H1) Č>‘ 61 i > USREDnJA K.1^1 ) 11- PRIUokSKI dnevnik Poštnina plačana v gotovini j1 • Abb. postale 1 gruppo LeOa 4UU 1J T '30 Leto XXXVII. Št. 77 (10.899) TRST, sreda, 1. aprila 1981 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni .Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi, DAN PO ATENTATU NA PREDSEDNIKA ZDA V WASHINGTONU Amerika je prebolela šok po atentatu Reagan obdržal predsedniške funkcije Polemike zaradi Haigovega sklepa, da bo začasno nadomeščal predsednika - Atentatorja označujejo za neuravnovešenega neonacista \VASHINGTON — Amerika je prebolela šok. «Predsednik ostaja predsednik,» je včeraj dejal namestnik glasnika Bele hiše Larrv Spea-kes. V roki je vihtel kos papirja, nepomemben odlok, ki ga je Ronald Reagan podpisal včeraj. To je bil dokaz, da je vse normalno, da ni nobenega izjemnega stanja in da ni razlogov za zaskrbljenost. In Amerika je zaživela svoje običajno vsakodnevno življenje, tako običajno, da so danes ponoči v Los Angelesu ob začetku slovesnosti za podelitev Oskarjev predvajali ma- gnetoskopski trak z Reaganovim pozdravom, ki je bil posnet pred tednom dni. V to običajnost sodi skoraj vse. Vse, razen dejstva, da se je takoj po atentatu državni tajnik Alexan-der Haig proglasil za začasnega namestnika predsednika Reagana. Sam je dejal časnikarjem, da nadomešča predsednika, kar je v nasprotju z domala vsemi zakonskimi določili, saj je državni tajnik šele peta funkcija v hierarhiji nadomeščanja: predsednika nadomešča podpredsednik, nato predsednik kongresa, predsednik senata in šele na petem mestu je državni tajnik. Hai-gova odločitev je torej najmanj ne- navadna, lahko pa bi mimo uporabili drugačen, ostrejši izraz. Njegova suplenca je, resnici na ljubo, trajala zelo malo, saj je dobre tri ure po atentatu prispel v Belo hišo podpredsednik George Bush, ki pa je takoj pomiril časnikarje in zagotovil, da vse poteka v najlepšem re du. Pomirjenje pa je postalo dokončno šele ko so bili objavljeni dokumenti, ki jih je Reagan podpisal včeraj. Pozornost ameriške javnosti .je seveda osredotočena na atentatorja. John Hinckley je star 25 let. je sin bogate družine, študiral je na več univerzah, vendar povsod neuspešno. Bil je pristaš neonacistične ameriške stranke vendar so ga iz te stranke izključili, ker je. kot Reagan se počuti «izjem no dobro» SV IUUI_ NUQT Naval Observatory VVASHINGTON HILTON Kraj atentata s-L-u^-FfFR LLLLUl. LULLLUU D g □□□ Si-. DgQ ca acac — 3 C7 / j? j cj uac llDOR-^.pD DC > — ~ U 4J ' ^ *•« ^ ^ .....^-i.JPDDg^aiBacss^oooDai Bolnišnica G. VVashington IDO mk □ □—□C šiJODDl S?ooat WASHINGTON - 24 ur po atentatu je zdravstveno stanje ameriškega predsednika Ronalda Reagana tizjemno dobro*. Tako so včeraj popoldne sporočili zdravniki bolnišnice mestnega vseučilišča George Včashington. kamor so Reagana pripeljali takoj po atentatu. Voditelj ameriške administracije je torej uspešno prestal kirurški poseg, ki so ga opravili nekaj ur po sprejemu v bolnišnico zato. da bi iz njegovega telesa izvlekli kroglo, ki mu je prestrelila pljuča. Zdravniki so ugotovili, da se je strel odbil od sedmega vretenca o pljuča in povzročil notranjo krvavitev. Kirurgi so najprej odstranili nastale kepe krvi, nato pa s transfuzijo 2,3 litrov krvi nadomestili izgubljeno plazmo. Šele nato se je pričel pravi poseg, ki je bil nadvse uspešen, saj se krogla ni razdrobila na več delov in so jo zato od stranili v nekaj minutah. Ugotovili so tudi, da krogla ni prebila Rea Ferlini v Kostariki . SAN JOSE DE COSTARICA — Italijanski predsednik Per-tini je včeraj zaključil uradni del svojega obiska v Kostariki, kamor je prispel v ponedeljek. Na letališču ga tokrat ni dočakala častna četa, kot v vseh drugih državah, saj Kostarika nima vojske, temveč skupina gimnazijk, ki so mahale z italijanskimi in kostari-škimi zastavami. V pogovorih s kostariškim predsednikom Carrazom je Pertini ugotovil, da je svetovni mir v nevarnosti in da je mednarodni politični položaj zelo napet. Italijanski predsednik je izrazil upanje, da bo Kostarika, kjer se je že pred desetletji uveljavila demokracija, lahko prispevala k pomiritvi la tinskoameriških držav. Italijanskega državnega poglavarja je zelo skrbelo, kake je s predsednikom Reaganom in je izrazil svoje ogorčenje nad atentatom. ganovo srce za kakih devet centi metrov. Zdravniki so bili včeraj nadvse presenečeni in navdušeni na način, kako je Reagan, ki je star 70 let., prestal težko življenjsko preizku Injo. Predsednik ie noč prespal telo mirno, včeraj pa se je že pogovarjal s sorodniki in sodelavci ter celo podpisal nekaj dokumen- tov. Domnevajo, da bo lahko bol nišnico zapustil čez približno dva tedna, saj so zdravniki izjavili, da ne pričakujejo nobenega poslabšanja Reaganovega zdravstvenega stanja. Precej dramatično, vsekakor pa bolj spodbudno, kot so napovedovali v prvih trenutkih, je stanje ostalih treh Reaganovih sodelavcev, ki so bili prav tako ranjeni v atentatu. Glasnik Bele hiše Jim Brad;/, o katerem so celo pravili, da ie že mrtev, je še dalje v življenjski nevarnosti, čeprav zdravniki upa jo, da se bo rešil. Strel, ki ga je zadel nad levim očesom mu je prestrelil možgane. S kirurškim posegom so sicer izvlekli vse drobce, vendar pa je zelo verjetno, da bo Bradg utrpel trajne poškodbe. Stanje policistov Maccarthgja in De-lahanty]a — prvemu je krogla prebila želodec, drugemu pa hrbet -je resno, vendar pa bosta oba ver jetno preživela. Na sliki (telefoto AP): načrt wa-shingtonskega mestnega središča, prizorišče ponedeljkovega atentata. TEHERAN — Mirovna misija islamske konference je včeraj dopoldne odpotovala iz Teherana v Bagdad, potem ko se je seznanila z zadnjimi stališči iranskih oblasti za ustavitev sovražnosti v iransko -iraški vojni. JERUZALEM — Izraelska vojska je predsinočnjim ponovno napadla položaje in begunska taborišča Palestincev v južnem Libanonu, 21 kilometrov od izraelske meje. i Policijski agenti spremljajo atentatorja Johna Hinckleya v zapor (AP) S SOLIDARNOSTNIMI IZJAVAMI IN ŽELJAMI ZA HITRO OKREVANJE Zaprepadenost in ogorčenje v svetu po atentatu na ameriškega predsednika Ronalda Reagana Zaskrbljeni komentarji o nasilju v Ameriki - Poslanice državnikov ranjenemu predsedniku je povedal njen predstavnik Michael Allen, «hotel ubiti mnogo lju di in organizirati dinamitne aten tate». Hinckleva so že enkrat aretirali, 9. oktobra 1980 v Nashvillu, ker je imel pri sebi tri pištole m kakih petdeset nabojev, vendar se je takrat izmazal z 62 dolarji glo be. Prav tistega dne se je v tem mestu mudil takratni predsednik Jimmy Carter. Hinckley je nekaj dni kasneje kupil še dve pištoli; z eno od teh je v ponedeljek streljal na Ronalda Reagana. Ob tem dogodku se tako ponovno postavlja vprašanje orožja v ZDA. Skoraj polovica ameriških družin razpolaga s strelnim orožjem, v majhnih krajih pa ima puško ali pištolo 70 odstotkov družin. Dva Američana od desetih razpo lagata s pištolo ali samokresom. 65 odstotkov Američanov nasprotuje zakonu, ki bi prepovedoval posest orožja, čeprav se jih večina zavze ma za strožja določila. Teh pa ni mogoče sprejeti predvsem zaradi velikega pritiska industrijcev, ki nadzirajo tržišče in ki imajo velik vpliv tudi v parlamentu. Rezultat vsega tega je, da je v ZDA na 200 milijonov prebivalcev približno 150 milijonov pušk oz. samokresov in da od teh 30 milijonov ni prijav ljenih pristojnim oblastem. Vsi poskusi. da bi to stanje spremenili, so bili zaman. Zato ni mogoče pričakovati, da bi se po tem atentatu kaj spremenilo. Amerika je prebolela že vrsto a-tentatov na predsednike, med temi štiri umore. »Predsednik mora nekaj takega pričakovati,» je dejal Harry Truman pred 31 leti, ko se je izognil atentatu dveh nacionalistov iz Puertorica. Pred šestimi leti pa je Gerald Ford, potem ko se je izognil že drugemu atentatu, dejal: «Nobe-nega predsednika ne bodo mogli u-strahovati ljudje, ki hočejo prevzeti objast.» Naravnost vsiljuje se vprašanje, v kolikšni meri je ta izjava resnična, oziroma, v kolikšni meri ima v Ameriki oblast v rokah res predsednik. Za Reagana, človeka dvoumnih prijateljstev, je to vprašanje nedvomno utemeljeno, saj se je pokazalo, da je njegov aparat nemoteno deloval kljub atentatu in da je bil Alexander Haig v pravem trenutku na pravem mestu. Prav zaradi tega pomanjkanja resničnih koristi, ki bi jih kdorkoli imel od u-mora Ronalda Reagana se tokrat u-pravičeno postavlja domneva, da je šlo, konec koncev, za mladega neuravnovešenca. katerega edini cilj je bil, da prodre s svojo sliko na prve strani velikih ameriških časopisov. niimiiiiiiiiiiiiiiMHiiiiiiiiiiiiiiiiinimiiiiiiiiiiiifiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiMiiiiiiiiiimifiiiiiiiiiiiiimiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiimniMiiiiiiniiiiiiiiii NA TELEVIZIJSKI ODDAJI »POLITIČNA TRIBUNA* ARNALD0 FORLANI ZAGOVARJAL VLADNE GOSPODARSKE UKREPE Nasprotja v vladi baje ne presegajo okvirjev živahne dialektike P« 9. PLENUMU CK POME ZDRUŽENE DELAVSKE STRANKE Spopad med Solidarnostjo in vlado se je preselil v globino partije Okrepljeno upanje v začetek pravega premirja, toda optimizem omejujejo številni činitelji VARŠAVA — Včeraj popoldne ob 16. uri se je začela v Gdansku seja državne komisije sindikata »Solidarnosti* na kateri Lech VValesa in njegovi strokovnjaki poročajo o rezultatih srečanja z vladnimi predstavniki. Državna komisija bo potem sklepala o dokončnem preklicu splošne stavke. Nori sporazum med vlado in sindikatom je okrepil upanja v začetek pravega premirja. Optimizem pi je omejen z vsemi tistimi činitelji, ki so značilni za to globoko krizo. Po 9. plenumu CK PZDS pa sc je težišče konfrontacije preneslo od vedno vroče bojne črte »Solidarnost* - vlada v globino poljske partije, kjer se je razril boj za novo programsko usmeritev in cilje tako imenovane socialistične obnove. Člani CK bodo morali sedaj pojasniti članstvu potek in sklepe zadnjega plenuma, ki je povzročil nove nesporazume in nezadovoljstvo v vrstah stranke. Novi kompromis, kot poudarjajo v uradnih dokumentih, je bil dosežen »zahvaljujoč se obojestranskemu globokemu zavzemanju za usodo domovine*. Osnovni spor je bil rešen s priznanjem vlade, da so oblasti v Byd goszczu nezakonito uporabile silo. »Solidarnost* pa je s svoje strani odstopila pri svoji zahtevi po takojšnjem kaznovanju krivcev tega incidenta. Zadevo bodo rešili z normalnim zakonitim postopkom. Vlada pa je izrazila prepričanje, da se bodo družbene in sindikalne organizacije v prihodnje izogibale protizako nitih pobud, kot na primer zasedb zgradb. Začasna parlamentarna komisija za nadzor nad sporazumi na Baltiku in v Szlionsku bo preučevala zadevo «kmečke» Solidarnosti ter gdanskega sporazuma, kjer se govori o «popolnem spoštovanju svobode izražanja stališč v javnem in poklicnem življenju*. Sam Rakowski pa še ni podal dokončne ocene o sporazumu, ker bo šele bodočnost odgovorila na to vprašanje. »Solidarnost* — je dejal Walesa, stremi za tem, da postane sindikat. Odmev na rafutnih trgih 4 ' »t1 -v . NEW YORK — Atentat na predsednika ZDA Ronalda Reagana ni izzval večjih pretresov na svetovnih finančnih tržiščih. Po prvem šoku ob vesti, da je bil Reagan zadet od -strela, ki je povzročil včeraj predčasno zaporo ameriških borz in skokovito naraščanje vrednosti zlata ob strmem padcu vrednosti delnic, se je že danes tržišče umirilo, pod vtisom novic o uspeli operaciji in dobrem zdravstvenem stanju predsednika ZDA. Tudi tečaj dolarja, ki je bil naglo padel na vseh svetovnih finančnih tržiščih, na primer v Italiji od skoraj 1.060 na 1.046 lir, v Singapuru pa celo na 1.041 lir in podobno na valutnih borzah v Evropi, a si je že med današnjimi transakcijami opomogel. Med finančnimi operaterji pa prevladuje vseeno še negotovost, ali bo Reagan dovolj hitro okreval, da bo vsilil kongresu ZDA svojo gospodarsko politiko, po drugi strani tudi sporazum med poljsko vlado in samostojnim sindikatom umirja zaskrbljenost in vpliva na ohladitev navdušenja finančne špekulacije za nakupe ameriške valute. Tudi zlato, ki se je bilo včeraj nenadno močno podražilo, kot vedno ob kriznih trenutkih, je včeraj spet ustalilo svojo ceno na ravni 512 - 515 dolarjev za unčo, medtem ko se povpraševanje zmanjšuje in je torej težnja k nadaljnji pocenitvi. RIM — Predsednik vlade Amaldo Forlani je po televizijski oddaji »Politična tribuna* odgovarjal na najrazličnejša vprašanja novinarjev o notranji, gospodarski in mednarodni politiki. Govoril je o posledicah, ki jih utegne imeti na mednarodni politični položaj atentat, katerega je bil žrtev ameriški predsednik Reagan, govoril je o vladni večini, o gospodarskih ukrepih, ki jih je vlada sprejela prejšnjo nedeljo in ki so bili tarča vsestranskih napadov, o splošnem gospodarskem položaju, o odnosih s komunisti, o «narodni koheziji*, o vprašanju premične lestvice, o Visentinijevem predlogu in še o vrsti drugih vprašanj. SFRJ o gospodarskem razvoju ŽENEVA — Jugoslavija se zavzema za vsestransko in dinamično mednarodno sodelovanje in .podpira dejavnost evropske gospodarske komisije. Vodja jugoslovanske delegacije na splošni razpravi 36. zasedanja evropske gospodarske komisije, veleposlanik Marko Vrhunec, je izrazil prepričanje, da je sedanje težave v mednarodnih odnosih mogoče odpraviti samo z zavedanjem o nujnosti medsebojne odvisnosti in medsebojne povezanosti vseh držav in da je za Evropo edina možnost ohranitev kontinuitete konference o evropski ’ varnosti in sodelovanju. Gospodarski razvoj lahko pospešimo samo z razvijanjem procesa splošnega popuščanja in enakopravne mednarodne solidarnosti Žal na madridskem sestanku kljub prizadevanjem za zdaj ni bil dosežen sklep. Vodja jugoslovanske delegacije je v nadaljevanju dejal, da je prišlo do zastoja procesa popuščanja mednarodne napetosti. V svetu se pojavljajo nevarna krizna žarišča, svetovno gospodarstvo pa pretresajo številni strukturalni problemi, ki zavirajo razvoj. Zato je večstransko gospodarsko sodelovanje osnovni interes vseh držav in je izrednega pomena ohranitev dosežene ravni in obsega so delovanja v okviru evropske gospodarske komisije, (dd) Ko je govoril o atentatu na Reagana, kateremu je zaželel, da bi čim-prej okreval, je Forlani rekel, da je mednarodni politični položaj izredno napet in zapleten, kar terja od italijanskih političnih sil, da so čimbolj enotne, pri čemer se je predsednik vlade skliceval na novo formulo »narodne kohezije*, ki jo je baje sam skoval. Samo z narodno kohezijo bo mogoče doseči napredek. Zato pa zahteva Forlani tudi od opozicije konstruktivni pristop, in dialektični odnos do vladne večine, ne pa kontrapozicijo. Forlani je nato zagotovil, da razpolaga njegova vlada s trdno večino v parlamentu, dejstvo, da je v zadnjih tednih doživela dvanajst ali trinajstkrat poraz v poslanski zbor niči, v senatu in v raznih komisijah, pa zanj ne pomeni nič, gre za pojaV, ki je bil prisoten od vedno in ki še ne pomeni, da je vlada šibk' ali da so v njenih vrstah nasprotja. Potrdil je. da so v vrstah vlade večkrat' ostre debate, vendar slednje, po njegovem, ne presegajo meja dialektične živahnosti. Ko je govoril o odnosih s komunistično partijo je Forlani dejal, da si ni nikoli domišljal, da bi komunisti lahko podprli njegovo vla do: komunisti ne bodo nikoli podprli nobene vlade, v kateri ne bodo sami prisotni. Ponovno pa je izko ristil priložnost in pozval komuni stično partijo kot opozicijsko stranko. naj bo v svojem nasprotovanju do vlade, konstruktivna. Kar zadeva vladne gospodarske ukrepe, je Forlani dejal, da so bili slednii nujni. V trenutkih krize, kot je se danji, je treba sprejeti tudi take ukrepe, ki so skrajno nepopularni in za katere se ve že vnaprej, da bodo naletele na nude kritike. Naj omenimo še, kaj je menil predsednik vlade o premični lestvici. Vlada ne bo sprejela nobenih ukrepov, o katerih' se prej ne bi domenili sindikati in Confindustria, saj gre za sporazum, katerega so sami dosegli. Dejstvo .je, je rekel Forla ni, da draginjska doklada, in to so ugotovili tudi na nedavnem evropskem vrhu v Maastrichtu, pospešuje inflacijo. Zato je Forlani izrekel upanje, da se bodo sindikati in Confindustria domenili, da ni omilili učinek premične lestvice na inflacijsko spiralo, (if) VVASHINGTON — Neuspeli atentat na ameriškega predsednika Ronalda Reagana je v središču pozornosti vse svetovne javnosti. Tiskovne agencije iz minute v minuto poročajo o reakcijah državnikov, o. časopisnih in televizijskih komeuHtcjiii o »sekundah, ki so pretresle svet*. Vse poslanice šefov držav in vlad Reaganu vsebujejo želje o hitrem okrevanju, vsebujejo pa tudi šok, zaskrbljenost in obsodbo brezumne- ga terorističnega dejanja. Ogorčenje zaradi atentata in želje za čimprejšnje okrevanje so kot prvi poslali britanska kraljica Elizabeta in premier Margaret Thatcher, japonski premier Ženko Suzuki, kitajski premier Zhao Ziyang, generalni sekretar CK KP SZ Leonid Brežnjev, kanadski premier Pier-re Trudeau in drug". Predsednik predsedstva SFRJ Cvijetin Mijatovič je predsedniku ZDA Ronaldu Reaganu poslal brzojavko, v kateri pravi, da je Jugoslavija s presenečenjem sprejela novico o nesmiselnem atentatu nanj. V imenu predsedstva SFRJ in narodov Jugoslavije je Reaganu zaželel čimhitrejše okrevanje. Mehiški predsednik Lopez Portil-lo v svoji brzojavki izraža »zaprepadenost mehiškega naroda in želje za hitro okrevanje*. Poskus u-mora obsoja tudi portugalski predsednik Antonio Ramalho Eanes, papež Janez Pavel H. pa je ranjenemu predsedniku in ostalim žrtvam atentata poslal tople želje čimprejšnjega okrevanja. Podobne poslanice so kot rečeno poslali skoraj vsi državniki. Izjema je le duhovni vodja iranske revolucije ajatulah Homeini, ki je izjavil, da ga sploh ne zanima, če je atentat uspel ali ne. Neki palestinski voditelj pa je izrazil mnenje, «da vsakdo dobi, kar si zasluži*. Propalestinsko libanonsko časopisje ugotavlja predvsem, da je bil žrtev »domačega a-tentata* prav človek, ki je vsa o-svobodilna gibanja ožigosal kot terorizem. Skoraj ni časopisa, ki ne bi v svetu dobršen del svojih vesti posvetil spodletelemu atentatu na a-meriškega predsednika. Ameriški časopisi pa posvečajo kar cele strani atentatu pred hotelom »Hilton*. V včerajšnjem uvodniku «New York Times* ugotavlja, da se ljudje v svetu «upraričeno sprašujejo kakšen narod smo* in navaja primere ameriškega političnega nasilja zadnjega dvajsetletja. Kot da bi mu hotel pritrditi, britanski konservativni «Daily Express», čisto odkrito trdi, da je «ameriška družba, skupnost, v kateri vlada zakon revolverja*, obenem se sprašuje, »kakšna je torej družba, v kateri se politični umori tako bolezensko ponavljajo*. O »revolverskem pojavu* v ameriški politični miselnosti piše tudi »International Harold Tribune*, ki ugotavlja, da je «nebi stveno, s katere strani prihajajo krogle, z desne ali leve, saj obstaja isto vprašanje: kaj bi se nato zgodilo?