ X.) Sfran M*. ,DOMOLJUB«, dno 2R decembra 193^ štev. 52. Domoliubove" požarne podpore 176.000 {io prejeli doslej »DomoljitbovU naročniki polarni!) podpor. Samo v letu 193« je prejelo podporo v znesku 1000 Din Šestintrideset naših naročnikov: Joief Avsee, Knežja njiv« 15, pri Ložu; Mihael Stempihar, Voglje 42, Šenčivr; Janez, kramar, Soteska 23, pri Straži; Antoai Yah-čič, Leskovec pri Krškem; Marija Krajšok, Bi-strk-n 10, St. Kupert; Franc Kocuvan, Sovjak 53, Sv. Jurij ob Sčavniei: Franc Trdinu, Dom-Iftte, Ljubljanska cesta 90; Pavel Skočaj, Vr-binska vas 10, Lesko vee; Franc Brcgar, Brinje 6, Dol pri Ljubljani: Marija Pikolnik, Strmec it. t. Vel. Lašče; Jane/. Žnidaršič, Dolenja vas 43, Cerknica: Marija L'han, Rodine, Trebnje: Jakob Žlebnik, Stanežiče 32, St. Vid nad Ljubljano: Marija Muc, Krivoglavice 28, Podzemelj; Alojz Malešič, Boršt, Podzenrvelj; Janez God- dinarjev nov Sv Ana 9, Tržič; Jožef SuhadoJnik, Gorenja'vas 8, fimvjeta; Janez Smolnikar, Laseno I, Smartio; Jožef Bajt, Mamice. St. Janž; Jožef Kupic, Ljubljana, Ilovica 91; Leopold Vek. Jute* 5, Majšperk; Jož. Fink, Podrojc 18 toart-no; Marija SlražšKar. Begunje 55, nad Cerknico; Fran- Vodnik, Studor 5, Leskovica; Franc Mik lic. Stavkava« 27; Anton Zupančič. Stavča-v Domoljuba« je »ai. nn. čigar »ajdov list prihaja, miroma kdor je vpisan pri poverjenika, neglede na to, kdo je dal d*«ar M, n aro« ivo lista. III. Naročniki, ki prejemajo list pri poverjeniku, naj tam plačajo celoletno naročnino v sgoraj navedeaem času in posbrbe, da bosta seznam naročnik«* ia naročnina pravočasno odposlana » Domoljubov!« upravi t Ljabljani. IV. Ssračnik-pegorelee naj nstmaailn e p*iaru priieri potrdilo županstva in šapnega Brada, la ms je brez lastne krivde pogorela stanovanjska hiša ali stanovanje, ia da je — če prejema list pri poverjeniku, res pravočasno plačal celoletno naročnino «a leto 183o. V. Požarna podpora se ne izplača, četudi bi bili Izpolnjeni vsi drugi pogoji: 1. pogorolcn-naročniku, ki je požar nam povzročil; 2. naročniku, ki mu pogore samo gospodarska poslopja: hlev, skedenj, svinjaki, stel-■ik, kolniea, kerolec itd.; 3. stanovanjskim podnajemnikom; 4. lastniku dveh ali vež stanovanjskih hiš, ako mu pogori hiša, v kateri redno ne stanuje. Ce pogori hiša moža, čigar žena je naročena na ^Domoljuba«, ali faiSa očeta, čigar sin ali hči prejema »Domoljuba«, pogorelee nima pravice do podpore. Uprava »Domoljuba« se bo lega pravilnika točno držala in prošenj »^upravičencev ne bo uvaževala. Naročnina za tednih »Domoljub** Po pošti.....Din 38.~- v skupnem zavitku . Din 36.--hi inozemstvo . . . . Din 60 na leto. Vsak »Domoljubov« naročnik dobi v pri- meru, da mu pogori njegova stanovanjska hiša, oziroma stanovanje, 100« Din podpore, ako je v januarju poravnal naročnino za vse ieto. (Glej »Pravilnik«!) Bogu ali satanu ? Organizacija brezbožnikov je že pred desetletjem prestopila meje boljševiške Rusije in upostavila svoje celice tako ali tako po vsem svetu. Mehiko so si že čisto osvojili. V .Španiji jim je za enkrat še iz-podlelelo. Na stotisoče in še več pristašev imajo v Franciji. Nemčiji, Češkoslovaški, Belgiji, Svici, deloma tudi na Balkanu, v Združenih državah severne Amerike itd. Povsod izdajajo brezverske časopise in knjige, ki so neredko v ovčjih oblačilih grabežljivi volkovi. Izdajajo brezverske časopise in knjige, smešijo bogočastje in ■vero, širijo razne vrste nečistosti in pohujšujejo mladino, Brczboštvo se skrivoma uveljavijo v najrazličnejših svobo«lomigel-nih ustanovah Najboljša obramba proti organiziranemu brezbošt-u ie odločno katoliško časo- 7F pisje. Komu hočeš biti pomočnik, Bogu nli satanu? Katoličan, ki ima v svoji hiši veri nasproten, nli brezbarven list, naj ve, do daje pod svojo streho zavetišče zagrizenemu sovražniku svojega verskega prepričanja. Časopisje je največja sil« sedanjega Časa. Ono lahko napravi