Štev. 22.
Cena edne številke dinar
Poštnina v gotovčini plačana.
3. junija 1923. Leto X.
Glasilo Slovenske Krajine
Prihaja vsako nedeljo.
Cena na leto doma 20 Din. V Ameriko cena na leto 70 Din. Cena M. Lista je doma 5 Din, v Ameriko 30 Din. ki oba lista majo i sirote dobijo kalendar brezplačno. Ki pa samo ednoga, ga dobijo za polovično ceno.
„Vredništvo i opravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje“.
Vrednik Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih.
Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali opravništvo Novin v Črensovce, Prekmurje. Oglasi, (inserati) se tüdi tü sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok en dinar za večkrat popüst od 5% do 40%.
Zakaj podpisi za republiko?
Na risaosko nedelo so Radičove stranke poslanci v par mestih meli spravišča v našoj Slov. Krajini i ljüdstvo pozvali gor, naj v Zagreb da na znanje, če njemi trebe republiko. Zakaj se pobirajo ti pod piši ? Pesek v oči je to nabiranje ravnotak, kak so bile drüge laži korteáov od te stranke. — Kak grda laž je bila, ka so prej naš poslanec pozvali regrute notri i je spravili v Macedonijo. Kak grda laž je bila, ka do prej k aprila Vogri Že nazaj pod Vogrsko, ka hercegovo imanje kšenki razdelijo, ka dače nede, vojaka, žandara nede, pa de kšenki vsaki lejko strelao zavce, lovio ribe, sadio tobak itd. Jeli iz vsega toga nikaj ne se je zgodilo. Kak te prvejše laži so samo pesek bilé v oči i nikaj neso pomagale ljüdstvi, nego samo Radiči — vu Slavi bar, — ravnotak nabiranje podpisov za republiko ne bo nikaj pomagalo lüdem. Celo delo je za to, naj Radič more praviti, glejta teliko naroda mam že za sebov, a sam narod pa more pod njegovov ko-rnandov ešče duže hoditi v Makedonijo slüžit vojaštvo, plačovat strašne dače ipre-našat vse ‘krivice. To pobiranje je agitacija za pridoče volitve, šteri bi se podpisali za republiko, tiste bi Radič za svoje proglaso i uplivao na nje kak svoje lüdi, naj na njega glasajo. Pa to je krivica, ar naša stranka ne izkljüčüje One, ki so za republiko. V našoj stranki tej majo ravnotak mesto kak oni, ki so za králjestvo. Glavno je zdaj samo edno: pravica naj bo, za republiko pa mamo čas sledkar misliti. Ka bi pomagala Radiči njegova republika te že, gda de narod po centralizmi že ščista vözcécan i kolduško palico spravlja? Ka de te gordržalo republiko, če narod več ne de meo ne šum, ne penez, ne živine, ne drügoga imanja, štero je potrebno za vzdržavanje države? Zato pravimo mi, pravico v prvoj vrsti trebe iskati i potem naj se guči od republike. Prle naj se terh! vzemejo dol z našega pléča i potem samo gučimo od presednika.
Pa edno pitanje ešče odprimo: Zakaj hodijo po pravici Radičovi agitatorje Prinas i v sosednoj Štajarsko). Odgovor je té. Vsakši človek, ki nema sečko v glavi nego pamet, zna, ka nemro nikša državica, če je ešče tak mala, obstati brez dače. Ne more zato Radičova republika tüdi, če se gda sveta porodi. Trbelo de njoj dohodke. Na ljüdstvo naravnost nametávati dačo — ne bi kazale. To bi ljüdem odprlo oči i bi začale ta siliti, odket zdaj v kraj sili. Zato trebe po nenaravnöj poti poiskati dače. Ita pot je carina. Radič dobro zna, ka Prekmurje z Štajarskov ma več carinarnic v N. Austrijo i naš kraj še na Madjarsko. Skoz teh carinarnic bi. milijoni i milijoni Šli v Zagreb, ž te milijone bi Spravo naš kraj, bi plačao naš človek, požro bi pa vse Zagreb. Zato se vrši tak velika agitacija od strani Radičove stranke v našem kraji. Naši penezi so njim potrebni. — Naša stranka ma svetlo stališče: samostojni Slovenski orsag i v njem Prekmurje
žapunija, penez ostane doma, samo na sküpne stroške plačamo, ka spadne na nas. Keliko lepši i hasnovitejši je té program za nas! Te je jedino pravičen. Istina, tožijo se Vnogi na „Kranjec", istina, se godijo prinas krivice, ali da bi oni, ki se tožijo na kranjce i glasajo za Radiča, samo en den posküsili horvacke — židovske uradnike, vučitele itd, — bi klečeč pri Veržejskom mosti tečas jokali, dokeč Slovenci ne bi prišli nazáj. Mi mamo z Slovenci prek Mőre eden jezik, samo lepote našega se moro v prečnoga vtopiti, mi se razmimo med sebov, to svedoči delovanje naših županov, ki razmijo prečno pismeno slovenščino brez včenja i v njej lejko spela va jo vse posle. Horvackoga jezika pa kak se piše ne razmijo sami Horvatje v Medjimurji i prek Drave, tem menje bi ga pá mi. Če‘bi Prekmurje k Radiči spadnolo, bi mogli postati Horvatje i mesto Slovencov bi Horvatje — Židovje prišli do slüžb, naš človek bi pa bio popolnoma brez pravic. To je od beloga dneva bole jasno. Mi ščemo Slovenci ostati. Bratje Horvatov toti smo, ljübimo je, pomagali je ščemo tüdi v politiki, a nikdar ne Ite naš lastni kvár, nikdar ne tak, da bi stem prestali biti Slovenci. — Teliko za odgovor Radičovim poslancom, ki podpise pobirajo v Slovenskoj Krajini za svojo republiko i na šterih govore ljüdstvo more kričati, ka smo je mi Srbom Odali.
NEDELA.
Po Risalaj II. Evang. sv. Lukača XIV. Prilika od velike večerja. Ta večerja je nebeskoga veselja vživanje. Vreden ga je samo tisti, ki ma na svojoj düši svatbeno obleko. Svatbena obleka je posvečüjoča milošča. Nema te obleke, nema posvečjijoče milošče, ki bar samo eden smrten greh ma na düši. V nedelo opüstili- brez istinskoga zroka sv. mešo je takši greh. Velika pijanost je takši greh. Nečistost prostovoljna, če samo v misli, je takši greh. Laž zmisliti na drügoga, šteri njemi poštenjé v velkoj smeri podkopa, je takši greh. Ali ka bom je naštevao ? Ve je dnesdén itak malo ljüdi, ki ne bi znali kak trebe živeti brez milošče, brez svatbenoga oblačila, to je brez vüpanja na nebesko večno večerjo. O kak žalostno je to?!
Trpljenje Gospodovo.
