PRIMORSKI DNEVNIK
fcitaii
*£&Yfl5r - Cena 35 lir
Leto XVn. - Št. 272 (5046)
TRST. četrtek 16. novembra 1961
cas»
,a2pr»v	15' — Politični odbor OZN je začel da-
fjiil s^j,0 sPlošni in popolni razorožitvi. Prvi je go-Rani:, ■	delegat Zorin, ki je obžaloval, da je od-
"biio n/> ^'as z vprašanjem jedrskih poskusov, ko s nač v °’ da se ne '50 n'^ doseglo, namesto da bi 15 je sv ?11 sPlošno in popolno razorožitev v trenutku, j bi najnevarnejšem položaju in nihče ne ve, Vvat-ri !ahko zgodilo*. je zatem s<>
? ^m«re(?loge 0 Berlinu Jje	je	PriP°mnil,
v S7 scev na kongresu '*! unn*izrekel pripravlje-Nemiv ati medsebojno rešitve
Slien^al,je’ da je SZ
W. na izkoristiti vse za mirno rešitev ^ vprašanja.
r"»SloJ\valie izjavil, da ne «isj J P!lll_ jamstva za mir '!amo be bi oborožitev ilevii V tem' da L»i zmanjka ,y°iaštva in količi-1 aU če bi uničili ne-
^rožja'0 .Voiaštva in količi-'Sib,
bo n;Je Zorin izjavil, da ?'s si,®0Vern mnenju zelo ?* izia„Pna . sovjetsko-ame-~5j jo' Va, ki je bila objavil'* naiSiei)temi)ra in ki na N°i * a’ k'' M) bodo vo. "* ijnj^“Sajanjih o skupni
Razprava o splošni in popolni razorožitvi v OZN
Zorina je pomenilo «zgubljati jovoriti o prepovedi jedrskih poskusov
vjetska vlada temeljito proučuje Kennedyjev načrt o razorožitvi - Zahodne r*Qve se izmikajo obveznostim o dekolonizaciji - Slabše kakor pred 30 leti v portugalski Gvineji in na Kapverdskih otokih skupščine OZN Franciji, naj človeško ravna z alžirskimi zaporniki
['!aka *° ^DA sprejele, naj * dolni 2a Pr°gramsi izve-Ločenem roku.
L^SsnitiŠ® tris'ranske sesta. S , r*a- ki naj bi se popi, j azorožitvi, je Zorin so tudi zahodne dr-^ele, tako zamisel. Pri BH .	zagotovila Ken-
A	°Si nevtralcev, kar
.azorožitve, ki jih je
razorožitvi. Pripom-
?»tedš»a , e' kl 3111 je
T blajp'™n'koma Indonezi-sSozivJar ko sta mu izro-iS- Pri^„be°grajske konfe-Vetoožnm?U ie> da -so de-' !*tiiei • da se v krat-'Hejj k* Pogajanja, toda v «5 e, zadostujejo reso rkv ,*robno je preiti od t kjjj . stVamosti. l,Sfaiie zatem Zahod, da
oboroževalno tek-
2ak?°noVno zavrnil a-bi »as ,®vo glede nadzor-
* Usi v- ° sieae naazur-j>, c. P} veljalo tudi nad F C' »ton -?e ostaIo po vsa-»J. to rozitve. Ponovi] je, 1 je lmenil° vohunstvo.
šš -
pozitivno ide-
fctbtfg . odskega zunanje. :> Ai.;, n4ena za ustano-■:;|?ržave aejedrskih držav: S 7*a ’k‘ ne izdelujejo 8a *°Zja- .W se obve-
iie ?e bodo izdelovale
ii ^ KU"— ’
!'s.ka u
:!|,WCuKUD0Vale
%?• viarije izjavil, da s°->..k i- a sedaj temeliito
kP» sedaj temeljito
ti tt*črt m yjev razor°-iN* da {aNa Prvi pogled tS 2 ,a bačrt vsebuje »dnn Ve Po nadzor-ifelv«ni^,U z neznatnimi iV ®' ukrepi, ki jih
'<k>u piaVa faza»-)i ™čini 2kmn priporo-' jih L?a,i osvoji nače.
li ^ ; dob rili predstav.