mnogo zla, p« tudi mnogo dobrega vsemu svetu in tudi sami Cerkvi. Nikoli ne boste dovolj storili za dobro katoliško časopisje. — Pij XI. »■»■■»■■■■■BliaBBaaasBBBMgBgHaBBB NEŠTETI ZGLEDI DOKAZUJEJO. DA JE MLADINA, KI BERE UMAZANE RO MANE, PODLISTKE, POVESTI, OPOL-SKE NEZNANSTVENE RAZPRAVF IN POTOPISE V SLABEM ČASOPISJU 17 GUBLJENA ZA BOGA, ZA ČLOVEŠKO DRUŽBO IN V PRVI VRSTI ZA SVOJE LASTNE STARŠE. J Uredništvo in uprava Uredništvo in oprava imata pri vsa, kern listu popolnoma ločen delokrog, Upm. va so peča izključno z gospodarsko platj0 M sta: zbira naročnike, razpošilja list, pt;. občuje časopisne oglase (inserate), daje po-jasnila in tprejime ponudbe na oglase Uredništvo pa skrbi za vso tvarino v j|,>t„' irvzemši časopisne oglase. Naročniki naših listov naj vpoštevajc sledeče: Vee članke, dopise, slike, pravu* vprašanja, pritožb« in nasvete glede v«©, bine lista je treba nasloviti iu* uredništvo Naročnino, želje in pritožbe glede pošilja.' nj« lista, časopisne oglase ter ponudbe in povpraševanja na oglase je treba naslovili ua upravo lista. Prosimo p. n. naročnike, da na razliko med upravo in uredništvom lista dobro pa-zijo. Lc tako se je mogoče izogniti neljubim pomotam. • Reklamacije Pri ogromni množini lista, ki ga je treba v nuj krajšem času razposlati narofni-kom, se kaj rada zgodi kak« napaka, vsled katere eden ali več naročnikov lista ne dobi. Lahko se v naglici zgodi, da list pošljemo drugi pošti, lahko se naslovni listek odlepi in podobno. Kljub največji pazljivosti sc taki slučaji pri v»e(i listih dogajajo. Naročnik, ki lista ne dobi, ali pa zapazi nered pri dostavljanju, nuj to takoj sporoči upravi lista in zahteva naknadno številko, ali pa odpravo napake. Časopisne reklamacije so poštnine proste, uko jih kot take označimo na naslovu in ako jc vsebina res samo upravnega značaja. „Domotjubavi" dopisi V Sirk čo*npis je zelo hvaležen miim svojim prijateljem, ki jnu sjtoročajo raz-ne zanimive novice. Tudi v »Domoljubu« dopise rodi objavljamo. Dobro pa je, du dopisniki vedo, kaj ia kako naj dopise sestavljajo. Dopisi morajo biti zanimivi, to se pravi taki, da jih i. veseljem čitajo tudi naročniki, ki razmer dotičnega kraja ne poznajo. Ni vsaka malenkost in brenpomembnost za časopis! Dopisi morajo bkti resnični. Vsako zavijanje resnice dela škodo dobremu imenu li*ta in marsikdaj tudi hude gmotne stroške. Saj jc znano povsod, kako hude kljuke imajo paragrafi tif-koviiegu zakona! Osebni napadi in žalitve ne suudajo v pošten čaeopis. ("'nsi, ko smo po listja zlivali gnojnico eden na drugega so minili, i« želimo, du bi se ne povrnili več. Tudi razni fun-tovsKi pretepi in nenravni /upletljnji niso vredni, da bi iih obešali nn veliki zvon. Stare »novice« niso v (V' novice, /Mo je treba vsako reč listu čim preje -»poročiti. Dopisnike opozarjamo, da moramo imeti dopi.se najkasneje vsak ponedeljek v rokah. Dopisi, ki pridejo šele v tor<* ali kasneje, morajo čakati prihodnje števil«-Dopisi brez podpisa, pa če so še tako lepi in res,' nični, romajo brezpogojno v koš! Prosimo tuni. do to. kar hočete imeti objavljeno v »Domoljubu«, pošljete naravnost uredništvu. Za dopise, ki jih pošiljate n. pr. uredništvu ».Slovenca« ali pa upravi listov, ne moremo prevzeti odgovornosti. Poleg dopisov 1 >01110 rudi natisnili tudi zanimive slike iz. življenja na deželi. Slike |>a nio- - ..... ......vljenja--- ----- io biti razločne im jasne, drugače nlso "ff" oljive. Slike nn željo vrnemo, niko je na hrht« »like natančen naslov onega, ki gu slika l>rr"' »tnvlja in onega, ki jo žeii »meti nazaj- Včasih Č11 jemo pritožbe, da ia ali 01111 tl-le: mogoče se je «lopis izgubil. predno je w segel uredništvo, morda nam ga zaradi ti«K<> • nega zakona ni bilo mgooče objaviti, morda f ni bil podpisan. rai« rnl» Stev- 52- __»DPMOLJ UBc, dne 88. decembra 1954, »SLOVENEC" slovenski katoliški dnevnih I Katoličani