I zaistino, što bi kda vörvo, če bi ne sküš-nja nasprotno dokazala, ka so Ji takši brezčüfni nepoboljšlivi, tak sirovi lüdje, šteri čeravno vörjejo, ka je greh Sina božega vmoro, pa ga Ji pod strehov svojov trpijo, šteri njemi dovolijo pristop k njuvomi srci i tak Kristušovoga krvnika za prijatela svojega majo. To je tak strašna sirovost, ka bi jo ne samo za nemogoče i neskončno, nego tüdi za fabulo držali, če bi jo ne mogli tak pogosto viditi.
In žalibog je skoro neštevilna množica lüdi, šteri nemajo samo v tom svojega veselja, ka Boga žalijo, nego so, šteri se celo od razžalenj božih hranijo' i zvekšega s toga svoje imanje spravlajo!
Ali od koj živi telko nesramnih igralcov? Od koj živi telko zagriženih odvetnikov? Od koj živi telko nečistnic? Ja, od koj drügoga živejo kak od razžalenj, štera vsakši den prizadenejo krščeniki svojemi Gospodi? „Od greha
narodov se redijo“. (Os. 4. 8.). Oni so njuva erbija, njuv kapital ino njuva vrednost, tak ka bi mogli vsi v kratkom časi poginoti, če bi na sveti nikoga več ne bilo, što bi ščeo Boga žaliti.
Ite vö na javne ceste i mi povejte, koga ime se pri vsakšem stopaji brezbrižno žali i sramoti če ne ime bože! Ščemo kakšo silno nevoló t öpokazati, te preklinjamo proti Bogi; ščemo kakši lažnivi govor potrditi, te pozovemo Boga za svedoka.
Ščemo se šaliti, igrati, se zabavali, te je Bog predmet pogoštoga zasmehavartja, tak ka je dnesdén vsaka šala neoküsna, je brez moči, če se v njoj boža čast ne Zasmehava. .Nega več nikšega veselja", Jca se poslüžila reči častitíivoga Salviana, »nega več nikšega veselja, štero ne bi melo v sebi kakše razžalenje Boga. (Sib 6 de Prov.)
I najsvetejše svestvo, to je meso i krv Kristuša, s šterov smo rešeni, se-li dnesdén ne pomeče s sakšega kota? Ne samo nisika gospoda, nego tüdi najnižje lüdstvo, ga z nogami tlači. Preklinjajo hüdodelniki v vozaj, Preklinjajo kmetje na polji, Preklinjajo tržci v bautah, Preklinjajo hlapci v štalaj, Preklinjajo krčmarje v oštarijaj, tak ka že komaj moremo na kakši javni prostor, ne da bi se zgrozili, tak velka je nespoštlivost, s šterov se najsvetejše Svestvo iz-govarja ali bole povedano onečaščüje, z' nogami brsa kak da bi Kristuš samo zato püsto svojo krv tak bogato na zemljo teži, da bi se ž nje blato delalo. ,,Da bi se", kak prorok Izaiaš pravi, „da bi se sporočilo kak blato cest*. (Is. 10. 6.).
Uradna naznanila. Razpored dela.
2. rekrutne komisije Varaždinskog vojnog okruga.
Mesto štelinge: Križevci.
1. junija ob 7.30 h: Domanjšovci, Mačkovci.
1. junija ob 8.30 h: Kostanovci, Košarovci, Pečkovci, Čopinci.
1. junija 9.30 h: Budinci, Hodoš, Matjašovci.
2. junija 7.30 h: Lončarovci, Panovci, Središče.
2. junija ob 8.30 h: Lucova, Berkovci, Krplivnik, Stanjovci.
2. junija ob 9.30 h: Trdkova, Šalovci, Moranovci, Ženavlja, Veliki Dolenci.
4. junija ob 7.30 h: Kančovci, Ivanjšovci.
4. junija ob 8.- h: Mali Dolenci, Markovci, Boreča.
4. junija ob 9.- h: Dankovci, Kukeč, Šulinci.
4. junija ob 9.30 h: Gornji Petrovci, Adrijanci.
4. junija ob 10.- h: Ratkovci, Križevci.
Mesto štelinge: Murska Sobota.
6. junija ob 7.30 h: Rakičan, Markišavci.
6. junija ob 8.- h: Bogojina.
6. junija ob 9.- h: Lipovci, Volčja Gomila, Prosenjakovci.
6. junija ob 10.- h: Pordašinci, Čikečka ves.
7. junija ob 7.30 h: Lukačovci, Nemčavci.
7. junija ob 8.- h: Bakovci, Ižakovci.
7. junija ob 9.- h: Dokležovje, Mlajtinci, Fokovci, Selo.
7. junija ob 10.- h: Ivanovci, Krnci, Dolina, Moščanci, Gančani.
8. junija ob 7.30 h: Bratonci, Noršinci.
8. junija ob 8.- h: Moravci, Tešanovci, Martjanci.
8. junija ob 9.- h: Ivanci, Puconci, Bokrači, Andrejci.
8. junija ob 10.- h: Vaneča, Beltinci Sebeborci, Melinci.
9. junija ob 7.30 h: Murska Sobota.
2
NOVINE
3. junija 1923.
Mesto štelinge: Dolnja Lendava.
11. junija ob 7 30 h: Dolga Vas, Dolina pri Lendavi, Dobrovnik.
11. junija ob 8-- h: Žiški, Petišovci.
11. junija ob 9- h: Brezovica, Srednja Bistrica, Dolnja Bistrica, Motvarjavci.
11. junija ob 10- h: Gornja Bistrica, Bukovnica. 
12. junija ob 7 30 h: Gornji Lakoš, Dolnji Lakoš.
12. junija ob 8- h: Hotiza, Mala Polana, Velika Polana.
12. junija ob 9- h: Črensovci, Filovci, Kamovci.
12. junija ob 10- h: Kot, Pince, Kapca.
13. junija ob 7 30 h: Dolnja Lendava.
13. junija ob 8- h: Čentiba, Gaberje. (Gyertyános).
13. junija ob 9- h: Turnišče, Strehovci, Renkovci.
13. junija ob 10- h: Nedelica, Odranci.
14. junija ob 7- h: Banuta, Mostje.
14. junija ob 8- h: Kobilje, Žitkovci, Genterovci, Radmožanci.
14. junija ob 9- h: Lipa, Trnje, Gomilica.
Vsem občinskim uradom vojnoga okruga Varaždini
Tü Vam dostavlam „Razpored dela“ drüge naborne komisije. Po tom razporedi se bo vršila štelinga varaždinskoga vojnoga okruga v Prekmurji.
Na rekrutacijo morejo občine Prinesti vse rekrutne sezname vojni obveznikov rojeni leta 1880 do 1902 i sezname vojni obveznikov, rojeni leta 1870—1880 (t. j. rezerva po zadnjim odstavki čl. 19 pravila o rekrutevanji) i sezname po čl. 8. isti pravil.
