**0»w na plačana v gotovltv
Maribor, ponedel;ek 18, februarja 1935
Ste v 40	U'°	(XV,)
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
UradniStvo In uprava: Maribor, Gosposka m. 11 / Talafen uradnlitva 3440, uprava 24M Izhaja razen nadalja in praznikov vaak dan ob uri / Valja masačno prajaman * upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom 12 Oln / Ogiaal pe ceniku / Oglaee a prejema tudi oglasni oddelek »Jutra* v Ljubljani t Poitnl čekovni račun it. 11.409
on
JUTRA'
99
Miloiifnarli
V	življenju sem naletel na mnogo ano-mali]. A morda nobena me ni tako začudila in ozlovoljila, kakor anomalija s ta-'tozvanimi miloščinarji bivše Južne železnice. Saj drugače ne moreš imenovati nekoga, ki recimo po 20 ali še celo večletnem službovanju pri bivši Juž n' železnici danes dobiva v naši državi {Ja leto provizije 276 Din ali mesečno 23 ^in ter k temu še draginjske doklade ^ Din na dan. torej’ skupno na mesec, re-ci in beri: 83 Din, odnosno, če ima mcsec dni, 85 Din. Takih miloščinarjev ima-j!>0 največ menda v Mariboru in oko-'ci- V staležu direkcije drž. železnic v Ljubljani jih je vsega skupaj nekaj nad in sicer okoli 200, ki prejemajo provizije na osnovi rimskega sporazuma, 64, *i so bili upokojeni po podržavljenju Južne železnice in poleg tega še 17 drugih Miloščinarjev. Ti reveži se že vsa leta 0re za povišanje svojih prejemkov, zla-s*> je že mnogo prošenj vložilo »Društvo s*arih upokojencev bivše Južne železni* na najrazličnejše ob'asti. Ljubljanska direkcija je po svojih najboljših močeh Odprla te prošnje in predložila na višja Mesta tudi konkretne predloge, kako bi Se žalostni položaj miloščinarjev vsaj ^koliko omilil. Tudi iz parlamentarnih *rogov smo tekom zadnjih let izvršili v tetti vprašanju mnogo intervencij pri me-f°dajnih osebah, in ustanovah, na žalost ^ie vprašanje kot specifično vprašanje JSvske banovine ostalo na mrtvi točki, j^slej niti eden gg. ministrov za želez-?lce ni pokazal razumevanja za to vpra-anje — o sedanjem ne morem nobene ,rditve postavljati, ker zaradi prekratka časa ni bilo prilike z njim o stvari opravljati. Upam pa, da bo kot član ^de, ki je za pravico, red in zakonitost, f^azal razumevanje tudi za to bolno ‘očko.
, Najznačilnejše na vsej stvari je vse-akor dejstvo, da naša država plača po ^Potrebnem na leto okrog 600.000 zla-frankov za to, da dobivajo »stari upo-^»nci« bivše Južne železnice v A v-rUi in na Madžarskem nepri-7rno višje pokojnine nego naši. Po-*®Jnio zakaj:
osnovi čl. 17 rimskega sporazuma, > lenjenega med Italijo, Avstrijo, Mad-(arsko in Jugoslavijo glede administra-
tiv
J«;
He in tehnične reorganizacije družbe 2nih železnic, se plačujejo pokojnine c ariini upokojencem bivše Južne železni-. 'z fonda, v katerega mora plačevati jV^ija 33.8%, Madžarska 16.5%, Italija It1,( £ 'n J u K o s 1 a v i j a 25.1 %. Po tem ^ Jl>ču mora naša država plačati Avstriji mj.nJene upokojence na leto okrog 1
400,000	zlatih frankov. Avstrijski »ad s	Prejemajo	dejansko
zii i 0/o vsote v kliring prijavljenih pen-Wa? Avstrija po navedenem ključu u,ora. sai,I° 33.8% teh penzlj, ostalo pa >* -j?10. Plačati druKe tri države, zlasti un.,,a.in Jugoslavija ki svojim »starim
'^lija
^0kf\i	'	r	,
Odnn .em* n'ste valorizirali pokojnin, ^te S,n° ^ pov'šale ^ višine, do t. ; bi se mogle prijaviti v kliring, ki j. P°vprečne letne zlate pokojnine, ^ znašala za leto 1923. zlatih frankov KjC ’ '• 1924- zlatih frankov 850.26, leta % V atlh frankov 871.57; 1. 1926. zla-n frankov 895.71.
»a °,!p'e^ne POkojnine v naši državi so S63to a!e v istih letlh 346.79, 421.48, 'n 579.68 zlatih frankov. Iz tega
l*hkr!Zvi4n°t ki ^ila na^a kraljevina tik ° P°v|šala pokojnine v navedenih le-^ Povprečno za 300—500 zlatih frankov!
w,f.na^a kraljevina izvedla to poviša-“> se bile soraarr.erno znižale vsote,
Veliki lašisifčDi svet odobril voino
us
Vse ie sedsf odvisno od Mussoliniia — 60.000 milični$kih prostovošicev Odhodi prvih črnosrajčnikov — Stalila nakupuje v tuitni volni maierial
RIM, 18. februarja. Viliki fašistični svet je naposled potrdil glede spora z Abesi-nijo ono, kar je Mussolini sklenil. Predsednik vlade je na zadnji seji izjavil, da se je prijavilo že 60.000 prostovoljcev, ki bodo odposlani v Eritrejo in Somalijo, da branijo italijanske interese v vzhodni Afriki. Po informacijah iz poučenega vira je sedaj čisto gotovo, da je veliki fašistični svet odobril vojno proti Abesiniji in dal Mussoliniju čisto proste roke, da izvede ali ne izvede ta sklep. Vojna proti Abesiniji se motivira s tem, da je Italija poizkusila vse, da zaščiti meje svojih kolonij, ni pa našla v Abesiniji za to potrebne pripravljenosti. Zaradi tega ne preostane Italiji nič drugega, kakor da z orožjem v roki brani svoje ozemlje in zaščiti svojo čast.
RIM, 18. februarja. Prvi bataljon črnih srajc se je včeraj vkrcal v Neaplju na ladje in se odpelje v Eritrejo. Iz Rima sta pa prispela še dva nadaljnja bataljona črnih srajc, ki potujeta v Afriko. Ob odhodu so po italijanskih vesteh bile prirejene odhajajočim velike ovacije, izročeno jim je bilo mnogo cvetja in darov in zaželjeno, da se kot zmagovalci vrnejo v domovino. Poročevalci tujih listov pa naglašajo, da pri odhodu ni bilo prav nobenega navdušenja in so ljudje, ki so gledali vkrcavanje, glasno izražali svoje nezadovoljstvo, da se pošiljajo v to pustolovščino mladi in neizkušeni zaneše-njaki. Vpraševali so se odkrito, koliko se jih bo vrnilo, a ko se boji zares prlčno.
Zaenkrat bodo odposlani v Afriko samo fašistični prostovoljci, in sicer okoli
100.000.	Šele potem pride na vrsto ledna vojska. Doslej je bilo vpoklicanih pod orožje okoli 300.000 rezervistov, Italija nakupuje mrzlično v tujini orožje in strelivo, ker hoče, da se z odpošiljanjem v Afriko njene zaloge v Italiji zaradi negotovega položaja v Evropi ne zmanjšajo.
PARIZ, 18. februarja. Francoski listi poročajo, da pričenjajo v Rimu že priznavati pravi značaj priprav proti Abesiniji. Mobilizirani nista bili le dve diviziji, ampak dva armadna zbora. Značaj obrambe je že prekoračen, NI nobenega dvoma več, da se Italija pripravlja na napad.
PoSolai bo nemškem odgovoru
V PARIZU NEZADOVOLJNI, V LON DONU PA PRIPRAVLJENI RESNO
POGAJATI SE Z NEMČIJO.
PARIZ. 18. februarja. Francoski tisk je skrajno nezadovoljen z nemškim odgovorom na londonske načrte. Zlasti veliko ogorčenje je vzbudil pasus^ katerem ponuja Nemčija najprej direktna pogajanja Angliji, ker vidijo v Parizu v tem nemški poizkus, da se Francija in Anglija oddelita druga od druge. Nekateri listi zahtevajo, naj se pogajanja z Nemčijo na tej podlagi sploh ne začno, ampak naj se rajši upo rabijo proti nemški 'nezakoniti oborožitvi sankcije, ki Jih določa versall-Ieska mirovna pogodba. Temu nasprotno pa so angleški listi bolj optimistično razpoloženi In Izražajo zadovoljstvo, da !e Nemčija pripravljena pogajati se na podlagi londonskih načrtov. Največji angleški list »Tinies« razpravljajo s tem v zvezi o položaju In pravijo, da se v Evropi v nobenem primeru ne more zagotoviti mir brez Nemčije. Nobeni pakti brez Nemčije ali proti njej ne bi imeli nobenega uspeha, ampak bi nasprotno še bolj ogražall mir. Treba je Nemčijo pripraviti do kompromisa, da se vsaj za 10 let sklene v Evropi premirje. V teh 10 letih bi se naposled lahko pripravila podlaga za solidno organizacijo miru.