* Britanski «Times» o-cenjuje atentat kot «dogodek, ki nesporno potrjuje, da je nasilje že udomačeno v ameriški družbi*. BRUSELJ — Požar, ki so ga podtaknili neznanci v noči z nedelje na ponedeljek, je poškodoval poslovne prostore predstavništva JAT v Bruslju. Belgijski preiskovalni organi so takoj začeli preiskavo, vendar zaenkrat rezultati še niso znani. Požar je močno poškodoval notranjost poslovalnice. toda za sedaj je še vedno pretežno družbeno gibanje, ker nas življenj« sili, da rešujemo probleme s katerimi bi se morali ukvarjati drugi. Kadar bo te naloge prevzelo samoupravljanje, ali kaka druga inštitucija, se bomo mi ukvarjali samo s tistim na kar nas obvezuje statut. Govor prvega sekretarja na 9. plenumu Kanie je tudi osvetlil sedamo poljsko politično stvarnost. Ali se bo lahko šlo s kompromisi v nedogled — so ga vprašali. Kania je začrtal meje možnih kompromisov: interes socializma, vodilna vloga partije, varnost države in njene vero- Upor «navadnih» zapornikov v Messini MESSINA - Upori v italijanskih »zaporih - smodnišni-cah* so že na dnevnem redu. Včeraj je bil na vrsti zapor v Messini, ki sicer ne sodi med na„boij zloglasne »poboijševai-niče*, čeprav so v njem zaprte številne brigadistke Kakorkoli že, je v moškem oddelku zapora izbruhnil, po razsežnostih sicer omejen upor. Vodi ga strokovnjak za tovrstne podvige, 26-letni Santo Tucci, ki se je v preteklosti že večkrat izkazal. Njemu sta se pridružila še dva druga «navadna» zločinca, s katerima je zajel 18 oseb, cd teh 11 jetniških paznikov, 5 civilinih delavcev in dva bolničarja. Po dolgotrajnih po ga.ianjih z oblastmi zapora ii namestnikom državnega prav-dništva v Messini, so uporniki izpustili dva paznika in enega delavca. Kaže. da vsi trije zahtevajo premestitev v zapor v Ascoliju Pieenu, kjer naj bi bili življenjski pogoji bolj vzdržni. dostojnosti kot člana socialistične skupnosti. Potem pa je Kania opozoril na nevarnost sil, ki sj zastavljajo protirevolucionarne cilje. Delavski razred mora razumeti vsebino tega razrednega, političnega boja. Italija izključena iz finančnega posveta razvitih držav Zahoda WASHINGTON - Od 10. do 12. t.m. se bodo sestali v Londonu finančni ministri najbogatejših zahodnih držav, in sicer ZDA, Velike Britanije, Zahodne Nemčije, Francije in Japonske. Srečanje, ki bo posvečeno tudi vprašanjem razmerja med dolarjem in evropskim denarnim sistemom, bo zaupnega značaja še enkrat je pa opaziti, da Italija ni bila povabljena. Senatna komisija za šolstvo ugodno sprejela zahteve SSŠ RIM — Včeraj se je na sedežu komunistične skupine v senatu sestalo zastopstvo Sindikata slovenske šole v spremstvu senatorke Gerbčeve s predsednikom senatne stalne komisije za šolstvo senatorjem Saporitom in s članoma komisije senatorjema Mascagnir jem in Conterno Abbatijevo. Predmet razgovora je bil zakonski osnutek štev. 1112, ki vsebuje nove predpise za sprejem šolskega osebja v stalno službo. Zastopstvo je pojasnilo nekatere točke iz zahtev, ki jih je sindikat že pred časom poslal senatni komisiji za šolstvo. Predsednik komisije je povedal, da ne vidi zadržkov za sprejem zahtev Sindikata slovenske šole s strani komisije, bilo bi pa bolje, ko bi vse zahteve strnili v en sam člen, kot so to naredili južni Tirolci. Le glede pristojnosti, ki naj bi jih imela deželna komisija v postopku za imenovanje natečajnih komisij, je bil sen. Saporito mnenja da bi vlada utegnila imeti kake pomisleke. Zastopstvo sindikata je takoj po sestanku sestavilo besedilo posebnega člena za slovenske šole in ga takoj dostavilo komisiji za šolstvo, ki je medtem začela zasedati. V komisiji sta senatorja Saporito in Gerbčeva obrazložila zahteve Sindikata slovenske šole in komisija jih je dobro sprejela. Tudi senatorka Falcuccijeva, ki je zastopala vlado, ni imela pripomb. iiiiiiiiimiiiiiiiiMiiMiiiiiHiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiuMiniifiiiMiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiMuiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiHiiiinuina Koroški Slovenci ob popisu prebivalstva 1 CELOVEC — Zveza slovenskih organizacij na Koroškem in Narodni svet koroških Slovencev sta te dni na avstrijskega notranjega ministra Ertvina Lanca naslovila pismo, v katerem zavzemata stališče do nekaterih vprašanj v zvezi z bližnjim popisom prebivalstva v Avstriji. Pismo so v prepisu poslali tudi zveznegu kanclerju Kreiskemu, koroški deželni vladi in avstrijskemu statističnemu uradu. V pismu se obe slovenski osrednji organizaciji dotikata štirih konkretnih vprašanj v zvezi z ljudskim štetjem 12. maja 1981, seveda pa je problematika teh statističnih popisov, ki za Slovence na Koroškem pomenijo neke vrste «statistični genocid», veliko obsežnejša in bodo sledili še drugi ukrepi. . Z obžalovanjem ugotavlja pismo; da so popisne pole predvidene samo v nemškem jeziku, čeprav je po členu 7 državne pogodbe slovenščina v okrajih z jezikovno mešanim prebivalstvom dopuščena kot dodatni uradni jezik. In celo po odredbah k zakonu o narodnih skupinah iz leta 1976 bi morale popisne pole biti dvojezične, zato zahtevata organizaciji, da formularje sestavijo po zakonu, torej tako nemško kot tudi slovensko. Kot diskriminacija slovenskega jezika na Koroškem je ocenjeno dejstvo, da sta v statističnem formularju v rubriki «občevalni jezik» predvideni le dve možnosti, namreč «nemško» in tdrugo»,, s tem je slovenski jezik kot dodatni uradni jezik obravnavan kot vsi drugi jeziki, ki v Avstriji niso avtohtoni. Zato je v pismu postavljena zahteva, da se za slovenščino predvidi poseben krogec, saj formular tudi v predhodni kategoriji vero- izpovedi» predvideva izrecno vse v Avstriji možne veroizpovedi. Slovenski organizaciji zahtevata tud i, da zakonodajalec izrecno določi da mora popisne pole izpolniti predstojnik gospodinjstva, samo na njegovo izrecno zahtevo pa lahko to opravijo uradni popisovalci. Tako naj bi bilo onemogočeno vsako vplivanje na ljudi, že v številnih primerih so namreč prav ti popisovalci izkoristili svoj vpliv, da so ljudje neresnično zamolčali svoj slovenski občevalni jezik. Končno pa organizaciji od ministra Lanca zahtevata, naj bodo krajevna imena v «seznamu krajev v Avstriji». fci po zakonu izide po vsakem popisu prebivalstva, dvojezična, tako kot to terjajo določila državne pogodbe. (Sindok) OSTRE REAKCIJE PROTI ODLOKU TRŽAŠKE ORČINSKE UPRAVE Vaščani iz Trebč odločno proti odlaganju strupenega pepela na nekdanje smetišče Na sestanka predstavnikov vaških organizacij iz Trebč sprejeli protestno resolucijo ■ Protestna izjava KPJ Vest, da bo tržaška občinska u-prava z današnjim dnem ponovno začela uporabljati odlagališče smeti v Trebčah, je razburila vaščane in ostale prebivalce vzhodnega Krasa. Razburjenje je bilo toliko ve čje, ker bodo v Trebče prinašali iz upepeljevalnika na Pantalejmunu pepel, ki vsebuje znatne količine strupenih snovi, kot so krom, svinec, kadmij in druge. Slednje lahko pronicajo v tla in tako onesnažujejo podtalne zemeljske plasti. Pojav je tem hujši, ker so pod zemljo, kjer se nahaja trebensko smetišče, tudi vodni tokovi (Timava) In je zato ekološko onesnaženje toliko bolj nevarno. Predstavniki vaških organizacij iz Trebč in jusarjev so se sinoči nemudoma sestali in razpravljali o ukrepih, ki naj jih zavzamejo proti odločitvi občinske u-prave. Sprejeli so tudi resolucijo, ki jo v celoti objavljamo. Na vest o ponovnem odprtju smetišča v Trebčah so se odzvali tudi politični predstavniki, saj so včeraj zjutraj javili odločitev tržaškega občinskega odbora, ki ga sestavljajo odborniki Liste za Trst, na seji tretje stalne svetovalske komisije tržaške občine. Zadeva je torej popolnoma jasna, danes ali v prihodnjih dneh bodo tovornjaki začeli voziti v Trebče strupeni pepel. Poleg izjave predstavnikov organizacij iz Trebč, smo prejeli tudi izjavo tržaške avtonomne organizacije KPI. V izjavi je rečeno, da je tržaški občinski odbor sklenil ponovno odpreti smetišče v Trebčah, ki so ga zaprli, po hudih protestih vaščanov, s sklepom tržaškega občinskega sveta. Izjava nadalje ugotavlja, da je odbor LpT «skrivaj» sprejel odločitev in to za zakonsko dvomljivi podlagi in sicer na osnovi odloka pokrajinskega zdravnika, ki ukinja odlaganje pepela na barkov-ljansko obalo. V svoji izjavi KPI nadalje obtožuje občinsko upravo, da ni znala najti primernega prostora za odlaganje pepela in poziva od bor naj prekliče navodila, ki jih je dal občinski smetarski službi. Resolucija trebenskih organizacij Predstavniki organizacij iz Trebč, ki zastopajo in zagovarjajo mišljenja vasi kot celote, še enkrat ugotavljajo neodgovoren in kriminalen odnos občinske uprave do prebivalstva celotne tržaške pokrajine. Z odločitvijo občinske uprave, da ponovno odpre odlagališče smeti v Trebčah, z dovažanjem pepela iz mestnega upepeljevalnika na propustna tla našega Krasa, izvaja genocid nad prebivalstvom tržaške pokrajine. Po novejših raziskavah znanstvenikov tržaške univerze, vsebuje pepel iz upepeljevalnika najbolj strupene snovi za človeški organizem, kot je krom, svinec, živo srebro in dioksin. Trebensko odlagališče smeti se nahaja nad naravnim podzemskim tokom reke Timave, katero vodo mi in tržaški prebivalci pijemo.. Ob tpm si lahko predstavljamo, kakšni ekološki katastrofi gremo naproti. Zato pozivamo vse dobromisleče stranke in ljudi, da se zoperstarijo temu skrajno neodgovornemu dejanju tržaške občinske uprave. Nočemo pohabljenih novorojenčkov, nočemo zastrupitev in smrti naših otrok in ljudi, nočemo drugega Sevesa. Pozivamo sodstvo in generalnega vladnega komisarja, da z avtoriteto, ki mu po zakonu pripada, prepove ta ukrep tržaške občinske uprave. NEPREPRIČLJIVO IZVAJANJE «GIBANJA ZA ŽIVLJENJE* Zgolj «dobrota» ne bo rešila perečega vprašanja splavov VAŠČANI TREBČ Poleg vseh posegov ženskih in naprednih organizacij, ki se v teh dneh mobilizirajo v obrambo zakona 194, smo bili končno priča javnemu srečanju, ki ga je na temo referenduma za ukinitev zakona o splavu, priredilo včeraj v dvorani tržaškega Avditorija Gibanje za živ 1 jen je. Rekli smo končno, saj se do sedaj predstavniki Gibanja niso hoteli javno soočiti in so svojo propagando vodili zgolj v katoliških krožkih, celicah organizacije »Co-munione e iiberazione* itd. V imenu Gibanja je včeraj spregovori! poslanec Casini, ki je bil izvoljen kot neodvisni na listi KD. Zaigral je na običajne strune emo-tivnosti, ljubezni in dobrote, ki se tako lepo slišijo, končajo pa z verodostojnim pregovorom: našem zamejstvu, v soboto, 4. t.m., je-Pa bo slikarka Velikonja razstavila v v krožku «La Navetta* v Ul. Torre-bianca 4. or_ Razstava kočevskih likovnikov bo to. odprta do 10. aprila v srenjski hiši ia.'v Mačkoljah s sledečim urnikom: ob ;e. delavnikih od 18. do 21. ob praznikih qv_ Pa od 10. do 13. in od 15. do 21. ure. jer va-ro-ejo jce Danes praznuje 71. rojstni dan a. DRAGICA KAVČIČ. Še na mnoga zdrava leta ti želi vnukinja Irena z de_uiamo in očkom, go- Naši mami in stari mami DRAGI-to-Cl SPACAL - KAVČIČEVI želimo na vse najboljše, posebno zdravja za Ja.-njen rojstni dan, Alenka. Ksenija, je: Mara, Evgen in Pepka. Danes praznuje 16. rojstni dan p27BARBARA SAKSIDA. Vse najbolj 29. še ji želijo mama, oče, Marko in 1 *obe noni. eo-iše ;ul-Be-;ga rd- Gledališča f Čestitke Včeraj-danes Danes, SREDA, 1. aprila HUGON :8®Sonce vzide ob 6.45 in zatone ob >cl_19.33. — Dolžina dneva 12.48. - Lu-tvana vzide ob 5 09 in zatone ob 15.24. 0° Jutri, ČETRTEK, 2. aprila ,la' FRANC ediVreme včeraj: najvišja temperatu-im-ra 19,9 stopinje, najnižja 13,3 ob 18 ov.uri 19,2 stopinje, zračni tlak 1014,4 i vmb ustaljen, brezvetrje, vlaga 55 n je odstotna, nebo pnoblačeno, morje fonmirno, temperatura morja 11 sto Pinj. Iju- va- ROJSTVA IN SMRTI /to- RODILI SO SE: Enrico Crivici, Sabrina Drago, Alberto Abba, Aleš un-*ia Pugliese. nu- UMRLI JO: 30-letni Francesco De od-Chlrico, 76-letna Armida Battilana Do-vd. Calligaris, 78 letni Giovanni San incin, 71-letna Teresa Roiec vd Gia leo-comini, 74-letna Dais.v Despic vd. da.Tudor, 89 letni Giuseppe Catalan, po-72 letna Maria Grisnich por Milo-aruvich, 83-leni Francesco Tandoi, 79-15Jetna Emma Lampe vd. Rossetti, ratiBO-letna Ginvanna Furlan, 81 letna enaMaria Dilena vd Marchesini, 90-letna Ltiigia Sussich vd. Boldrin, BO-letni Giovanni Bearzot, 73 letni ‘""^Giordano Bruno Vignali, 73 letna Ma Pia Millo vd. Tercovich, 79 letni Pie-bo Nemaz, 78 letna Anna Trame vd. ' Zanon, 78 letni Gnido Segon. 82 letna Tais Hodjmirova vd Pederzolli 24 letni Elvezio Dau, 13 letna Irma Anglea Bianchi vd Bianchi. 67 letni Bruno Monciatti, 80 letni Carlo Gr dovic, 49 letna Carmela Lorenzi Por. Sirol, 98 letni Alberto Tomasi hi, 87-letna Paulina Zovich por očLBanco. ien- ---------- sU DNEVNA SLUŽBA LEKARN Jre- (od 8.30 do 20.30) ivih Trg Ospedale 8, Ul. DellTstria 35. st*Miramarski drevored 117, Ul Com-pabi 19. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Largo Piave 2, Borzni trg 12. ■ NOČNA SLUŽBA LEKARN jM (od 20.30 dalje) Largo Piave 2, Borzni trg 12. ;ič* ________ zaZDRAVSTVKNf DEŽURNA SI UŽBA Nočna služba od 20 (KI do 8 ure tel. 732 627. predpraznična od 14 do 21. ure in praznična od 8 do 20 ekiure, tel 68 441 LEKAHNF v OKOLICI Bol junec: tel 228 124: Bazovica tel. 226 165: Opčine: tel 211 (HI! IvaProsek: tel 225-141; Božje polje :bot51gonik: tel. 225-596: Nabrežina: tel krofi00 121: Sesljan: tel. 209 197; žavlje: tel. 213-137; Milje: tel 271-124. ROSSETTI Danes ob 20.30 gostuje Stalno gledališče iz Turina z Wedekindovim delom «Musik». V abonmaju odrezek 7. Rezervacije pri osrednji blagajni. Red: red prost. • * * Od ponedeljka, 6. t.m., recital Ser. gia Endriga. Rezervacije vstopnic pri glavni blagajni. AVDITORIJ Od jutri delo T. Williamsa «Zoo di vetro» z Eleno Zareschi in Alfiom Petrinijem. Rezervacije pri osrednji blagajni. . » * Od 6. aprjla gostuje The Living Theatre s Tollerjevim delom «Uomo massa* (v italijanščini). Rezervacija vstopnic pri glavni blagajni. Kino Ariston 15.30 «AH that jazz — L6 spettacolo comincia*. Režija Bob Fosse. Roy Scheider, Ann Rein-king, Leland Palmer, Jessica Lange, Erszebet Foldi. Eden 17.30 «Gente comune*. Režija Robert Redford,* Donald -Suther-land, Mary Tyler Moore. Ritz 18.00 »Laguna blu*. B. Shields, Grattacielo i6.30- »Uno contro 1’al-tro. praticamente amici». R, Poz-zetto, T- ' Milian. Prepovedan mladini pod 14. letom. Fenice 16.00 «Ricomincio da tre*. Aurora 16.30 »The Blues brothers — I fratelli Blueš». * ' Cristallo '16.30 »Vestito' per uccide re». Prepovedan mladini pod 18. letom. Vittorio Veneto 16.30 »Le ragazze del pomo show». Prepovedan mladini pod 18. letom. Capitol 16.30 «11 piccolo lord*. Moderno 16.30 «Ricorda il mio no-me». G. Chaplin. Prepovedan mladini pod 18. letom. Lumiere 16.00 «McArthur il generale ribelle*. Mignon 16.30 «Questa č 1’America, parte seconda*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Nazionale 16.30 «People». Prepovedan mladini pod 18. letom. Fi!odrammn(iro 14 30—22.00 «Sogni proibiti di una coppia particola re» Prepovedan mladini pod 18 letom. Radio 15.30 »Labbra aperte*. Pre vedan mladini pod 18. letom. KD VESNA prireja jutri, 2. aprila, ob 20.30 v domu Albert Sirk razpravo o regulacijskem načrtu Uvodne misli bo podal predsednik rajonskega sveta za zahodni Kras Slavoljub Štoka. Večer bo z diapozitivi obogatil Kamil Košuta. Vabljeni Razna obvestila Dom «A. Sirk* v Križu je dobil telefon s številko 220-505. Mali oglasi telefon (040) 79 46 72 PRODAM dnevno sobo v stilu «sta-ra Amerika*, moderno spalnico in razne kose pohištva po zelo ugodni ceni. Telefon 543-90. FRIZERSKI salon Sonja v Nabrežini nujno išče delavko. Tel. 200-605. PRODAM enostanovanjsko hišo s kletjo, garažo ter 600 kv. m vrta. Telefon 70143 — Boljunska cesta 280. Lakotišče. ČISTILKO išče podjetje v industrijskem predelu mesta. Telefonirati od 16. do 17. ure na št. 823-000. PREMOŽEN upokojenec išče v Trstu slovensko družino ali osebo, ki bi mu bila pripravljena nuditi stanovanje in hrano. Pisati na Fermo posta centrale Trst — osebna izkaznica št. 42530106. OSM1CO je odprl Ivan Antonič v Cerovljah. Toči beto in črno vino. OSMICO je odprl Ivan Kuzmič -Prebeneg 37. Toči belo in črno vino. OSMICO je odprl Mirko Bandi - Dolina 110. Toči beto in črno vino. OSMICO je odprl Karto Sancin iz Loga. Toči beto in črno vino. Ljuba Štefančič por. Kapun je na novo^dprla KONFEKCIJO IRENE na Proseku Vesela bo vašega obiska! Nezadovoljstvo v poslovnih krop z necarinjenjem železarskih predmetov Samo carina v Trbižu usposobljena za carinjenje železarskih predmetov Tovornjaki z blagom iz SFRJ, namenjeni v goriške ali videmske tovarne, morajo na carino v Benetke ■ Kako bo po odprtju novega mejnega prehoda? bAnCA Dl CREDITO Dl TRI ESTE T-RŽAŠKA 'KREDITNA BANKA S. P. A. * '• •• - ULICA F. FILZlSo - 61-^46 31. 