Na nabor morejo priti vsi v točki 1, 3, 4. 5, 6, 7 i 9 čl. 8 ispravil navedeni lüdje.
Za .začasno nesposobne po točki 7 pravil dobi vsaka občina občnem seznam. Vsi začasno nesposobni, rojeni leta 1899, 1900, 1001 i 1902 morejo priti pred naborno komisijo ne glede na to či sö v priloženi seznamih navedeni ali ne. Položene sezname morejo, prinesli občinski tajniki k naborni komisiji.
Razen navedeni se morejo predstaviti naborni komisiji vsi do zdaj nerekrutovani mladeniči rojeni leta 1895—1902 i še vsi nepregledani i v rekrutne sezname vpisani obvezniki rojeni leta 1880—1894. kak tüdi šče vsi nepregledani obveznic, rojeni leta 1870—1880.
Poklic mladencov naj vsakša občina izvrši točno po Čl. 19 pravil o rekrutovanju Poklice za mladeniče, šteri Živijo v inozemstvi in nemajo v naši državi starišov morejo občinska predstojništva predložiti komandi vojnoga okruga v .Varaždini, V teh ppklicih morejo točno i natenci notri djati sedanje bivališče rekrutov. Mladeničem, ki Živijo v inozemstvi; majo pa v naši državi svoje stariše, morejo stariši sami dostavi požive na redno rekrutavanje. (Glej razpis komande vojnoga okruga v Varaždini z dne 8. II. 1921, št. 10923).	-
Pri predstavíjanji mladencov i vojni ob-veznikov naj vsakša občina postopa po točkah 13,14, 15, 16 in 17 pravil O rekrutovanji oziroma uputitve za rekrutacijo mladeničov rojeni leta 1899 i 1902. Na to nanašajoči razpis je bio poslan vsem Občinam.
Ka se tiče oprostitve rekrutov od vojaške slüžbe ali slüženja kračišega roka, opozarjam občinske predstojnike na razpis vojnoga okruga v Varaždini dne 14. IV. 1921. št. Pov. 539. Samo v izjemni slučajih se bodo po rekrutaciji spreje-male prošnje za skrajšani rok vojaške slüžbe ali za Oproščenje vojaške slüžbe. Te prošnje bo komanda vojnoga okruga v Varaždini sprijemala samo do 1. novembra toga leta.
Občinske predstojnike občin Križevci, Sobota, D. Lendava šče posebi opozarjam, da morejo za štelingo preskrbeti dober prostor i v te lokal postaviti mero za merenje višine. Preskrbeti morejo tüdi stanüvanje za 5 oficirov, 2 podoficira, 5 redovov, Štalo za 4 konje i streho za 2 voza. Občinski predstojniki osebno odgovarjajo za preskrbitev vsega toga.
Vodja urada: LIPOVŠEK s. r.
Razpored dela.
II. komisije za popis živine i vozov Varaždinskog vojnog okruga za leto 1923.
Mesto pregleda: G. Petrovci.
1. junija: Čopinci, Budinci, Hodoš, Matjašovci, Lucova, Stanjovci, Trdkova, Šalovci.
2. junija: Moranovci, Ženavlja, V. Dolenci, G. Petrovci', Adrijanci, Mali Dolenci, Markovci, Boreča.
Mesto pregleda: Križevci.
3. junija: Domanjšovci, Mačkovci, Kostanjov^ Košarovci, Pečkovci, Lončarovci, Panovci, Središče, Berkovci, Krplivnik, Ratkovci.
4. junija: Križevci, Kančovci, Ivanjšovci, Dankovci, Kukeč, Šulinci, Prosenjakovci, Pordašinci, Fokovci, Selo, Ivanovci.
Mesto pregleda: M. Sobota.
6. junija: Rakičan. Markišavci, Bogojina, Lipovci, Vučagomila, Čikečka vas. Lukačovci, Nemčarovci, Bakovci.
7. junija: Dokležovje, Mlajtinci, Krnci, Dolina, Moščanci, Gančani, Bratonci, Noršinci, Moravci, Tešanovci.
8. junija: Martjanci, Ivanci, Pucinci, Bokrači, Andrejci, Vaneča, Sebeborci, Melinci.
9. junija: M. Sobota, Motvarjavci, Bukovnica, Strehovci, Renkovci, Filovci.
Mesto pregleda: Črenšovci.
11. junija p Ižakovci, Beltinci, Žižki, Brezovica, Srednja Bistrica;' D. Bistrica, G. Bistrica.
12. junija : M. Polana, V. Polana, Črenšovci, Turnišče, Nedelica, Odranci, Lipa, Trnje, Gomilica.
Mesto pregleda: D. Lendava.
13. junija: Dolga vas, Dolina pri L, Dobrovnik, Petišovci, Gor. Lakoš, Dol. Lakoš, Hotiza, Kamovci, Kot, Pince.
14 junija: Kapca, D. Lendava, Čentiba, Gaberje, Banuta, Mostje, Kobilje, Žitkovci, Genterovci, Radmožanci, j.
Vsem občinskim uradom vojnega okruga Varaždin! '
Tü vam pošilam razpored dela komisije za popis živine i vozov varaždinskoga vojnoga okruga, štera komisiji se vrši s šfelingov.
Iz razporeda se vidi:
a) kraj, v šterih i šteroga dneva bo komisija vršila pregled živine i vozov;
b) štere občine morejo priti i šteroga dneva na pogled.
Županstvom naročam sledeče:
1.) Na pogled se more pripelati vse konje, (kobile) mule, osle, stare Od 2 i pou do 15 let. Potem vsi avtomobili, motocikli, bicikli, vsi navadni vozovi i vozovi na v zmeteh fijakerski, dvokolesni vozovi, vozovi za vodo, oprema jahaška i tovorna.
Rogata živina (jünci i bivoli) i vozove za njo je ne trebe pripelati na pregled, pač pa se more oddati komisiji ob priliki njenoga prihoda nalančno sestavlene spise lastnikov te živine i vozov kakor so bile občine že obveščene od komande varaždinskoga vojnega okruga z odlokom z dne 12. 5. 1923, št. 13320. odnosno tü-uradne Okrožnica z dne 5. 5. 1923, št. 3792/1. Isto vala za betežne konje. Za konje je vsekakor trebe napraviti točen opis.
2) Občine morejo Prinesti i oddati komisiji obá dva spiska ,,A" nova, štere tiskovine so dobile občine z gornjim tiiuradnim odlokom.
3) Pri pregledi more biti navzoči župan občine ali njegov namestnik i eden dober pisar z lepim rokopisom, ki razmi voditi spisek ,,A."
4) Pri velki občinah je trebe pripelati živino i vozove po redi, kak je vpisao v spiski ,,A.“
5) Pregledi se začnejo vsakši den ob 7 vüri predpoudnom ali tüdi prle či bo potrebno i se bo končao ob 2 vüri, popoudne pa od 2 do 6 vüre. Občina, štera bo prišla dobro pripravlena prva na pregled, bode tüdi prva pregledana.