LONDON, 18. februarja. »Daily Telegraph« poroča, da bo angleški odgovor na nemški odgovor kmalu končan. Znnanje ministrstvo bo poslalo tudi v Pariz posebne predloge in se pričakuje, da bo Francija upoštevala nemško želfo po ločenih poga
ianjih, najprej z Anglijo in šele nato s Francijo. Anglija hcče nemški odgovor, ki nudi veliko možnosti in ne zapira nobenih vrat, pozitivno obravna vati. Anglija bo pokazala dobro voljo tudi s tem, da bo povabila v London na razgovor nemškega zunanjega ministra barona Neuratha.
Stfiepš vodstva JNS
BEOGRAD, 18. februarja. Predsedstvo JNS je sklenilo, da Jugoslovanska nacionalna stranka ne bo nastopila pri sedanjih volitvah s svojo listo. Svojim članom prepušča svobodno opredelitev za listo, ki bo po prepričanju odbora ustrezala nacionalni in državni politiki. Vendar pa se zdi, da bo v najkrajšem času še seja širšega glavnega odbora, na kateri se bo to stališče jasneje preciziralo. V zvezi s tem sklepom glavnega odbora je bilo tudi ustavljeno do nadaljnjega 1/ha la nje »Glasnika JNS«.
Proti spSošni zaščiti kmetov
NOVI SAD, 18. februarja. Včeraj je bila tu konferenca zastopnikov vseh jugoslovanskih denarnih zavadov, na kateri se je razpravljalo o sedanjem položaju našega denarništva in podvrglo ostri kritiki zlasti ščitenje kmetov glede plačevanja dolgov. Konferenca st je Izrekla soglasno proti splošnemu *n za individualno reševanje tega problema.
ki smo jih morali plačevati Avstriji, stanje naših starih upokojencev in provizi-onistov pa bi se bilo znatno izboljšalo. Zakaj dobili bi na leto okrog 800.000 zlatih frankov več, h kateremu znesku bi prispevala naša država 200.000 zflatlh frankov, ostale tri države-pogodnice pa
600.000	zlatih frankov. Na eni strani bi to pomenilo znaten dvig kupne moči naših ljudi, na drugi strani pa bi nam bilo treba za 600.000 zlatih frankov manj zlato izvoziti.
V	tem smislu je posebna komisija v ministrstvu za promet že I. 1930. izdelala konkreten predlog za ekonomsko-finanč-
ni komitet ministrov. Iz strahu, da bi se v primeru ugodne rešitve tega vprašanja in sledečega zvišanja pokojnin bivše Južne železnice dvignili tudi drugi stari upokojenci in zahtevali zboljšanje svojega položaja, so pustili ta predlog obležati in ga ministrski komitet do danes ni obravnaval. in tako imamo še danes anomalije, da pustimo stradati svoje ljudi in da leto za letom plačujemo po nepotrebnem velike vsote — za avstrijske in madžarske staroupokojence In provi-zioniste bivše Južne železnice.
Skrajni čas je, da se takim anomalijam napravi konec !	V.	S.
POCENITEV ŽELEZNIC.
BEOGRAD, 18. februarja. Po odredbi prometnega ministrstva se s 1. marcem znižajo vozne cene na naših železnicah v vseh razredih in v vseh vlakih za približno 28%. Mimo tega bo za obiskovanje zdravilišč, letovišč in morja vse leto v veljavi polovična vožnja.
ŽELEZNICA ŠT. JANŽ—SEVNICA.
LJUBLJANA, 18. februarja. Včeraj je bilo v Trebnjem zborovanje nad 1000 interesentov, ki so zahtevali takojšnjo zgraditev železniške zveze Št. Janž— Sevnica. Govorili so tudi predsednik zbornice TOI g. Jelačin, za industrijce g. inž. Šuklje itd. Sprejeta je bila zadevno tudi resolucija, ki se odpošlje merodajnim ministrstvom.
SPORAZUM O POSAARJU.
RIM, 18. februarja. Pogajanja o likvidaciji posaarskega plebiscita, ki so se vodila pod okriljem odbora trojice med delegati Nemčije in Francije, so se zaključila s sporazumom, ki je bil v soboto parafiran. Taikoj po parafiranju so člani odpotovali v Neapel, kjer bo danes sporazum slovesno podpisan in izdan referat za Društvo narodov.
GROŽNJE BELGIJSKIH MARKSISTOV
BRUSELJ, 18. februarja. V vladi je povzročil veliko vznemirjenje sklep vodstva socialnih demokratov, da bodo prihodnjo nedeljo kljub vladni prepovedi priredili velika protestna zborovanja. Ob stoja nevarnost velikih krvavih spopadov, ako se socialisti ne vdajo. Vlada je ukrenila vse potrebno, da se prepreči vsak poizkus prevrata.
DESTRUKTIVNA GIBANJA V USA.
WASHJNGTON, 18. februarja. Parlamentarni odbor reprezentacijske zbornice je v preiskavi ugotovil, da obstoja v USA fašistično gibanje s preko pol milijona aktivnimi člani, ki se pod vodstvom Smedleya Buttlerja pripravljajo na pohod na Washington. Mimo tega je odbor ugotovil, da razvijajo tudi Nemčija, Italija, Rusija in Mehika v USA destruktivno propagando, ki je naperjena proti sedanji demokraciji.
CODOS IN ROSSI REŠENA.
PARIZ, 18. februarja. Slovita francoska letalca Godos in Rossi, ki st"a odletela na polet preko Atlantskega ic°ana v Južno Ameriko in hotela doseči tudi nov rekord poleta na daljavo, sta se zaradi defekta v tank n za olje, ki je izteklo, morala ob skrajni nevarnosti za življenje vrniti in sta srečno .pristala na Azorih
Dnevne vesti
Iz sovraštva prelita kri
ZLOČIN V GORNJI GORICI PRI PRAGERSKEM.
V	Gornji Gorici pri Pragerskem se je odigralo v noči na preteklo nedeljo krvavo dejanje, ki ga je povzročilo staro sovraštvo. Z razparanim trebuhom je obležal na mestu mrtev 23-'etni posestnikov sin Štefan Žumer. Vsaka pomoč je bila zaman, ker je Žumer izkrvavel. Tja so bili poklicani tudi mariborski reševalci, ki so našli Žumra že mrtvega.
Nekaj dni po Svečnici je prijavil posestnik Ivan Finguž v Gorah Gorici, da so vlomili v njegovo stanovanje 23-etni posestnikov sin Štefan Žumer, njegov starejši brat 28-letni Stanko ter 28-letnl posestniški sin Ludvik Pernat iz Rač. Vsi trije so Finguža najprej hudo pretepli s palicami, nato pa vlomili v stanovanje in mu iz zaprte omare odnesli 560 Din, 10 klobas in steklenico žganja. Ko so jih raški orožniki zasišali, so priznali
svoje dejanje, povedali pa so, da jih je k temu nagovarjal ueki Vinko Finguž. ki že delj časa hudo sovraži posestnika Finguža. Tudi je Štefan Žumer priznal, da je že v januarju ukradel Ivanu Fingu-žu iz omare samokres.
Sovraštvo med Ivanom Fingužem in omenjenimi tremi fanti se je še bolj povečalo. Ko sta se preteklo soboto zvečer po naključju sreča a Ivan Finguž in Štefan Žumer, sta se hudo sporekla. Njun prepir pa je imel krvave posledice. Fin-guž je baje v silobranu potegnil žepni nož in z njim razparal mlademu Žumru trebuh. Žumer se je zgrudil na tla iu kma’u nato izkrvavel in umrl. O dogodku so bili še isto noč obveščeni orožniki iz Rač, ki so takoj poiskali ubijalca Fin-guža in ga aretirali.