' '
r„... glede poga-rožitvi. Predlagal
l tea Ba y. odbora za po-H ,, Baj 'stranski podla-!,a c*tii% Pregleda mož-* .'kut,;*: izrednega zase-
'k ožitv* • °ZN V ZVe' 'V, i- iw-°’ da najpo-V.l»te Jan‘-ia 11162 prou-Wska Pogajanj.
(A zveza bi lahko ^■.ioda »olucijo v tem
K10 Pr4e>’--nai bi tak0
M* dru
ostro obsodil ZDA, ker so glasovale proti resoluciji o ne-atomskem področju v Afriki, hkrati pa zatrjujejo, da sovjetsko stališče glede jedrskih po-iskusov ni korektno. Razprava se bo nadaljevala v petek.
Sinoči je skupščina nadalje, vala na nočni seji razpravo o kolonializmu. Kolumbijski predstavnik je v glavnem pod pri tezo kolonialistov v zv; s sovjetsko resolucijo, ki do. ča, naj bi leta 1962 popolnoma odpravili kolonializem. Trdil je. da bi vsaka »naglica« bila «velika napaka*. Liberijski delegat je zahteval takojš. njo neodvisnost za Alžirijo, Angolo, Mozambik in za vse druge afriške dežele, ki se borijo. Pozval je Nizozemsko in Indonezijo, naj obnovita pogajanja o Zahodnem Irianu.
Med razpravo o dekolonizaciji v glavni skupščini je pakistanski delegat zahteval, naj skupščina prekine to razpravo in nujno prouči položaj alžirskih zapornikov v Franciji. Predložil je v tem smislu resolucijo 34 afriških in azijskih držav, ki poziva Francijo, naj alžirskim zapornikom prizna položaj političnih zapornikov, zato da omogoči takojšnji konec gladovne stavke. Francoski delegat se je uprl diskusiji o tem in je s člani svoje delegacije zapustil dvorano.
Skupščina je nato sklenila prekiniti razpravo o kolonializmu in je začela takoj raz-ravo o položaju Alžircev v 'ranciji. Nekateri afriški in azijski delegati so obrazložili resolucijo in zatem je ameriški delegat sporočil, da se oo vzdržal glasovanja, češ da bi sprejem resolucije -neugodno učinkoval na položaj zapornikov in na pogajanja«, pa tudi zaradi tega, ker se ne strinja s postopkom skupščine. Dodal je, da ZDA želijo, naj bi /. alžirskimi jetniki ravnali po človečanskih načelih in da se ZDA stalno zanje zanimajo.
Skupščina je zatem odobrila z 62 glasovi in 31 vzdržanimi afriško-azijsko resolucijo.
Pozneje so delegacije Irske, Velike Britanije, Italije, Grčije, Kolumbije in Izraela obrazložili vzrok, zaradi katerega so se vzdržali.
Češkoslovaški delegat je podprl sovjetsko resolucijo in
obsodi ZDA, ki nudijo vojaško pomoč južnovietnamski vladi.
Tudi japonski delegat se je izrekel protj določitvi roka za ukinitev kolonializma. Razpra-va se je nadaljevala nocoj.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Stavka državnih nameščencev
RIM, 15. — Predstavniki CG-IL, UIL in CISNAL potrjujejo, da bodo nameščenci ministrstva za kmetijstvo ter mi-
nistrstev za obrambo, javna . strijskih kompleksov, da se za dela, trgovske mornarice, zu- tovarjenje in raztovarjanje po.
na.nio trflAirlna in vriroirctiro	1_z._ ■ t ________r	z_
nanje trgovine in zdravstva stavkali 17. in 18. t.m., nameščenci prosvetnega ministrstva pa bodo stavkali 16., 17. in 18. t.m. Omenjeni predstavniki so imeli danes razgovor z državnim podtajnikom zakladnega ministrstva Penazza. tom, ta razgovor pa ni prinesel nobenih novih elementov, na podlagi katerih bi mogli spremeniti sklep o stavki.