6) Što ne pripela svoje živine na pregled, se bo proti njemi postopalo po točki 70. pra-vilnika o komori. '	,
7) Za popisnó komisijo je trebe v mestih pregleda v pravom časi pripraviti prenočišče i to: za ednoga oficejra, ednoga živinozdravnika, dva pisača i štiri konje.
8) Občinski uradi naj dobro preštejo pravila o komori točke 63, 65, 06, 67, 68, 69 i 70 kak tüdi drüge, ka je s tem v zvezi.
9) Či štera občina nede mogla zavolo poti. betegov ali drügi neprilik pripelati živine i kol pred komisijo, naj ta občina ešče V pravom časi sem naznani i bo komisija prišla, či bo mogoče ta, ali, na stroške tiste občine.
10) Štemplanje živine se ne bo vršilo, nego samo popisüvanje kak zadnjikrat.
Čüje'šteromi Županski kaj* nerazümlivo, naj se obrne včasi k nam za pojasnilo.
Gospodje župani so osebno odgovorni, da se bo zvršo pregled živine i kol v lepom redi i brez hibe.
Vodja urada: LIPOVŠEK s. t.
Glasi.
Slovenska Krajina.
Našim dopisovalcom, to je tistim, šteri nam pošilajo članke za Novine sporočamo, da naj pišejo s tintov i samo na ednoj strani papira, ar se ovak ne bodo objavlali članki.
Kobilje. Tüdi mi ščemo meti svojo faro, ar smo Slovenci i želejmo slovenske predge. Vüpamo se, da že letos na jesen bomo meli v našoj sredini slovenskoga dühovnika.
Fabijola
ali
Cerkev v katakombaj.
I. Mir.
Krščanska hiša.
Ali to je ne bila istina. Znótranji deo, to je velko dvorišče z velkov dvoranov vred so prezidali v cerkev, i v zgornji prostorih hiže so se shajali sirmacje i sprijemali dare iz rok diakona Reparata. Cerkev si je Štela najme v svojo sveto dužnost, skrbeti za sirmake; razdelila je Rim v sedem okraje v i vsakšem okraji skrb za nje zročila ednomi sédmi dijakonov.
Tüdi so bile v toj krščanskoj hiži vsikdar pripravlene sobe za- tüjince i lepo so pogostili vsakšega, što je priromao iz kakše drüge cerkve s priporočilom svoji predstojnikov. Pripravlene so bile v zgcrnji proslcrih tüdi postele za stare i betežne lüdi, šterim so pomagale dijakonise i drügi, ki so se ponüdili k tomi deli smilenja. Tü je stanüvala tudi slepa deklica, štera pa je štela vzeti jesti doma, kak smo že čüli.
V toj hiži se je zato skrbelo za. sirmake ednoga celoga okraja — tak so obračali i nücati Agneški™ stariši svoje imanje. Pri sirmaki!) i med sirmaki je bila tüdi Agneška najraj, dvorila jim je j jih tolažili.
Čüli smo, kak je Pankracij proso Sebeščana, da bi gde v kakšoj tüjinsko]- hiži razdelili srebro i drüge drage stvari, sirmakom namenjene. Hiža Agneškina se je tüdi Sebeščani vidila najbole prilična za to i ravno na to tiho je bila napovedana razdelitev Pankracijovoga darű.
Tüdi drügi okraji so poslali svoje sirmake i ž njimi so prišli dijakom, kak tüdi Sebeščan Pankracij i drügi bouši stani — te. je vido Korvin iti v hižo skoz velka vrata.
Vuk i lisjak med ovcami.
Ravno je pa prišlo nekaj sirmakov — k tem se pridrüži Korvin;; kak .so delali oni', tak je delao tüdi on i jim je bio v vsem podoben, samo v poniznom Obnašanji ne. Pri dverah je vsakši izpregučao rači: »Deo gratias — hvala Bogi"; tüdi on zamrmra: .Deo gratias* i z drügimi vred je smeo v hižo. Včasi pride na notranji hižni dvor, gde je bilo zbrani že d' sta sirmakov. Postavili so moške na edno.stran i ženske na edno. Na stomi je bilo mnogo z'ata i srebra i poleg ešče dosta drügoga dragoga kamenja; pri stoli sta pa stala dva zlatara z vagati, da bi vse to skrbno zvagala, cenila i küpila za peneze. Tüdi penezi so ležali že pripravleni, i tej penezi so meli biti razdeljeni med sirmake.
Nezrečefto želno je gledao Korvin na vso to drágocenost. „0, či bi mogeo vse to pogrebi!!
jaz!", si misli*, »samo- ta bom skočo k stoli, nekaj bom si v torbo,naklao i Odidem 1"
Ali včasi izprevidi, da to nejde; zato čaka, da njemi sami dajo njegov deo. Sirmaki so se začnoli pogučavati med seboj, le njega níšče nikaj ne pita, — to njemi začne delati skrb. Mladi možaki — Šteri so nad navadnov oblekov nosili ešče drügo bole tesno, bole kratko, s šörkimi i kratkimi rokavi, kakšo so nosili v Dalmaciji i jo zato imenüvali dalmatiko — so hodili semtam, zbirali so mogouče sirmake vsak iz svojega okraja i jih postavlali v vrsto ob straneh. Ar je Ke-rvina níšče ne poznan, je ostao nazadnje sam na sredi dvorane. Bilo njemi je Čüdno i krčilo se njemi je srce. Sin mestnoga prefekta je tű stao med sitmaki, šterci; sin mestnoga prefekta, šteri je mogeo skrbeti za hižno pravico vsakšega, on se je pririvao v tüjo tržo, v plemenito hižo pokünšti i sleparijov.
Djjakoni so ga začnoli gledati, si pogučavati — gotovo od njega — tak'se njemi je vidilo, da ga ciló slepci gledajo, da plantavi gučijo s svojimi kankami..., samo tak vrtelo se njemi je že v glavi. Pogledüje na dveri, da bi zbejžao, ali, o joj, pri njih je stao seri starček Dijogen s svojima junaškima sinoina. Edino tolažilo njemi je ešče ostalo: .Vej me ne poznajo, bom se že kak izgučaö."
Nazadnje stopi k njemi dijakon Reparat i ga prijazno pita: „Prijateo, ti si mogoče ne
3. junija 1923.
NOVINE
3
iz niednoga dnes sem pozvani okrajom gde pa stanüje! ?"
,,V okraji, Alta semital*
,,Alta semita” je bio istina eden okraj mesta, ali po političnoj razdelitvi, ne po cerkveni ; itak njemi odgovori Reparat: „Alta semita’ je istina v mojem okraji, ali ne Spominjam se, da bi te gda vido."