morajo z vso silo delati na I to, da si v javnosti pribore tisti ugled, ki I ga zaslužijo. Če pogledamo po svetu, vidi-I mo, da katoličani v javnosti povsod le to-I liko pomenijo, kolikor so si sami znali utr-I diti svoje stališče in uveljaviti svoje zah-I teve. NajboljSi in najuspešnejši glasnik I katoliškega javnega mnenja pa je kuto-| HSki dnevnik. V deželi, kjer je katoliško | dnevno časopisje prišlo do veljave, so tndi I pravice katoličanov zavarovane. '['udi slovenski katoliški pokret ima svoje glasilo, svoj dnevnik. To je »Slovence«, ki že 62 let častno vrši svojo nalogo. »Slovencu« z mirnim srcem lahko prištevamo med one redke dnevnike, ki se jim ni treba sramovati svojega dela ne doma, ne v inozemstvu. Čitatelj »Slovenca« je vedno natančno informiran o vseh dogodkki, ki jih mora kot član sodobne človeške družbe vedeti in o katerih mora znati narediti pravilno sodbo. »Slovenec« nudi svojim čitate-Ijem toliko zdravega čtiva, da jc prava zakladnica za vsakega naročnika in njegovo družino. »Slovenec« se drži dosledno katoliških načel in vse pojave javnega življenja presoja in ocenjuje s tega vidiku. »Slovenec« v najlepšem pomenu besede vrši naloge Katoliške akcije. Zaio veljaj pravilo: Slovenski kaioliški dnevnik je vreden, da pride v vsako slovensko katoliško družino. Kdor le more, naj ga naroči! Kdor ga pa naročiti ne inore, naj ga vsaj bere pri znancih, v čitalnicah i. t. d. Posebno priporočamo »Nedeljskega Slovenca«, ki ga vsakrlo lahko naroči posebej aii ga pu kupi pri razprodajalcili, ki jih lisi ima skoro v vsaki slovenski župniji. Tvarina »Nedeljskega Slovenca« je prirejena posebna za naše čitatelje po deželi. Vsakdo je z njim zadovoljen. Poskusite še vil „Ponedeii&hi Slovenec" Tednik »Ponedeljski Slovenec« je dopolnilo dnevnika »Slovenec, ki ob ponedeljkih ne izhaja. »Ponedeljski Slovenec« prinaša čitateljem v zanimivi obliki nedeljske novice iz domovine in iz inozemstva. Posebno pazljivo zasleduje življenje naših bratov za mejami. Izčrpno poroča o vseh panogah domačega in tujega športa. Za onega, ki hoče biti o vseh dogodkih točno poučen, je nujno potrebno, da si poleg dnevnega »Slovenca« naroči tudi »Pone-deljskega Slovenca«, ker dnevni »Slovenec« nc ponavlja novic, ki jih je objavil »Ponedeljski Slovenec«. Naročnina za dnevnik ,»Slovenec" Mesečno......Din 25.— četrtletno......Din 75.— polletno......Din 150.— letno........Din 300.— Nedeljski »Slovenec" stane Mesečno ....... Din 8.— polletno.......Din 48.-» letno........Dim 96.— Potncdelfski Slovenec" stane Mfw5no........Din 5.— polletno.......Din 26,— letno ........Din 50.— Stran 655. Opozorilo naročnikom Današnjo številko »Domoljuba« smo iz* iuhničaik ozirov izdali v zmanjšanem obsega, a v "O.&SO izvodih. Vsak naročnik ia poverjenik prejme dvojno številko. Prosimo naročnike in zlasti poverjenike, da odvisne številke brezplačno rnzdele med one, ki »Domoljub«« še nimajo. Prihodnja novoletna številka »Domoljubu« izide zopet v povečani obliki. tpVriec" in »Angelček" Tudi naši najmlajši rodi čitajo. Posebno važno je, kaj mladina čita. Če ji ne bomo dali dobrega čtiva, bo segla po slabem, ki rodi v mladih srcih nepopravljivo škodo. Mladinska lista »Vrtec« in »Angelček« sta namenjena za šolsko mladino; prvi m učence višjih, drugi za učence nižjih razredov. Oba mladinska lista nudita mladini obilo vzgojnega, poučnega in zabavnega čtiva, ki je staršem najbol jša opora pri težkem vzgojnem delu. Oba lista staršem najtopleje priporočamo. »Vrtec« stane na leto Din 15.—, Angelček «pa Din 5.— . Brez katoliškega tiska smo katoličani nič Brezverci v Mehiki in v Rusiji se imajo svojim velikim uspehom zahvaliti svojemu močno razširjenemu časopisju, za katero žrtvujejo sovražniki vere in Boga ogromne milijone. Kaj pa mi katoličani? Ali se ne bojimo vsake najmanjše žrtve za katoliški tisk? Kako težko odrinemo par deseti;!; o v v ta namen, in vendar je resnica, da bres katoliškega tiska smo katoličani nič — brez moči. Pierre d'Ermlte: Vraga sem Na vogalu ulice sem srečal vraga. Bil je skrbno oblečen, v sivi suknji, hlačah z brezhibnim robom, v modernih čevljih in rdečih nogavicah. >Kaj počeš tukaj?