Pristaniški delavci v Benetkah in Margheri (okrog 700) pa so danes stavkali od 10. do 12. ure v znak protesta proti sedanji tendenci indu-
služujejo cev.
lastnih nameščen-
Aden zahteva neodvisnost
ADEN, 15. — Ljudski ustav, ni kongres v Adenu je poslal angleškemu ministru za kolonije Maudlingu brzojavko, v kateri poudarja, da mora A-den dobiti neodvisnost v letu 1963. Brzojavka zahteva za A-den pravico do samoodločbe.
Konferenca zahodnih zunanjih ministrov
WASHINGTON, 15. — Pred stavnik državnega departmaja je danes sporočil, da se bo začela prihodnji mesec v Pa rizu konferenca zunanjih ministrov ZDA, Velike Britanije, Francije in Zahodne Nemčije ob priliki sestanka ministrskega sveta NATO. Na kon. ferenci bodo razpravljali o »vprašanjih skupnega intere-sa». Gornje sporočilo so objavili po enournem razgovoru, ki ga je Rusk imel z angleškim in francoskim veleposlanikom. Francoski poslanik je izjavil novinarjem, da so na razgovoru razpravljali o vprašanjih Južnovzhodne Azije in Konga. Q Nemčiji in Berlinu niso govorili.
Vinogradov pri de Gaullu
PARIZ, 15. — General de Gaulle je sprejel danes sovjetskega poslanika v Parizu Vi-nogradova in se z njim razgo. varjal 35 minut. Vinogradov je po razgovoru izjavil časnikarjem: «Kakor storim vsaki-krat, ko se vrnem iz SZ, sem obiskal generala de Gaulla. Slo je torej za običajni vljud. nostni obisk. Francoskemu predsedniku sem obrazložil, kai se je zgodilo na 22. kongresu KP SZ. Govorila sva tudi o raznih vprašanjih in še posebno o Nemčiji.
 ................................................................  mm
Zaprti alžirski ministri nadaljujejo gladovno stavko
Trije maroški ministri si prizadevajo da bi_	dosegi[popustljivost
Po razgovoru z de Gaullom in de Murvillom so imeli včeraj triurni razgovor z Ben Belo in njegovimi tovariši - Izjava alžirskih ministrov - Solidarnostna gladovna stavka Alžircev v Kairu - Enourna protestna stavka na vsem arabskem svetu
PARIZ, 15. — Trije alžirski ministri, ki so jih predvčerajšnjim pripeljali v bolnišnico, so danes objavili naslednjo skupno izjavo: «Alžirski ministri protestirajo proti tendencioznemu tolmačenju izjave, ki jo je včeraj objavil v njihovem imenu advokat Abdalah.
Pojasnjujejo, da so začeli -■ gladovno stavko: 1. Iz solidarnosti do svojih alžirskih bratov, ki so zaprti v zaporih, da dosežejo politični re. žim. 2. Da dosežejo svojo izpustitev. 3. šli bodo do kraja. 4. Davi so odklonili zdrav, niški pregled prof. Hamburgerja, prav tako kakor odklanjajo sleherno zdravljenje, ki se jim predlaga.*
Ministri so zelo šibki. Odklanjajo zdravniški pregled in pijejo samo mineralno vodo.
Davi je tri ministre obiskal član maroške vlade dr. Katib.
Popoldne so se trije maroški ministri, ki so se sinoči sestali z de Gaullom, razgovarjali s francoskim zunanjim ministrom de Murvillom, V teku
trije v bolnišnici v Garchesu, dva pa v bolnišnici Presnes. Maroški ministri bodo odpotovali iz Pariza jutri zjutraj.