Narodna Odbrana na Pobrežju
ie imela v soboto svoj redni občni zbor pri Renčlju. Po počastitvi spomina bia-gopokojnega kralja Zedinitelja in generala Maistra, je predsednik NO g. Požar pozdravil navzoče, nato sta poročala tajnik Vezjak in blagajnik Štibi'j. Pobreška NO šteje 54 članov. Dohodkov je bilo 7S9 dinarjev. Sledile so volitve novega vodstva, v katerem so: Anton Požac, predsednik; Danilo Vezjak, prvi podpred sednik; Miloš Ledinek, drugi podpred-sedn!k; Angelj Gruden, tajnik; Josip Šti-bilj, blagajnik; odborniki: Josip Klemenčič, Karl Kobal, Ivan Caf, Franjo Luk-nar, Ante Tončič za Strelsko družino. Rudolf Stanič za gasilsko četo, Milan Klemenčič za »Zarjo«, Ivan Petrovič za Sokolsko društvo, I. Tušak za tezensko Sokolsko društvo, Štefan Renče’j, Matevž Krajnik, Josip Šergo, Franjo Orač. Zaupnika za Pobrežje in Tezno Jelenič in Bajc. Občnemu zboru je prisostvoval tudi predsednik oblastnega odbora NO dr. Ivan Jančič. Odvetnik dr. Lašič je toplo pozdravil občni zbor in v izbranih besedah slikal zgodovino CMD in predvojne razmere na Pobrežju. Izrazil je krajevni organizaciji NO najtoplejše priznanje za obsežno nacionalno’delovanje.
Čemu je neki to potrebno? Število pravih Nemcev je v Mariboru napram številu mariborskega prebivalstva naravnost neznatno, število takih, ki t»c razumejo slovenščine, pa gotovo ne dosega tisoča. Pa še v tem tisoču so ljudje, ki gotovo razumejo, kaj čitajo. Pa recimo, da je res v Mariboru 1000 Nemcev, ki se v 16 letih niti za silo niso naučili državnega jezika; razmerje med onimi, ki razumejo slovenski in med onimi, ki ne razumejo, je še vedno 34:1. In vendar izdajajo vse naše, tudi res slovenske firme, razne reklamne letake, lepake itd. v dvojezičnem tisku. Da se pa pokaže enakovrednost i Nemca napram 34 Slovencem in ostalim Slovanom, se tiskajo te reklame še tako, da sta oba jezika lahko na prvem mestu (če sc letak obrača). Mimo tega pa je slovensko besedilo včasih še spakedrano, med tem ko nemško ni. Čemu je neki to potrebno? Treba bo na te reklame bolj paziti in jih javno registrirati.
Razsodišče za presojo osnutkov lepaka za letošnji Ljubljanski velesejem, ki
lx> od 1.—11. junija, je prisodilo prvo nagrado 2.000 Din osnutku g. arh. Hermana Husa, drugo 500 Din osnutku gg., V. in D. Bohinca, tretjo 250 Din osnutku g. Cirila Novaka, četrto 250 Din osnut ku g. Janeza Trpina in peto 250 Din o-snutku g. Hansa Stockbauerja.
Občni zbori. Nastopil je čas. ko posamezna društva po'agajo obračune svojega dela. Tako je bila tudi včerajšnja nedela v znamenju samih občnih zborov.
V	soboto zvečer je imel občni zbor šport ni klub »Železničar«, na Pobrežju so v Renčljevi dvorani zborovali člani Narodne obrane, v nedeljo dopoldne in popoldne so zborovali okoFški gasTci v Gasilskem domu in pri »Orlu«, občni zbor so imeli tudi mariborski avtomobilisti, v kazinski dvorani pa ie bil občni zbor ma-
riborskega strelskega okrožja. Tudi so dopoldne zborovali v Narodnem doma železničarji, člani Jadranske straže. O teh zborovanjih bomo poročali prihodnje dni.
Pri ljudeh, ki so potrti, preutrujeni, za delo nezmožni, povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica prosto kroženje krvi in poveča duševno in delovno sposobnost.
Naši okoliški gasilci iz sreza Maribor desni breg, so imeli včeraj dopoldne v Gasilskem domu občni zbor svoje župe. Občni zbor je otvoril župni starešina, nad učitelj J. Klemenčič, ki se jc uvodoma spomnil blagopokojnega Viteškega kralja A’eksandra I. Zedinitelja. Nato je pozdravil navzoče delegate gasilskih čet, imenoma sreskega načelnika M. Makarja, gradbenega nadsvetnika inž. Barana kot zastopnika mestne občine ter tehničnega župnega referenta Alfonza Keslerja. Iz poročil tajnika Petroviča in blagajn. Pšeničnika je bilo razvidno živahno delovanje župe, ki šteje 31 gasilskih čet z 800 člani. Kot delegata za skupščino zajed-nice sta se izvolila A. Kesler in Pfeifer. Razgibana debata se je razvila v zvezi z novim položajem, ki je nastal v gasilski organizaciji po izvršeni komasaciji občin. Ker je odložil dosedanji tajnik g. Petrovič svojo funkcijo, jc bil mesto njega izvoljen g. Milan Klemenčič.
Naši inženeiji zahtevajo dela in zaslužka. Zagrebška inženjerska zbornica je imela te dni svoj redni občni zbor, na | katerem so nastopili domači inženerji j proti zaposlitvi tujih inženerjev. Pred-| sednik je naglasil, da je zakon o poobla-Iščenih inženerjih življenjska potreba in-'ženerskega stanu, ki mora biti zaščiten I v svojih pravicah in v svojem delokro-' gu. V naši državi bi ne smelo biti mesta za tuje inženerje. Novosadska inžener-, ska zbornica pa je sprejela obširno resolucijo, v kateri zahteva, da morajo dobiti v bodoče vsa javna dela izključno domača podjetja, ki jih imamo dovolj v naši državi.
Zrcalo našega gospodarstva. Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani | objavlja za dobo od 20. do 31. januarja naslednjo statistiko. (Številke v okepaju se nanašajo na isto dobo v lanskem letu). Otvorjeni konkurzi: v dravski banovini 2 (5), savski 2 (3), vrbaski, primorski, moravski, vardarski in donavski
—	(—), drinski — (1) zetski l (4), Beograd, Zemun in Pančevo — (1); razglašene prisilne poravnave izven konkur-za; v dravski banovini 1 (6), savski 2 (1), vrbaski, primorski, moravski in vardarski — (—), drinski 1 (—), zetski ter Beogradu, Zemunu in Pančevu — (l), donavski 1 (4); končana konkurzna postopanja: v dravski banovini — (3), savski 4 (1), savski ter Beogradu, Zemunu in Pančevu — (l), primorski, zetski, moravski in vardarski — (—). drinski 1 (3), donavski 2 (7); potrjene prisilne poravnave: v dravski banovini: 4 (l), savski in donavski 1	(I), vrbaski, primorski,
zetski, moravski in vardarski — (—), drinski 2 (—), Beograd, Zemun in Pančevo — (1).
Pri utrujenosti, razdraženosti, tesnobnosti, nespanju, srčnih nadlogah, tesnobi v prsih, poživi naravna »Franz Josefova« grenčica trajno obtok krvi v trebuhu in učinkuje pomirjevalno na njeno valovanje. Profesorji za bolezni prebavil izjavljajo, da se »Franz Josefova« voda pri pojavih, ki imajo svoj izvor v za-strupljenju želodčnega črevesnega kanala, obnese kot izborno odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Tujski promet. V prvi polovici februarja je bilo pri mariborski policiji prijavljenih 777 oseb. Od teh je bilo 253 tujcev, in sicer 37 z Dunaja, 11 iz Gradca, ostali pa iz drugih tujih mest.
Borza dela išče vajenca za vuikaniza-cijo. Podrobnejše informacije se dobe pri Borzi dea med dopoldanskimi uradnimi urami v Gregorčičevi ulici.
Nameščenci Nabavljalne zadruge državnih uslužbencev v Mariboru prispevajo za spomenik blagopokojnemu Viteš kemu kralju A eksandru I. Zedinitelju znesek 2.500 Din. Vzgledna požrtvovalnost naj vzpodbuja k posnemanju!
Krajevna organizacija JNS za V. okraj ima občni zbor 23. t. m. ob 20. uri v telovadnici šole na Ruški cesti. Člani in so-misjeniki, pridite v čimvečjem številu!
Ljudska univerza v Mariboru. Danes v ponedeljek ob 20.15 predava g. urednik France Terseglav iz Ljubljane o aktualni temi: »Nacionalizem XX. stoletja kot re'igija.«
Žalni koncert Ipavčeve pevske župe
bo 7. aprila in ne 3. marca, kot je bilo v časniških poročilih javljeno o znižani vož nji za pevska društva. Zaradi preložitve koncerta je župa storila potrebne korake za znižano vožnjo za 7. april.
Redna letna skupščina združenja prevozniških obrtov v Mariboru, se vrši v soboto, dne 23. februarja t. 6. od pol 20. (pol 8.) uri v Gambrinovi dvorani v Mariboru, Gregorčičeva ulica.
Pogrebno društvo na Pobrežju ima svoj letni redni občni zbor v nedeljo 24. svečana popoldne ob pol treh v dvorani gostilne Hren na Pobrežju.