« mu rečem. (Kajti midva se tičeva.) »Tvoj shod nekoliko nadziram ...« > To rej te nekoliko vznemirja, a?« »Oh — ne posebno ..Ton njegovega glasu je bil sarkastičen, toda v očeh, ki so bliskale za očali z rjavimi roženicami, sem čital laž. Pričel je lagodno korakati ob memi. »Delajte, kolikor hočete, ja« vas vse skupaj držim za vrat! Nad vašimi poročili se zabavam ... Vaši sklepi mi povzročajo prijetno veselje, ki ga že skoraj nisem več vajen... Vidite tole roko?« Pokazal mi je svoje ko-Sčene prste. »S to roko sem zavezal katoličanom oči — l>o že kakega pol stoletja od tega, in vozel drži izvrstno...« Nekoliko nervozno mi je s svojo palico pokazal po miniogredočih. »Glej tega elegantnega gospoda; ta že ima mojo zavezo na očeh. Katoličan je, razumeš, katoličani Pa jo naročen na moj dnevnik. So več: vsak večer pošlje slugo, da mu kupi veri in cerkvi neprijazen list. Prečita ga, nato ga vrže v koš, odkoder roma po vsej hiši, noter v kuhinjo. Da, dobro ima zavezane oči!« Nekoliko dalje srečava mlado damo. »Jo vidiš? Sedaj gre k maši, A kljub temu je moja zelo zvesta naročnica. Vsak dan kupi moj list. 25 centimov, boš rekel — kaj je to! — Seveda, le kapljica v morje je, toda brezmejni ocean je sestavljen iz samih malih kapljic. S 25 cemtimi te dame ta tisočev drugih sem si zgradil krasne palače v središču mesta, ki so moje, opremljene z najmodernejšimi tiskarskimi stroji in brzojavno zvezane z vsemi središči sveta ... Tudi ta katoličanka ima zavezane oči!« Prišla sva do kioska, kjer so prodajali časopise. Satanu so oči zagorele: »Štej vase časnike, no, le kar štej jih!« mi je zaklicaL Pričel sem šteti: Eden, dva, tri, Stari, pet. To je bilo vse. »Preštej pa sedaj moje!« Od ene publikacije do druge se je pomikala njegova palica: »Ta je moj, uvodnik v tem je tudi moj, tu je podlistek moj, tu so oglasi, v tem podobe...« Naštel jih je 43 ... Mimo je šel duhovnik. Satan mu je sledil z očmi z iizredno pozornostjo. »Verjameš, tudi ta ima zavezane oči. Glej i ga, ves je zasopel. Pravkar je govoril v cerkvi j lep govor. Marsikaj mi je pokvaril — govor je 1 bil dobro pripravljen — a kaj! Pred seboj je imel 400 poslušalcev, ki so že napol prepričani o toni, kar jim pove. Medtem ko jaz — le poglej moj kiosk, kako nese.. Bilo je pet popoldan in množim vrela na kolodvor. Uradniki iz pisaren, delavoi iz delavnic so se drenjali okrog kioska im pro* dajalka jim je komaj sproti podajala časopise. Vsakih pet minut pa je pridi r j« 1 kolesar ia ji izročil ves zaeopel nov sveženj časnikov, še dobre, ne naroče »Bogoljuba«? Ali veš, kako dobri ljudje sodijo o »Bogoljubu« ? Odgovor na zadnje vprašanje najdeš v prvi številki letošnjega »Bogoljuba«. Tam beremo tudi to-le .... zanimivo pismo: »Ae moremo naročiti oseh verskih listov; preveč jih je, tBogoljubm pa ostanemo zoesti, naj stane, kar hoče. Toliko lepega ste nam napisati o letniku, ki ga imam pred seboj. Saj to šele sedaj vidim, ko listam iteoilko za iteoilko. In s prekrasnimi slikami ste ga opremili; le kje jih dobite, da Vem jih ne zmanjka? Verjemite mi, da je Bogoljub o naii državi med najbolj priljubljenimi knjigami. Pooedaii Vam namreč moram, da imamo ose zadnje letnike vezane in da jih prao pogosto — očasih tudi — skupno prebiramo. Vsake iteoilke kar težko čakamo. Saj splošno točno prihaja. Včasih se pa le kak dan zamudi. Ne nemo, po čigavi krivdi. Takrat ie posebno nestrpno pričakujejo pismonoia naša dekleta, če jim morda oendar že prinese novo *Bogoljubooo< iteoilko. Bodite prepričani, da bomo tBogoljubat priporočili osem, ki smo z njimi o zvezi. 