Trije maroški ministri so po današnjem dolgem razgovoru z zunanjim ministrom de Murvillom obiskali Ben Belo in ostala dva ministra v bolnišnici. Poročali so jim o svojih razgovorih. Z njimi so ostali na razgovoru tri ure.
Zatrjuje se, da so maroški ministri uspeli, pripraviti z de Gaullom in z de Murvillom nekak osnutek sporazuma. Ce bo sporazum spopol-njen in če ga bodo Alžirci sprejeli, bodo francoske oblasti baje izboljšale režim za vse zaprte Alžirce v Franciji. V tem primeru bi gladovna stavka prenehala in bi
dneva so obiskali pet alžir-. eventualno določili začetek po-skih ministrov od katerih solgajanj.
...toda ?s?'ucijo v
,'io n-*?,1*, naj bi ia
Iptl z dn °žili skupno ^
'V	^ ®lm' državami.
'&£akuje pobudo Stevenson
' il^AenZ°nna' da
ifcirJA. j«‘.uerlina povzro-*Nia lal 'e' da upa,
kj jo je omenil b°U konstruk-"	■0r njegov go-
resm	j?- naj odbor
:<UaVoUc'j°, ki bi do-.V^a,	nadzorstvenega
iV^sko1^8 nai ame-
"ai	v,	lzJavo o nače-
* ,za ® a6a novemu a	|a)anja, da takoj
VzA v llpomnil je, da ,V tv bsnpLm krajšem ča-% Sti b b pogajanj, in izrisu em zagovarjal
\ *ahna- na{rt- Deial j1 L »aa 1 načrt o nad-
ltsttazor°žhvijo po-
',l«tt0*ramre!a ni m?goi
A Za>*!^ razorožitvi. ViaVnm0,Sel pa je ozna-Stv‘‘)0 razorožitev z jo**	Ponovne ob-
; k(T‘08 'na ^evenson zavr-
ristranaki pod-
b ? š na ideji o de. v« je a ‘ri bloke. Do-'k 'hite, Prinr“*'u^— —~
f^Cih^bi vanj vklju-
\ ,1*'itevPripravljen spre-ripod°dbora dese-
S60*«ih a ' Vanj vk ,df8et držav, t - h p,,8 tem predlaga SHeij^bovitev medna-
"Nha*6 s‘>e. ki bi bi-V«i, OZN. Predla-
i, 40°ZNal.?e okrepi me-
t>za mirno reše-
‘\I°*U}e 7*?1?881 je' nai
ra za ekai, k med-
I. ŠS«; ?d,stu' ip je po-
Ojnika, nai pri. A (^OVje,,, v lem smislu. 1 'ti* SteVtke jedrske po-% " W -0n označil za N*lj, r.’a»
°dS0V
9ru je Zorin
IIIIIIIMIIIIIIIIIMIIIIIMIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIII(IIIIIIIIIIIIIIIIMIIIII|||||||||||||||||||||||||||||||||tiii|ii||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||.1|||
V pričakovanju smernic vodstva KPI
Navidezno zatišje po diskusiji o temah in pomenu kongresa
«Unita» ni objavila odgovora Togliattija na kritike članov centralnega odbora - Prepoved reklame za tobačne izdelke
(Od našega dopisnika)
RIM, 15. — Po razburljivi diskusiji v centralnem odboru KPI (delen odraz te diskusije smo imeli priliko či-tati tudi v strankinem glasilu «Unitš>, nismo pa mogli Citati — in to prvič proti dosedanjemu običaju — Togliattijevega odgovora na diskusijo), je zavladalo navidezno zatišje. Zdi se, kakor da so se Togliatti in nje. govi najožji sodelavci v vodstvu stranke zgrozili nad obsegom diskusije, ki jo je potek 22. kongresa KPSZ sprožil v italijanski KP. Me-
nimo, da tak občutek ni neupravičen, če pomislimo, da je kritika nekaterih članov centralnega odbora, ki so se udeležili diskusije, zadevala tudi Togliattija samega in dosedanjo politiko vodstva stranke.