Radio Ljubljana. Spored za torek 19. t. m. Ob 11: šolska ura; 12: odmevi Čajkovskega na ploščah; 12.50: poročila; 13: čas, plošče; 18: otroški kotiček; 18.20: primorska kuhinja; 18.40: nemščina; 19.10: pravna ura; 19.30: nacionalna ura; 20: čas, jedilni list, program za sredo; 20.10: glasbeno predavanje; 21.15: Šumanove duete pojeta pevki Rudolfova in Korenčanova; 21.45: čas, poročila; 22: plošče; 22.30: angleške plošče.
Danes v ponedeljek Svengalijev eksperimentalni večer v »Vepki kavarni«.
Tragedija dveh zaljubljenih src. Na postaji Lipnica v Avstriji se je preteklo soboto popoldne pred odhodom dunajskega brzovlaka odigrala tragedija dveh mladih ljudi. Iz Gradca se je peljala v Maribor 23-letna Ria Gilmayerjeva, ki bi bila morala nastopiti v soboto zvečer v »Veliki kavarni« kot pesalka. Spremljal jo je do Lipnice 25-Ietni zasebni uradnik Alojzij Huber, ki se je z njo seznanil, ko je nastopala po raznh varietejih v Gradcu. Preden pa se je Ria poslovila od mladeniča, je ta segel po samokresu in oddal na njo dva stre a, nato pa v naslednjem hipu pognal še sam sebi kroglo v glavo. Huber je bil pri priči mrtev, Rio pa so smrtno ranjeno prepeljali v lipniško bolnišnico. Kaj se je med njima odigralo, bo osta’a najbrže skrivnost, ki sta jo oba, Ria in Huber ponesla na drugi svet.
Lizol in vrv. Okrog 1. ure ponoči je pritekel na stražnico v Frankopanovi u'i-ci neki vajenec in v eni sapi pričel stražniku pripovedovati, da se je v Fochovi ulici napi! lizola delavec Maks Drozg in se nato še obesil. Stražnik se je takoj podal tja, obenem pa obvestil telefonično mariborske reševalce, ki so nezavestnega delavca prepeljali v bolnišnico. Drozg je prišel pozno ponoči pijan domov. V pijanosti je zaužil večjo količino lizola in se v sobi tudi obesil. Njegovo namero je opazila žena, ki je prerezala vrv in ga tako rešila prostovoljne smrti. Kaj jc pogrnilo Drozga v obup, ni znano.
Ukradeno kolo. Raznašalcu kruha Francu Silaku ie včeraj dopoldne neznan tat upradel 1.000 Din vredno ko’o iz-nred neke hiše na Aleksandrovi cesti. Kolo ima evidenčno številko 70.980.
Narodno 9 eaaiis^e
REPERTOAR.
Ponedeljek, 18. februarja: Zaprto.
Torek, 19. februarja ob 20. uri: »Veseli kmetič«. Premiera. Red C.
Sreda, 20. februarja ob 2o uri: »Vijolica z Montmarfcra.« Red A. Gostovanje Erike Druzovičeve.
Premiera Fallove operete »Veseli kme tič« bo v torek 19. t. m. Po daljšem presledku bo to prvo operetno delo, ki se godi njegova vsebina po veliki večini v’ kmetskem miljeju ter se razvija njegovo ganljivo dejanje med preprostimi podeželskimi ljudmi. Glasba dela je prav me-lodiozna, orkestrska obdelava pestra. Re žija je Harastovičeva, sodelujejo Udovi-čeva, Barbičeva, Starčeva, Gorinškova, Dragutinovičeva, Tovornikova, P. Kovič, Sancin, Harastovič, Medven, Gorinšek, Rasberger, Kosič, Furijan, Verdonik in mala Silvica Jarhova.
Pestri večer Smerkoljeva-Jelačin-Von-drašek bo še ta teden. Večer obeta postati prav zanimiv, saj uživa imenovana trojica prav 'ep renome. Smerkoljeva 3e sunreta in soloplesalka ljubljanske opere, Jelačin je splošno znan tenor radia ter je bil zlasti jx> Nemčiji priljubljen operetni tenor, Vondrašek je izboren pianist, ki je dosege velike uspehe skoro po vseh evropskih velemestih. Na sporedu bodo soloplesi, pesmi, šansoni, arije, klavirske solotočke itd. Vstopnice so na razpolago pri blagajni. (Tel. 23-82).
Erika Druzovičeva, popularna operna pevka zagrebškega »Narodnega kazali-šta«, ki v naslovni partiji Ka’manove operete »Vijolica z Montmartra« vedno znova privlačuje, gostuje v omenjeni ope reti spet to sredo 20. t. m. Predstava bo za red A. P. n. abonentje, ki letos te operete ne žele zopet dobiti v abonma, naj to blagovolijo javiti pri blagajni, da jim nakaže kako drugo predstavo.
KINO
GRAJSKI KINO
Do srede najboljša veseloigra
PETER"
Frančiška Gaal. Od četrtka dalje evropejski velefilm „ E&R i Y T“ s Hansoff Albersom v glavni vlogi. — Rezervirajte sedeže. Telefon 2219.
Kino Union: Danes veleopereta Paula Abrahama »Ples v Savoyu«, Gitta Alpar. Hans Jaray.
Obesil ]e šolo na klin in šel po svetu-
Ob pričetku letošnjega šolskega leta ie mati Ivanka Grudnova, vdova po naredniku vodniku, stanujoča v Stritarjevi ulici, i>oslala svojega 13-letnega Zvonka k vpisovanju v II. razred realne gimnaziji' Fant lani ni izdelal in bi bil moral letos repetirati, a se v šolo ni vpisal, čeprav je redno odha jal vsah dan od doma, kakof da bi hodil v šolo. Ker pa ob semestri1 ni prinesel izkaza, se je zdelo materi sum Ijivo in je šla povprašat v šolo. Iz strahu, da ga bo mati karala, je pred dnevi neznanokam odšel po svetu. Dos'ej ga ie zaman iskala vsepovsod po mestu. FaU* jc dobro razvit, temne polti, črnih las m čedno oblečen. Kdor bi o njem kaj vedel' naj sporoči materi ali pa predstojništMJ mariborske policije.
Nezgoda. Preteklo soboto se je pri i6” lovadbi hudo ponesrečil 9-1 etni Star^ Eferl iz Krčevine. Padel je z bradlje iu 51 zlomil levo roko v 5'enku. Iskati je moral zdravniške pomoči.
Vremensko poročilo mariborske ntde' orološke postale. Davi ob 7. uri je kaz-1 toplomer 6.8 stopinj C nad ničlo; mi®*' malna temperatura je znašala 3 stopinj C pod ničlo; barometer je kaza! pri 1 stopinjah 743.6. reduciran na ničlo ^ 741.9; relativna vlaga 69; vreme je s36' no in tiho; vremenska prognoza: spre' menljivost vremena. ______________ _  
Slaba vest.
Natakar gostem, ki se ne zmenijo z. policijsko uro:	»Gospodje, zunaj st0’
neka dama in pravi, da čaka svojeff moža, ki ji je obljubil, da bo ob enajst’ doma.«
Vsi vstanejo, rekoo: »Plačilni, ^ nam dajte račun!«	___^
,.Čuvajte 3usos3av»i0t
V. Mariboru, 'dne IS. If. 193;
Marifiorsfcl »Več er n! ft« Jnfa
Stran 3,
Plodonosno delo Jadranske straže
mariborski mladinski dom
Na zadnjem občnem zboru krajevnega odbora Jadranske straže je podal delegat oblastnega odbora JS g. Ante Lav-r e n č i č zanimivo poročilo o mladinskem domu v Bakru, iz katerega posnemamo naslednje podrobnosti:
Že nekaj let sem je morje težišče za našo mladino. To sta razumela krajevni w oblastni odbor Jadranske straže in sta
razpoložljivih sredstev razdelila v zadnjih dveh letih preko 25.000 Din naši mladini, da je zamogla preživeti nekaj tednov na obali našega sinjega Jadrana. K temu je sicer mnogo pripomogla uspešna propaganda na vseh šolah, kjer so organizirani pomladki Jadranske straže in je na področju mariborskega oblastnega odbora organiziranih nad 15.000 po-mladkarjev. Je to začetek preorientacije naše mladine od dosedanje kontinentalne zavesti do nove pomorske zavesti, ki naj bi zajela ves naš narod.