Gda njemi je to pravo, je zapazo začü-divši se, da je tüjince bledi postao kak mrtvec i je gledao v dveri, med šterimi se je ravno prikazao Pankracij. Korvini je zginilo zadnje vüpanje. Ešče malo i stao je pred njim dobro njemi Znani mladenec, kak te, gda sta zapüstila škodo, samo da so navzoči svedocje zdaj ne bili sirovi i kričeči školski kinjereíje, nego lüdje Pankraciji gotovo jako prijazni i da je v teh mali tjednih iz boječega Pankracija postao zdaj močen mladenec.
Korvin je sodo drüge po sebi. Trepetajoč je čakao, či že ne palice, pa bar ostri i strogi reči; tembole se je pa čüdüvao, gda ga Pankracij nezrečeno prijazno i vlüdno naguči etak: »Korvin, ali te je resan zadela takša nesreča, da si zgübo nogo? Ali si mogoče zapüsto očino hižo?"
Lepa reč je pri Korvini ne najšla lepoga mesta, nego napravila ga ešče bole nesramnoga. Trdoglavno odgovori:
Dale.
Iz Dokležovja smo opet dobili lep glas, ki nam kaže kak blage lüdi mamo ešče med seboj v Slov. Krajini. Na den volitev je nekši posestnik iz Dokležovja ležao močno betežen v Soboti v špitali. Bio je opereran. Itak pa je vstano iz svoje postele; je šo volit za krščansko stranko. Le vküp krščansko misleči lüdje i bomo gotovo zmagali vsešerom, ár samo mi mamo takši fundament, na Šteroga lejko zídamo i šteri se nigdar ne podere.
Sprejemni izpiti za I. razred državne realne gimnazije v M. Soboti se bodo prijeli v poldnem roku soboto, dne 30. junija 1.1., ob 9 uri predpoldne. Zahteva se: iz krščanskega nauka toliko znanja, kolikor se ga mora pridobiti v prvih štirih letih ljüdske Šole; iz slovenščine spretnost v čitanju in pisanju, početni nauki iz oblikoslovja, poznavanje pravopisom pravil,, raz-členilev prosto razširjenoga stavka; iz računstva izvežbanost v štirih osnovnih računski!) vrstah s celimi števili. Izpita iz krščanskega nauka se oprosti, kdor ima v izgričevalu »dobro" ali »prav dobro." Za sprejemni izpit se naj javijo učenci (učenke) 23. ali 24. junija predpoldne v ravnatelji pisarni ali pa pismeno do 30. junija. Predložiti morajo rojstni list in zadnje šolsko izpričevalo. Starost najmanj 10 let, dovršeno Vsaj do konca leta 1923. Ponávljanje sprejemnoga izpita v istem letu na isti ali drugi srednji šoli ni dovoljeno. Ravnateljstvo drž. realne gimnazije v~M. Soboti.
Bogojina. V nedelo 3. junija priredi bogojanski Orel igro ,,Zloba in zvestoba" po Večernici ob 5. vüri na prostom pri Hajdinjakovi. Vsi priateli mladine vljudno Povableni. Odbor.
Tešanovci. Na Sv. Trojstva nedelo 27. maja so dozdáj ešče neznani hüdobnjaki ravno pred kratkim vöščiščeno i Iepo obeljeno kapelo od vrha do tal z človeškim blatom zproškopili tak, ka je žalostno gledati. Lüdstvo je med temi znak! kulturnoga boja jakó 1 ogorčeno bilo. Orožniki so taki začeli s preiskavov. Če ne bi prišla ta hüdobija naprej i se nesramnjaki ostro kaštigali, tak Tešanovci bodo dobili en regement soldačijé, štere do mogli hraniti.
Državna osnovna šola v D. Lendavi, priredi v soboto, dne 9. junija 1923.. v dvorani hotela „Krona" otroško igro s petjem in plesom »Šivilja Klara.” Ker je čisti dobiček namenjen za knjige ubožnim učencem in šolarski knjižnici, se prosi za obilen obisk.
Gostilničarska zadruga v Dol. Lendavi je nakazala vodstvu drž. osn. šole za šolske potrebščine revnim učencem znesek 125 Din. isti znesek je nakazala tüdi meščanski šoli. Za ta velikodüšni dar, se vodstvo najsrčnejše zahvaljuje.
Shod zavüpnikov so držali gospod poslanec Klekl v Črensovcih na risaosko nedelo za občine Črensovci, Srednja, Dolnja i Gornja Bistrica, Žižki, Trnje, Gomilica, Velka i Mala Polana pa Odranci. Zavüpnikom so razložili politični položaj. Zavüpniki so g. poslanca oprosili, naj li delajo za narod i ne tak kak Radičovi poslanci, šteri samo obečavajo, doma sedijo i terhe ljüdstva ne pomagajo olejšati.
Radičova stranka je obdržala na risaosko nedelo 5 shodov: v Beltinci, Püconcih, Bodoncih, Križevcih i v Dobrovniki. Shodi so potekli poprek mirno, bili so mali. V Püconcih je govornik na pitanje odgovoro, da je istina, ka sta naša stranka i Radičova vu zvezi. V Beltincih so se stare laži ponavljala: ka smo mi ljüdstvo odati Srbom. Za to se bo gančki Horvat pred sodnijov
mogo zagovarjati. Na vseh te shodih so samo od republike gučali i goripozvali govorniki ljüdstvo, naj se izjavi za republiko i naj to izjavo pošlje v Zagreb. Navdüšenja nindri ne bilo, ar je lüdstvo že sito oblüb.
Belo sol so izposlovali poslanec Klekl za Prekmurje. Na upravi monopola so protestirali, ka se v Prekmurje ne dala kamena sol.
I na Kleklnov protest je uprava dota izjavo, da k novomi leti Prekmurje i Štajarsko dobi belo drobno sol, kakša je bila na Horvackom letos.
Dr. Horvat, Radičov poslanec si je v Moravcih zgučao, zakaj Novine napadajo Radičovo stranko, štera je zdaj v zvezi z kmečkov zvezov. — Mi odgovorimo, ka Radičove stranke ne napadajo Novine, nego davajo odgovor na pisanje lisia »Slobodni Dom", šteri je glasilo Radičove stranke i šteri brsa v krščansko mišljenje naše stranke. Mi smo sosedje. A ravno zato ka smo sosedje, moremo paziti, ka se nam kvár ne včini i poleg njega Svaja ne pride. Če sosed sosedovo živino odžene iz svojega dvora, ne je to znamenje svaje, nego preprečitev svaje. Novine to svajo ščejo preprečiti, zato odganjajo tisto, ka bi moglo tű škoditi.
Država.
Pašičova i Radičova šeta. Radič se je izjávo, ka komaj čaka tisto vremen, gda se bo mogo z Pašičom po Terezijaj v Belgradi šetati. Terasi je še pravi trg ali plač glavne ulice, na šteroj stoji tüdi Kraljevska palača. Beogradski list „Vreme* je to šeto tak namalalo doli, ka se Pašič pa Radič toti za roke držita ali vsaki ide na svoj kraj. Se zna, da je te kep dosta smeja napravo vsepovsod}.