3. 1981 Ameriški dolar 1043.— Funt šterling 2.345.— Irski funt šterling 1800.— Švicarski frank 545.-- Francoski frank 208,— Belgijski frank 29,50 Nemška marka 495.— Avstrijski šiling 69,50 Kanadski dola' 875.- Holandski l.orint 445,- Danska krona 156,— Švedska krona 225.— Norveška krona 193.— Drahma 17.— Mali dinar 28,75 Veliki dinar 28,75 MMBrjll fPlUHOP HRANILNICA IN POSOJILNICA NA OPČINAH VABILO Spoštovani član ! Vljudno ste vabljeni, da se udeležite izrednega in rednega občnega zbora, 'ki bosta v prvem sklicanju dne 3. aprila 1981 ob 8. uri in v drugem sklicanju v NEDELJO. 5. APRILA 1981 ob 9. uri v Prosvetnem domu na Opčinah, Ul. Ricreatorio 1 z naslednjim DNEVNIM REDOM A) Izredni del Dokončna odobritev spremembe zadružnega statuta — členi 1, 3, 6, 7, 15, 20, 22, 23, 24, 26 in 28. B) Redni del 1. Poročilo Upravnega sveta in Nadzornega odbora 2. Razprava o poslovnem obračunu 1980 in o poročilih, glasovanje za odobritev poslovnega obračuna, poročil in predloga o delitvi dobička 3. Določitev zneske, ki ga morajo doplačati novi člani ob sprejemu v zadrugo 4. Določitev najvišjega zneska posojila, ki se sme podeliti posameznim prosilcem 5. Soudeležba pri zvišanju družbene glavnice Deželne zveze Hranilnic in posojilnic Furlanije Julijske krajine za nepremičninsko investicijo 6. Sklep o preknjiženju deleža razpuščenega Deželnega jamstvenega sklada Hranilnic in posojilnic na redno re zervo 7 Pooblastilo Upravnemu svetu za predložitev prošnje za odprtje podružnic 8. Volitve upraviteljev, katerim zapade mandat 9. Volitve nadzornega odbora in predsednika nadzornega odbora 10. Določitev sejnin in honorarjev za upravitelje in nadzornike 11. Slučajnosti UPRAVNI ODBOR Prav nič zadovoljni niso bili včeraj zjutraj goriški špediterji, avtoprevozniki in drugi poslovni ljudje, ki imajo opravka s trgovinsko izmenjavo z Jugoslavijo in drugimi vzhodnimi državami, ko so iz časopisja izvedeli da je bil v ponedeljek objavljen v uradnem listu italijanske republike dekret finančnega ministra, ki izloča iz seznama carinarnic, ki so overovljene da opravljajo carinske operacije z železarskimi predmeti, carinarnico v Gorici. O tej nameri finančnega ministra je bilo v zadnjem času v Gorici in tudi v sosednem Trstu precej govora, precej je bito protestov in nastopov na pristojnem mestu, a vse zaman. V seznamu overovljenih carinarnic so Ancona, Aosta, Brescia, Chiasso, Domodossola, Chioggia, La Spezia, Lecco, Milan, Neapelj, Palermo, Piombino, Ponte Chiasso, Porto Torres, Ravenna, Savona, Trbiž, Turin, Benetke in Verona. Dekret sicer nekoliko popravlja podobni prejšnji dekret z dne 14. novembra lani, ko so znižali od 33 na 12 število overovljenih carinarnic. število se je sedaj dvignilo na 20, vendarle niso več overovljene carinarnice v Gorici in Trstu ter niti ona v Vidmu. Svoj čas so v Rimu trdili, da so število overovljenih carinarnic znižali bodisi zato ker je v Evropski gospodarski skupnosti prišlo do su-perprodukcije železarskih predmetov in je bilo treba omejiti uvoz iz drugih držav, bodisi zato ker je bito na tem polju precej tihotapstva. Nepošteni trgovci so namreč uvažali kot manjvredne končne in fine izdelke in so plačevali nižje carinske pristojbine kot bi bili sicer morali. Ker državna uprava ni bila zmožna ugotoviti kje prihaja do teh sleparij se je odločila zmanjšati število overovljenih carinarnic in specializirati osebje v teh. Najbrž je šlo samo za tihotapljenje, ne pa za omejitev uvoza v EGS, saj je ta v začetku letošnjega leta protestirala pri italijanski vladi zaradi teh omejitev na carinarnicah in sedanji dvig od 12 na 20 overovljenih carinarnic je bolj sad pritiskov in protestov, s strani EGS kot pa krajevnih dejavnikov. V seznam so na novo vključili tudi Trbiž. To pomeni, nam je- povedal goriški špediter Biseši od podjetja Sitespress, ki ima pisarno na prehodu pri Rdeči hiši, da bodo na avstrijsko - italijanski meji carinili le blago, ki prihaja s tovornjaki po cesti, kajti blago ki prihaja z železnico ne bodo mogli cariniti v Tablji in bodo vagoni morali v Benetke ali Verono. Sicer pa na zadnjih avstrijskih postajah pred mejo to blago pretovorijo z vagonov na tovornjake. Kar se Gorice tiče, nam je povedal Bisesi, v Italijo prihaja mesečno približno 1.000 ton izdelkov, v glavnem s kamioni. To pomeni približno 50 tovornjakov mesečno. Precej blaga prihaja čez goriški prehod iz Madžarske, Češkoslovaške, največ pa je blaga iz Jugoslavije. tako iz Ruš pri Mariboru, Jajca, Šibenika ter Splita. Za potrebe tovarn v naši deželi, predvsem v Vidmu, Čedadu, Osoppu in tudi v Gorici, prihajajo železarski izdelki. Za nekatere tovarne so ti izdelki nujno potrebni. Sedanja o-mejitev ne pomeni, da teh izdelkov ne bomo v Italijo uvažali, je dejal Bisesi, vedeti pa moramo da se bodo prevozni stroški povečali. Prejšnji petek je moral tovornjak natovorjen z blagom iz Ruš namenjen v goriško tovarno SAFOG, na carinsko operacijo v Benetke, preden je blago raztovoril v goriški tovarni. To je pomenilo izgubo enega delovnega dne in občutno podražitev stroškov, za več sto tisoč lir. Enako je, enako bo, za tovore blaga namenjene iz Jugoslavije ali drugih držav v videmske tovarne. Iz Gorice bo tovornjak moral najprej v Benetke, zatem se bo moral vrniti v naše kraje. Škode in dodatnih težav bo kar precej. Goriški župan Scarano nam je dejal, da je občina v zvezi s tem že nastopila pri vladi, ni pa takrat dosegla uspeha. Vprašanje bomo zopet z odločnostjo postavili v trenutku ko bomo odprli novo obmejno postajo. Če ima carinska uprava pomisleke do možnosti točne kontrole sedaj, ko ni primernih prostorov za to, ne bo mogla več istega trditi ko bomo otvorili novo postajališče pri Štandrežu, kjer bo dovolj prostora za vsakovrstne operacije. Neumno bi bilo že od vsega začetka zmanjšati pomen novega obmejnega postajališča. še posebej zato, ker bi lahko bila naša v Gorici, edina cestna carinarnica overovljena za uvoz železarskih izdelkov iz Jugoslavije in drugih vzhodnih držav. Za mnenje smo vprašali tudi .načelnika zadruge avtoprevoznikov Radovana Plessinija. «5 tovornjaki je sicer prihajalo čez naš prehod malo tega blaga, večino so uvozili z vlakom. Vprašanje pa je važno ker zmanjšuje pomen našega prehoda med Italijo in Jugoslavijo in nam odnaša možnosti nadaljnjega prometa. To občutijo goriški avtoprevozniki zlasti sedaj, ko se je cestno -tovorni promet z Jugoslavijo zmanjšal za 40 odstotkov, kar naši avtoprevozniki zelo občutijo. Del te izgube so sicer prevzeli jugoslovanski avtoprevozniki, ne pa vse. Zato v Gorici potrebujemo splošno odprtje meje in možnost vsakovrstnega o-pravljanja carinskih operacij.* (mw) Za vsak okus: v Gorici danes in jutri 3 koncerti Ljubitelji glasbe bodo imeli danes in jutri na izbiro v Gorici kar tri koncerte, za vsak okus. Danes zvečer je na vrsti v dvorani UGG koncert godbe ameriškega vojnega letalstva v Evropi. Vodi jo dirigent polk. Kuzminski. Ta godba je že lani nastopila v našem mestu in doživela precejšen uspeh, letos pa prihaja v Gorico še pomnožena. Na sporedu imajo operne arije in koračnice. Organizacijo koncerta je prevzela goriška turistična ustanova. v Jutri’pa sta na sporedu kar dva koncerta. V avditoriju bo ob 20.30 koncert slovenske glasbene abonmajske sezone v priredbi Glasbene matice. Nastopil bo znani Ensemble Slavko Osterc, kot solista nastopita Jože Falout rog in Božo Rogelja - oboa, dirigent je Ivo Petrič. V prodaji bodo tudi vstopnice za neabonente. V letošnji sezoni so imeli koncerti naše Glasbene matice precejšen uspeh. V športni hali na Madonnini pa bo, prav tako jutri zvečer, koncert za mlade ljubitelje sodobne glasbe in sicer thard - rocka*. Nastopila bo znana angleška skupina Iron RiiiiiiiiiiiiiiiiiiimitiiiiMiiiiiniuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiitiiiiimiiiiiiiiiiimiuiiiiiiiniiiuiiuiiMiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiii IZRAŽENO NA OBČINSKI SE1I V DOBERDOBU V Jami juh smotrno uporabiti sredstva jusarskih zemljišč Tokrat sprejet povišek električnega toka - Protest zoper -smrtno kazen in razsodbo v Catanzaru - Haiden. Ta angleška skupina, zelo znana v domovini, je nastala leta 1977, ter je po začetnih težavah in poizkusih — v Angliji imamo namreč nešteto rock skupin in mnoge izginjajo kar hitro po nastanku' — lam izdala svojo prvo ploščo ter je dosegla precejšen uspeh, pred kratkim pa je izšel njihov zadnji album. Skupino prištevajo med elito novejšega vala hard rock skupin. V Italiji so nastopili že lani kot supporterji ameriške skupine Kiss in kdor jih je videl pravi, da jih velja poslušati. Koncert se bo pričel ob 21. 'uri. Mladinski izlet v Bosno Mladinski odbor SKGZ priredi v sodelovanju z raznimi mladinskimi krožki in odseki s Tržaškega in Goriškega, od 17. (petek) do 20. (ponedeljek) aprila 1981, mladinski avtobusni izlet v Bosno. Mladi udeleženci si bodo ogledali vrsto zanimivih zgodovinskih krajev te jugoslovanske republike in sicer Jasenovac, Kozaro, Sarajevo, Drvar itd. Izlet bo izveden v okviru proslav 40-letnice ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Zainteresira mladinci s Tržaškega, Goriškega in iz Beneške Slovenije se lahko vpišejo ra izlet na sedežih MO SKGZ (v Trstu - Ulica sv. Frančiška 20 - telefon 744-249; in v Gorici Ulica Malta 2 - telefon 84644), kjer bodo prejeli tudi vse potrebne informacije. Poleg tega vpis sprejemajo tudi posamezni mladinski krožki in odseki po raznih vaseh. f Čestitke Ponovno je prišla zadeva jusarskih zemljišč na dnevni red zadnje občinske seje v Doberdobu. Kaj storiti z iztrženim denarjem in kako dokončno rešiti iz zagate še tiste lastnike, ki bi zemljo radi docela odkupili. Ko je pač kazalo, da bo' že leta 1961 vse zadeve konec, takrat je sodnijski komisar namreč določil odkupno ceno 4 lire na kvadratni meter, so lastniki zoper to odločbo vložili protest in vso zadevo zaustavili. Sledili so sestanki prizadetih s predstavniki strank in občinske uprave ter s samim sodni jskim komisarjem, vendar brez uspeha. Pred nekaj meseci je občinski svet imenoval komisijo z namenom, da bo slednja rešila lastnike iz težavnega položaja, v katerega so zašli, ko so vložili protest zoper ceno 4 lir na kvadratni meter. Na ponedeljkovi seji je izzvenelo ponovno soglasje, da mora komisija ža jusarska zemljišča čimprej začeti z delom in dokončno rešiti ta vptei',V.kl s£'vleče že‘ v. nedqgled. Z denarjem, pridobljenim z že o1 pravljenimi prodajami ali razlastitvami, si Jameljci še niso edini, kako bi ga bolje uporabljali. Na eni prejšnjih sej je občinski svet zavzel stališče, da bi se tam uredilo nekak socialni in kulturni center. Sedaj pa je svetovalec manjšine v občinskem svetu Soban povedal; da se večji del Jameljcev zavzema za zgradnjo športnega objekta, v katerem naj bi bil prostor tudi za kulturne in rekreacijske dejavnosti. O uporabi tega denarja bodo najprej spregovorili Jameljci; vsekakor pa bo dokončno odločitev prevzel občinski svet. Za enkrat so z denarjem odkupili vrednostne papirje, ki jih bodo ob pravem času ponovno vnovčili. Soban je na občinskem svetu še povedal, da so v Jamljah zbrali kakih 90 nodpisov in jih skupno s protestnim pismom naslovili na komisarja za jusarska zemljišča in to zaradi tega, ker je sled- GLASBENA MATICA ZVEZA SLOVENSKIH KUL TURNIH DRUŠTEV - ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE Koncertni abonma 1980 - 81 Jutri, 2. aprila, ob 20.30 v deželnem avditoriju v Gorici nastopa ENSEMBLE SLAVKO OSTERC Solista: Jože Falout — rog Božo Rogelja — oboa Dirigent: IVO PETRIČ IIHMIHIII llllllllllll III Ulit lllllllll llllll IIIIIIMIINIIIII Hilli llllllllllfltlllllllll IIIIIH tllllllll UH llllllliiiiitiiHlliiu V ZVEZI Z DEŽELNIM ZAKONOM ŠT. 7 Kakšna naj bo vloga pokrajine v gospodarskem načrtovanju? Predstavniki štirih pokrajinskih uprav naše dežele so o tem razpravljali na sestanku v soboto - Vrsta nejasnosti in dvomov nje dovolilo občinski upravi uporabno 7,4 milijone lir za popravilo občinske stavbe. Tudi glede prodaje jusarskih zemljišč posameznim prosilcem ni bito soglasja v občinskem svetu, ker obstaja bojazen pred špekulacijami ali odkupom samo tistih zemljišč, ki so lastnikom po godu in še to po višji ceni od zahtevane: slabše parcele pa bi o-stale v katastrskih knjižbah nerešene. Na eni prejšnjih sej je občinski svet zavrnil povišek električnega toka za 10 lir na kilovat. Sedaj pa, ko je vlada spremenila dekret glede uporabe tega denarja, je svet ta predlog sprejel. Povišek velja seveda samo za uporabnike, ki presegajo 75 kilovatov mesečne uporabe. Občini še ni uspelo zaposliti tehničnega uradnika, ker prosilci, ki li slovenščine; Na predlog odbora, je občinski svet ostro obsodil razsodbo v Catanzaru in grajal pobudnike peticije zoper smrtno kazen, ki so jo sprožili neofašisti stranke MSI. Iz poročil župana povzemamo, da bo v najkrajšem času povečan delovni organik za eno osebo. Zaenkrat občinski svet ne bo pristopil konzorciju tržiškega območja, ki namerava v najkrajšem času ustanoviti avtonomno letovičarsko ustanovo. Med pritožbami in pojasnili pa je bila še izrečena potreba po namestitvi košev za, odpadke, dokončni ureditvi tabel z imeni ulic in po bolj vestni uporabi obče imovine na veseličnem prostoru. umetnost spoznajo; Tudi niso - bile pohvale dane ob mednarodnem letu handikapiranega otroka, ki ga proslavljamo letos. . Razstava je vse obiskovalce prijetno presenetila, zato je tudi prav, da jo na splošno željo prenesejo v druge kraje naše dežele. • Od deželne uprave so v Števerja-nu dobili en milijon lir za podpore revežem v občini, ne pa milijarde, kot je bito napak objavljeno včeraj. V prometni nesreči na Tržaški cesti se je sinoči s svojim avtomobilom ponesrečil jugoslovanski šofer 57-letni Alojz čubej iz Nove Gorice. Najprej so ga prepeljali v goriško bolnišnico, kjer so mu ugotovili razne poškodbe na levi rami. Potem pa , , so ga prepeljali v šempetersko bol- so se do sedaj javili' nisčrdbvlada" nišnico v Jugoslavijo. Sporočamo žalostno vest, da je končno stopil na novo življenjsko pot naš prijatelj, pluripredsednik IGOR. Srečni soprogi VERENI in IGORJU čestitajo prijatelji in znanci. Razna obvestila V Domu Andreja Budala v štandrežu bo v soboto, 4. aprila, ob 20. uri družabni večer planincev članov SPDG, na katerem bodo dobili priznanja člani društva, ki so se uveljavili na smučarskih tekmah letošnje sezone. Na sporedu je tudi večerja. Vpisujejo še danes do večera na sedežu SPDG v Ul. Malta v Gorici. Razstave V razstavnih prostorih deželnega avditorija v Gorici bodo drevi ob 18. uri odprli razstavo lepakov raznih kulturnih prireditev, ki sp bile na Goriškem v zadnjih letih. Ulimiitiitiiiiniiiiiiiiliiiiiiiiiitiiiiiiniiliiiiimiiiiiiiiuimimrtiiiiiiiiimniiiiiiliiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiini k PO PODATKIH «EC0N0MIA IS0NTINA* PRI SAMEM VRHU LESTVICE GLEDE HITRE RASTI CEN • »V* ' V letu 1980 so se cene na Goriškem v poprečju povišale za 23 odstotkov, v državnem merilu pa samo za 21,1 odstotka 3 novi rcšilci za goriško bolnišnico V Trstu je deželni odbor sklenil izdati precejšnjo vsoto denarja za nakup več rešilcev, ki jih bodo iz ročili službam za hitro pomoč bol nišnic v vsej deželi. Goriška bolni šnica bo dobila tri take rešilne av tomobile, ona v Gradežu pa enega Do kdaj skodelica kave samo za 300 lir? Medtem ko so marsikje drugod ceno skodelice kave že podražili od 300 na 350 lir, je zasedaj cena te priljubljene pijače v Gorici še vedno nespremenjena. Gostinci pa tožijo, da imajo previsoke režijske stroške in najbrž se bo tudi v gori-ških kavarnah kmalu pojavil nov cenik. Podražile pa se bodo najbrž tudi druge pijače, ne samo kava. Pokrajina naj bi v kratkem, na osnovi deželnega zakona št. 7 z dne 24 januarja letos, prevzela nove pristojnosti na področju gospodarskega načrtovanja, vendar ostaja v zvezi s tem še vrsta odprtih vprašanj in nejasnosti. O tem so v soboto, 28. marca, razpravljali na sestanku predstavnikov štirih pokrajinskih uprav iz naše dežele, ki je bil na sedežu goriške pokrajinske uprave, ki jo je predstavljal podpredsednik, dr. Tomat. Deželni zakon res predvideva novo in večjo vlogo pokrajin kot vmesnih ustanov med občinami in deželo, vendar se prav v zvezi z njegovim dejanskim izvajanjem pojavljajo številni dvomi, so ugotovili predstavniki pokrajin. Pokrajine namreč niso pripravljene, ker nimajo ustreznih inštrumentov, da bi prevzele v kratkem pomembno vlogo na področju gospodarskega načrto vanja. Nadalje ni navodil in točnih1 določil, kolikšne bodo nove pristoj nosti in kolikšna bo vloga občin in konzorcijev in ne nazadnje je treba računati tudi s precejšnjimi težavami, nasprotovanji in trenji, ki bodo nastali med posameznimi občinami pri zagovarjanju specifičnih in splošnih koristi. Največjo oviro pa menda pred stavlja prav izhodišče: pristojnosti na podlagi deželnega zakona naj bi bile namreč začasnega značaja, v pričakovanju temeljite preureditve krajevnih ustanov. Predstavniki štirih pokrajin so se dogovorili za takojšen sestanek s predstavniki deželne uprave, kjer bi zadevo ponovno preučili, razčistili nejasnosti ter odpravili dvome. V DEŽELNEM SVETU Interpelacija KPI Deželna svetovalca Nereo Battel-lo in Eligio Simsig sta včeraj na deželni odbor naslovila nujno interpelacijo v zvezi z nezavidljivim položajem konzorcija za namakanje krminsko-gradiščanskega polja. Kakor znano, uslužbenci konzorcija že nekaj mesecev niso prejeli osebnih dohodkov, ustanova pa poleg tega tudi nujno potrebuje finančna sredstva za vzdrževanje naprav. Deželna svetovalca KPI vprašujeta odbor, oziroma pristojnega odbornika, kakšne ukrepe namerava sprejeti za premostitev hude