Deviza oblastnega odbora je, naj bi vsak otrok v teku šolske dobe prišel vsaj enkrat na morje in ga spoznal v vsej njegovi veličini. Morje je pot, ki nas veže z ostalim svetom, morje dopri-naša največji delež k razvoju našega gospodarstva in z razvojem naše trgovske Mornarice more dati kruha velikemu številu naših ljudi. Morje so pljuča, s katerimi diha vsaka posamezna država. Tudi državni gospodarstveniki so uvideli korist morja in so se prav zadnje čase odlo čili za gradnjo železniških zvez in cest do morja, da bi se tako olajšal izvoz naših dobrin v tuji svet. Mimo podpor pa, ki jih je nudil oblastni odbor za ekskurzije in letovanja, je uvidel potrebo dati mladini nekaj svojega, nekaj trajnega, kjer bo našla v počitnicah svoj dom in v njem svoje zatočišče. Ob morju se bo mladina duševno in telesno okrepila ter si pridobila novih moči za nadaljnje podvige organizacije Jadranske straže.
Na pobudo člana oblastnega odbora 8. Paliage je oblastni odbor zaprosil že lani mestno občino bakarsko, naj bi mu Poslala načrte neke velike stanovanjske vile, ki jo je nameravala prodati za Din
350.000.	Oblastni odbor se je pričel res-Jo pogajati z lastnico in se mu je posrečilo precej zbiti prvotno ceno. Kmalu nato pa se je podala v Baker posebna komisija, ki si je ogledala stavbo in stopila v stike z zastopniki mestne občine ter členila z njimi pogodbo.'Omenjena vila feži kakih 50 m nad morjem na ostrem ovinku ceste, ki pelje iz Bakra na Sušak oddaljena približno 5 minut od središča mesta na zapadni strani zaliva. Zemljišče meji od ceste do ceste in znaša površina nad 2.500 ms; stavba je enonadstropna, vel ka in prostorna ter meri fron ‘a obrnjena na cesto 18 m v dolžini in 15
KRALJA I. ZEDINITELJA V BAKRU.
m v širini, tako, da znaša zazidana ploskev 270 nr. Zunanja fasada je dobro o-hranjena in bo po primerni adaptaciji tudi notranjost popolnoma ustrezala svojemu namenu. V domu bo moglo letovati iz menoma po 70 otrok in bo tako dom popolnoma zadoščal mariborskim potrebam.
Od stavbe vodi pot od ovinka glavne ceste skozi z borovci zaraščeno obrežje nad nekdanjo cementno tovarno do prostora, kjer je občina rezervirala prostor za kopališče. V bližini bo tudi primeren prostor za igrišče. Oblastni odbor ni okleval dolgo in je takoj pričel z izvedbo načrta. Osrednji odbor v Splitu je podprl njegovo akcijo in mu obljubil v ta namen 50.000 Din. Da bi zbral oblastni odbor potrebna sredstva za nakup in za adaptacijo omenjene vile, je organiziral akcijo na vsem svojem področju. Razpisal je subskripcijo temeljnih kamnov po
1.000	Din, plačljivih v 2. letih, subskripcijo ogelnih kamnov po 100 Din, plačljivih v 1. letu in subskripcijo postelj po 50 Din. Iz teh sredstev bo kril stroške tudi za nabavo inventarja. Po proračunu, ki ga je izdela! g. inž. Šlajmer, bodo znašali stroški adaptacije najmanj 50.000 Din, stroški za nabavo materiala pa 30.000 Din.
Temeljnih kamnov je bilo dosedaj podpisanih 27, kar je vrglo akciji 27.000 Din. Od teh jih je podpisala mestna občina mariborska 5 in prav toliko tudi krajevni odbor JS v Celju. Ogelnih kamnov je podpisanih 106, postelj 9, opek pa za 2000 Din. Nadalje je podpisal krajevni odbor JS v Mariboru 10 temeljnih kamnov, po 1 temeljni kamen pa so podpisali župan g. dr. Lipold, dr. Rapotec, Julij Jereb, krajevni odbori JS v Prevaljah, v Dravogradu in pri Sv. Juriju ob juž. žel., ter pomladek Jadranske straže na 2. deški osnovni šoli. Ogelne kamne so podpisali: Franc Jarc, Andrej Cvetnič, Miloš Fak, dr. Bratina v Ptuju, dr. Horvat v Ormožu, krajevni odbor Jadranske straže pri Sv. Marjeti ob Pesnici, Ivan Kravos, Fr. Lampe, Heinz Jegar, Anica Leskovarjeva. Franc Swaty, knezoškofijski ordinariat, krajevni odbor Jadranske straže pri Sv. Rupertu, Tujskoprometna zveza, Vekoslav Spanger, Nina Pintarjeva, zavarovalna družba »Feniks«, Inge Armanini, Marija Rapotčeva, Ana in Rudolf Saršon, dr. Senekovič, prof. Sevnik, Ivan Domi-celj, Franc Kadunc, Ernest Rosek in Ivo Ančič.
Ker želi oblastni odbor pripraviti letovanje mariborski mladini v njenem domu že letošnje poletje, ponovno apelira na vso javnost, zlasti pa na svoje članstvo, naj podpre po svojih močeh njegovo akcijo.
Drago piačana krokarra
SKRIVNOSTI IZ GOZDNE ULICE. - TEREZIKA, MICKA, 42 »JURJEV« IN
ŠE MARSIKAJ.
Lani spomladi sta se na Glavnem trgu srečali Terezika in Micka, obe po zuna-niosti čedni dekleti, prva stara 21 let, dru
?a Pa 18. Nikdar poprej se nista videli ;e usoda ju je združila na njuni poti. Zaupali sta druga drugi vse skrivnosti m'adih, toda preizkušenih let. Terezika je —s.jeia čedno sobico v Gozdni ulici in pri ^j je stanovala tudi Micka, ki je bila *e‘° l>odjetna. vroče krvi in se je vseiej vakrat oglasila, ko je Bog delil čedno-s i in drugo. Micka je vse poletje in še a jesen dobro služila, pa tudi za Terezo, ki je bila bolj vitka, je ostal kak-ocvirk. Marsikateri kalinček se je Jel na njune limance. Ko pa se je zap e-. v septembru neke mesečne noči v ekme mreže težek kalin, so se te mre-raztrgale.
K,P°- °Pravkil1 ie prišel lani 15. septem-a iz Dogoš v Maribor posestnik I. K., inu je že sneg pobelil glavo. Imel je u . °^srce- ki Pa se je še bolj pomladMo, «o e cez noč ostal v mestu, obiskal raz-ie kale, opazil tam to in ono, kar mu Z*™'« kri Ml*. Imel je pri sebi jajeto denarnico Bilo je v njej nekaj
Sehi l *,uriev:- Pa Si je m,s,il sam pri ®01. ko je sede’ že ob pozni uri tam.
3e bila nekoč gostilna »Pri roži«, zt
kaj bi ne »pokrokal«, ko ga je tako toplo božala s pogledi mlada dekle, ki je sedela sama pri sosedni mizi. Še ko je bil fant, ni imel tako zlate priložnosti. In z Micko sta ga pošteno »vžgala«. Danilo se je že, ko jima je prišla odpirat Terezika.
Zgodaj je morala tisto jutro Micka v mesto. Terezika in Ivan sta ostala čisto sama. Od sladkosti bi se bil skoraj stalil naš Ivan. Pri Magdaleni je zvoni'o poldne, ko je z bolečo glavo počasi koračil ob Dravi in prešteval »jurje«. Čim dalje je štel, tem manj jih je bilo. Deset, točno deset jih je zmanjkalo. Možu se je vrtelo v glavi in srce mn je močno butalo ob stene. Brez glave se je odpravil proti domu in živemu človeku ni črhnil besedice.
Pretekli torek pa je zopet moral po opravkih v mesto. Pozabil je že bil na tiste »jurje« in na tisto noč. Skušnjave so bile le prevelike, ostal je čez noč v mestu in okrog 11. ure zavil v neko gostilno v Vetrinjski ulici. Tam je naletel na
—	Micko. Ko jo je zagledal, je popolnoma pozabil na vse. Žrtvoval bi bil za njo še 10 jurjev, toda tokrat je bilo v njegovi denarnici le nekaj metuljev in drobiža. Najela sta z Micko sobo. Ko se jc
v sredo jutro prebudil, ni bilo Micke več, pa tudi metuljev ne. To pa ga je tako pogrelo, da se je podal na policijo in zaupa. policijskemu uradniku svojo srčno bol.
Policija je še isti dan aretirala Tere-ziko in Micko. Terezika je po kratkem oklevanju priznala, da je Ivanu vzela dva iurja in se z njima odpravila v Beograd, kjer je služil njen fant vojake. Tam sta denar zapravila in Terezika se je »suha« vrnila v Maribor. Bolj trdovratna je bila Micka, ki za nobeno ceno ni marala povedati, kam je spravila osem jurjev. Obe, Tereziko in Micko je policija po končanem zaslišanju preteklo soboto izročila mariborskemu okrožnemu sodišču, kjer bosta imeli priliki obujati spomine na tisto sladko jesensko noč in na dobrega Ivana.