7.a sosedove. ki so res o velikih denarnih zadregah, ga bomo pa kar sami plačali. Pozdravljeni! Pa srečno nono leto! \\ V., Zanimivo bi bilo. če bi v >Bogoljubu-' na-' tisnili vsa številna pisma, ki jih je uredništvo prejelo lani od Slovencev v Italiji. Kako hudo jim je po »Bogoljubu«, ki jim je bil vodnik in svetovalec v težkih urah, pa razvedrilo v za-puščenosti. Toda uredništvo jim ne more pomagati. ker lista ne dobe v roke, četudi bi ga jim poslali. Bog nas varuj takih razmer! Koliko stane „Bogoljab" »Bogoljub« stane za vse loto 20 Din po pošti, 18 Din v skupnem zavitku. — Za inozemstvo je sledeča letna naročnina: 8 italijanskih lir, 3 avstrijske šilinge, 15 čeških kron, 12 francoskih frankov, pol ameriškega dolarja. Časopisni oglasi Časopisni oglasi (inserati) imajo značaj velikega sejma. V oglasih se nudi najrazličnejše blago naprodaj, tam se lahko ogla. šajo tudi kupci za najrazličnejše stvari. Časopisni oglasi imajo vedno uspeh. Ako n. pr. prodajate posestvo in daste to vest v časopisni oglas, boste med desettisoči čita-teljev gotovo dobili veliko ljudi, ki ee hodo za nakup vašega posestva zanimali. Ako iščete hlapca, deklo, vajenca itd., boste na časopisni oglas prejeli kopico ponudb iz vseh krajev. Zato je denar, ki ga je treba odšteti za oglas, zelo dobro naložen. Najbolje je, da se glede cene in oblike oglasu dogovorite z upravo lista, ki vam bo brezplačno dala vsa potrebna pojasnila. Posebno opozarjamo na male oglase v »Slovencu in »Domoljubu«. ' ffDomoljubovi" mali oglasi Vsaka drobna vrstica ali nje prostor vel ja zs enkrntni natis 5 Din ali povprečno po 1.50 Din beseda. Redni »Domoljubovi« naročniki plačajo za take oglase samo polovico. V »Mali oglasnik« se sprejemajo v prvi vrsti oglasi, s katerimi iščejo gospodarji ali obrtniki poslov, pomočnikov ali vajencev ali pu ti slednji službe ali zaposleuja. Dalje spadajo tu sem vse ponudba kmetovalcev za nakup in prodajo poljskih pridelkov in orodja, naznanila o nakupu in prodaji posestev, zemljišč, strojev, orodja itd. ter razni stanovanjski oglasi in podobno. Običajna trgovska ali obrtniška reklama spada v navadni oglasni del »Domoljuba«. Pristojbina za male oglase se plačuje naprej. Oglasi, ki jih prejme uprava po pošti brez istočasnega nakazila v denarju ali znamkah — razen onih stalnih, dobro poznanih inserentov — se objavijo šele, ko dospe oglasna pristojbina. Pri naročilih brez istočasnega plačila pošlje uprava obvestilo o ceni oglasa za eno ali več objav in položnico zn nakazilo denarja. Oglas se objavi šele po prejemu nakazila. Oglasua pristojbina se plačuje naprej po nakaznici, v pismu ali pa po položnici čekovnega računu št. 10.349, ki je določen samo za plačevanje oglasov. Po položnicah, ki so določene za pošiljanje naročnine, nikar ne plačujte oglasov. Ponudbe, ki dohajajo upravi na razne male oglase, shranjujemo najdalje mesec dni. Za shranjevanje in izročanje ponn rib ter naslovov inserentov pri upravi ali njenih podružnicah sc nič ne plača, plačati pa sc mora poštnina za pismene odgovore. „Siovenčevi" malt ozimni Vsaka beseda velja 1 Din. Najmanjši oglas do 10 besed stane 10 Din, Oglasi socialnega značaja; posredovanj« služb brezposelnim, mest za pomočnike in vajence, stanovanj in sobic najemnikom in prodaje raznih opravnih predmetov, se računajo po 50 par ata besedo, najmanjši oglas 5 Din. Ženitveni oglasi beseda 2 Din. Inseratni davek se zaračuna posebej in znaša za vsako objavo 50 par. Mali oglasi se sprejmajo vsak dan razen nedelj in praznikov do šestih popoldne- Svetovni bog za vero in mevem Bojišče je časopisje. Tisk je velesila vere in nevere. Dve armadi korakata: ena, ogromna, proti peklu; druga manjša, navzgor. Obema na čelu stoji tisk. Boj je hud; vsak dan bitke, boj na življenje in smrt. Kdo se ne zaveda važnosti vojne na kosu papirja? Oni kristjani se je ue zavedajo, ki menijo, da zadostuje, če v cerkev hodijo in oni