krize. Uspeh razstave slušno prizadetih otrok Zaprli so razstavo ročnih del slušno prizadete mladine, ki jo je gluhonemnica priredila v razstavnem prostoru Pro točo. Razstavljene eksponate, slike, barvana stekla, skulpture, so gojenci pripravili pod vodstvom učitelja Andrea Rusina. Vtisi, ki so jih obiskovalci zapisali v spominsko knjigo, niso odraz pietete do slušno prizadetih otrok, ampak strokovna ocena ljudi, ki se na Še zmeraj' imamo na Goriškem, kar se tiče naraščanja cen in stopnje inflacije nekakšno prvenstvo. Po podatkih, ki jih objavlja zadnja številka glasila goriške trgovinske zbornice, so se cene v maloprodaji v lanskem zadnjem trimesečju zvišale za nadaljnjih 4,9 odstotka in je tako stopnja inflacije dosegla okroglih 23 odstotkov, medtem ko je državno poprečje le 21,1 odstotka. Precejšen porast cen, zlasti kar zadeva prehrambene artikle, so zabeležili tudi v prvih treh mesecih letošnjega leta, zato bodo podatki za to obdobje po vsej verjetnosti še bolj neugodni. V poprečju so se v naši pokrajini najbolj občutno zvišale cene za e-lektrično energijo in ogrevanje, ki so v primerjavi z letom 1979 po-rastle kar za 57,1 odstotka (v državnem merilu samo za 52,3 odstotka), sledijo stroški za stanovanje (+ 27,5 odstotka), razne storitve (+24,2 odstotka), oblačila in obutev (+22,5 odst.) in prehrana ( + 17,3 odst.). Edino na področju raznih storitev so bili poprečni stroški v naši pokrajini nižji od državnega poprečja (24,2 - 25,7 odstotka). V letu 1979 so cene, v primerjavi z letom poprej, porastle poprečno za 15,7 odstotka, lani za 23 odstotkov, kolikšen odstotek bomo dosegli ob koncu decembra? nov in drugih udeležencev prometa. Tako se je v petek, 20. marca popoldne iz dveh tankov na cestišče izcedilo nekaj hektolitrov bencina, tako da so morali poseči celo gasilci, ki so nevarno sled skušali sprati s ceste. Občinska uprava upa, da bodo pristojne oblasti z razumevanjem obravnavale protestno pismo, ki izraža zaskrbljenost prebivalstva. Zaskrbljenost zaradi škode ki jo povzročajo tanki Prepričani smo bili da bo z dograditvijo nadvoza na Tržaški cesti konec različnih prometnih težav v južnem predelu Gorice. V resnici pa smo se ušteli, kajti nadvoz je resda odprt, kaže pa, da je prepovedan težkim oklepnim vozilom vojske in orožnikov, ki jih dokaj pogosto, v okviru rednega vežbanja, premeščajo iz Gorice na Kras, kjer i-majo urejen poligon in seveda spet nazaj Dejstvo je, da tanki že nekaj tednov vozijo skozi Sovodnje, včasih pa izberejo tudi drugo pot — skozi industrijsko cono in potem po pe-čiski poti na štradalto. Težka vozila povzročajo precejšnjo škodo na cestišču, ki nima ustrezne podlage, da bi vzdržalo tolikšno obremenitev, Sovodenjci pa so deležni tudi oglušujočega hrupa oklopnikov, ki najbrž krepko presega v prometu dovoljeno količino decibelov. Zaradi vibracij pa nastaja, zlasti na starejših stavbah, tudi gmotna škoda. Občinska uprava je pri pristojnih oblasteh že protestirala zaradi škode, ki jo vozila povzročajo in ker neposredno ogrožajo varnost obča- SLOVENSKO r'STALNO. 5 GLEDALIŠČE V TRSTU DACIA MARAfNI ŽENSKI NA PODEŽELJU Danes, 1. aprila, ob 20. uri v društveni dvorani v Pevmi. Vabljeni! Gledališča Primorsko dramsko gledališče v Novi Gorici, danes ob 20. uri — D. Hare: Molči in bodi lepa. Premiera. Predstava bo v gledališki dvorani v Solkanu. Kino t, or Ivu VERDI 17.00-22.00 «Bionda fragp-la». U. Orsini in G. Felici. Prepovedan mladini pod 14. letom. CORSO 17.00-22.00 «Historie d'a-mour*. A. Deton. Barvni film. VITTOR1A 17.00-22.00 «Super sexy-. moralita*. Prepovedan mladini pod 18. letom. I rž id PRINCIPE 18.00-22.00 tAmo, non a mo*. EXCELSIOR 16.30-22.00 «Rebus per un assassino*. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v G« rici dežurna lekarna Alesani, Ulica Carducci, tel. 84-268. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna bolnišnice, Ul. Terenziana 26, tel. 44-387 N. N. iz Štandreža daruje 12 000 lir za dekliški zbor »Danica* z Vrha. ?:a sobotnem obmejnem mladinskem srečanju v novi gorici Poročila področnih komisij in začrtanje bodočega dela Največja pozornost v letošnjem letu bo posvečena 40-letnici OF «Nova Gorica prisrčno pozdravlja današnje mladinsko obmejno srečanje v prepričanju, da so dosedanji rezultati le osnova nadaljnjega razmaha stikov med mladimi z obeh strani meje*. S temi uvodnimi besedami je v soboto predsednik Občinske konference Zveze socialistične mladine Slovenije iz Nove Gorice Andrej Kompara začel 8. obmejno mladinsko srečanje med OK ZSMS Koper, Sežana. Nova Gorica, Tolmin ter predstavniki Mladinskega odbora Slovenske kulturno - gospodarske zveze s Tržaškega, Goriškega in iz Beneške Slovenije. Po uradni otvoritvi je prevzel besedo skretar OK SZDL Nova Gorica Davorin Škarabot, ki je podčrtal pomen, ki ga novogoriške družbenopolitične organizacije pripisujejo stikom s, Slovenci v zamejstvu ter ob tem ugotovil, da je na mladinskem področju sodelovanje že dobro vpeljano. V začetku delovnega dela srečanja so bila na vrsti najprej poročila področnih mešanih mladinskih komisij. Najprej je poročala predstavnica mešane komisije med Novo Gorico in Gorico Flavija Bezeljak, ki je opredelila vlogo komisije ter povzela bistvene točke izpeljanega programa ter nadaljnje smernice sodelovanja med mladimi obeh Goric. Nato je spregovoril Drago Podobnik iz Tolmina in sicer o delu mešane komi- sije Tolmin - Beneška Slovenija. Opozoril je na nekatera vprašanja, poročal o izvedenih nalogah ter o bodočem delovanju. Zadnje poročilo in sicer poročilo področne mešane komisije med Trstom, Sežano in Koprom pa je podal Rado Race. Race se je pri tem v glavnem zaustavil pri razlogih, ki so narekovali ustanovitev komisije (decembra 1980), nadalje je govoril o izvedenih akcijah ter o skupnih težnjah za usklajevanje posameznih akcij. Po poročilih je sledila bogata debata, v katero so posegli predstavniki delegacij. Pri naslednji točki dnevnega reda šo predstavniki obmejne mladine razpravljali o ustanovitvi mladinskega obmejnega periodičnega glasila, Primorske mladine, ki naj bi prispevalo k spoznavanju problematike mladih na obeh straneh meje. Dogovorili so se, da v začasni preizkusni fazi vsaka komponenta izda po eno številko, nato pa se bo na podlagi izkušenj ustanovil poseben uredniški odbor, ki bo 'stalno sledil tej publikaciji. Zadnja točka dnevnega reda pa je bilo začrtanje nadaljnjega programa dela. Največjo pozornost so predstavniki vseh komponent posvetili 40-letnici OF ter v tem okviru nanizali akcije, ki naj bi bile enotne za vso primorsko mladino. Naj ob zaključku dodamo, da sta srečanju prisostvovala tudi predsednica komisije za medna- rodne odnose pri RK ZSMS Danica Smrdu in sekretar čeme. Prihodnje obmejno mladinsko srečanje bo organizirala v jesenskem času OK ZSMS Koper. In še tole naj poudarimo, Nova Gorica se je tudi tokrat izkazala kot odličen organizator. Teden afriške kinematografije RIM — V Rimu in Veroni bodo od 23. do 28. t.m. predvajali v tako imenovanem «tednu afriške kinematografije» dvajset afriških filmov v izvirniku in ob hkratnem prevajanju v italijanščino. Teden afriškega filma je organizirala revija rNigrizia» ob sodelovanju afriško - italijanskega zavoda. filmi prihajajo iz severnega dela Afrike ter s področja izpod Sahare. Izbrali so jih tako. da bi prikazali nekakšno panoramg filmske proizvodnje, vendar z nekakšno dokumentacijo najbolj značilnih faz v razvoju afriške kinematografije, ki je vsaj pri nas tako rekoč niti ne poznamo. Zaman bi bilo navajati imena vseh 20 filmov, pač pa bomo povedali da prihajajo filmi iz Senegala, Nigerije, Egipta in Alžirije, pa tudi iz Mavretanije in drugod. RAZGOVOR S KANTAVTORJEM ANDREJEM ŠIFRERJEM «Zelo lahko je namreč grajati a biti med slabimi poprečniki» Slovenski kantavtor, ki je pred dnevi nastopil v kriškem Ljudskem domu, je spregovoril o svoji ustvarjalnosti in o pevskih razmerah v Sloveniji «Na začetku je bilo nekoliko težko, mučila me je radovednost, obenem pa me je spremljal občutek, da prvič igram med novo, v glavnem nepoznano publiko.* Tako je o svojem nastopu v kriškem Ljudskem domu dejal slovenski kantavtor Andrej Šifrer, ki je v Trstu nastopal prvič in sicer na povabilo mladinskih krožkov in mladinskih odsekov nekaterih kulturnih društev. Ledena skorja pa je bila kmalu prebita, saj so pesmi, ki jih Šifrer poje, blizu problemom in čustvom mladih, pa naj ti 'živijo na tej ali oni strani meje. Občinstvo je izvajanje spremljalo z živahnim ploskanjem, ki je bilo odraz veselega in sproščenega razpoloženja v dvorani. še pred začetkom koncerta, ko je bila dvorana Ljudskega doma še prazna in se je Andrej pod odrom ukvarjal z uglaševanjem svoje kitare, smo se z njim pogovorili, da bi zvedeli kaj več o njegovih pesmih ter o odnosu slovenske publike do njih. Po svojem značaju je Andrej Šifrer nekoliko zaprt, v nepoznanem okolju tudi zadržan. Motijo ga formalni odnosi in uradni nastopi, Nerad ima tudi, da ga kdo hvali ali da mora pred drugimi ocenjevati svoje sposobnosti. Ne- prijetno mu je, ko ga kdo postavi v središče pozornosti in v družbi nikoli ne izstopa, saj, kot sam pravi, išče le majhne, drobne, lepe trenutke. Ko smo ga vprašali, kako je začel pisati pesmi, se je nekoliko začudil. «Tega sploh ne vem povedati. Težko je namreč razložiti, zakaj nastajajo pesmi. Mislim, da nihče ne ve odgovora na to vprašanje. Enostavno, čutil sem željo po tem, zahotelo se mi je. Gre namreč za neko notranjo napetost, za potrebo, da daš nekaj od sebe, da narediš nekaj v odnosu s tistim, kar misliš in čutiš. Poleg tega je meni všeč vse to, ka* je novo in nepoznano. «Pred štirimi leti, ko sem igral v manjših ljubljanskih ansamblih, je kantavtorstvo pritegnilo mojo pozornost. Vsekakor mislim, da nimam nič skupnega z drugimi slovenskimi kantavtorji. Sploh ne živim v njihovem svetu. Zelo povprečen sem. Domičelj na primer je zelo dober kitarist, jaz še vedno poznam le nekaj akordov in slabo igram na kitaro. Zame je pri pesmi važen predvsem tekst.* Andrej se zanima za pojav kan-tavtorstva izven Slovenije. Njegovo pozornost sta pritegnila italijanska pevca Bennato in De Andre bolj površno pozna tudi ...............................................................................................■mHiiiumiNiinminamiHHniuiiiMuiini...................................mini........mi.......................... Turbo D 4« d*: . k' , " 'j • O uspehu avtomobilov z dizelskim motorjem smo pisali v eni naših zadnjih številk. Pri tem sicer ne preseneča, da so se za dizel odločile tovarne, ki so tradicionalno izdelovale ljudska, nekoliko cenejša (seveda dandanes jc vse zelo relativno) vozila, kot na primer turinski Fiat ali pa nemški Volksvvagen, bolj presenetljivo pa je, da se je dizlu posve tila tudi tovarna Alfa Romeo, ki slovi po športno navitih tpojorjih. Po neuspelem poskusu z giulio, v katero so pred leti vgradili počasen dizelski motor, lipa perkins, so pred dvema letoma v alfetto vgradili štirivaljni dizel VM, ki ga sicer ne delajo v tovarni VM v Trstu, temveč v Centu. Da bi izboljšali dosežke so temu motorju dodali še turbinski polnilnik, ki omogoča boljše izkoriščanje goriva. Ves motor pa je bil načrtovan v funkciji turbinskega polnilnika. Da bi zagotovili boljše zmogljivosti in dosegli prej temperaturo, prt kateri se mešanica nafta-plin vname, so v glavi izdolbli še tako imenovane Ricardove komore, tako da se je čas gretja mešanice odločno zmanjšal. Pri bencinskem motorju, ki razpolaga s turbinskim polnilnikom je nujno znižati kompresijsko razmerje, da ne bi prišlo do pojava detonacije v valjih. V dizelskih, kjer je kompresijsko razmerje višja, tega problema ni, saj višje kompresijsko razmerje izboljšuje termični učinek motorja in torej pri speva k manjši porabi. Dizel sprejema tudi zelo revne mešanice, se pravi tudi tiste, v kateri je 50 od sto zraka odveč, pri motorju VM prihaja v vsak valj 85 od sto zraka več kot bi prihajalo v motor, če ne bi bilo turbinskega polnilnika, pri tem pa se količina vbrizganega goriva poveča samo za 40 od sto. Iz tega izhaja, da imamo zaradi boljšega izgorevanja 45 od sto več moči. Turbina v alfetti torbo diesel izkorišča skoraj 70 od sto energije, ki je še ostala v izoušnih plinih. Turbinski polnilnik pa zagotavlja motorju 20 od sto zraka več pri pičlih 1500 obratih v minuti. Alfetta z dizlom je na zunaj popolnoma enaka svojim bencinskim sestram razen napisa «Alfetta Turbo diesel* na zadku. Tudi notranjost je nespremenjena, z izredno udobnimi sedeži, prijetno prevleko na vratih, z armaturno ploščo, v kateri so vse urice, s katerimi razpolaga tudi bencinska različica itd. V avtu, za katerega je treba odšteti obilnih petnajst milijonov lir, pa manjka že nekaj malenkosti. Niso predvidene namreč električne šipe. kar seveda ni nobena tragedija in marsikateri lastnik avtov s tem pripomočkom bi raje videl, da ga ne bi bilo, kljub vsemu pa bi v tem razredu moral biti skoraj obvezen. Tudi sicer imamo glede šip še nekatere pomisleke: prednje šipe o-stanejo ko jih spustimo za kak ceptimeter zunaj, kar .je v tem razredu popolnoma nedopustno. Drugih napak, razen etovornja-škega* hrupa pri prižiganju motorja in v prostem teku, alfetta turbo diesel nima. Avto, ki ga poganja 1995-kubičnj dizel, dosega najvišjo hitrost 155 km na uro, kar je v današnjih razmerah, z omejitvami na cestah in na avtocestah, povsem zadovoljivo. Če pri tem pomislimo, da je 155 km na uro hkrati tudi potovalna hitrost in da so pospeški zelo dobri (km z mesta prevozi alfetta v 36,7 sek), lahko razumemo, za- (Z&eiicL 2.0 kaj se je Alfa Romeo odlbčila za alfetto z dizlom. Lega na cesti je odlična kot pri vseh alfah in še zlasti pri bencinski različici alfette. Poleg tega, da je nafta cenejša od bencina pa alfetta turbo diesel porabi manj od bencinske različice, tako da je 50-litr-ski rezervoar čisto dovolj. Tudi dizelska različica ima petstopenjski menjalnik, ki, kljub zelo elastičnemu motorju, ni odveč. Štiri kolutne zavore, nastavljiv volan (ni servovolana, ki bi bil prav do-hrodošel, saj je vrtenje volana pri nizkih hitrostih in pri parkiranju zelo težko) in varnostni pasovi prispevajo k varnosti. Če potegnemo zaključke iz vsega tega, lahko povemo, da se, če izvzamemo, nakupno ceno in breme, dodatnega davka na dizle, nakup alfette turbo diesel, vsekakor splača, saj kar zadeva zmogljivosti in udobje skoraj ni razlike med bencinsko in med dizelsko različico. .............................................................................................................................................. US# bWi« PRESTIŽNE JAHTE IN KAJUTNE GLISERJE PUSTIMO PETIČNEŽEM Prenosljivost osnovni pogoj prvega nakupa Že z manjšim čolnom lahko spoznamo morje, rešimo se obenem prenatrpanih plaž Kolikokrat smo že ponavljali, da morje zahteva celega človeka, žensko ali moža, ki se ne ustraši nevšečnosti, ki je pripravljen na vsakovrstno odpovedovanje. Pregovor pravi, da je morje pogumnim pokorno. Morda je taka trditev tudi pravilna, a mi ji bomo vsekakor dodali, da mora biti ob pogumu tudi zdrava pamet, razsodnost zrelega človeka, pa bo morje še bolj pokorno. Vsega tega ne moremo kupiti v nobeni trgovini, polna denarnica ne naredi človeka, še manj pomorščaka. Marsikdo bo ob tem zavihal nos, saj je prepričan, da si lahko le z denarjem privoščiš drago barko. Nedvomno vsebuje taka trditev precej resnice, a ne vsej Kolikokrat smo gledali drage vi-sokornorske jahte in na tihem premišljevali, kakšne so finančne zmogljivosti srečnega lastnika. Če trdimo, da prav on letno prijavi manj dohodkov kot večina odvisnih delavcev, se bomo le redkokdaj zmotili, a zaradi tega nas ne sme raznesti zavist. Navsezadnje je za petičneže draga jahta le plavajoči hotel, sredstvo za razkazovanje svojega družbenega standarda. Na jahti je navsezadnje gost svoje posadke, Mali «rio 310» je lahko idealen začetniški čoln za nezahtevnega dopustniškega pomorščaka. Grajen je iz ojačene poliestrske smole in tehta le 70 kilogramov, namestimo ga torej lahko na streho vsakega avtomobila. Njegove razsežnosti so: dolžina 3,10 metra, širina pa 1,40 metra. Čoln je nepotopljiv, štirikonjski krmni motor pa je že dovolj, da se rešimo prenatrpanih plaž. Kot zadnje, naj navedemo še ceno, ki je 850 tisoč Ur. Če k temu dodamo še strošek krmnega motorja, 400 tisoč lir, najzgovorneje dokažemo, da se lahko tudi z majhne vsote privoščimo nezahtevno plovbo. ki jo edina upravlja, seveda upoštevati mora tudi lastnikove muhavosti, a to ne spremeni bistva, da je za kapitalista jahta le plavajoči 'hotel. Prav zato je vsaka zavist odveč. Z manjšo jadrnico ali čolnom bomo doživeli lepše, in zakaj ne, tudi hujše prigode kot petičnež. Kar doživi človek sam na svoji barki, mu ne more v nobenem primeru pričarati denar. Obstajajo tudi častne izjeme, a teh je bolj malo, v Tržaškem zalivu jih lahko štejemo na prste. Morje je treba vzljubiti, ga dan za dnem spoznavati. Za vse to je vsako plovilo dobro, v skrajnem primeru tudi navaden napihljiv čoln, ki ga poganjajo naše roke, ker nanj ne moremo namestiti motorja. Finančni razlogi so torej le pretveza. Velika večina si lahko privošči manjše plovilo. V začetku bo to le dražja igrača, a kolikokrat smo nerazsodno porabili še večje zneske, morda za barvni televizor, za nekoliko bolj prestižen avto. Prav zato ne smemo odlašati. Pustimo v nemar pretirana načrtovanja: «Ko bo več denarja pri hiši, pa si kupim spodobno barko*. Če bomo tako premišljevali, bomo za vedno obsojeni na kopno. Kar predolg uvod za temo, ki jo bomo razvijali v prihodnjih tednih, a nasveti za nakup prvega čolna terjajo tudi tak uvod, saj vse preveč slišimo trditve, da je pomorska rekreacija le šport za petičneže in ne za navadne smrtnike. Prvi nakup je seveda najtežavnejši, saj nimamo še jasnih