Darovi za kraliev spomenik v Mariboru
Odbor za počastitev spomina blagopo-kojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja je prejel sledeče nove prispevke. Kot odborniki so prispevali: Dr. Miroslav Ploj, senator 2.000 Din; Karl Fischer, zbirka 1.405 Din; polkovnik Djor-dje Petrovič, poveljnik voj. okr., zbirka 1.232 Din. Po 500 Din: Ludvik in Julijana Vlahovič, Karl Jančič, finančna kontrola Plač, nameščenci moške kaznilnice I. obrok; po 100 Din: Kmečka hranilnica in posojilnica Dol. Lendava, Franjo Ratej, Društvo nižjih nastavliencev denarmh za vodov Maribor, Josip Šef Sladki vrh.
Nadalje so prispevala sledeča društva: Zdravniško društvo Maribor 87 Din; Mia dinsko društvo »Planinka« Mislinje 100 Din; Sokol Muta-Vuzenica 80 Din; Gasilska četa Pesnica 238 Din; Gasilska četa Sv. Trojica v Slov. goricah 100 Din; Tuj-sko-prometna zveza Maribor 1000 Din; Kreditna zadruga uslužbencev državnih železnic, Maribor 10C0 Din; Oddelek finančne kontrole Sv. Jurij ob Pesnici 200 Din; Oddelek finančne kontrole Slov. Bistrica 67 Din; Poštni urad Sv. Marjeta ob Pesnisi 52 Din in Poštni urad Limbuš 60 Din.
Kot nadaljnje obroke so prispevale sledeče šole: Osnovna šola Sv. Miklavž pri Ormožu 60 Din; drž. real. gimn. I. b razr. Maribor 1.30 Din; prva deška osnovna šola Maribor 100 Din; osnovna šola Serdica, p. Rogatec 80 Din; osnovna šola Sv. Duh v Halozah 45 Din; osnovna šola Tezno 162.75 Din; osnovna šola Gornji grad 101.50 Din; osnovna šola Hotiza 91.50 Din; osnovna šola Sp. Sv. Kungota 65 Din; III. deška osnovna šo!a Maribor 903 Din; IV. dekl. osnovna šola Maribor 285 Din; osnovna šola Strigova 165 Din; uslužbenci Nabavljalne zadruge državnih železnic Maribor 1.259 Din in Martin Fi-folt. komandir orožniške postaje Sv. Lov renc na Pohorju, zbirka 1.120 Din.
Ptui
Iz sodne dvorane. Pred okrajnim sodiščem v Ptuju se je zagovarjal te dni najemnik kavarne »Evropa«, 27-letni Fr. Korže ml., ker je enemu svojih stalnih gostov javno očital, da pri bilijardu markira čas v kavarnarjevo škodo. Vršile so se tozadevno tri dolge razprave, pri katerih se je končno dognalo, da so očitki neosnovani in neresnični. Sodišče je zaradi tega obdolženca Koržeta spoznalo krivim in ga obsodilo na povračilo vseh pravdnih in sodnih stroškov. Kazni pa ga je oprostilo, ker je smatralo, da je obdolženec storil dejanje v dobri veri in ni imel namena obtožitelja žaliti.
Podporno društvo za revne učence drž. realne gimnazije v Ptuju ie imelo te dni svoj redni občni zbor. Iz odbor-niških poročil je razvidno, da ima društvo 294 članov. Društvo vrši svojo nalogo v glavnem s tem, da zalaga revne učence s šolskimi knjigami. Zaloga knjig šteje sedaj 1675 izvodov. Od teh je izposojenih 1171 knjig med 324 učencev in učenk, tako da je na zavodu le okrog 100 učencev in učenk, ki ne uživajo od društva nobene podpore. Po volitvah so ostali v odboru isti profesorji kakor doslej, od ostalih članov pa so bili izvoljeni v odbor: g. Baebler. ga. Gršakova in g. Skok.
Kmetijska podružnica v Ptuju je imela te dni svoj redni občni zbor. Razpravljalo se je o vseh zadevaih kmetijstva,
DRŽAVNA RAZREDNA LOTERIJA.
Enaisti dan žrebanja V. razreda, 29. kola, dne 16. februarja so bHi izžrebani sledeči dobitki: Din 300.000 71496; — Din 100.000 19007 37475 Din 40.000 66369; — Din 20.000 51432; — Din 10.000	2162	16280	33747	43091	54665
60183 92436 94089 96889 98961; — Din 8000 10086	23062	31591	32585	36412	40811	51073
67306 77075 84230 86754; — Din 6000 4545 5674	8505	8525	18599	21808	24133	25055
25762 29582 44411 46693 53075 60983 79817; Din 5000 948 4137 9909 13775 19957 22744 24326	24977	25877	30641	36743	47666	50921
52337	59564	61081	61746	64466	69443	71732
72845 73320 74133 76282 90165 97147 97585: Din 3000 2541 13631 14112 16745 19957 19963 22104	22276	25446	2TO97	29705	31395	38078
41166	42231	42308	44974	49390	56290	56681
64296	64357	65901	73096	79658	87984	91194
93567 95515; — Din 2000 17231 33981 37203 46595 62563 67467 71403 74347 92551 95769.
Bančna poslovalnica BEZJAK, Maribor, Gosposka ulica 25.
zlasti o pridelovanju kmetijskih pridelkov boljše kakovosti, kakor tudi o možnosti ugodnejše prodaje. Mnogo se je razpravljalo tudi o nabavi kmetijskih potrebščin, zlasti o galici, ki bi naj na-orani cenam vinskega pridelka bila tako nizka, da bi jo vinogradniki tudi zmogli. — Isti dan je priredila Kmetijska družba v Mestnem gledališču poučno predavanje s filmom o naših travnikih, o dobri krmi za živino, kakor tudi o uporabi umetnih gnojil v kmetijstvu. Predavanje je bilo zelo poučno ter je imelo izredno dober obisk, iz česar sledi, da je zanimanje zelo veliko in bi bilo želeti, da se enaka predavanja večkra* prirede.
Zborovanje vinogradnikov. V nedeljo 10. t. m. se je vršilo zborovanje vinogradnikov iz ptujskega okraja. Predmet zborovanja je bil: obstoj vinogradnikov v sedanji krizi ter stališče v viničarskem vprašanju. Predavatelj g. Anton Šega je nazorno predočil vs*e zahteve vinogradnikov in viničarjev ter jih usmeril po viničarskem redu s takozvano viničarsko pogodbo. Obisk je bil nad vse pričakovanje zelo številen ir. razprava stvarna ter se je končalo zborovanje v največjem zadovoljstvu.
V	Ptuju so se pojavili falsiSikati 50-dinarskih kovancev. Dozdevno so izdelani iz bivših avstrijskih 5-kronskih novcev. Preiskava je v teku.
Št. Jaož na Dravskem polju
Regulacija Drave je pri nas vsak dan nujnejša in naravnost vpije po takojšnji rešitvi. Strugo Drave so pregledale že razne strokovnjaške komisije, a še do danes se zadeva ni premaknila z mrtve točke. Regulacija še ni izvršena, niti za-početa. Na sedanjem zasedanju banskega sveta so poedini člani znova sprožili to vprašanje in upamo, da bo sprejela vlada regulacijo Drave v svoj program za izvršitev večjih javnih del. Brez državne podpore ni niti od daleč misliti, da bi se lahko delo izvršilo. Tudi s socialnega stališča bi bilo večje javno del v naših krajih potrebno.
Gasilska četa je imela svoj redni letni občni zbor v prostorih tukajšnje šole. Med poročili poedinih funkcionarjev jc bilo zlasti zanimivo poročilo poveljnika o številu in vzrokih požarov v minulem letu. Preteklo leto si je četa nabavila ■motorno brizgalno in gasilski avtomobil, je torej povsem moderno opremljena, kar je za tukajšnji okraj zelo važno. Bori pa se, kakor tudi vsa druga podeželska društva in ustanove, z denarnimi težkočami, ker so se razne subvencije zelo skrčile.
Požar v Staršah, ki je prvo nedeljo tega meseca uničil trem posestnikom stanovanjska, oziroma gospodarska poslopja, je povzročil večjo škodo, kakor se je prvotno cenilo. Preteklo sredo so škodo ocenili Vsi pogorelci so bili zavarovani a za zelo nizke vsote, ker težko zmagujejo ljudje plačevanje zavarovalnih prc mij, posebno v sedanji gospodarski depresiji.