Jugosloveni v Mongoliji. Te dneve se je vrno iz ruskoga vjetništva nekši avstrijski vojak, šteri pravi, da je deleč notri v Aziji na Rusoskom ešče kakši 10.000 vojni vjetnikov iz bivše avstrovogrske države. Gotovo je med njimi šče kakši naš rojak. Nemajo penez, pot je pa preveč duga, zato nemrejo domo. Ali zdaj se bodo pobriga! vlade, da spravijo domo tüdi tiste vjetnike.
Novi vojaški zakon. Dobili smo novi zakon za vojaško slüžbo. Slüžiti se more pri vojakih od 21 do 50 leta, od 21 do 40 leta traja akíivna slüžba, od 40 do 50 pa rezerva. Stalna kaderska slüžba trpi 182 mesecov. Nišče nemre biti ne državni uradnik i ne dühovnik, ki je ne odslüžo kaderskoga roka, zvün tisti, šteri so sfafno nesposobni.
Samostojnež Gustav Pirc je bio več let predsednik kmetijske drüžbe. Ar so gučali i tüdi vnoge novina pisale, da je bio preveč strankarski i je pri tom gledao samo na samostojneže i na svoj lep je te. ogrizovalce dao prek sodišči. Ar ga je pa itak pekla düšna vest i se je bojao, da ne bi vse prišlo naprej, je ednok samo nekam premino. Komaj zdaj so ga najšli — mrtvoga v vodi. Bio je prijateo eksministra Puclja.
Kovane peneze je naročila naša bivša demokratska vláda na Švicarskom okolik 25 milijonov dinarov iz nikla. Naši liberalci so se tak pogodili, da za to plača 60 milijonov dinarov. 30 je že plačala. Pa šče naj što pravi, da so demokratje ne razsipavali državni penez.!
V Čarnoj gori so najšli te dneve dva mrtviva starca v hiži. Ar je bila velka zima i sta si ne mogla nikaj küpiti i pripraviti, sta od glada mrla.
V Ljubljani ma eden gospod na štoke velko hižo. Ar nega stanüvanj, je tüdi te gospod mogeo oddati celo svojo hižo drügim drüžinam za stanüvanje. Nazadnje je ešče on zgübo stanüvanje. Ar je nindri indri ne mogeo dobiti stanüvanja, ga je iz smilenja zela k sebi edna drüžina, štera stanüje v njegovoj lastnoj hiži. Ta drüžina plačüje tomi gospodi za 3 hiže i kühnjo 600 koron na mesec. Ali gospod pa more toj drüžini nazaj plačati za edno hižo, (sobo) 1500 koron na mesec. — Ali je ne to ne smeha vredno ?
Svet.
Na Irskom, to je na katoliškom Angleškom, so se tisti, šteri so ne šteli angleškoga jarma, že skoro celi čas svetovno vojske borili proti Angležom. Posebno velki boji so se pa vršili med njimi i Angleži ves čas po vojni. Na jezere žrtev je bilo na obeh straneh. Zdaj pa poročajo iz njüvoga glavnoga mesta Dublina, da so se prek dali Angležom. Dosegnoli so pa itak telko, da ma zdaj Irska svojo avtonomijo.
Kak smo že pisali, vsakša držáva dela na to, da že edno leto ali bar pou leta naprej zračuno, kelko bo mela dohodkov i kelko izdatkov. Zdaj majo države skoro vse več izdatkov kak dohodkov. Samo Angleška i Amerika sta dozdáj zra-čunale več prejemkov, Amerika bo mela to leto 125 milijonov dolarov dohodkov. Tü se vam lejko gospodari!
Rusoski rubel je pred vojnov telko valao kak naši penezi. Zdaj pa dobimo za 1 dinar 12 milijonov rusoski rublov. Dobro gospodar^ bolševiki! Pa tüdi draginja je tam l 40 dek krűha košta 1 milijono 320 jezero rublov; telko beloga krűha pa Z i pou milijoni rublov; .3 kile krumplov 24 milijon rublov, malo menje kak pou kile govedine 12 milijonov rublov, 1 jajce l milijon 260 jezer rublov, par črevlov 415 milijonov rublov.
Domača politika.
Komaj so prišli poslanci vší vküp v parlament i komaj se je začnolo malo dela, telko, da so zvolili za predsednika skupščine radikalna Ljubo Jovanoviča, že so prišli pravoslavni risalski svetki i opet so odišli poslanci na dom. Itak se je telko napravilo, da je vláda dala načrt, plan, kak misli delati od zdaj naprej. Ostali bodo zato na vladi sami radikalci, vsi drügi poslanci i stranke so v opoziciji Ali ta opozicija se deli na tri dele. Horvatje, Radičovci neščejo iti v Beograd. Zato oni nikaj ne delajo za lüstvo. Demokratje i zemloradniki (okolik 60) so jako proti vladi. Jugoslovanski klub, to je naši poslanci i muslimani so pa samo te proti vladi, či de Vlada štela kaj za nas slaboga napraviti, či pa dobro dela, So ne proti. Vse delo vlade bo obstojalo v sledečem: sklenili se morejo: vojaški, uradniški i davčni zakon, nato invalidski i kmečki zakoni. Važno delo bo tüdi proračun za leto 1923/24. Pravijo, da bomo meli do 15 milijard dinarov izdatkov. Kelko bo dohodkov se ešče ne ve. Od vojaškoga zakona smo pisali že prle. Uradniški zakon bo na tom, da se dosta uradnikov püsti 'iz slüžbe, šteri pa ostanejo, se jim povekšajo plače. Davčni zakon bo gledao na to, da se vsešerom vednako plačajo dače, ne kak pod demokratskov vladov, ka smo Slovenci več plačüvali kak Srbi- Mogoče bodo pa vseedno prišle nove dače ali to je ešče ne gotovo. Naši poslanci so proti tomi, da bi se dače povekšale. Vlada bo te dneve dala tüdi vö tak zvano deklaracijo, gde pove, kak bo vodila notranjo i kak zvünešnjo politiko.
 Svetovna politika.
Francozi i Nemci se izda neso pogodili, zato so Francozi izda v Porurji, Nemci se pa proti držijo i jih neščejo bogati, posebno delavci ne, ali pa samo jako nemamo delajo i napadajo Francoze, gde li morejo. Törki i Grki so se pogodili, zato se nam ne trebe bojati nove vojne na vshodi. — Madjari hodijo na vse kraje po sveti i prosijo pomoči, ar ovak na nikoj pridejo. — Kak se guči, francosko-angleško prijatelstvo nebo dugo držalo. Zato Francozi ščejo prijatelstvo z nami, s Čehi, Romuni i Polaki; Angleži pa z Italijani i Madjar;.