pojmov, kaj sploh hočemo. Kdor bo čoln ali jadrnico rabil le kak teden med letnim dopustom, si ne bo privoščil jahte ali kajutnega gliserja. Zadovoljil se bo že z manjšo barko, tako, ki jo lahko spravi na streho svojega jeklenega konjiča. Prav prenosljivost je torej glavni pogoj pri prvem nakupu. Seveda bomo skušali kupiti tak čoln, da si bomo lahko po prvih začetniških težavah privoščili tudi nekoliko daljša križarjenja, seveda tik obale, da se lahko nanjo v skrajni sili zatečemo. Če smo se torej odločili, da bomo kupili tak čoln, ki ga lahko spravimo na streho avtomobila, se izbira precej zoži. V glavnem so taki čolni mali gliserji s ploskim dnom, ali čolni iz aluminijevih zlitin, pa manjše jadrnice in seveda napihljivi čolni, ki so kot nalašč za dopuste. Kot vidite, nismo omenili izrivnih čolnov, takih kot so jadranske pasa-re in ligurski guci. Take čolne lahko le vlečemo za sabo na primerni prikolici. Pri takem čolnu pa se že soočamo z najhujšim vprašanjem našega zaliva, s pomanjkanjem privezov. Položaj je pri nas že tak, da si celo petičnež skoraj ne more privoščiti drage jahte, saj nima priveza. Torej prenosljivi čoln je glavni nasvet za prvi nakup. Glede modela je treba najprej rešiti vprašanje, čemu nam bo služil čoln. Če se bomo z njim izognili prenatrpanim plažam, mora biti tak, da bo na njem sončenje u-dobno. Izognemo se torej klasičnim gliserjem s pokritim krovom in ostrim premcem, saj bomo z njim lahko le drveli po morski površini. Dvajset, trideset in še več konjskih moči našega motorja, nam ne morejo pričarati morske razsežnosti. Gorivo je danes navsezadnje tako drago, da je hitrost postala prava potrata in luksus. Štirikonjski motor in čoln s širokim premcem je najidealnejše plovilo, če se ne odločimo za jadrnico Lucio Dallo, vendar ga pri stikih z italijansko glasbo močno ovira jezik, saj italijanščine ne obvlada. Tesnejši pa so njegovi stiki z angleško in ameriško rock glasbo. Rad ima country rock ter novejšo punk glasbo. «Mislim pa, da se. čeprav z zamudo, odnos mladih do glasbe spreminja tudi pri nas, v Sloveniji,* je povedal Andrej. «Odkar so se pred desetimi leti pri nas oglasili prvi osamljeni glasovi mladih kantavtorjev, je začela popevka izgubljati svoj pomen. Za popevko je namreč značilno to, da pevpe podaja poslušalcem besedilo, ki ga je nekdo drug naoisal. To danes mladih ne prepriča več. Ljudem ni več dovolj, da lepi fantje in nališpana dekleta prepevajo osladne melodije o ljubezni, v glasbi iščejo nekaj več. Predvsem je važno sporočilo pesmi, besedilo, v katerem pa mora kantavtor izražati svo;e misli, občutke, v katere verjame in za katere bi se celo stepel, če bi ga kdo izzval.* Andreja smo vprašali, kai misli o slovenski lahki glasbi. Njegov odgovor je bil precej kritičen: ^Predvsem mislim, da imajo manjši narodi manj možnosti, da te glasbene zvrsti razvijajo. Predvsem zaradi pomanjkanja sredstev in tehnologije, saj to vel.ia tudi za druge panoge umetniškega izražan!a. Na žalost pa tehnologija v Sloveniji z zanimanjem spremlja le narodnozabavno glasbo. ki je najbolj komercialna. Ravno zaradi razmaha te zvrsti in seveda popevk, je tovrstna slovenska glasba izgubila stik s svetom in z novimi glasbenimi tokovi, ki so izven domačih meja navduševali mlade in segali tudi v družbeno stvarnost. Od časa, ko so se v Angliji pojavili Beat-lesi in Dylan v Ameriki, do sodobne rock glasbe, smo Slovenci oboževali popevke in harmoniko, narodnozabavna glasba ni imela nobene protiuteži. Tudi v zadnjih letih smo v tej smeri naredili le malo in prav zato nerad govorim o tem. Zelo lahko je namreč grajati a biti med slabimi po-prečniki.* Andrej Šifrer je pred štirimi leti izdal svojo prvo malo ploščo. in sicer s pesmijo Zobo-blues, v kateri je na igriv način zapel o ljubezni mladega fanta do svoje zobozdravnice. Pesem je bila sicer še nekoliko komercialna, od tedaj pa^ee je vsebina Šifrerjevih besedil precej spremenila. pa čeprav so preprosta človeška čustva in vsakdanje doživljanje ostala v središču kantavto-r.ieve pozornosti. V svojih pesmih Šifrer poudarja potrebo po bolj sproščenih odnosih med ljudmi, potrebo po dobrih gostilnah in dobrih liudch, ki bi pregnali dolgčas, puščobo in osamelost, v katero sta nas potisnila sodobna industrializirana družba in kapitalistični odnesi. Tak preprost svet, kjer se ljudje še srečujem in kjer še obstajajo prastare oblike kolektivne kulture, išče Andrej na vasi, v kmečkem življenju. Zato v svojih pesmih graja Ljubljančane in njihovo zaničevanje podeželja, njegove puščice pa letijo preti vsem tistim, ki so zaradi položajev pozabili na pristne človeške odnose. Tako poje o debeluhih na položajih, o lepih ljudeh, ki hočejo biti nad drugimi, o družbenih krivicah in o odnosu šefa do delavca. ♦Moje pesmi se večkrat puščajo v nostalgično obravnavanje sedanjosti. v njih je želja po tistem svetu, kjer je bil stik med ljudmi lažji, ko so gostilne lomile individualizem. Vsekakor nerad govorim o svojih pesmih, saj že besedilo samo izraža mnenja in misli. Poslušajte jih, pa boste iz niih zvedeli prav enostavne stvari, ki jih pač čuti mlad človek.* Ker je pri nas. v Italiji, kantavtor tudi glasnik določenih idej in teženj mladih, smo Andreja vprašali, kaj meni o splošnih problemih mladih, in o mladinskem gibanju v Sloveniji. «0 problemih mladih sem že spregovoril v svojih pesmih, sam pa nisem ne vedež ne glasnik, da bi o tem razpravljal. Kar se tiče mladinskih organizacij pri nas, pa moram reči. da nisem bil nikoli posebno angažiran. Preveč formalnih organizacij vsekakor nimam rad, ker potiskajo stran spontanost: To lastnost :pa imam pri ljudeh najrajši. Osebno mislim, da so tisti ljudje, ki silijo v vrhove najrazličnejših političnih organizacij, negotovi, zaradi tega iščejo formalne od noše in ustaljene fraze. Da bi pa resnično razumel probleme mladih, moraš živeti med njimi ter družbeno stvarnost vsak dan doživljati. Seveda je najlaže kritizirati, ne da bi nič napravil, jaz pa bi ne hotel biti tak in bom zato raje prepustil razpravo drugim.* -sp- Prejeli smo ZDRAVSTVENI VESTNIK. Glasilo slovenskega zdravstvenega dim štva. Štev. 2, letnik 50 za februar 1981. SOUTH AFRICA INTERNATIO NAL. Tretja številka za leto 1981. CHINA PICTORIAL. Štev. 3, leto 1981. LEX - LEGISLAZIONE ITALIA-NA. Štev. 18, letnik 66. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 šolska oddaja o znanosti 13.00 Boj za preživljanje 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK 14.00 Kapetani in kralj — TV nadalj. 14.30 Danes v parlamentu 14.40 Sunday morning in black mcuntain, šolska oddaja 15.10 Velike bitke preteklosti 16.05 Človek in zemlja: Favna Pirenejskega polotoka 16.30 Happv days — TV film 17.00 DNEVNIK 1 - Flash 17.05 3, 2, 1. . . Kontakt! Capitan Futuro, risanka — Zakaj? — Glasba za mladino 18.00 Zaloge, ali bogastva, ki jih je treba ohraniti, šolska oddaja 18.30 Problemi gospoda Rossija 19.00 Italijanske kronike 19.20 Eischied. angeli grozodejstev - 1. del 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Dallas: Trikotnik — TV film Rav Krebbs je zaljubljen v mlado pevko Gamet McGee. ki jo že dolgo pozna in ki začenja prodirati od uspeha do uspeha. J. R. jo spozna na nekem sprejemu in ne meneč se za občutke Rya Krebbsa, ji začne dvoriti. Mlada ženska, ki je hudo ambiciozna in ki hoče za vsako ceno prodreti meni, da ji novo poznanstvo more koristiti več kot ji lahko koristi Ray Krebbs, ki je reven in brez zvez. In tako med mlado pevko in novim znancem pride do intimnejših, stikov./ kajti J. R. se tudi obveže, da ji bo pomagal k uspehu. 21.35 Quark. potovanja v svet . znanosti 22.15 športna sreda DNEVNIK — Danes v parlamentu — Vremenska slika Drugi kanal 12.30 Za in proti 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.30 Osnovni tečaj ekonomije 14.00 Popoldan, dnevna rubrika 14.10 Zgodovina družine Strauss — 1. nadalj. 15.25 Človek in narava 16.10 Voziček komikov 16.30 Bil je nekoč in je še 16.45 Glasbeni kotiček 17.00 DNEVNIK 2 - Flash 17.05 Popoldan, dnevna rubrika 17.05 Mnenje Franca Piccinellija 17.20 Na razpolago delavcev Program za mladino 17.30 Čarovnica Bia — risani film 18.00 Šolska vzgoja: Rumeno, rdeče, oranžno, zeleno, modro, plavo 18.30 Iz parlamenta DNEVNIK 2 — Večerne športne vesti 18.50 Programi -prtstspanj«. 'm 19.C5 Dober večer s... Supergulpom! Napcved vremena 19.45 DNEVNIK 2 20.40 Ana Kulišov — zadnji del TV nadalj. Ko je Ana Kulišov v ječi, se boji predvsem za zdravje Turatija. Toda tudi njeno r zdravje je šibko, saj se je je letila tuberkuloza. Vrhu te ga že dolgo boleha za artritisom, ki ji je že povsem deformiral roke. Čeprav je sama po poklicu zdravnik, si ne more pomagati. Filip-po Turati je ponovno izvo l.jen v parlament in ker u-živa parlamentarno imuniteto, pride ponovno na svobodo in se loti reorganizacije socialistične stranke. Zaprta v svojem milanskem stanovanju Ana Kulišov in Filippo Turati si postavljata nova in nova vprašanja, kje so napake, ki so privedle do tega. da je fašizem tako rekoč eksplodiral. Postavljata si vprašanja tudi. kaj storiti proti fašistič ni diktaturi. Gre za anali zo, ki ostro posega v razvoj dogedkov in v odgovornosti zanje. 21.45 Ko je govor o ženski 22.25 «1 racconti del trifoglio* Ob koncu DNEVNIK 2 -Zadnje vesti Tretji kanal 19.00 DNEVNIK 3 19.35 Pavarotti v Turinu 20.05 šolska vzgoja 29.40 Umor po pogodbi — film 22.00 DNEVNIK 3 22.35 Polbratje Italije JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 10.20 - 11.00 TV v šob: TV koledar, Istra. Biologija. Risanka, Predšolska vzgoja, Zgodba, Risanka. Telesna vzgoja. Zadnje minute. 18.25 Poročila 18.30 Zbis: 40 zelenih slonov. 1. del otroške nadalj. 18.50 Velike razstave, kulturno dok. nanizanka 19.20 Okrogli svet 19.30 Obzornik 19.45 Tekmovanje slovenskih glasbenih šol 81 20.15 Risanka 20.24 TV nocoj 20.26 Zrno do zrna 20.30 W DNEVNIK 20.55 Vreme 21.00 Film tedna: Solo sunny, vzhodnonemški film 22.40 V znamenju 22.55 Rock festival v Hessnu Koper 17.30 Ponovitev filma 19.00 Visok pritisk, glasbena odd. 19.30 Aktualna tema 20.00 Risanke 20.15 TV D - Stičišče Dve minuti 20.30 Jedci buč — film 22.00 TV D — Danes 22.10 Dokumentarna oddaja Zagreb 19.25 Kronika občine Karlovac 20.45 Tekmovanje slovenskih gla? Benih šol 81 21 JKTTzflBf v sredo 22.15 Liki revolucije: Narodni heroj Janko Cmelik 23.15- Jugo rock ŠVICA 18.50 Star blazers 20.40 Argumenti 21.30 Glasbeni program z ansamblom «Matia Bazar* TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Jutranji almanah: Danes je prvi april!; 9.00 Glasbena matineja; 10.10 Glasba skozi stoletja; 10.45 Oddaja za prvo stopnjo osnovne šole; 11.30 Beležka; 11.40 Zimzelene melodije; 12.00 Pod Matajurjan; 12.30 Melodije; 13.20 Zborovska glasba: Naši zbori: 13.40 Instrumentalni solisH; 14.10 Iz zakladnice slovenske mladinske literature; 14 30 Roman v nadaljevanjih: Fulvio Tomizza: «Boljše življenje* — peti del. 15.00 Nove plošče; 16.00 Slovenska literatura v Italiji: 16.15 Po poklicu jazzar; 17.10 Mi in glasba: — Mladi izvajalci - Letošnja revija «Pri-morska poje*: 18.00 Iz sveta u-metnosti: Poslušajmo film; 18.40 Priljubljeni motivi. KOPER (Italijanski program) 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30, 20.30. Poročila; 8.00 Glasba za dobro jutro; 9.00 Štirje koraki; 10.00 Z nami je . . .; 10.15 Orkester Ba-iardi; 10.32 Glasbeni odmor;10.45 Mozaik; 11.00 Do-re-mi; 11.10 O-troški kotiček 11.32 Kirn; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Iz Rima s simpatijo; Srednji val 277,8 metra ali 1080 kilohertzav in 255,4 metra ali 1170 kilohertzov UKW - Beli križ 97,7 MHz UKW - Koper 89,3 MHz UKW - Nanos 101,0 MHz 14.33 Lahka glasba; 15.00 Jug. motivi; 15.33 Mala diskoteka; 16.00 Na prostem; 16.15 Skupina Manhattan Transfer; 16.45 Folk glasba; 17.00 Kino danes; 17.10 S simpatijo; 17.32 Crash; 17.55 Pismo iz. . .; 18.00 Lestvica LP; 18.32 Muratti mušic; 19.12 Orkester Berta Kaempferta; 19.32 Brezskrbno z vami; 20.00 Glasba za orkester; 20.45 Nasvidenje jutri. KOPER (Slovenski program) 7.30, 8.25, 14.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Jutranji koledar; 7.37 Kinospored, objave; 8.15 Najava sporeda: 14.00 Pregled dogodkov; 14.05 Zapojmo pesem; 15.37 Glasbeni notes; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Po samoupravni poti; 17.10 Vaš telefon, naš mikrofon; 17.30 Primorski dnevnik; 17.45 Zabavna glasba, objave. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00 15.CJ, 17.00, 19.00, 21.00 Poročila 6.00 Almanah; 6.08 Kombinacija 6.44 Včeraj v parlamentu; 6.58 Potniške informacije; 7.25, 7.40 in 8.45 Kombinacija; 9.02 Radio anch’io; 11.10 Štiri četrtinke; 12.03 «Pizza e fichi*; 12 30 Ul. Asiago Tenda; 13.25 Kočija; 13.32 Ma ster, glasba z vsega sveta; 14.30 Knjižna diskoteka; 15.03 Popol danski spored; 16.10 Rally; 16.30 Umetniška sproščenost; 17.03 Star gags, Modne novosti. Glasbena kombinacija; 18.30 Opoldanska svetilka, povest; 19.30 Jazzovska zgod ba; 20.00 Ob zori ko pridejo ... drama; 20.35 Glasbeni odmor; 20.48 Resnični vtisi; 21.03 Nagrada 33; 21.30 Kiesidra; 22.00 Vse o košar ki; 22.35 Evropa z nami; 23.00 Danes v parlamentu, Telefonski poziv. RADIO 2 7.30 8.30, 9.30, 10.00, 11.30, 12.30 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 - 8.45 Dnevi; 7.20 Mi n uta zate; 9.05 Romantična prigo da, Josepha Conrada; 9.32 Radio 2 - 3131; 11.32 Tisoč popevk; 12.10 Deželni programi; 12.45 Corrado dva, nagradni kviz; 13.41 Sound Track, glasba in kino; 14.00 Deželni programi; 15.00 Radio 2 -3131 -n. del; 16.32 Disko klub; 17.32 Stari mali svet. Čas glasbe; 18.32 življenje se začenja pri 60 letih; 19.50 Posebna kulturna oddaja; 19.57 Razprava petih; 20.40 Glasbeni prostor; 22.00 Nočni čas. LJUBLJANA 7.00, 7.30, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 15.00, 20.00, 22.00 Poročila; 7.10 Prometne informacije; 7.50 Dobro jutro, otroci!; 8.00 Druga jutranja kronika; 8.30 Iz naših sporedov: 9.00 Poročila — Prometne razmere; 9.08 Z glasbo v dober dan; 9.30 Pisan svet pravljic: 10.05 Z radiom na poti; 10.40 Turistični napotki: 11.05 Rezervirano za .. .; 12.35 Znano in priljubljeno; 13.10 Veliki zabavni orkestri; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti; 14.00 Iz naših krajev — Iz naših sporedov 14.30 Priporočajo vam...; 15.05 Razmišljamo, ugotavljamo . . . ; 15.25 Glasba po željah; 16.00 Dogodki in odmevi: 16.30 Zabavna glasba; 16.50 Radio danes, radio jutri!; 17.00 tLoto vrtiljak*; 19.00 Zborovska glasba; 19.15 Naš gost- 19.30 Kaj radi poslušajo; 20.35 Lahko noč, otroci!; 20.45 Ansambel Mihe Dovžana: 21.00 Koncert za besedo: 21.25 Minute z I. Stravin-skim; 22.05 Boito: iz opere «Mefi-stofeles*; 23.25 Iz naših sporedov 23.30 Revija slovenskih pevcev: 00.05 Lirični utrinki; 00,10 Ja^ pred polnočjo. KOLESARSTVO TROFEJA PAOTALICA ŠVED PRIM PRED VSEMI Moser in Saronni sploh nista prevozila ciljne črte SIRACUSA — Moser in Saronni sta nameravala na mednarodni kolesarski dirki za «Trofejo Pantali-co» opraviti «popravni izpit* po neuspehu, ki sta ga doživela na dirki od Milana do Sanrema. Toda njuni nameni se niso uresničili: zmagal je svetlolasi Šved Tom Prim, ki je pravilno doziral svoje sile in je imel pred ciljem še dovolj moči za zadnji sprint. Dirka je bila v prvem delu dokaj nezanimiva, saj je bolj spominjala na spomladanski kolesarski izlet, kot pa na tekmovanje. »So-vražnosti* so se v bistvu vnele šele 26 km pred ciljem, ko je Prim zaslutil, da se mu ponuja ugoden trenutek. Pognal se je v ospredje, za njim je šinil Panizza in ta dvojica je odtlej sama vozila proti cilju. 300 metrov pred ciljno črto je Prim silovito potegnil, Panizza se je pognal za njim, toda pri prehodu čez črto je bil Šved za malenkost hitrejši od svojega zaubežnika. Moser in Saronni sta tudi tokrat razočarala, ne samo s svojo vožnjo, ampak tudi z vedenjem. Moser namreč sploh ni prispel na cilj, ampak je odnehal štiri km pred zaključkom dirke, ko je spoznal, da so njegove možnosti zapravljene. Saronni prav tako ni prevozil ciljne črte, ampak se je kar pomešal med tisoče gledalcev, ki so se zbrali okoli cilja. Saronni tudi sicer ne bi pokazal nič posebnega, saj je imet v zaključnem delu dirke več kot šest minut zaostanka. LESTVICA 1. Prim (Šved.), ki je prevozil progo v 4.46’18” s poprečno hitrostjo 37,300 km na uro; 2. Panizza (It.), v enakem času; 3. Contini (It.) po 122”; 4. Bortolotto (It.) 5. Wolfer (It.) 6. Minetti (It.) 7. Battaglin (It.) NOGOMET ITALIJANSKI POKAL proti Fiorentini. V prvem srečanju so Rimljani zmagali z 1:0. V Turinu pa bosta igrala Torino in Spal. V prvi tekmi v Ferrari je zmagal Spal z 1:0. ATLETIKA Danes na Kolonji prvi trening Športno združenje Bor bo danes popoldne priredilo prvi pregledni trening za vse tiste dijakinje in dijake, ki bi se radi redno ukvarjali z atletiko. Trening se bo začel ob 16.30 na šolskem stadionu na Kolonji. KOŠARKA ČETRTFINALE «PLAY-OFF» Danes druga srečanja Carrera brez Dalipagica Danes bodo igrali tri druge tekme četrtfinala «play-off» za italijanski državni naslov. Srečanje med Su-pergo in Billyjem pa bo jutri. Carrera, ki je v prvi tekmi visoko izgubila v Vareseju proti Turi-sandi, bo danes proti temu nasprotniku igrala brez poškodovanega Dalipagiča. Današnji spored (21.00) BENETKE: Carrera - Turisanda (izid prve tekme 62:84) BOLOGNA: Sinudyne - Scavolini (84:83) TURIN: Grimaldi - Squibb (66:92) Jutri (21.00) MESTRE: Superga - Billy (83:86) GOLF Od 16. do 19. aprila bo v Rimu evropsko prvenstvo v golfu za ekipe pod 18 leti starosti. Prijavilo se je devet reprezentanc. KOŠARKA NAŠE EKIPE V PROMOCIJSKEM PRVENSTVU Vse štiri slovenske peterke so tokrat zmagale Poletovci končno osvojili nov par točk - Tesni zmagi Bora in Kontovela - Okrnjeni domovci premagali Tržičane Polet — La Ta|pa 70:61 (24:27) POLET: Martini, Vremec 8 (2:3), Edi Daneu 2, Kerpan 1 (1:3), Tau-čer 14 (4:4), Sedmak 4 (2:6). Gantar (k) 5 (1:3), Sosič 14 (2:2), Pic-cini 4 (4:6), Evgen Daneu 18 (2:3). SODNIKA: Corazza in Zucchi iz Trsta. Poletovi košarkarji so v promocijskem prvenstvu po dolgem času spet prišli do zmage na račun skromne peterke La Talpa, treba pa je takoj povedati, da je bila naloga Opencev vse prej kot lahka: najprej zato, ker so nastopili v zelo okrnjeni postavi (brez Hrovatina. Ferluge in Pisanija, to je več ali manj tri petine prve postave) zaradi diskvalifikacij, ki so jih ti trije igralci dobili po »živah- Danes dve tekmi V povratnem četrtfinalnem srečanju bo danes Roma igrala doma Enajsterica Vesne ( na sliki) je še vedno prv> na lestvici v drugi nogometni amaterski ligi skupno s Co-stalungo. Do konca prvenstva manjka še pet kol. Kako se bo končal »mrtvi tek* med vodečima enajstericama? Upati je, da bo kriškim nogometašem le uspel veliki podvig. Po drugi strani pa moštvo Costa* lunge igra v teh zadnjih kolih dokaj zanesljivo. Obeta se torej ogorčen boj do poslednega kola ?