Ustanovili so pri nas selekcijsko društvo za vzrejo pinegavskega goveda, ki je za naš okraj predpisano. Da je društvo prepotrebno, priča oejstvo, da menda nikjer ni toliko goveje živine raznolikih manjvrednih pasem, ko prav pri nas. Mnogo naprednih gospodarjev je že priglasilo svoj vstop in nadejati se je, da bo društvo uspešno delovaV
V	Mariboru, dne 18. II. 1935.
—in n Hunu« ■ i ■ i ii aasa
Aipbonse Daudet
GREH ŽENE
ROMAN.
13
(akšna razlika je bila za Lydiio med temi večeri in onimi glasbenimi prireditvami na Grosbourgu! Te so bile navadno popoldne v eni onih velikih in visokih prizemnih soban, ki so bile vse prekrite z zeleno in zlato pretkanimi preprogami in okrašene z rezbarijami iz časov Ljudevita XIII., v katerih je bil zgrajen tudi grad z visokimi okni in vrati, ki so vodila na veliko teraso; zunaj pa se je širil prostran in krasen francoski vrt, veličasten in sijajen, v katerem se je v siju solnca blestel mramor kipov, vaz in ograj. Bil je to dolg vrt z vrsto neštetih mramornatih kipov, vaz in ograj, vrt z neskončnimi drevoredi, ki so jih krasila v ravni črti obrezana drevesa, pomešana s kandelabri. Po obolenju svojega moža in očetovi smrti vojvodinja ni več živela v Grosbourgu; bivala je navadno na Dunaju ali v Budimpešti, kjer je bila zaposlena z zapletenimi zadevami zapuščine pokojnega barona. In tako je bila v vsem gradu neka žalost in zapuščenost.
Ko so se v zapuščenih visokih dvoranah oglasili prvi zvoki glasovlrja, se je začulo istočasno tudi škripanje koles na-
slanjača po preprogah. Na njem so prevažali generala, ki je med tem spet lahko govoril in mislil, je pa bil vendar obsojen na dosmrtno ohromelost. Naslanjač so potisnili često prav do glasovir-ja, kjer je general ure in ure poslušal Bacha, Beethovna in Schumana. Lydija je često med igranjem kradoma pogledala bolnika in opazila, kako deluje glasba nanj in na njegove živce, kako sklanja glavo na naslanjač, samo da skrije solze, ki so tekle iz njegovih napol mrtvih oči; in vsakokrat je ta prizor nemega obupa, te nedoumne bede, ki je tiho objokovala sama sebe v tistem veličastnem razkošju melanholičnih prostorov, napolnil srce mlade žene z neko nežno tesnobo.
Med njima ni bila izgovorjena nobena beseda in nobena aluzija o tistem, kar se je onega večera dogodilo v Operi. Samo včasih, ko sta ostala sama ob gla-sovirju, jo je prijel za roko in jo podržal nekaj Časa v svoji drhteči; in to slabotno milovanje, tako malo podobno sirovemu stiskanju onega večera, jo je napolnjevalo z nekim sladkim genotjem. In dolgo, dolgo je tako varala sama se-
be, vdajajoč se brez trohe nezaupanja nekemu platonskemu občutju, domišlju-joč si, da prihaja s svojim možem na Grosbourg samo zato, da obišče bolnika. Nu, on je prvi opazil pravi vzrok teh obiskov, pa ji je nekega dne žolčljivo dejal:
»Torej ni vaš mož prav nič ljubosumen?«
Koketno se je zasmejala.
»Ljubosumen? Na koga?«
»Moj Bog, na mojega sina vendar! Mar ne vidite, kako se mota okoli vas, kako hodi za vami po drevoredih, kako "" ' skuje šumenju vaših oblačil?«
Govoril je z muko in jecljajoče, ker se ga je v tem nanadu ljubosumnosti zopet lotila bolezen. Lydija se je skušala zasmejati. Pojdite, saj je vendar še otrok! Kako naj v svojem sedemnajstem letu misli že na ženske? Prej jo smatra za svojo teto, kakor za kaj drugega. Toda vojvoda je dalje trdil svoje, mahal z glavo in krčil roke na mrtvih kolenih.
»Varujte se dečka, ker je razvnel že več ko eno... Gori v predalu svoje pisalne mize hrani cel kup ženskih pisem. Prosite svojega moža, naj mu jih pokaže... Ah! ta grdoba, začel je že tako mlad in ume obnoreti ženska srca... Kakor pravi učitelj Jean, ima .Cavato’.«
Imeti »cavato«, pomeni v govorici čelistov imeti lok, ki izvablia globoke gla-
sove, ki tresejo enako strune na čel« kakor lastna čuvstva igralca. Ta mladenič je tudi zares imel »cavato« in Lyd'!a se je nezavestno vsa vdajala njegovi ta-jinstveni in zapeljivi moči. Sedaj, ko Je bila opozorjena na to, se je skušala braniti, ali kako, ko je bil ta mladec vedno pri njej in se je delal tako naivnega i® nenevarnega? Skupaj sta se vozila v čolnu, skupaj sta lovila ribe in njune 8°' le roke so se tesno dotikale v košar', kadar sta v njo spravljala ujete ribe. Na lovu, prežeč pod drevjem na divjačino, sta preživela skupaj, tesno drug ob drugem, ure in ure.
Govorila sta tiho in drobni jesensk' dež je rosil skozi listje. Bilo mu je hladno, pa ga je pogrnila s polovico svojega velikega plašča. Vendar se je čutila or' tem varno; ker ob takih prilikah K1' chard ni bil daleč od niiiu in je često govoril o Charlexisu: »To je naš otrok!4
—	ne da bi bil revež opazil, kako .ie ta beseda budila vsakokrat v njegovi žen' tajno bol in trajno bridkost njenega materinskega čuvstva. S takimi nespretnimi izrazi je prečesto sam naglasil prednosti in vrline mladega princa. »Vse dela dobro!« — so bile tudi take nepre-mišbeno izrečene besede. Toda v dn« Lydiiine čudi je bilo mnogo odkritost' in ponosa, kar jo je varovalo pred n" vadnim izdajalskim varanjem.
(?e bo nadnlievalo ...........—mmnmmt
Zborovanje Ko’esarske zveze kraljevine Jugoslavije
DELEGATI KOLESARSKIH PODZVEZ IZ VSE DRŽAVE V MARIBORU.
V	našem mestu so se včeraj zbrali delegati skoraj vseh kolesarskih klubov v naši državi, da prisostvujejo 15. rednemu občnemu zboru Kolesarske zveze kraljevine Jugoslavije, ki ima svoj sedež v Zagrebu, Na prizadevanje Mariborske kolesarske podzveze se je letošnji občni zbor vršil v Mariboru, in sicer v dvorani restavracije »Novi svet«. Že tekom sobote so prispeli številni delegati v Maribor, kjer se je vršilo v soboto zvečer predkonferenca, na kateri so se skušali razčistiti razni spori, ki so bili lani predmet živahne polemike zlasti v zagrebških časnikih.
Redni občni zbor se je pričel včeraj ob 8. uri zjutraj in je trajal nepretrgoma do 15.30. Otvoril in vodil ga je predsednik Stjepan Mihanovid iz Zagreba. Po ugotovitvi sklepčnosti je pozdravil delegate vseh klubov, nakar se je spomnil blagopokojnega viteškega kralja Aleksan dra L, ki so ga navzoči počastili z enominutnim molkom. Glasom sk’epa uprave so imeli pravico prisostvovati občnemu zboru le delegati posameznih klubov in novinarji; tako so se morali številni .sportniki-kolesarji odstraniti iz dvorane.
Verifikacijski odbor je nato overovil 32 pooblastil. V enournem govoru je nato predsednik zveze podal svoje poročilo. Naglasil jc, da se je morala zveza stal no boriti s finančnimi neprilikami in da prav zaradi tega kolesarski šport v naši državi ne more napredovati, kar bi bilo v narodno-obrambnem oziru zelo važno. Obraz'ožil je nadalje vse spore, ki so se v lanskem letu dogodili in so imeli za posledico, da je morala zveza nekatere dirkalce iz Zagreba in Ljubljane kaznovati s prepovedjo starta.
Tajnik Ivan Kovačevič iz Zagreba je v svojem poročilu naglasil, da nekatere podzveze v lanskem letu niso povsem zadovoljile in niso delovale v smislu pravil. Glede mariborske podzveze pa se je izrazil zelo pohvalno. Zaradi pomanjkanja sredstev je morala zveza odpovedUi razne prireditve in je priredila, kakor je bilo razvidno iz poročila tehničnega referenta Sekuliča iz Zagreba, le najglav-najše prireditve. Take so bile v lanskem letu 4, med njimi tudi za olimpijsko prvenstvo v Mariboru.