katoličani, ki se le preveč izgovarjajo s krizo in godrnjajo, češ da je že preveč katoliških čnsopisov. Naravnost ubežniki in izdajavci pa so oni katoličani, ki naročajo in podpirajo brezbarvne in protikatoliške liste ter vse čitajo, kar jim pride v roke. Katoličan je ves povsod, ali ga pa ni. »Kdor ni z menoj, je zoper mene, in kdor ne zbira, raztresa«, pravi sv. pismo. Prav odtod, ker so mnogi menili, tla morejo služiti dvema gospodoma, je prišlo do »BOGOLJUB« najboljši in najlepše opremljeni nabožni mesečnik v naši državi. Ima vedno lepe slike v bakro-tisku. Pišite, da ga Vam pošljejo na ogled. Naslov: »Bogoljub«, Ljubljana, Jugoslov. tiskarna. aaaaBaaMaMaaaa*eisas«&&a>aiaaaa«;*!BH« tolike moči brezboštva in do preganjanja Cerkve v Rusiji, Mehiki, Španiji iu še marsikje. Slovenski katoliški tisk sicer nikakor n i fantek-slabič, vendar še ni dorasle! v korenjaka, kakor nizozemski. Ne odnehaj-mol Kristus Kralj naj zavlada v vseh srcih vseh Slovencev! Vi pa, onstran v nasprotnem taboru, se nikar ne bojte, da bo to za vas nesreča. Naša poštena udarnost, ki se je ne sra-mujeao, je najprvo odločno, a preudarno odrivanje in izrivanje versko brezbarvnega in protikatoliškega časopisja, ki ga nado-mestujemo z dobrim, mirnim, pu odločno katoliškim časopisjem. Tako hočemo ob novem letu znova dobre katoliške časopise naročati, pa tudi naročnino vestno plačevati, priporočati, širiti in tudi v javnih prostorih zahtevuti. Kristus Kralj je že za kozarec vode obljubil bogato plačilo. Kakšno nugrado naj šele pričakuje tisti, ki mu s pospeševanjem dobrega čtiva pomaga reševati — duše! K delu za tisk naj nas bodri tudi očetovska beseda papeža Pija XI., ki Je že davno imenoval pospeševanje dobrega tiska najvažnejše sodobno apostolsko delo. Najsilneje pa nas naj bodri k tej požrtvovalnosti krvava potreba časa. Dober katoliški časopis je — misijonar. Če bi takih misijonarjev ne bilo, bi protikatoliški tisk tekom tedna vse podrl, kar dušni pastir v nedeljo sezida. Na delo tedaj za katoliško časopisje! (Po Glasniku S. J.) Naročajte ia črtajte naše katoliške liste: »Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«! - V vsako katoliško hišo katoliški časopisi Mi se z Vami radujemo v dneh veselih. Mi z Vami trpimo, kadar so dnevi Vam trpki ln teškL Zakaj? Ker hočemo ostali zvesti našim domačim radostim In zvesti našemu domačomu trpljenju. Zato gojimo vse vrsle zavarovan), ki so našemu človeku potrebna. Poslušajte nas! Vaša hiša lahko zgori. In z n|o pohištvo In vse, kar Vam Je v njej dragega. Požaru sledi pa pomaitjknnfe, brezdomstvo In skrb. Zalo zavarujemo proti požaru. Smrl Vas ugrabi v cvetju let. Po smrll pa trpe Vaši najdražji zapuščenosl, glad morda In vse vrsle negolovosl. Zaio zavarujemo za slučaj smrti. Ko pridete v lela, ste delanezmožni In drugim v breme. Zalo Je le v V & S dobrobit, da v dobrih časih sklenete pri nas življenjsko zavarovanje. Nesreča nikjer ne počiva veli brez zavarovanja zoper nezgode. Nesreča nikjer ne počiva ln strašne so največkrat posledice nezgod. Zelo ne smele živeli brez zavarovanja Za mnogo ste odgovorni. Za največ niti sami ne veste. Zaveste se ie-ie, ko Vas zadene oshina zakona. Zato je nujno, da se zavarujete zoper posledice zakonite dolžnosti jamstva. ln še nadaijna zavarovanja vodimo: zoper razpoko zvonov, zoper razbitje slekla; če Imate pa aulomohll, je Vaša dolžnost, do pri nas pol/veste, kako ge najpravllneje zavarujete. A zdaj so prazniki radosti. Ne ker je navada, pač pa zalo, ker čullmc srčno polrebo, Vam za Božič vse dobro želimo. In v novo teto gremo. Nove skrbi in nova razočaranja, vse hudo morda In bridko nas čaka. Mi pa želimo, da b! Vam novo leto bilo srečno In brezskrbno. Po vseh župnijah so nasi zastopniki. Pošteni, z vesli in ze Vaš dobrobit goreči inožje so to. Zaupajte Jim. M! Jim za Božič želimo blagoslov božji, za novo leto pa uspehov in zmag v njih odgovornem poslu. Tem voščilom se v vsem pridružuje naša IC A RITA S JL\ Jrk J.