• nih* diskusijah s sodnikom ob koncu prejšnje tekme, potem pa, ker ni La Talpa tako slaba ekipa kot to prikazuje njen skromni položaj na lestvici. Rekli bi še, da .je kljub preče.; slabim nasprotnikom Polet le zelo dobro igral v drugem polčasu (dosegel .je rekordnih 46 točk) in bi ob taki igri dosegel v tem prvenstvu precej več zmag od tistih, ki jih ima (malo). Sergij Tavčar Kontovel — CUS 66:62 (35:32) KONTOVEL: Gulič 6, Perini 2, Rauber 10, Pupis 6, Ban 23, Prašelj 6, Emili 2, Vassallo 10, Velussi, Lisjak 1. V nedeljo si je Kontovel proti ekipi CUS spet priboril novi dve točki in tako je tudi poboljšal svoj položaj na lestvici. Nedeljska tekma je bila dokaj izenačena, čeprav je CUS doslej osvojil le eno tekmo. Kljub temu je CUS na Kon-tovelu zaigral res dobro in to v obrambi kot v napadu. Povedati moramo tudi, da so Kontovelci stalno vodili, čeprav niso uspeli zadati nasprotnikovi ekipi odločilnega u-darca. Med Kontovelci moramo pohvaliti Valterja Bana, ki je res dobro igral v napadu, in Andreja Pupisa zarad: velike požrtvovalnosti. Luxa Bor - Scoglietto 66:64 (33:36) BOR: Franko Koren 2, Leo Koren 15 (1:1), Slavec 12 (2:3), Renato Kneipp 2, Ražem 11 (3:6), Pegan 6, Marsich, Race 8, Mesesnel 2, Bruno Kneipp 4. SODNIKA: Weiss in Variola. Borovci so z dokajšnjo težavo, toda zasluženo premagali nevarno moštvo Scoglietta in so se tako povzpeli na četrto mesto lestvice. Kot sam izid kaže, je bila tekma dokaj izenačena, »plavim* pa je le uspelo premagati trdožive nasprotnike predvsem zaradi odlične igre presenetljivega Leonarda Korena in mladega Borisa Slavca. NA GORIŠKEM Dom — POM 73:60 ( 39:22) I DOM: Mauro Dornik 23, Kogoj 20, čubej 1, Ziani. 6, Semolič 16, Fajt 2, Ugo Dornik 5. Domovci so v soboto poskrbeli za prijetno presenečenje, saj so v zelo okrnjeni postavi premagali solidno ekipo POM iz Tržiča. Gostje so igrali nervozno. Nabrali so si kar dve tehnični napaki, poieg tega pa je bil v 19. minuti drugega polčasa izključen njihov trener, v dvajseti minuti pa je zapustil igrišče tudi Bollati zaradi surove igre. Gojkovičevi varovanci so tokrat zaigrali kot res znajo, igrali so odlično zlasti v prvem polčasu, ko so si nabrali prednost sedemnajstih točk. Tokrat gre pohvala vsemu moštvu, ki se je požrtvovalno borilo skozi vse srečanje. Izstopali pa so nedvomno Mauro Dornik in Semolič v napadu, Ziani pa v o-brambi. S to dragoceno zmago so domovci utrdili peto mesto na skup ni lestvici. M. Č. 1. DIVIZIJA Skupina A Bor A — T mault GS 65:40 (29:11) BOR A: Oblak 6 (2:3), Kapič 4, Pegan, Trevisan 7 (1:32, Parovel 21 (1:3), Jančar 8, Sestan 4, Male 13 (1:5), Perko 2, Baitz. SODNIKA: Forza in Redivo (TS) Borovi veterani so v otvoritveni tekmi prvenstva prve divizije visoko premagali zelo šibko peterko Green Star. Naši fantje so bili skozi vse srečanje v vseh elementih boljši od nasprotnika in so pokazali tudi večjo izkušenost. Italijanska ekipa razpolaga z zelo nizkimi MliiiiiitiiiiiiiMiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,mn,|IM||ln,mi,|,ll,llttlll|„llflt|| V SOBOTO V DOMU A. BUDALA V ŠTANDBEŽU Nagrajevanje najuspešnejših članov SPDG v minuli sezoni V moški konkurenci je prvo mesto zasedel Gorazd Vesel, društvena prvakinja pa je Nadja Šuligoj V soboto, 4. aprila zvečer, bo v Domu Andreja Budala v Štandrežu društvena večerja Slovenskega planinskega društva Gorica združena z izročanjem diplom in nagrajevanjem najboljših članov društva v pravkar minuli zimskosmučarski sezoni. Kot smo že včeraj poročali, je SPDG v nedeljo na Nevejskem sedlu priredilo tekmovanje v veleslalomu »Kanin 81». Letos niso priredili samostojnega društvenega prvenstva kot v prejšnjih letih ob koncu sezone, marveč so upoštevali rezultate, ki so jih dosegli društveni člani na nedeljskem tekmovanju. Kar se tiče nedeljskega tekmovanja povejmo še, da se odbor SPDG zahvaljuje vsem za sodelovanje, še posebej SK Devin. Posebna zahvala gre tudi Kmečki banki za podarje- MIlilliillllililiIllllilliiiiiiilliillliiiillliiliiillliiiiiliiiiliiiiliiilllllliliiiiiliiilllllllilllllllllliliiilllliiiilliliililiiiillllIillilllllliiliiiiiliiiiilliMlllllillllliiiliillllltliMiiiiiiiiiitllililiiiiHiHllillililiillIllllllllllIillilIllilllllliliiinii tttiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiitiMliiiiitilaiiiiiiiiiiiHmmitiinniimiiHiiitiimiititiiiiiliiiiiiiiiimiiiiiMiimiin.Miitimii* NAMIZNI TENIS TURNIR V RICCIONEJU ... ...... i - :,j' -■ > — - Uspešen nastop Sonje Dol jakove Krasovka je na ženskem mladinskem četveroboju štirikrat zmagala Mednarodni ženski mladinski na miznoteniški četveroboj, ki so ga odigrali v soboto in nedeljo v Ric-cioneju, se je po pričakovanju zaključil z zmago Slovenije, pred Avstrijo. mladinsko reprezentanco Italije in narašča.jniško vrsto Italije. V vrstah italijanske reprezentance je uspešno nastopila Krasova mladinka Sonja Doljak. ki je štirikrat zmagale. Kot zanimivost naj omenimo, da sta Italijo zastopali še drugi dve Tržačanki in sicer Cergol in Ursich ter Negriolli iz Verone. Italija je izgubila srečanje s Slovenijo s 14:2 (obe zmagi .je osvc. jila Cergolova), z Avstrijo pa z 11:5 (tri zmage Cergol, po eno pa Sonja Doljak in Ursich). Mladinska postava Italija pa je premagala le svojo naraščajniško vrsto z 11:5 in Doljakova je dose gla tri zmage. Tekmovanje, ki je sodilo v okvir priprav na evropsko mladinsko pr venstvo, je bilo na zadovoljivi ka kovostni ravni in precej nanorno, vendar pa je bilo za nastopajoče zelo koristno, saj so si nabrale mnogo dragocenih tekmovalnih izkušenj. Kras podlegel Rangerju V polfinalnem obračunu moškega namiznoteniškega promocijskega prvenstva je v Vidmu v nedeljo domači Ranger po pričakovanju od pravil Kras s 5:1. Za slovenske barve .je bil uspešen Boris Štoka, nastopila pa sta še brata Colja. V popoldanskih urah pa je bilo tekmovanje v igri dvojic ki je ve l.jalo kot druga kvalifikacijska preizkušnja za državno prvenstvo. Ude ležba je bila dokaj skromna, kar si je težko razlagati. V konkurenci dečkov, sta odlično igrala Krasova predstavnika Štoka - Grilanc, ki sta zmagala in ta ko osvojila naslov deželnih prvakov. Med deklicami je bil par Ukmar -Marušič drugi, dvojica Guštin O bad pa je pristala na tretjem mestu. V konkurenci naraščajnikov sta se morala Colja in Bosticco zado voljiti z drugim mestom. Vse štiri omenjene K ra sove dvo jice so si prodobile pravico do na stopa na državnem prvenstvu. B S. ATLETIKA KROS »LA CARSOLINA* Na startu tudi Adria V nedeljo je bila pri Bazovici sedma izvedba gotovo najbolj tradicio nrte^ga in popularnega množičnega k' osa pri nas, »La Carsolina*. Tekov v0 n ga vsako leto brezhibno o; g ui-i.u užaški klub Marathon, se je letos udeležilo okrog 2000 tekmovalcev vseh starosti. Z razliko od prejšnjih let pa je bilo letos opaziti predvsem masovno udeležbo furlanskih atletov ter skupino tekmovalcev A K Koper. Na 10.500 m dolgi progi je star-tala tudi 33-članska skup'na lonjer-ske Adrie, med katerimi je trem u-spela uvrstitev med prvo stoterico. Najboljši je bil tudi letos naraščajnik David Gregori s 47. mestom v času 44’00”, medtem ko se je Fabio Ruzzier s časom 44’30” uvrstil na 58. mesto. Končno je kot 76. pristal Girolamo Ponanno v času 45’30'\ Med boljšimi je bil še Flavio Milano s časom 47’20" ter 125. mestom, medtem ko so ostali obtičali po 300. mestu. Ne smemo še mimo Ma-rize Viller, ki je dospela na cilj kot prva med najmlajšimi deklicami v času 1.09’. Zmagovalec letošnje izvedbe je bil Bonin (Libertas Grions) pred Trza čarrm Proschom (Cividin - CSI), ki je progo pretekel v rekordnem času 3413. R. F. NOGOMET Na Proseku bo danes zanimivo prijateljsko nogometno srečanje med začetniškima enajstericama Primorja in NK Koper. Tekma se bo začela na proseškem nogometnem igrišču ob 18.30, V. H. NOGOMET ■■■■■P NASE EaAJSTEME V MLADINSKIH PRVENSTVIH Naše ekipe v glavnem niso zadovoljile Skoraj vsa slovenska moštva so tokrat ostala praznih rok - Lepa zmaga Primorca KADETI San Marco — Breg 2:1 (1:1) BREG: Smotlak, Sancin, Šavron, Zubin, Grizonič, Tul, Žerjal, Pavletič, Martini, Korošec. STRELEC ZA BREG: Martini iz 11-metrovke V soboto so kadeti Brega igrali proti ekipi San Marca v okrnjeni postavi. Na igrišču so nastopili v desetih (zaradi treh izključitev). V prvem polčasu so igrali precej dobro in so tudi končali polčas z remi jam, potem ko je Peroša izkoristil 11 mat rovk o. V drugem polčasu, ko je sodnik izključil Grizoniča, se je tekma za Brežane praktično končala. V devetih nisi Brežani sploh nudili odpora in so nasprotniki (čeprav tesno) zlahka zmagali. Franko Korušec IZIDI Portuale - Opicina 0:0; San Marco - Breg 2:1; Zaule - Roianese 1:0; Stock - Fortitudo 1:2; Rosandra -Libertas 2:3; Edile Adriatica - Su percaffe 1:1. LESTVICA Costalunga 29, Edile Adriatica 32, Libertas 29, Opicina in Fortitudo 25, Portuale 21, San Marco, Supercaffe in Rosandra 19, Zaule 14, Roianese 13, Breg in Stock 12. NARAŠČAJNIKI Kras - Domio 0:3 (0:1) KRAS: Ravbar, Sardoč, Šuc, Tavčar, Drago Purič, Škrk, Rebula, Terčon in Hrvatič. V zaostali tekmi je Kras, ki je nastopil z devetimi igralci, moral prepustiti obe točki gostom. «Rdeče-beli* so v nedeljo odigrali eno naj- IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIMIIHHIIliaillllllllllliillllMHIIIIIIIIIIIIMItlMIIIIIIIIIIIIttlllllllimU OBVESTILA Atletska sekcija ŠZ Bor obvešča, da bo v petek, 3. aprila, ob 20. uri na stadionu »Przi maj* seja odbora sekcije. • * • ŠD Mladina - baletni odsek priredi v soboto, 4. aprila, ob 20. uri v domu Albert Sirk v Križu »Baletni nastop gojenk*. Vljudno vabljeni. t * • SPDT prireja v nedeljo, 12. aprila, avtobusni pomladanski izlet na Belo-peška jezera z vzponom po vertikali na Peč. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI, Ul. sv. Frančiška 20/11. • • « Odbojkarska sekcija ŠZ Bor sporoča, da bo seja sekcije jutri, 2. aprila, ob 20. uri. * • • SK Kras, KD Kraški dom in KD Rdeča zvezda organizirajo za otroke od 4. do 12. leta starosti »Pomladanski spre hod v naravo* v nedeljo, 5. aprila. Zbirališče v Zagradcu ob 8.50; zaključek ob 12. uri. V primeru slabega vremena «sprehod» od pade. • • • ŠZ Bor košarkarska sekcija obvešča, da bo danes, 1. aprila, ob 20. uri na stadionu «1. maj* seja za odbornike in trenerjev. Prisotnost obvezna! Delovanje ZSŠDI ZSŠDI obvešča, da bo jutri, 1. aprila, ob 18. uri na sedežu v Ul. sv. Frančiška 20/11 komisija za namizni tenis. Prisotnost obvezna. ZSŠDI obvešča, da bo zaradi legalne u-re urnik plavalnega tečaja v Lipici naslednji: 1. skupina ob 16.00, 2. skupina ob 17.00 in 3. skupina ob 18. uri. boljših tekem v letošnjem prvenstvu, toda bilo jih je premalo, da bi spravili na kolena solidno ekipo od Dom ja. Naši fantje so sicer dobro -igrali, toda v zaključnih akcijah niso imeli sreče. R. B. Skupina B IZIDA ZAOSTALIH SREČANJ Primorec - Olimpia 3:0; Kras -Domio 0:3. ZAČETNIKI Breg — Costalunga 0:6 (0:3) BREG: Maver, Ota, Koren, Bone-ta, Bevk. Sancin N., Kaiser. Prašelj, Raffaele M, Sancin I., Švara, (rezerva Ražem). Brežani so precej nladi in kar sedem igralcev igra ob sobotah s cicibani, tako da so nasprotniki zhat no starejši in s tem seveda boljši Važno je za Brežane, da si v prvenstvu nabirajo izkušnje. Korošec,.' SanFAndrea A * Primorje 3:0 (0:0) PRIMORJE: Lukša (Zadeu', Bai mat, Costanzo (Faggin), Sardoč, Gava, Reganzin, Glavina, Daneu. Vascotto, Verša (Umek), Grando. Začetniki Primorja so proti so lidni ekipi SantAndrea A doživeli drugi zaporedni poraz. Proseiani sc-sicer zaigrali zelo dobro v luvetn delu igre. ko so bili popolnoma enakovredni nasprotniku Po pieje tem golu so se «rdeče-rumeni» nekoliko potisnili v obrambo in domačini so tako dosegli še dva zadetka. H. V. Gaja-Cf- 0:2 (0:2) GAJA: Kočevar, Baldassin, Kralj O., Kralj B., Milkovič, Kralj V., Ota, Canziani, Špehar, Dragoni, Bel-lafontana. Proti solidni ekipi CGS gajevci niso zmogli več od častnega poraza. V prvem polčasu so gostje od vsega začetka prevzeli pobudo v svoje roke ter nevarno ogrožali vrata domačinov. Dva zadetka sta bila logični rezultat teh napadov. V drugem polčasu so naši skušali reagirati, izvedli so nekaj lepih akcij, primanjkovalo pa jim je športne sreče. M. D. Skupina A IZIDI Breg - Costalunga 0:6; Soncini B - Fortitudo 1:1; Muggesana - Libertas 1:2; Ponziana A - Portuale 2:0; Domio - San Sergio 1:2. LESTVICA Libertas 28, Ponziana 24, San Ser gio 21, Muggesana 20, Costalunga 18, Portuale 17, Fortitudo, Soncini in Rosandra 15, Domio 8, Breg 0. Skupina C IZIDI Gaja - CGS 0:2; San Luigi - Esp. San Giovanni A 1:0: Ponziana B -Giarizzole 0:0: Opicina - Supercaffe 0:3; SantAndrea A - Primorje 3:0. LESTVICA Giarizzole 30, Supercaffe 27, Sant’-Andrea A 23, Esp. San Giovanni A 22, CGS in San Luigi For You 20, Primorje in Ponziana B 13, Opicina 10, Chiarbola 6, Gaja 1. NAJMLAJŠI Roianese — Primorje 4:1 (1:1) ;• PRIMORJE: Micheli (Spadoni), Malalan, Nabergoj, De Pase. Zan-colic, Celea, Comino (Glavina), Vi dali, Capuano, Comino, Sima/. STRELEC za Primorje: v 26. min. Vidali. V gosteh so se najmlajši pred stavniki Primorja po izredni igri v Taučer, Grmek (P. Štoka). S klasičnim izidom 2:0 so cicibani Primorja, morali kloniti proti sicer šibki ekipi Esp.' San Giovanni. Moramo omeniti pa, da so Prosečani nastopili brez dveh standardnih i-gralcev in to je seveda zelo vplivalo na igro in seveda tudi na izid srečanja, saj v obratnem primeru bi brez dvoma »rdeče - rumeni* o-svojili vsaj remi. H. V. Skupina A IZIDI Breg - Soncini B 1:2; Chiarbola - prvem polčasu nepričakovano v na-! Bre« - ^»»cmi » i:z: Uuarbola -daljevanju predali domačinom, g; I Domio 3:0; Fortitudo A - Costalun- __ _ • __i; L.i* -r*__i_____ • Irz* Zanlp A - Miitfcrpcnna 9*1 • so zaigrali bolje od Prosečanov in tudi zasluženo prišli do visoke zmage. H. V. B. - Zaule 0:1 (0:1) BREG: Zupin, Biagi, Stranj, Ciac-chi, Žerjal. Tul, Di Donato, Boneta, De Martin, Godina in Barut. Najmlajši so v nedeljo tesno izgubili proti Zaulam. Nasprotniki niso bili nevarni, malo so napadali, Brežani oa so bili preveč popustljivi v obrambi, vendar so skozi vso tekmo napadali in so se vsi potrudili, sreča pa jim ni bila naklonjena. Najboljši med Brežani je bil Ciacchi. Franko Korošec Skupina A IZIDI San Luigi For You - Campanelle prek.; Montebello - Libertas 0:4; Costalunga - Portuale 0:0; Blue star -San Vito 0:2; Breg - Zaule 0:1; Fortitudo - Ponziana 0:0. LESTVICA Fortitudo 31, Ponziana 29, Liber tas in Campanelle 27, San Vito 23, Costalunga 20, San Luigi For You 15, Blue star 13, Montebello in Portuale 12, Zaule 8. Breg 1. Skupina B IZIDI CGS - Esp. San Giovanni 5:1; Chiarbola - Inter TS 3:1; Olimpia-Supercaffč 0:0; Roianese - Primorje 4:1; Giarizzole - San Andrea 4:1; Triestina - Zarja 16:0. LESTVICA Triestina 33, Olimpia 27, Super caffe 23. Chiarbola 22, Roianese 21, San Andrea in CGS 20, Giarizzole 19, Inter TS 14, Es. San Giovanni 12, Primorje 4, Zarja 1. CICIBANI Breo — Soncini 1:2 (0:0) BREG: Maver, Bevk, Ražem, Kaiser, Raffaele M (Kraljič B), Prašelj, Švara (Kraljič E). STRELEC za Breg: Prašelj Tekma je bila zelo lepa in če bi bili Brežani odločnejši bi brez dvoma izenačili. Dobro sta igrala Prašelj (ki je dosegel gol) in Švara. Brežani igrajo iz tekme v tekmo boljše in trenutno zasedajo mesto v sredini lestvice. Korošec Primorje Esp. San Giovanni 0:2 (0:2) PRIMORJE: Blason, Frasinelli (Gerbassi), Umek, Štoka, Kralj, ra 0:2; Zaule A - Muggesana 2:1; Portuale B - Ponziana A 2:2. LESTVICA Ponziana A 31, Zaule A 27. Muggesana 26, Chiarbola 22. Soncini B 20, Breg in Rosandra 13, Domio in, Fortitudo A 10, Costalunga 9, Portuale B 4. Skupina C IZIDA ZAOSTALIH SREČANJ Opicina - Zaule B 1:0: Primorje-Esp. San Giovanni B 0:2. LESTVICA San Luigi For You 27. CGS 25. Giarizzole 22, Libertas 20, Opicina 17, San Andrea 14, San Vito in Esp. San G'->vanni 12, Zaule B 8, Primorje 2. «TURNIR PORFIRIO* Fulgor A - Kras 10:0 (4:0) KRAS: Robert,Purič, Tavčar, Lu-c>ano Škabar, Križman, šuc, Škrk, Škabar Alan, Marko Škabar in Andrej Purič. Kras je že v prvi tekmi tega turnirja naletel na zelo močnega nasprotnika, Tržačani so za «Tumir Porfirio* še okrepili svoje vrste, zato je bil poraz Krasa še višji kot na »Turnirju Nerea Rocca*. Igrali so sicer požrtvovalno, toda razigranih domačih napadalcev jim ni nikakor uspelo zaustaviti. V soboto bodo igrali v Kiržu ob 16. uri proti Olimpii A. R B MLAJŠI CICIBANI Breg — Soncini 1;3 (0:1) BREG: Bandi, Glavina, Kraševec, Kozina, Ota, Raffaele, Slavec, (re-rezve: Reggio in Alberti). STRELEC za Breg: Kozina. Čeprav so se vsi Brežani potrudili, niso bili kos boljšemu nasprotniku, ki zaseda prva mesta v tem prvenstvu, medtem ko zasedajo Brežani zadnja mesta lestvice. Dobro je med Brežani zaigral Glavina. Korošec IZIDI Breg - Soncini 