Betonska, zidarska, železnobetonska,
tesarska i strešna pokrivalna
dela nove cerkvi
v Velikoj Polani
se končnoveljavno oddajo 6. junija (šestoga junija) popoldne ob 2 uri na licu mesta.
Načrti i računi na vpogled v Turnišču na farofi.
4
NOVINE
3. junija 1923.
Talige.
Caharija Krompjač je bio želar v Mačkovcih, šteri so eden tao občine Trioglave. Ne je bilo vnogo, ka je meo, ar v Mačkovcih níšče namre vnogo meti. To je dovoljeno samo kmetom vési Trioglova; štera je tüdi eden tao "občine Trioglova.
Ali to, ka je meo, njemi jé zadosta bilo. Pred 50 leti je bilo vse to last trioglovskoga kmeta Remenjaka. Gda je mro, je njegova žena, Neža vzela k sebi hčer svoje sestričine, Kate Lukač, ka njoj je slüžila. Kak plačo njoj je oblübila vancarijo v Mačkovcih.
Gda se je dopuno tisti čas, ka je mrla tüdi Neža Remenjak, je njena oblüba' dozorela. Zató ka je Kala Lukač z vsov trdovratnostjov i trmoglavostjov obdržala sitnosti tetice Neže. Ar pa sta bila z Caharijom Krompjačom zgučana, ka se vzemeta i iz vancarija Remenjakove napravita žalarijo Krompjačovo, je Kala Lukač včasi po smrti tetice Neže postala Kala Krompjač. Skrčila sta gorice i iz njih napravila njivo. Samo za kakši frtao plüga sta jih püstila, ka bo po zimi kaj piti. Z letami sta prenovila štale i postavila novo hrambo, kolarnico, kama sta spravlala gospodarsko Škér, tüdi talige.
Caharija Krompjač je meo šest talig. Telko jih ne bilo pri ništernoj mačkovskoj hiži ne. Vseh šest je bilo lepo vküp djani v kolarnic!.
Vsaki večer je gospodar Caharija Krompjač šo okolik gospodarskoga hrama, da se zagvüša, či je vse na pravom mesti i vsikdar je z očmi prešteo tüdi talige. Vsako zajtro je pogledao, či je vse tak ostalo, kak je püsto večer, i tüdi talige je pregledao.
Ništerno zajtro pa je obstao pred taligami, i je šteo glasno, dotikajoč se vsake s prstom.
„Pet . . .“

    Vzeo je obnošeni, vsakdenešnji krščak, se počesao.
„Pet.“
»Potegno je visiko rame, visiko do vüh i se pokrio.
Pét jih je.. . pa naj štem Od gor nadol ali od dol nagon —
Včera večer pa jih je bilo šest... Hm, ti imeni šmentani ..."
V küha ji je žena pripravlaš zajtrk, gda se je stavo na prag! Caharija.
„Kata“ je pravo i na obrazi njemi je ležala Skrivnost.
Žena je ne stopila od peči.
„Ka praviš ?"
»Ali si komi posodila talige?"
Žena je potegnola börkle iz peči i je je postavila v kot.
„Ta-li-ge“ je ponovila zategnjenb. »Kakše talige?"
.Naše*, je odvrno Caharija, »Šest jih je bilo Včera. Zdaj jih je j>a samo pet."
»No, tak* se je zavzela žena. »Što je je po tak jako nücao ?"
„No, Kala, níšče je nücao. Pita se samo, što si je.je tak zlejka izposodo.
»Mogoče pa si je ti sam kama djao ?“
,,V žep, ka?” seje malo razčemero Caharija. Pravim, ka je snočkar šče vseh šest bilo vküp djani!) edne na drügih. Zdaj so tavno tak vküp zdevane, samo ka jih je samo pet.
»Na zdaj so že začnoli talige krasti” se je čemerna Katá.
Caharija je odišo iz kühnje, mehajoč glavo, i šče ednok Pogledno v kolarnico.
„Pet" je narazno djao roke i je spüsto k hlačan.
V kühinji je pa Katá v malih obiskala cele Mačkovce, ka je ne bilo malo delo, či človek pogledne na njüvo obsežnost. Naednok se njena miseo Stavi pred.razcotanov kučov, — vancarijov kmeta Camperjaka. Poglednola je skoz okno, na šterom so bili z vekšega tala glaši iz papira.
„Tü so.
Stopila je iz kühnje na prag, pogledati po moži i pravila na glas:
»Tisti novi vancar ? Camperjakovih gorah de je meo. Se spominaš, pomagao je voziti gnoj i se čüdivao, ka mamo šest talig."
»Kankolec, misliš ?"
»Što pa drügi. Samo idi i pogledni!“
»Mogoče, Katá, mogoče. Samo glédat iti, či človek ne ve Zagvüšno, je ne pametno."
,,Te lejko toži, či ne dokažeš. Za razžaljenjé časti, znaš, pa maš svoje. Stroške boš plačüvala i šče smejali se ti bodo."
Mahao je z rokov.
Naj je ma v božem iméni Zavolo ednih talig nemo kodišje, njemi pa naj vrag vozi zlato, čl misli, ka se tak zbogati."
Kankolec je v istini bio novi vancar v Camperjakövi vancariji. Ne je bio Mačkovčar, ali prišeo je v Mačkovce kak Vnogi, štere je gnaío sirmaštvo, ka so se vklanjat! bogatim
kmetom i jim davali svoje moči zato, ka so smeli spati v njüvi vancarijah.
Camperjakova vancarija je ne bila edna najbogših. Bila je na pou podrla kuča, ar je bio kmet Camperjak mišlenja, ka si more vsaki vancar, šteri ščé v njoj se držati, sam popraviti hižo. Travo, slamo za kravo, či jo je vancar meo, njemi je davao. Tüdi drva njemi je pripelao i njemi na svojih njivah prepüsto kakši ugon s krumplani. Za plačo je pa vancar mogeo skrbeti, ka so gorice bile v rédi obdelane.
Kankolec pa lüdi ne bio eden iz najbogši vancarov. Popravo bi že streho, ár je bio za silo tüdi strehopokrivač, samo k a je gospodar ne dao potrebne slame, se toga dela niti ne poprijao. Steno, štera se je podirala, bi tüdi popravo. Razmo je tüdi nekelko to delo. Samo ka v jamo trbej zemlo navoziti. Zato pa trbej talige. Ali niti talig qe bilo pri vancariji. Ár je pa b la podrla stena za Kankolčevo prebivanje v küči vékšega pomena kak raztrgana streha, je zvohavao, kak bi to popravo. Ne je mogeo dopüstiti, ka bi njemi pihao veter v sobo skoz tisto lüknjo i ka bi sosedove kokoši, posebno pa gda ga ne bilo doma, hodile v njo kokodakat. Kankolec je talige vkrao. Penez je ne meo, ka bi je küpo, zato je je vkrao. Ar se brez talig tista razvalina ne dala zavozili. Vkráo pa je je tam, gde je znao, ka jih je več.