% JL J. t%. Na llsoče in tisoče svo(lh zavarovancev, zavarovanih za »lučaj smrl! ali m siarosl ali m dolo pozdravila ob koncu lela bogatega uspehov In blagoslovljenega dela. Vse pa, ki niso še v njenem krogu, poziva: V nešem poštenju so ljudski zakladi, v naši dobri volj! je vir nesebične po noči, v naši armadi zavarovancev Je garancija Vašega upanja. Zalo ne oklevajte In pridružile se nam. Z A V A R O V A L NI CA B—ski: Ob dvajsetletnici svetovne morije (Nadaljevanje) Bistri Istok je ua prvi pogled velik kraj. Nekdo mi je že v pristanišču povedal, da ima 4a vas do 5000 prebivalcev. Ko smo korakali po cesti, sem opazil šolsko poslopje, o katerem I>o še govor. Videl sem krave brez rog, stoječe in ležeče kar zunaj ua prostem za lesenimi hišami. Zavetišče so nam dali v raznih poslopjih. Meni iu okrog sto drugim so odkazalistanovanje r lopi dvorani tamošnje požarne bramibe. Večje, leseno poslopje ima visok stolp, kakor v Bar-naiilu, straži čuvaj noč in dan iu udarja ure na zvon. Dvorana je skoraj tako velika kot (ista v ljubljanskem Rokodelskem domu. Ima velik oder r. lepimi kulisami in električnim je l»lo všeč. ker smo jedli po svojem okusu in pole* lega te prihranili kukšoo kopejSio. Samo 4 do 5 kopejk nas je veljal ne preslab obed. Za večerjo (ta smo imeli običajno čaj s kosom kruha in koščkom slanine ali klobase. Dolge dneve smo »i preganjali kaj različno. Eni oo kvartali. drugi čitali, tretji se učili ruščine, četrti šivali, peti brili sobe in druge, šesti so popravljali čevlje, sedmi žehtali in tako naprej. Od kulise do kulise so bile napete vrvi, polne skromnega ujetniškega poraja in oidožeue s kruhom, slanino iu drugimi jestvinami 'Zakaj vojni ujetnik nima pravice do primernega skromnega prostorčku, ka*uor bi hrti/ skrbi |>o-ložil svojo revščino. — Ležali smo po tleh in deloma tudi iio klopeh. Zadnje smo smatrali za prostor boljše vrste, te drugega nc. na klopi vsaj nisi bil v naruvnostnem stiku s sose-dovimi ušmi. Izogniti se tako ali tako nisi mogel te strašne ruske »sdk>ge. Če bi ne boljš«iki z isto vnemo kot — —**--J: ---31 ~~ svoje »i-ši, bi jim z isto vnemo kot ua poštene ljudi, vreli na j>el »lavo ves svet. ekum brada ne raste? Ker »edino govore in ki jih brivec us mogel obriti 1 Proti večera dne 2$. oktobra 19U je priVI v gasilni dom bislrointoški lekarnar iu oben,! »felšer« (za silo zdravnik). Ker je Rusija „ lika in je vedno primanjkovalo zdravnikov « namreč oJdast dovolila, da so zdravili p« vaLS tudi ljudje, ki so napravili posebne teS »Felšerjt« oJjičajno niso slabo opravljali sroiik poslov in »o marsikomu, ki bi bi! na poti firave-ga zdravnika že gotovo umrl, rešili žir. jenje. u vrsten zasilni zdravnik je bil tudi bistro. istoški lekarnar, ki umi imena žuIBiog ne T{_ čeprav sva bila večkrat skupaj. Povedi,! mj o Sibiriji nekaj zanimivih stvori. ' ' Gosjjod apotekar je n« svojem mesta žc a leto. Ko je prišel v tu kraj. že ui bilo noben®.' g« prometa. Vse si dobii več lu>t nn pol zastonj: M 100 io jajc je stalo «a«to <Ž0 kopejk (pomnoži 7 dobiš pare). Pud (40 funtov, okrog >5 k 'mJ, zvoncem. V steni so tri velika okna, v kotih dve železni peči. Opazim dva glavna in dva strunska vhoda, oziroma izhoda. Strop im« obokh-»to obliko in je obit z lesketa jočo se kovino. On bi ne bilo preveč mraz, so zunanjo severno »teno gasilnega doma obložili precej na debelo z gtKjjetn, kar ni bilo pos«b®o lopo, pa u*li ne bdrsvo. Sicer po. alt ni tudi pri nas, ki se štejemo med kukurae ljudi, veliko neiopega in nezdravega, samo da smo za vso to kvaro neobčutljivi, ker morda vselej no »m rdi po — živalskem blati), ^ Polog požarnega poslopja je bilo dvorišče. ia»i sta prenočevala konj m kobila / žreihetora. živa,1 so zadovoljne 9 sl.tmn. pomešano « snegom. Poleg zavidanja nevrednih koputurjev je velik