1:3; Chiarbola - Do mio 3:0; Fortitudo - SantAndrea 8:0; Cave - Campanelle 0:2; For You - CGS 4:4; Esp. San Giovanni Giarizzole 1:0. LESTVICA San Luigi For You 34, San Andrea in Soncini, 29, Campanelle 27, Chiarbola 22, Esp. San Giovanni 19, Giarizzole in Fortitudo 16, CGS 15, Domio 12, Breg 6, Cave 2. H. V. nih 300 startnih številk ter tvrdkama Vojko Valentinčič in Radimir Fajt za napisa na cilju. SPDG pa se zahvaljuje tudi darovalcem pokalov in sicer SKGZ, ZSKD, ZSŠDI, Kmečki zvezi, SDGZ. trgovinam Grendene, Karel Nanut, Ribi, Kodermac ter smučarski šoli na Ne vejskem sedlu. Preidimo k rezultatom. Društveni prvak SPDG v tej sezoni 'je Gorazd Vesel, društvena prvakinja pa Nadja Šuligoj. Babv sprint 1. R. Bensa 24”26; 2. M. Volčič 25”16; 3. E. Bauzon 26”82; 4. A. Kuzmin 39”22. ; . Miške 1. M. Fajt 46”47 Miški 1. M, Valentinčič 45”24; 2. A. Kuz min 53’ ’32; 3. B. Zavadlav 57”96. Medvedke 1. Nanut 41”68; 2. R. Plet 43”66. Medvedki 1. D. Lutman 34”23; 2. S. Mučič 40”54; 3. P. Hmeljak 40”55 Ciclbanke 1. M. Canziani 42”69; 2. A. Pahor 52”62 Cicibani 1. F. Glessi 37”09; 2. E. Bensa 37”48; 3. V. Ciampa 41 ”25 Pionirke 1. N. Šuligoj 37”67; 2. S. Lutman 39”30; 3. T. Hmeljak 42”13 Pionirji 1. M. Bauzon 35”98; 2. D. Wal-tritsch 37”59; 3. A. Šuligoj 37”86 Mladinci 1. S. Sanzin 33”20; 2. D. Devetak 36”19; 3. A. Waltritsch 38”37 člani 1. I. Plesničar 34”01; 2. S. Osbat 36 ’48; 3. M. Vogrič 38'T2 Amaterke 1. D. Lutman 49”06: 2. T. Nanut 52”02; 3. L. Nanut 1'04”77 Amaterji 1. T. Tomšič 48” 16; 2. R. Fajt 49”33; 3. I. Nanut 50”00 Dame 1. S. Bauzon 38”64; 2. N. Canziani 50”27 Veterani 1. G. Vesel 33”08; 2. A. Bauzon 42”83: 3. M. Kuzmin 50”07. ODBOJKA I. MOŠKA DIVIZIJA Jarlje - Mobilcasa 3:2 (—8, -5, 13, 13, 6) JAMLJE: Gergolet, Soban, Klanjšček, Semolič, Devetak, Bagon, Fer-folja. Jameljci so v soboto v Štandrežu pripravili prijetno presenečenje, ko so v razburljivem srečanju po petih setih premagali Mobilcaso iz Krmina. V začetku je sicer kazalo precej slabo za Kraševce, ki so gostom prepustili prva dva seta. V tem delu srečanja so domačini igrali precej živčno in so naredili veliko število napak, zato so gostje osvojili oba niza. Ko je vse kazalo, da bodo Jameljci postali lahek plen za Mobilcaso, so slabo igro zamenjali z učinkovitim napadom, zaigrali so paz.ljivo v o-brambi, kar je zadostovalo, da so osvojili še en par točk, ki jim še vedno omogoča možnost napredovanja. Ljubljanska banka • F mečka banka 2:3 (15:6, 12:15, 13:15, 15:5, 5:15) Kmečka banka iz Gorice je v prijateljskem srečanju z kepu in učinkovito igro zasluženo premagala Ljubljansko banko iz Nove Gorice. Prvi set sj je zaslužene priborila Ljubljanska banka. V drugem in tretjem setu pa so se igralci Kmečke banke prebudili in tudi zasluženo zmagali. V četrtem setu je Kmečka banka popolnoma popustila, V zadnjem setu pa so se Baša in tovariši zopet zbrali, nasprotnika popolnoma nadigrali in si z lahkoto prisvojili zmago. Tekma je notekala v prijateljskem vzdušju, saj je cilj takih tekem zbliževanje in vedno večje sodelovanje med Slovenci iz zamejstva in matične domovine. Tekmi je sledil družabni večer, na katerem so se udeleženci zadržali v prijateljskem vzdušju in se dogovorili za nadaljno sodelovanje. Bip igralci. Tekma se je vsekakor že končala v 4. minuti druge polovice srečanja pri 39:11. Med posamezniki gre omeniti točnost pri metu Parovela in tudi dobro igro Maleta. -fp- Skupina B POM Tržič - Bor B 87:64 (45:32) BOR B: čok 13 (3:9), Merku J, Škerl, Meneghetti 4, Raseni 10 (0:3), Pegan 17 (5:8), Lokar 2, Kosovel, Corbatti 12 (0:3), Barut 4. PON: Lokar (24). SODNIKA: Longo (Tržič) in Del Torre (Staranzano). Borovi mladinci, ki nastopajo v prvi diviziji, so v otvoritveni tekmi tega prvenstva doživeli visok poraz proti zelo dobri peterki trži-škega POM. Ta ekipa je moštvo za višjo ligo in razpolaga v svojih vrstah z nekaj dobrimi košarkarji, med katerimi tudi bivši tretjeligaš Kersevan. Pri naših fantih se je poznalo nekaj neuigranoGti, saj so se le pred kratkim zbrali za skupne treninge. Med posamezniki je treba omeniti dober drugi polčas Čoka in Corbattija ter dober prvi polčas Raseni ja, medtem ko je bil najboljši strelec Pegan, ki ni pa igral na svoji ravni. -fp- DEČKI Bor — Don Bosco 41:97 (22:42) BOR: Kovačič 4 (2:2), Brandolin 16, Jogan 2, Pisani 4 (0:1), Gruden 2 (0:3), Žnideršič 4, Korošec 5 (3:p), Pieri 2, Krapež 2. SODNIKA': Saponaro in Spadaro. PROSTI METI: Bor 5:12. Presenetljiva tekma Borove peterke proti drugouvrščenemu Don Bo-scu; «plavi», ki so stopili na igrišče v okrnjeni postavi, so igrali izredno dobro v prvem polčasu, medtem kb so nekoliko popustili v drugem. Pohvala gre torej vsej ekipi za prikazano igro. Zanimivo je, da so se v Borovih vrstah vsi vpisali med strelce.......... MAX Ir ter Milje — Kontovel 135:77 (65:22) KONTOVEL: Emili 9, Grilanc 4, Piras 0. Pertot 2, Terčič 10, Škabar 10, Starc 38, Paoletti 2, Brischia 4. V zaostali tekmi proti predstavnikom Milj so Kontovelci izgubili. Prvi polčas se je odvijal ob popolni premoči domačinov zaradi popolnoma brezobzirne igre Kontovelcev. V drugem polčasu so naši predstavniki lepo startali, a premoč skupinske igre Interja se je znova poznala, zaradi česar so Kontovelci izgubili tekmo z veliko razliko. D. S. «PRCPAGANDA» Barcolana — Sokol 34:26 SOKOL: Valter Stanisa, Ivan Sta-nisa, Terčon 17, Škrk, Pertot, Ca-harija 4, Pahor 5, Venier. Sokolu ni uspelo, da bi še drugič slavil nad šibko Barcolano. Slovenska peterka je sicer uspešno začela, saj je po prvi četrtini vodila, druga pa se je končala pri izenačenem rezultatu. Vendar usodna je bila za mlade Nabr.ežince ravno naslednja četrtina, ko so zaostajali kar za 11 točk. V tem času so popustili, zlasti v obrambi, tako da je nasprotnik lahko uspešno izpeljal vrsto protinapadov. Mitja ATLETIKA V začetku letošnje sezone Zanimivi prireditvi na Goriškem Že ob začetku atletske sezone bosta na Goriškem dve izredno kakovostni prireditvi, na kateri se pripravljajo tako v Novi Gorici kot Gorici. v Na veliko noč bo v Novi Gorici že klasični jugoslovanski otvoritveni miting z bogato mednarodno u-deležbo ter z množično udeležbo najboljših atletov iz naše dežele. Novogoriški miting se je tudi pri nas že tako ukoreninil med atletske klube, da deželna atletska zveza na ta dan sploh ni predvidela nobenega drugega tekmovanja. Miting v Novi Gorici bo ootekal po že starem programu in bo vse boval naslednje panoge (v oklepaju minimalne norme za nastop); MOŠKI 100 m (10”7), 400 m (48”5). 800 m (1’51 ”0), 5000 m (brez norme), višina (210 cm), daljina (7,10 m), kopje (70 m), disk (48 m), krogla (15 m). ŽENSKE 100 m (12’’2), 400 m (58”0). 1500 m (brez norme), daljina (5,70 m), višina (172 cm). Organizatorji računajo na nopol no udeležbo iz Jugoslavije ter na priložnostne goste tudi iz drugih držav. Vneto se na novo sezono pripravljajo tudi v Gorici. Že 26. sprite bo na Rojcah šesteroboj. na kate rem bo poleg domače ekipe med drugim nastopilo tudi kakovostno predstavništvo iz Slovenije in Avstrije. Vrhunec pa bo goriška atletika dosegla 1. maia. ko bo na progi od Gorice do Gradišča in nazaj italijansko prvenstvo v maratonu na klasični progi 42,195 km. Proga bo speljana najprej po desnem bregu Soče, nazaj grede pa bodo tekli po levem bregu. Medtem ko bo start teka v središču mesta, bo cilj na stadionu na Rojcah. Ob priliki maratonskega teka je organizator, društvo Atletica Gori-zia, razpisal tudi fotografski natečaj. (kb) Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul Montecchl 6, PP 559 Tel. (MO) 79 46 72 (4 linije) Podružnico Gorica. Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 • 57 23 Naročnina Mesečna 7.000 lir — vnaprej plačana celoletna 49.000 lir. V SFRJ številka 5,50 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 80,00, letno 800.00 din. za organizacije in podjetja mesečno 100.00, letno 1000,00. PRIMORSKI DNEVNIK Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškego tiska, Trst 11-5374 Stran 6 1. aprila 1981 Za SFRJ DZS 61000 Ljubljana Oglasi 2iro račun 00101-603-45361 «ADIT» Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul 'sir. 1 st., vlš. 43 mm) 27.000 lir. Finančni 900, legalni 800, osmrtnice 300. sožalj« 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijsk® krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. č'«n italijanske tj zveze časopisnih I založnikov FIEG' Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaje| in tisk8 f im I Trst V ŽARIŠČIH NAPETOSTI - Piše Pavel Stranj Vloga vojske v Srednji Ameriki Večina držav v razvoju mora skozi obdobje družbene, gospodarske in politične nestabilnosti, ko je treba izbrati pot, ki naj privede iz klešč kolonializma. V takih razmerah se navadno daje vojski velik pomen, zlasti njeni tehnični, organizacijski in politični zanesljivosti; vsekakor se ta privilegira v primerjavi s civilno oblastjo. V takih državah navadno ni še izoblikovan učinkovit parlamentarni sistem ali drugačna oblika ljudskega predstavništva in zato je vojska zelo pomembno orodje oblasti, hkrati pa tudi izraz odnosov, ki so se izoblikovali znotraj države med posameznimi silami. Ta prehodna faza lahko traja zelo dolgo in z njo tudi politična nestabilnost države. V večini držav Srednje Amerike se je z osvoboditvijo izpod španskega jarma zgodilo nekaj podobnega. Osvoboditev ni bila izvedena do dna. Novi domači vodilni krogi niso spremenili prejšnjega kolonialnega sistema, izvedli so le neko delno revolucijo sebi v korist, zato tudi niso uspeli razviti običaj- nega meščanskega sistema predstavništva, s strankami in s parlamentov, kakršen se je izoblikoval drugod. V takih razmerah družbeno nedozorelih in nestalnih odnosov je vojska dobila ne le prehodno, ampak stalno vlogo odločilnega orodja, s katerim so vladajoči razredi vsiljevali svojo vlado brezpravnemu in izkoriščenemu ljudstvu. Vojska pa ni le orodje vodilnih razredov, ampak je tudi sama del oblasti. V večini držav Srednje Amerike je vsa oblast v rokah zelo majhne skupine, oligarhije, ki je nastala s povezovanjem veleposestnikov in bogatega meščanskega razreda. Večina častnikov v vojski, pa ne prihaja iz teh skupin, ampak iz navadnega meščanstva in tudi iz malomeščanskih plasti prebivalstva, iz družin uradnikov in malih trgovcev. Vojska zato, do neke mere, res služi interesom vladajoče oligarhije in zatira vse poskuse proletariata, da se organizira proti njim, po drugi strani, pa skuša vodstvo vojske zastaviti svojo težo tudi pri razporejanju oblasti na vrhu in doseči večje ugodnosti zase in za srednje sloje, ki tvorijo njeno jedro. Pravzaprav bi morali govoriti, glede vojsk v državah Latinske Amerike o «dveh dušah*: na eni strani je tisti skrajno reakcionarni, desničarski del, ki se togo drži vladajočih krogov in na najbolj surov način skuša ohranjati obstoječi red (iz tega dela verjetno izhajajo zloglasne «čete smrti», ki sistematično ubijajo najbolj vidne in nevarne predstavnike opozicije), na drugi strani, pa je tisti del, ki ga sestavljajo tako imenovani «vojaški intelektualci*, ki gledajo dosti bolj stvarno in prožno na razvoj. Iz tega drugega dela je izšlo že več vojaških vlad, ki so bile povsem različne od običajnih na pol fašističnih vojaških diktatur, na kakršne smo navajeni v nekaterih državah Srednje Amerike. Lahko bi jih imenovali «vojaške - reformistične vlade*, a trajale so le malo časa, ker so bile na poti mednarodnim reakcionarnim silam, ki so imele še dovolj moči, da so jih odpravile. Ti deli vojsk stojijo danes pred zelo ostro izbiro, ali se postavijo skupaj s skrajno desnico v brezkompromisno zaščito diktatur, kakršna je v Sal-vadoru in tvegajo konec, kakršnega je doživel So-mozov režim v Nikaregui, ali pa »preskočijo prepad*, ki jih loči od ljudskih organizacij in se pridružijo njihovemu boju. Stanje, ki je nastalo v Srednji Ameriki po Nikaragui, dopušča zelo malo manevrskega prostora za kompromise. PREDSEDNIK ZIS VE5ELIN DJURANOVIČ OBIŠČE DANES DUNAJ Jugoslovansko-avstrijski odnosi v ospredju dvodnevnih pogovorov Poudarek tudi na manjšinskih vprašanjih - Soglasje v stališčih o žariščih mednarodne napetosti Srečno, a ne brez posledic Dopisnik DELA za Primorski dnevnik DUNAJ — V današnjem naglo živečem času je 48 ur še vedno malo. a mnogo, če gre za državniški obisk, ki so ga pripravljali meseci in leta intenzivne diplomatske dejavnosti, bogate izmenjave misli in sodelovalne prakse. Predsednik zveznega izvršnega sveta Veseliti Djuranovič pride na Dunaj danes dopoldne in odhaja v soboto dopoldne. Njegova srečanja s predsednikom republike Rudolfom Kirch-schlagerjem. zveznim kanclerjem Brunom Kreiskim in drugimi avstrijskimi osebnostmi bodo kakor kratek povzetek, kakor sintetični sklepni stavek dolgotrajnega dialoga. časa ne bo zmanjkalo, dovolj ga bo tudi za nove impulze. Djuranovičev obisk ni zareza, m prelomnica, samo bežen postanek, pregled prehojene poti in pogled v prihodnost, razvoj plodnega sosea-skega razmerja med nevtralno Avstrijo in neuvrščeno Jugoslavijo ie kontinuiran proces o spreminjajočem se mednarodnem sodelovanju, sodelovanje med alpske republiko z modificiranim sistemom klasičnega meščanskega parlamentarizma in samoupravno federacijo na evropskem Jugovzhodu, je sestavni de! zbliževalnega gibanja, ki daleč presega okvire dvostranskosti. Jugoslovansko-avstrijski odnosi so sveža, živo utripajoča žila v svetovnem organizmu, ki ni brez vnetij in ki ga občasno pretresajo krču Njihovo funkcioniranje ni le samo sebi namen. ailllllllllllllllllltlllllimnilllUIIHIIIIIIIIIIIIMIIIIIItllinilllllHIIIfllHIIIIIIIMIIIIIHIIIIItlllHIIIII PO OSTRI RESOLUCIJI VSEDRŽAVNEGA VODILNEGA ODBORA CGIL CISL-UIL Dm.es težavno soočanje med Forlanijem in sindikati o ukrepih za izhod iz krize PO SPREJETJU PRAVILNIKA 0 OMEJEVANJU STAVK Bolj zanesljiva potovanja RIM — Po dokončni odobritvi enotne zveze strokovnih sindikatov CGIL - CISL - UH, jp stopil včeraj v veljavo prvi pravilnik o omejitvah pri izvajanju stavk v javnih prometnih službah, ki si jih je postavilo samo osebje po širokem posvetovanju na delovnih mestih. Bistvene točke pravilnika so naslednje: 1. stavke so prepovedane ob prometnih končnicah, in sicer od 15. decembra do 5. januarja (ob novoletnih praznikih), avgusta (ko so v teku glavni dopusti) ter teden pred in teden po veliki noči; 2. stavke bo treba napovedati vsaj 8 dni prej, oklicale jih pa bodo le državne ali pokrajinske strokovne zveze, ki bodo v tem času razpoložljive za pogajanja s pristojnimi javnimi ustanovami; 3. ob vsakem delovnem sporu bo smela prva stavka trajati največ 24 ur, naslednje pa največ 48, prepovedane bodo razčlenjene stavke, tako po urah kot po posameznih obratih ali kategorijah osebja prevozov; 4. samo ob morebitni proglasitvi vsedržavne splošne stavke bo lahko prekinjena služba hkrati pri železniškem, cestnem, pomorskem in letalskem prometu; 5. zajamčena bo vsekakor tako varnost naprav, kot povezava z otoki in dobava nujno potrebnih surovin. Nekaj več zanesljivosti torej za potovalce, čeprav ostaja dvom o zadržanju avtonomnih sindikatov, zaradi česar več političnih sil predlaga omejitev izvajanja stavk v vseh javnih službah z državnim zakonom. MnillllllMIIIimilHIIIIMIHHHMimilllllllMIIIIIIMtllMttmiliniMmMtttlimillMIIIIIIIIIMIIIIIIinniUIIMIIIMIIII OSTRA NASPROTJA MED KRŠČANSKIMI SOCIALISTI IN SOCIALISTI Kriza belgijskega franka zrušila vladno koalicijo Državi grozi devalvacija • Različna zdravila za isto bolezen BRUSELJ — Belgijski ministrski predsednik Wilfried Martens je včeraj zjutraj izročil v roke belgijskega kralja Baldoina ostavko svoje vlade. Kralj si je pridržal pravico, da razmišlja o zahtevi ter je pozval predsednika naj nadaljuje svoja prizadevanja za rešitev krize. V Belgiji je na oblasti koalicija krščanskih socialistov (tem pripada Martens) in socialistov. Iz prejšnje koalicije so bili izstopili liberalci. Sedanja politična kriza je posledica hudih trenj med krščanskimi socialisti in socialisti. Ti so se popolnoma razšli zaradi rastoče gospodarske in finančne krize v katero je zabredla Belgija. Položaj res ni rožnat. V zadnjih mesecih se je stabilnost belgijskega franka v Evropskem monetarnem sistemu močno omajala. Od začetka januarja do danes je belgijska banka morala odšteti 96 milijard frankov. V zadnjih dveh meječih je primanjkljaj znašal 57 milijard, v zadnjih dveh dneh pa kar 22 milijard. Ta močan odliv bančnih rezerv je pripeljal narodno banko na rob prepada. Tudi zahodni Nemci so začeli namigovati, da morajo Belgijci devalvirati svojo valuto, ker, kot je znano, monetarna skupnost ne dovoli poprečnih odstopanj za več kot 3,5 odst. (Italija je nekakšna izjema). Tu pa se je postavilo vprašanje, kako preprečiti opadanje vrednosti belgijskega franka. In prav pri tem so se pokazale razlike v ocenah dveh vladnih partnerjev. Krščanski socialisti zastopajo stališče, da je treba izvzeti iz svežnja blaga, ki se upošteva pri premični lestvici, bencin. tobat, alkohol in še kaj drugega, da bi tako omilili uvoženo inflacijo. Socialisti pa zahtevajo trimesečno zamrznjenje cen ter takojšnje znižanje cen (energetskih virov) ter stabilizacijo industrijske proizvodnje. Trdijo, da bi ukrepi krščanskih socialistov prizadeli izključno delavske sloje. Medtem je narodna banka dvignila eskomptno mero od 13 na 16 odst. Pooblastilo enotnemu tajništvu, da po potrebi okliče splošno stavko • Alternativni predlogi sindikalne zveze za premostitev gospodarske in družbene krize RIM — Potrjeno vest. da je For-lani sklenil sprejeti danes opoldne najvišje vodstvo enotne sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL, je razumeti kot znamenje, da je sindikalna reakcija na zadnje omejevalne u-krepe in na pomanjkanje vsake razvojne gospodarske politike postavila vlado k zidu. Sindikat je namreč