Blagajnik Andrija Megla je poročal, da je zveza dobila lani od ministrstva za fizično vzgojo naroda 6000 Din subvencije in da so znašali dohodki zveze 11.913 Din, izdatki pa 9.356 Din.
Živahna debata je bila nato glede kaznovanja dirkačev in se je po dveurni
debati z ozirom na jubilejno leto zveze sklenilo s 15:13 glasovi kazni znižati za polovico, oziroma so se sp'oh črtale. Pri reševanju teh sporov so bili prav slovenski delegati tisti, ki so s konkretnimi predlogi razčistili napetost med kolesarji v Zagrebu.
Pri volitvah je bila soglasno in le z ma'imi spremembami izvoljena dosedanja uprava s predsednikom Mihanovi-čem na čelu. Pri raznoterostih se je med drugimi sklenilo prirediti v Mariboru tek mo za dirkališčno državno prvenstvo, in sicer na igrišču SK Železničarja.
Mariborčan prvak dravske banovine v slalomu.
Pri Celjski koči so se včeraj vršile tekme v slalomu za prvenstvo dravske banovine in mariborske zimskošportne podzveze. Startalo je 56 tekmov., med njimi tudi mariborski tekmovalci, člani SK Železničarja, ISSK Maribora, SK Ra-pida in SK Maratona. Proga je bifa dolga 550 m, višinska razlika pa 100 m in so jo morali tekmovalci dvakrat prevoziti.
V	konkurenci je zmagal Egon Lettner (Rapid) v času 1:42.1; 2. Skoberne (Sni. ki. Celje) 1:432;	3. Kristijan Voller
(MSK) 1:46.1. Izven konkurence so star-tali Zagrebčani in je dosegel prvo mesto Žingerlin (Maraton Zagreb) v času 1:42.4.
Tekmovanje za prvenstvo Jugosloven-ske zimskošportne zveze v umetnem drsanju. Včeraj se je vršilo v Ljubljani letošnje tekmovanje za državno prvenstvo v umetnem drsanju. Prvaki za 1935 so: v seniorskem tekmovanju Emanuel Tlvu-ma (Ilirija), v skupini dam Gizela Kadrn-ka (ZKD) in v juniorski skupini Kurt Biihl (Rapid Maribor).
Včerajšnji nogometni dogodki: Beograd; Jugoslavija : BASK 6:2; Zagreb: Concordia : Že'ezničar 4:0; Rim: Italija : Francija 2:1; Amsterdam; Nemčija : Holandska 3:2; Pariz: Pariz : Praga 1:0; Dunaj: Rapid : Admira 3:2; FAC : Austria 2:1; Libertas : Hakoah 4:2.
Okrožni odbor LNP, službeno. Drevi ob 19.30 bo v hotelu »Mariborski dvor« žrebanje terminov za prvenstveno tekmovanje drugorazrednih klubov. Tajnik.
Moderne ženske in šport Kritika zdravnika in odgovor športnic.
V	nekem londonskem listu je izšel zanimiv članek znane zdravniške kapacitete, ki svetuje ženskam, naj ne goje preveč športa, in sicer v prvi vrsti iz estetskih razlogov. Tem so moderne ženske dostopnejše kakor higijenskim razlogom. Športu se morajo sicer ženske zahvaliti, da so postale vitke in prožne, na drugi strani pa moramo pomisliti, kako grdo ie, da so dobile moške mišice. Pretirano navdušenje za šport vzbuja v ženskah želje po rekordih, kar pospešuje nervoznost in histerijo. Pa tudi duševna stran trpi, če se ženska navdušuje za šport. Kako suhoparen in dolgočasen je športni nagon mnogih navdušencev za poedir.e panoge športa.
Ta zdravniška pridiga je vzbudila med športnicami ogorčene proteste; zdravn:ku očitajo zaostalost in starokopitnost. Mogoče bi bilo gospodu doktorju ljubše, piše temperamentna mlada dama, da bi se kakor prejšnja pokolenja sukale samo okrog štedilnikov, ponoči pa plesale. Šport dviga našo samozavest, dela nas prožne in odporne, vzgaja nas v svobodne ljudi. Pretirano športa seveda ne smemo gojiti, vendar je pa tudi to boljše, kakor tratenje časa v zatohlih in zakajenih lokalih.
Druga športnica, navdušena smučarka, opozarja na to, da lahko Izvira medsebojno tovariško razmerje med obema spoloma samo iz športne prisrčnosti. Ko drvimo na smučeh po zasneženih poljanah. pravi, nimamo časa niti za flirt niti za banalno koketiranje. V smučarskih
domovih se spoznavamo bolje in pleme nitejše kakor v plesnih lokalih.
Pojoč je šel v smrt.
V	Orleansu so pred dnevi obesili vešalih 28-letnega pevca Louisa Neua-Hudo se je pregrešil zoper paragrafe i" ga je doletela smrtna kazen na vešalil’-Ko je stopal pod vešala, je pel neko romanco, ki je bila v modi, in plesal vse d® zadnjega trenutka, dokler mu ni okrog vratu ugasnila življenja.
Tajna tiskarna.
Policija je te dni odkrila v Sofiji u.-J tajno tiskarno, kjer so tiskali maced#* sko glasilo »Svoboda ali smrt«. Polic-'!3 je tiskarno zapečatila, lastnika tiskarn6 in vse nameščence pa aretirala. Areth rani so bili tudi vsi uradniki in nekateri dopisniki omenjenega glasila.
Nemško-poljsko prijateljstvo.
V	Berlin je prispel te dni poseben vlak. s katerim se je pripeljalo več sto poljskih omladincev. Vlak je dala na razpolago poljska v’ad in so imeli omladitid prosto vožnjo in brezplačen vizum.
Dva nova svetnika.
Rimski papež je podpisal odlok, po katerem sta proglašena za mučenika Angleža Fisher in Thomas Moore. Svečani pr° glasitvi obeh Angležov za svetnika mučenika je prisostvoval tudi angleški poslanik pri Vatikanu.
«j
VMkfi sinvfliM
»♦
m
Smrt pobočnika cesarja Viljema.
V	Gerlitzu je umrl na Svečnico v starosti 73 let general grof Schemetow, ki je bil za časa svetovne vojne krilni po-bočnik nemškega cesarja Viljema. Nekaj časa pa je bil tudi v svetovni vojni poveljnik konjeniške divizije, ki se je zelo odlikovala v bojih z Romuni.
T
Razno
Sobo lile
PREKLIC.
Preklicujem žalitve, izrečene proti gosp. Ignacu Skrablu, strojevodji, stanujočemu v Gosposvetski ul. 22 na Pobrežju, ker sem se o osebi zmotil in nisem g, Skrabla poznal. Zahvaljujem se mu, da ni podvzel proti meni korakov. Franc Murko. Razvanje.	680
Posest
STAVBENE PARCELE
ugodno naprodaj. Studenci. Aleksandrova cesta 5.	682
Kupim
OTROŠKI VOZIČEK
dobro ohranjen, kupim takoj Naslov v upravi »Večerulka«. ___________ 677	_________
motorno kolo
dobro hranjeno, kupim, Naslov v upravi »Vefiemika«. 676
IŠČEM SOBO
s kuhinjo ali s kabinetom, dve prazni sobi ali dvosobno stanovanje v mestu. Plačam Sest mesecev v naprej. Naslov v upravi »Veternika«. 675
Sobo odda
SOBO
s posebnim vhodom, v bližini koroškega kolodvora, oddam solidnemu gospodu ali gospodični. PuSkinova 11-1.	681
Stanovanje
boljšega delavca
sprejmem na stanovanje. — Frankopanova ul. 15,	683
IŠČEM ENOSOBNO
stanovanje, čisto, solnčuo, samo za dve osebi. Ponudbe na upravo »Veternika« pod I »L marc«.	685
DVE OSEBI
sprejmem v vso oskroo. Barvarska ulica 3.
Prodam
(i7?
LESTVO
okroglo 4 m dolgo, iz mecenovega lesa. 4 m visoko, de' cimalno in navadno tehtnic® za 15 kg prodam. KoroS;!| cesta 39.
67 J
HALO! HALO! KURIVO P°' CENI!
Premog kosovec 100 kg Djf 36.—, drva, bukova, cepa".’ žagana m* 100.—, kolooarJ komad Din 4.50, dostavlja v«®" ko množino Pistor, lesna 1‘K sovina, Mlinska ul. 18. J**
APNENI PRAH
čisti soliter, sečnina ter vS“ kovrstna umetna gnoiila j, gnojenje drevja in vrtov , daja Kmetijska družba. M -g ska cesta_l2, tel- 2083.
Soomnite se CM£‘
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja i" urednik: RAD1VOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
STANKO DETELA v Mariboru,