sod z vodo in tam pri kraju preprosta ročna brizgataa. Vse je torej noč bi dan pri-f>ri_ vlje.no za takojšen odhod, če bi st.ra>.i«& raz •tolp gasilnega doma javil požar. Naslednje dni so uredili na dvorišču nekak štedilnik z dvema kotloma. Dobili smo dnevno 80 do 25 kopejk i» «>'0 si 'obali s .vin i. To mi.m 8» C>b večernih urah smo se pogovarjali to m ono, ludi v petju smo sc skušali. Srbi so peli svoje, mi pa svoje narodne pesmi ludi amešmc in podofcue robe nI manjkalo, z« kar je zlasti skrbel Jože Oblak. Naj navedem dve, tn, coprav je i.okaj takih, ki te I,odo težko »pravjle v smeli, t.vo jih I Jožetove primere: *** v ",lillu bna ušes« večja kot ose , ker imi vrh glave vkup ne pri- gfidal k<" bi »'""j"" strani Oblak ae jo nekoč norčeval i/, precej ne-r^M iB p^ Munkljn, ki j , ,,«ipr. vrl« velike kose kruha, a bil vetular V(W mr « Markelj ga zavrt«,: Kdor ne »ne ,.« 70 fcmjVar ;ev kruhu ua dan. nima pruvili m<»žg«n Jože nn je zastavljal tudi vpraSarnia in sam jiovodul odgovore: Akaj ,,,^1,'n „"1, dar poj«, Ker i.iu.a not. da 1.1 nanje J, | ZakajP«, * i«jKwri migu, kadar p,ot1 čfov.ku grer Ker nima klobuk«, da bi soUkrll Zaka pes nogo vzdigne, kadar gre na bof Fn krat «» S!) butare p„)rI„, ;lai gotovonh vsak iikrat z nogo podpre. Zakaj > |wjk. V Sibiriji je — tako je trdil g. Idkuniat še duJios neredek 100 procent 111 zaslužek, 50 odstotni Ikil običajen. Mnogi trgovci i/ Bar-nnuln in Bijska gredo /.a ti mesecev , Mongolijo, kjer kupujejo žmneta »lične kože monsol; škili ž.rvbet in druge stvari ter zaslužijo v |X>' lotu 500.000 čm>i pred leti ni hotel nt»bcH k«« ofcrok v šolo. Tudi m druge m'mBM Sibirjakl nudi žrtvujejo. (Nadaljevanje.) »DOMOLJUB«, dne aa decembra 1934. SALDA-KONTB STRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPH ODJEMALKE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. 1. KNJiGOTISKARNA 2. LITOGRAFIJA IN OFFSET-TISK 3. KLIŠARNA - KEMIGRAFIJA 4. BAKROTISKARNA 5. KNJIGOVEZNICA KOI« S>0 ISSBBDNO SOODMH OSNAH KNJI<3Qt?lZI8!CA JUGOSLOVASSHB nSKARKB PBKf V LJU8UAH1 KOPITARJEVA UU patent od izumiteljev. Krave so prišle v stik z elektriko. V WeHter~ hofu pri Baiierdorlu v Avstriji ima neki kmet moderno, z elektriko opremljeno gospodarsko poslopje. Električna napeljava je tudi v hlevu, kjer sc je nedavno primerila nenavadna nesreča. Po naključju so se krave zaplele z verigami v začasni vod, ki je bi! namenjen nekemu motorju. Prišle so v območje elektrike, ki jc ubila osem krav najboljše monta-ionske pasme. Težko jx)škodovane krave so morali takoj zaklali. IVIN ROZINA (prais . . , .otieap) trgovina fosrv In lakov, iubfiana . Velika iibira kemičnih ia oljnatih barv. Šolskih, studijskih in nmetnišklh barv. Firnežl, Uki, steklarski in mizarski klej, Selak, špirit denat., lužila »Artt«, hrti, pnetele ter sploh vse »likarske in pleskarske potrebščine. Velika zalog« »»«» m« vedno svetega mafea. 1 Nsjuiiie ceno la »»JbolJSa postrežba. p80DA3Al^A nOilVA (CUNA35KA} CESTA U m^i trgotfne SefcRsSte & Veroviek j svojim vlagateljem želi Mestna hranilnica ska, Nove vloge, vložene po 1. jan. 1933, izplačuje vedno brez omejitev ter jih obrestuje po 4 do 5%, Ixdaiatel|i Dr. Oregorij £*e£fait Uradniki Jafo KafMzk Za Jngoslovtisitiko tiniiarEoi Karel C®B prijateljem, dobaviteljem in sotrudnikom želimo srečno Novo leto. Zahvaljujemo se, za zaupanje, ki smo ga uživali vse leto, To zaupanje nam je dalo možnost zaposliti v našem podjetju preko 6.000 jugo slovanskih rok. Gumijast podplat in gumijasta Vašemu ljubljenčku. da bomo tudi v bodoče vredni tega za upanja s tem, da bomo naše odjemalce po stregli še bolje in še ceneje. Iz prima boksa. Za živahne otroke. Delavcu in kmetovalcu, Za Jolsko deco. Za delo na mokrem. Eleganten, za vsako priložnost. Gospodinjam za štrapac Kmetovalcu za pra/.nik Jako elegantni V slabem vremenu. Udobne in tople. Žamet z lakom Za družbo in zabavo.