zagrozil z vsedržavno splošno stavko. če bo vlada »posegla po ukrepih za okrnitev draginjske doklade, odločila nesprejemljivo kleste-nje po javnih izdatkih ob vzporednem povečanju davčnega pritiska in dajatev za delavce, ali če ne bo s potrebno nujnostjo sprejela konstruktivno soočanje o predlogih sindikatov glede gospodarske politike*. Tako je namreč odgovoril, po vneti razpravi, ki je trajala včeraj ves aan, vodilni odbor enotne sindikalne zveze, na bolj ali manj odkrita namigovanja raznih ministrov glede nadaljnjih protikriznih ukrepov, ki naj bi jih vlada sprejela na prihodnji seji, pri čemer se je največ govorilo o delnem plačevanju zdravniških pregledov in zdravljenja v bolnišnicah, o povišanju socialnih dajatev ter seveda o comiljenju* draginjskih doklad, ki že itak le delno branijo delavske plače pred posledicami inflacije. V sklepnem dokumentu zato sindikat izraža nedvoumno obsodbo zadnjih vladnih ukrepov o 6-odstotni devalvaciji lire in o omejevanju bančnega kredita in napoveduje vrsto »povračilnih akcij*, če bi vlada nadaljevala po poti zvračanja vseh posledic krize na delovne sloje. Vodilni organ sindikalne zveze je zato pooblastilo enotno tajništvo, da v tem primeru okliče splošno stavko, mimo tega je pa sklenilo prirediti aprila vrsto stavk v industriji, 13. aprila pa vsedržavno stavko državnih uslužbencev proti nameram vlade, da «zamrzne* njihove delovne pogodbe. Sindikalisti bodo danes tolmačili Forlaniju in njegovim ministrom ta stališča, poleg tega mu pa bodo o-brazložili svoje alternativne predloge za izhod iz krize, ki temeljijo na načrtih za energijo in prehrano, preporodu potresnega področja, sek-torialnih načrtih za industrijo, promet in stanovanje, selektivni kreditni politiki, pravičnejši odmeri davkov in zajezitvi tarif za javne storitve in cen. Izid današnjega soočanja je seveda negotov, a sklepna resolucija sindikata izzveni svarilno: upošteva sicer različne pristojnosti strank in ustanov in samostojnost sindikatov, a terja »ustrezno in sposobno politično vodstvo*, ki naj pelje državo iz gospodarske in družbene krize po omenjenih načelih. _________ (lv) RIM — Enotna sindikalna zveza upokojencev in poldržavnega osebja je priredila včeraj' v glavnem mestu manifestacijo, da izrazi protest proti zamudam pri izplačevanju pokojnin. ki ga povzroča izsiljevanje majhne skupine tehnikov računal niškega centra INPS in zahtevo po nujni uzakonitvi reforme pokojninskega sistema in preureditve delovanja državne skrbstvene ustanove. Sava in Donava še vedno upadata BEOGRAD — Sava in Donava še vedno počasi upadata, toda bojazen pred ponovnim naraščanjem, ki ga napovedujejo za 4. april, terja odločno obrambo tudi še naprej. Včeraj ob 8. uri zjutraj je bila raven Save za 10 centimetrov nižja kot predvčerajšnjim, Donava pa se je znižala za 8 cm. Včerajšnje sporočilo štaba za civilno zaščito mesta Beograd pravi, da so se tudi včeraj pojavili novi izbruhi talnih voda, zlasti v občinah čukarica, Stari Grad ter Zemun. V Zemunu imajo poleg tega velike težave tudi zaradi košave, ki povzroča visoke valove. V dolžini 15 kilometrov se je zaradi njih pojavilo več lukenj, ki ogroža približno 4.500 hektarov zemlje, (dd) [ Ko bodo v petek zvečer ati v so-i boto zjutraj drdrale s teleprinterjev formulacije sklepnega sporočila o rezultatih obiska, bomo brali, da so naša stališča o mnogih bistvenih mednarodnih vprašanjih, blizka ali enaka so že po naravi zunanjepolitične naravnosti obeh držav, ko bosta Kreiskt/ in Djuranovič pretresala svetovni položaj in ugotavljala, kako blagodejno je na potek madridske konference o evropski varnosti in sodelovanju vplivala identičnost interesov nevtralnosti in neuvrščenosti, bosta lahko tako rekoč enoglasno spregovorila o usodnem pomenu procesa popuščanja napetosti in enoglasno zavrnila vse, kar bi ta proces utegnilo zavreti ali ustaviti. Transparentnost avstrijskih in jugoslovanskih stališč o tem vprašanju jima bo narekovala jasnost in konkretnost, ne distanciranih posploševanj. Kaj ti tudi motnje niso splošne, marveč konkretne. Tudi ko se bo pogovorni kompas obrnil iz vzhodnozahod-ne v iužnoseverno smer, bo jezik skupen, kajti sosedi sta vsaka na svoj način, z enako mislijo med najdejavnejšimi spodbujevallca-mi globalnega dogovora o problemih razvitosti in nerazvitosti in med prvimi, ki v celoti dojemajo nevarnosti razširjajočega se prepada med stradajočim svetovnim jugom in v histeriji nenasitnega izobilja živečim svetovnim severom. Na tem križu svetovnih determinant bo razpet avstrijsko-jugoslovanski mednarodno politični «tour d'horizont» v staroslavni palači na Bailhausplat-zu. V teh prostorih je renski knez Metternich pred stopetdesetimi leti manipuliral poslednjo fevdalno razdelitev celine, ki je že takrat hotela biti drugačna. Zdaj je docela drugačna in na Ballhausplatzu smo priče prizadevanj tmaihnih*, da jih ne bi manipulirali veliki. Toda naj bo pomen obvladovanja in pravilne analize svetovnega dogajanja še tako velik, poglavitna pozornost današnjih in jutrišnjih pogovorov na Dunaju bo veljala dvostranskim odnosom. Ali bomo tudi tu ugotavljali •tblizkost in enakost*? Ali je tudi glede ocene meddržavnega razmerja jezik skupen? Brez pridržkov: je. Skoraj ne mine dan, ko ne bi kje kdo spregovoril o neproblematičnosti naših odnosov, številnih stikih, ki jih gojimo na najrazličnejših ravneh, o množicah, ki nemotene hodijo čez mejo v obe smeri, o odkritosti, ki označuje naše komuniciranje, o snovem ozračju zaupanja*, drug drugega se drugim postavljamo za zgled, kako je treba urediti odnose med državami z razlikujočimi se družbenimi in političnimi sistemi in gotovo je na svetu malo primerov tako dobrega funkcioniranja politike ustvarjalne koeksistence. Vendar se je treba tudi vprašati, ali ni zdaj že čas, da v novem ozračju zaupanja, potem ko smo vse razjasnili in se povsem dogovorili. začnemo dogovorjeno uresničevati. Odnosi so neproblematični, med državama pa je vrsta nerešenih problemov. Na prvem mestu je manjšinski problem. Sedmi člen avstrijske državne pogodbe ni izpolnjen, predstavniki slovenske in hrvaške narodnostne skupnosti upravičeno in s poudarkom terjajo izpolnitev njegovih določil, osrednji ženo. Socialni in pravni status 120 tisoč jugoslovanskih delavcev, ki so začasno ali manj začasno zaposleni v Avstriji, ostaja v sedanjih zaostrenih gospodarskih razmerah prav tako problem, ki globoko posega v strukturo medsebojnih odnosov; vprašanje vrnitve jugoslovanskih arhivov, ki so zoper vsa pravila mednarodnega prava po 36 ali 64 letih še vedno v Avstriji, pa dobiva večnostne poteze. Obisk predsednika zveznega izvršnega sveta na Dunaju bo trajal 48 ur. Je to malo? Je to mnogo? Vsekakor dovolj za obojestransko ugotovitev, da nova kvaliteta odnosov med državama omogoča m hkrati terja novo in tako rekoč definitivno- odločnost pri urejanju naštetih odprtih vprašanj. Nujnost takšnega koraka «od besed k dejanjem* narekuje navsezadnje skupen interes, da ostanejo ti odnosi trajni. SLAVKO FRAS Skrivnostni umori mladih črncev v Atlanti: 21. žrtev ATLANTA (ZDA) - Včeraj so v neki reki v tem mestu ponovno odkrili truplo temnopoltega otroka. To je že 21. žrtev skrivnostnega ma-niaka, ki brez pravega vzroka ubija mlade črnce. Trenutno pogrešajo še dva otroka, ki sta skrivnostno izginila septembra oziroma marca letos. Ustanovili so tudi posebni oddelek policije za «lov» na maniaka, katerega sestavljajo tudi «beli» prostovoljci. •HiiiiiiMiiiiimiiimiiiiiiitiiiiiimiiiimiiiiiiiiiniiiiimiimiiiimiiiiitiiitiiiitiiiMiiiiiiiiiiinmiiiiiiiii DŽAKARTA —• Ponedeljkov poseg komandosa indonezijske vojske, ki je z bliskovito akcijo osvobodil 39 potnikov ugrabljenega letala na letališču v Bangkoku, je terjal smrt štirih zračnih gusarjev, petega pa so prisilili k predaji. Tajska vlada pa je demantirala vest, po kateri naj bi komandos pomotoma ubil tudi štiriletnega otroka. Na sliki: ranjeni talec po prihodu v Džakarto (Telefoto AP) Cisterna v hišo: dva mrtva BOLOGNA — Ogromni cisternski tovornjak s prikolico, ki je prevažal aluminijev sulflt, je na nekem ozkem ovinku v predmestju Bologne, verjetno zaradi prevelike hitrosti, zavozil s ceste in silovito treščil v neko dvonadstropno hišo, ki se je dobesedno sesula. Obračun: dva mrtva in en težko ranjen, šofer pa se je izmazal brez poškodb (Telefoto AP) MiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiHit SMRTNE ŽRTVE IN OGROMNA MATERIALNA ŠKODA Orkanski veter prizadel tirensko obalo Sicilije Prekinjene prometne povezave, opustoseni oljeni gaji in nasadi južnega sadja PALERMO — Že dva dni pustoši Sicilijo orkanski jugovzhodnik. Najbolj prizadete so pokrajine Palermo, Trapani in Mesina, kjer sta izgubili življenje dve osebi, o hudi materialni škodi pa poročajo domala z vse severne in zahodne Sicilije. Prva človeška žrtev je bila včeraj ob zori v Palermu, ko je sunek vetra zrušil deset metrov visok zid, ki je pokopal bedno zatočišče nekega 65-letnika v starem mestu Palerma. Iz vasi Brola v mesinski občini pa prihaja vest, da se je smrtno ponesrečil 3o-letni delavec, ki je hotel na lastno pest popraviti poškodovano televizijsko anteno. Nenadni sunek vetra ga je pognal v globino, da je mrtev obležal na cestišču tri nadstropja nižje. Kot rečeno je najhujša materialna škoda ob obalnem pasu Tirenskega morja. V Palermu je veter ruval drevesa, odkrival strehe, rušil zi- dove. .. Gasilci so imeli polne roke organizaciji koroških Slovencev sta dela. da so lahko vzpostavili promet _ .a___1? 1 _ . • 1 i t* K rMAcf riiL ulinnL 1.. GL nastopoli celo z «operativnim koledarjem», spiskom konkretnih vprašanj, ki jih je treba rešiti. Besedna pripravljenost na avstrijski strani je, kdaj so ng vrsti dejanja? Tudi gospodarsko sodelovanje šepa vsaj na eni nogi, jugoslovanski trgovinski primanjkljaj se ne manjša in še vedno ni razjasnjeno, zakaj se nič ne premakne glede poživitve obmejnega gospodarskega sodelovanja, čeprav je bila med zadnjim obiskom kanclerja Kreiskega v Beogradu načelno soglasje dose- v številnih mestnih ulicah, ki so jih izruvana drevesa prekrila. Na palermskem letališču «Punta Raisi* niso včeraj pristajala letala, saj so se mu piloti dosledno izognili in so raje pristajali v Catanii. Prav tako je ohromel ves promet v pristanišču, prekinili pa so vse pomorske povezave z manjšimi sicilskimi otočji. Podoben položaj je v Trapaniju, iz Mesine pa poročajo o pravih zastojih v cestnem in železniškem prometu. Zaradi sunkov vetra, ki so presegali 150 kilometrov na uro so zaprli za ves promet avtocesto Mesina - Palermo. Trajekti italijanskih železnic pa so včeraj prekinili povezavo med Sicilijo in celino. V Me-sinskem prelivu plujejo le trajekti zasebnih družb, kar je vse premalo, da bi lahko Radostili potrebam tega ozkega prometnega grla. Povsem razumeljivo pa je še najhuje v dolini Belice, kjer se je veter dobesedno poigraval s trhlimi strukturami barak, da so morali številne družine namestiti v javnih zgradbah. Za sedaj ni še mogoč obračun škode v kmetijstvu, a po prvih vesteh bo škeda ogromna. Na področjih pri Cefaluju je veter izril na tisoče oljk. Podobno je tudi drugje, kjer je orkanski veter pustošil v oljčnih gajih in v nasadih južnega sadja. Med drugim je suh veter saharskega izvora iazsušil zemljo, da lahko le padavine v prihodnjih dneh omilijo si šo. ki že pesti polja. Vremenska napoved pa je za Sicilijo skrajno neugodna. Veter bo nekoliko popustil, a še vedno bo prevladovalo suho in toplo vreme. Za nameček pa predvidevajo meteorologi obilne padavine v severni Italiji, kjer bo temperatura nekoliko padla, pred koncem tedna pa bo ponovna narasla. CELOVEC — S štiridnevnega obiska v Švici se je včeraj vrnila delegacija koroških Slovencev, v kateri so bili tajnik Zveze slovenskih organizacij Feliks Wieser, predsed- nik Zveze slovenske mladine Teodor Domej in tajnik Slovenske prosvetne zveze Franci Sadolšek. Delegacija se je mudila v Švici na povabilo društva «Pro cultura slovenica*. inštitucije, ki so jo pred leti ustanovili slovenski delavci na začasnem delu v Švici z namenom, da na različne načine pomagajo Slovencem v Avstriji in Italiji. Med obiskom je delegacija imela številne informativne sestanke in predavanje v klubih jugoslovanskih delavcev, ki so se jih udeležili tudi nemško govoreči domačini. (Sindok) Zgodovina zakona o splavu sega v preteklost nekaj več kot pol stoletja, točneje v leto 1930, ko je kralj Viktor Emanuel podpisal dokončno besedilo novega kazenskega zakonika, bolje poznanega kot «zakonika Rocco.* Ta zakonik v desetem poglavju govori o «zločinih proti celovitosti rase* (Integritd della stirpe) ter obravnava splav kot zločin in predvideva visoke zaporne kazni za žensko, ki splam kot tudi za tistega, ki splav opravi (do 12 let zapora). Ta določila, v katera se ne bomo podrobneje spuščali, so o-stala v veljavi še dolga povojna leta. Razširil se je tako tskrivni splav*; opravljali so ga razni mazači, babice in ginekologi skrivaj proti bogatemu plačilu, saj OD ZAKONIKA ROCCO DO ZAKONA O SPLA VU 3 j? 9. f UREJA B. BREZIGAR je bilo tveganje veliko. Marsikatera ženska je zaradi tega izgubila življenje, da o resnih telesnih poškodbah, ki jih je lahko utrpela, sploh ne govorimo. V zagonu, ki ga je imela italijanska napredna družba po letu 1974, to je po referendumu o raz-poroki, je poslalo vprašanje splava nadvse aktualno. Takrat so obstajali že dokaj verodostojni statistični podatki o številu splavov — seveda skrivnih — v Italiji. Problema torej nihče ni zanikal, pogledi nanj pa so bili različni. Prva pobuda je pripadla radikalcem. Konec leta 1974 so se predstavili na sodišču in napovedali, da bodo začeli zbirati podpise za referendum za odpravo fašističnih zakonov o celovitosti človeške rase. Pobudi se je pridružil tednik VEspresso, ki je množično angažiral javnost in spomladi leta 1975 so pobudniki referenduma zbrali zadostno število podpisov. Referendum o splavu je poslal stvarnost. Tak referendum bi, p primeru da bi se za predlog i •ekla večina volivcev, in takrat, v vzdušju uspeha na referendumu o razpo-roki in pomembne politične zmage levičarskih sil na deželnih in upravnih volitvah leta 1975 ni v to nihče dvomil, popolnoma liberaliziral splav v Italiji; črtal bi ga iz kazenskega zakonika, kot da ga sploh ne bi bilo. Na to vodilni demokristja/iski razred ni mogel pristati. Treba je bilo nekje popustiti. Izhod so našli v ustavnem sodišču, ki je delno razveljavilo določila zakonika Rocco. Sodniki so se sklicevali na 32. člen ustave, ki določa, da država ne ščiti samo življenja, ampak tudi zdravje državljanov. V primeru, da bi porod lahko povzročil nepopravljive posledice — fizične ali psihične — pri materi, je torej splav dovoljen. Gre za tako imenovani «terapevtski splav*. Povsem jasno je, da je ta razsodba šla v smeri pobudnikov referenduma, kar na osnovi zakona o referendumu iz leta 1970 zadostuje, da se referendum prekliče. Do preklica je tudi prišlo in marsikdo si je oddahnil. Cerkev je sicer rohnela, da je tudi terapevtski splav zločin, vendar pa se je z njim sprijaztiila kot nujno in najmanjše zlo. Niso pa se s to stvarnostjo sprijaznile levičarske in laične politične stranke, ki so hotele doseči nekaj več. Začele so tako parlamentarni boj za odobritev zakona o splavu. Boj je bil izredno dolg in težak, vendar uspešen. Po frontalnem spopadu z demokristjani in s fašisti, pa tudi z radikalci, ki so še vedno vztrajali pri svoji zahtevi po popoltii liberalizaciji (njihova obstrukcija bi lahko celo zaustavila parlamentarni postopek za odobritev zakona), so levičarske in laične sile končno 22. maja 1978 odobrile zakon, s katerim se je v italijanski zakonodaji prvič predvidela možnost splava, ki je sicer nujno zlo, vendar pa ga prav zaradi nujnosti ni mogoče prepovedati. Zakon ni popoln, s tem vsi soglašajo, predstavlja pa pomemben korak v razvoju italijanske družbe, vselcakor korak naprej za levičarske in laične sile po zmagi m referendumu o raz-poroki. Prihodnjič: Kaj predvideva zakon o splavu. Ugodno ocenili maloobmejni promet UMAG — Perspektive razvoja maloobmejnega prometa med Italijo in Jugoslavijo, je bila glavna tema včerajšnjega srečanja gospodarskih operaterjev iz Istre in Reke, katerega so se udeležili tudi predstavniki gospodarske zbornice Hrvatske. Na srečanju so ugotovili, da je na osnovi sporazumov, ki so jih dosegli v Trstu in Gorici, lanska izmenjava blaga dosegla rekordno vsoto 97 milijard lir. Tudi v prvem mesecu letošnjega leta je bilo maloobmejno sodelovanje zelo uspešno (9 milijard 200 milijonov lir) V kratkem bodo tudi uresničili tehnično -industrijsko sodelovanje med Reko ter nekaterimi istrskimi občinami in tržaško pokrajino, zlasti na področju kovinarstva, kemije in gradbeništva. (e. o.) Druga knjiga iz zbirke «0bdobja» LJUBLJANA — Znans veni inštitut filozofske fakultete je včeraj predstavil drugo knjigo iz zbirke »Obdobja*, ki obravnava obdobje romantike v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi. To je pravzaprav zbornik 116 referatov z mednarodnega znanstvenega posvetovanja na to temo, ki je bilo junija lani v organizaciji univerze Edvard Kardelj v Ljubljani. Zbornik, nip-gova druga številka, pomeni kontinuiteto prizadevanj po raziskovanju posameznih obdobij slovenskega jezika, književnosti in kulture. Prva številka, ki .ie izšla lani cb tem času je namreč zaje'a snov iz podobnega posvetovanja, namen lenega obravnavi prosvetl.ienstva. Na ta način posvetovanja in zborniki na novo aktualizirajo temeljno problematiko posameznih obodnbij in razširjajo primerjalne poglede v jugoslovanski in širši evropski prostor. Zbornik ni namen len samo znanstveni rabi. temveč bo s pridom prispeval tudi pri rednem izpolnjevanju znanja in mišljenja na visokih in visokih in srednjih šolah. UP)