Toda nemogoče bo povsem zadušiti diskusijo «o temah in pomenu« 22. kongresa KP SZ tudi kljub temu, da je tajništvo napovedalo, da bo vodstvo KPI, ki se bo sestalo prihodnji petek, »določilo in označilo razvoj, ki ga morata (podčrtali mi: op. ur.) imeti diskusija in kampanja stranke o temah in pomenu 22. kongresa KPSZ«. V vodstvu stranke to ne bo težko, ker ima tam Togliatti večino (pa tudi tu ne bo šlo vse gladko); toda v centralnem odboru je »odnos sil« precej drugačen, kakor je pokazala tudi diskusija sama. Tu je Togliattija »rešil« Scoccimarro, ki še vedno zagovarja zastarelo kominlormovsko politiko in pomeni spričo tega tudi zanj precej sumljivo podporo.
Diskusija o poročilu Togliattija pa je zanimiva tudi zaradi tega, ker je prvič javno priznala obstoj različnih »struj« znotraj KPI: okrog Togliattija se zbira »stara garda«, ki je do sedaj opravičevala in
poveličevala vse, kar se je dogajalo v SZ (Ob smrti Stalina je Togliatti dejal v poslanski zbornici celo, da je • Josip Stalin velikan misli m velikan akcije; po njem se bo imenovalo celo stoletje«); proti tej gardi se okrog A-mendole zbira mlajša generacija, ki se je naveličala nemo požirati vse, ima oster posluh za protislovja dosedanjega »diplomatskega« vodstva stranke in zahteva temeljito reformo tako imenovanega »demokratičnega centralizma«, ki ni bil kos stalinistični degeneraciji; končno je tu še skupina zakrknjenih stalinistov (Scoccimarro, D’0-nofrio, Secchia, Li Causi),_ ki pa v stranki sicer nima večjega vpliva, vendar pa utegne predstavljati rezervo vodstva proti pritisku mlajše generacije.
Pozicije teh »struj« so torej jasno začrtane. Na reji vodstva KPI bo Togliatti -določil in označil« smernice, po katerih se mora razvijati diskusija o temah in pomenu 22. kongresa v krajevnih Strankinih organizacijah, dana bi slučajno nastale težkoče in nevarnosti tudi za Togliattija samega. Voditelj KPI se je do sedaj še vedno izkazal za spretnejšega od svojih notra-
smo mnenja, da se je od zloglasne resolucije Informbiroja do danes nabralo že toliko vprašanj, ki še vedno čakajo na odgovor, da temeljite diskusije o vseh teh vprašanjih ne bo moč več zadušiti.
Poslanska zbornica je zaključila razpravo o zakonskem osnutku, ki vsebuje novo ureditev delovnih pogodb za določeno razdobje. Minister za delo Sullo je poudaril med drugim, da to novo ureditev terjajo dvoina zahteva: »proces, ki je v teku
(Nadaljevanje na 2. strani)
 «»-------
Cmttijeve izjave o obiska v FLRJ
BEOGRAD, 15. — Delegacija naprednega zadružnega gibanja Italije, ki je pod vodstvom Giulia Cerettija obiskala Jugoslavijo, je danes po petdnevnem obisku odpotovala v Rim. Med bivanjem v Jugoslaviji je delegacijo sprejel predsednik republike maršal Tito. V izjavi tisku je Cfe-retti pred odhodom poudaril, da je pr: jugoslovanskem kmetijstvu videl koncentracijo modernih proizvajalnih sredstev, s katerimi se na socialističnih posestvih maksimalno izkorišča zemljišče s čimer se istočasno veča vpliv na individualne proizvajalce, da tudi oni sprejmejo napredni način proizvodnje. «Ta napredna pot, s katero bo Jugoslavija popolnoma uspela, je poudaril Ceretti, omogoča pot sociali-
stičnega razvoja jugoslovan-njih nasprotnikov; vendar pa | skega kmetijstva.*
[ Medtem so sporočili, da so drugih 25 Alžircev pripeljali iz zapora v Nimesu v bolnišnico, ker se je njihovo zdravstveno stanje zelo poslabšalo. Pravosodni minister je imenoval danes zdravniško komisijo, ki bo imela nalogo bedeti nad zdravljena Ben Bele in njegovih tovarišev.