I gda bi bio skleno, ka more biti stena popravlena, či ščé, ka de stanüvao v küči, je po natančnom prevdani pravo tak:
»Gvüšno, ka nemrem stanüvati, ár bi me po zimi zéblo. Zato si izposodim talige i zade-Íam to lüknjo v steni i razdrapano podsténje popravim. Krompjač ma šést talig. Vse nemajo dela, ár vsake talige nücajo človeka, da se gib-lejo. Krompjač pa nema šést lüdi. Zato si izposodim pri njem talige. Gda končam delo, njemi je nazaj dam i ar to nede dugo trpelo, ne trbej, ka bi ž njim gučao. Vkradjeno to nede, ár je vzemem v sili, kak je Obramba v sili tüdi ne uboj, či tüdi buješ* človeka.*
I tak se je zgodilo.	(Dale)
Gospodarstvo.
Dostakrat se ‘pri nas dogaja, da što dobi kakšte peneze ali iz Amerike ali Odked indri, ali pa dobi za zemlo ali kakšo živino, Štero odá, lepe peneze. Kama pa pri nas navadno devlejo peneze? No, največkrát globoko-globoko v omar, v škrinjo ali	pa ešče bole globoko pod
posteo, da jih je níšče ne najde j nemre Okradnoli. Pe itak Kelkokrat se zgodi, da se lepoga dneva zbüdijo takši dobri ali bole povedano ákrtlavi, da ne pravimo Skopi gospodar ali Vertinja i — ajaj, nega penez. Itak jih je níšče vkrao. Te pa začnejo jokati i mrmrati, da si Človik nikaj nemre spraviti i čiravno si spravi, jemi šče tisti trüd požrejo nepošteni lüdje itd. Ali zdaj že hvala Bogi mamo takše vrastvo proti tovajom, da nam tovaje nikaj nemrejo napraviti, či smo le pametni. I to vrastvo je — kasa ali posojilnica. Gda se. bomo pri nas v Prekmurji navčili vsi lüdje, posebno mi kmetje, da je greh držati doma preveč penez pod postelov? Ka nam pa prinesejo penezi skriti v omarah i poštenih? Či ji pa damo v kaso, so tam na varnom, níšče nam jih1 nemre vzeti. Obdrügim dobimo za nje lepi intereš, • ob tretjim jih lejko dobijo ha posodo, šteri jih bole nücajo kak mi, Samo edno je trebe tű paziti i to je, da ne damo nigdar inan penez, kak v domače kase. Nigdar ne v židovske kase ali Hberalne banke. Gledajte prek na Štajarsko. Skoro vsakša vekša občina má svojo hranilnico. Kmetje sami majo svoje kase. Ravno zdaj se tam prek Müre začnolo vekše novo gibanje. Vsi kmetje zdigavlejo nazaj vö svoje peneze iz liberalni bank i jih nalagajo v svoje domače kmečke kase. —Pri nas že mamo kaso v Črensovcih. Dokeč ne bomo tüdi v drügi vesnicah meli kas, nosite peneze v Črensovsko kaso. Skrbimo pa, da kak najprle vstanovimö v vsakšoj fari nove domače krščanske posojilnice.
VINO staro pa novo,
iz lotmerških goric, jako dobro, se dobi küpiti v vsakšoj meri v Marijanišči Veržej, poleg novoga mosta na Müri.
K ODAJI
je en šoštarski „HOVER“ mašin pri Janezi Filo v Fokovci, h. št. 15.
NEMECZ JANOŠ
BAUTOŠ
v MURSKOJ SOBOTI
odáva
vsefelé železo, obijanje za rame, glažojno.
Mašine
za šivanje, sejanje, slamorezanje pa tüdi
za mlatiti
po niskoj cejni.
Naznanje
vsem onim, šteri se spravlajo k zidi, prle kak bi si prskrbeli, Cement, Vapno, Železne nosilce, (Traverse) Okove (Spolarijo) in Štedilnike (Sparherde) naj se obrnejo k meni, nadale priporačam: Dobropoznate moje specijalne Garantierane kose, vsakovrstno orodje (škér) za les pa za železo obdelavati. Jako točna in poštena podvorba.
Trgovina z železom
Jožef Toplak prle Marton Kálmán Dolnja Lendava, Glavna ulica 67.
Garantirane kose, kak tüdi kamenje k coj v vsaki množini, kak tüdi vse drügo železno blago, nadale vsefelé specerija, mela po znižanoj cejni se dobi pri
Čeh & Gaspari
v M. Soboti.
Weissenstern trgovci D. Lendavi
se dobijo stalno novi i dobro popravleni biciklni i delovi za bicikle.
Weissenstern
dolnjalendavai kereskedőnél állandóan kaphatók uj és használt kerékpárok, gumik és alkatrészek. — Szolid árak mellett.
K odaji hiša i posestvo.
V DOLNJEM LAKOŠI poleg dolnjelendavskoga kolodvora je k odaji
eno lepo posestvo in hiša. Posestvo stoji približno iz 5 oralov zemlje, senožati i sadovnjaka. Hiša je zidana i s črepom pokrita, stoji iz 2 sobi, kühnje, kleti i pivnice kak gospodarsko poslopje. Natančnejša pojasnila dá KAROL HORVAT bivši notariuš v ROGAČOVCI kak tüdi v D. Lakoši nahajajoči se lastniki.
Ház és birtokeladás.
DOLNJA LAKOSBAN a dolnjalendavai vasútállomás közelében tevő özv. Horváth Vendelné-féle, téglából épült, cseréppel fedett 2 szoba, konyha, előszoba, kamra és pincéből álló lakóház gazdasági épületekkel valamint a  hozzátartozó kb. 5 hold szántó, rét és telekkel valamint a legelő illetőséggel együtt örök áron eladó. — Értekezni lehet és bővebb felvilágosítást ad HORVÁTH KAROLY körjegyző ROGASOVCi (Sv. Jürij) Prekmurje, valamint D. Lakosban tartózkodó tulajdonosoknál.
JOŽEF NEŠKUDLA V Cic. — Jablom n|Orl, Češka ustanovljeno l. 1810. pošilja v predobroj kakovosti vse cerkvene obleke, kazule, pluviale, dalmatike, antipendije, cerkvene bandere, drüštvene zastave predvsem orlovske, kelihe, ciborije, monštrance i vse posode iz kovine. Stare obleke se umetno i fal popravijo. Kelihi se za ceno od 300 Din. naprej pozlatijo. Vse reči se bodo brez carine dopošiljale. Za celo Jugoslavijo je zastopstvo pri: JAROSLAV NEŠKUDLA,
Ljubljana, Sv. Petra cesta 25.
Naročte si „Novine!“
Tisk: ERNEST BALKANYI Dolnja Lendava