Sinoči sta pisatelj Jean Paul Sartre in profesor Laurent Schwartz imela tiskovno konferenco v zvezi s petnajst tisoč Alžirci, ki so zaprti v francoskih zaporih. Sartre je izjavil, da so Alžirci začeli stavkati, ker so francoske oblasti začele ukinjati politični režim v zaporih. Pripomnil je, da zaporniki niso imeli drugega sredstva za borbo proti temu nego svoje življenje. Pripomnil je, da se nekateri dobro zavedajo, da bodo jmr-li, a vendar nadaljujejo borbo.
Zdravnik Jean D’Alsace je izjavil, da je gladovna stavka smrtno nevarna začenši s tretjim tednom gladovanja, ki se je pravkar začel. Profesoi Schwartz pa je orisal nevzdržno stanje v zaporih in jo pripomnil: »Ne pozabimo, da se neka dežela sodi po njenih zaporih«.
V zvezi z atentatom, ki je bil izvršen proti univerzitetnemu profesorju Godementu, ki je po demonstracijah Aižir-cev 17. in 18. oktobra dovolil nekemu študentu, da je v univerzitetni dvorani govoril proti rasizmu, nadaljujejo združenja profesorjev in študentov protestno akcijo. Danes je na številnih francoskih univerzah bila stavka docentov in študentov. V Parizu je stavka zavzela še posebno velik obseg Okoli tri tisoč študentov in petdeset profesorjev se je zbralo na dvorišču sorbonske univerze. Profesor Lastler je ob tej priložnosti obsodil sistematično kampanjo ustrahovanja proti univerzam. Pripomnil je. da je univerza postala tarča, ker je n-, vsem svetu simbol svobode in demokracije. Zatem so študentje in profesorji odšli v sprevodu pred stanovanje profesorja Godementa ter vzklikali proti OAS in rasizmu. Policija je skušala demonstrante večkrat razgnati, ir. je nekatere tudi aretirala, vendar pa ni prišlo do hujših incidentov. Posebna delegacija skupščine znanstvenih fakultet na Sorboni je odšla v Elizejsko palačo, kjer je predložila resolucijo, ki opozarja na atentate in grožnje proti številnim članom univerze ter zahteva, naj vlada zagotovi spoštovanje zakonitosti ter u-činkovito zaščito ljudi in premoženja pred terorizmom. Resolucija ugotavlja tudi, da nekaznovanje nekaterih zločinov lahko pripelje samo do še hujših neredov.
V Kairu je nad tisoč Alžircev, ki živijo v tem mestu, začelo danes gladovno stavko za 24 ur iz solidarnosti z zaprtimi Alžirci v Franciji. Ženi alžirskih ministrov Mohameda Hiderja in Aita Ahmeda sta sporočili, da bosta nadaljevali gladovno stavko, dokler ne bosta njuna moža izpuščena.
Arabska liga je razglasila enourno splošno protestno stavko v vsem arabskem svetu od jutri opoldne. ,
V Nevv Yorku je afriško-azijska skupina sklenila, da
bo zahtevala, naj se zadeva nujno predloži v proučitev skupščini 'OZN.
Italijanski protest v Bonnu
RIM, 15. — Italijansko zunanje ministrstvo izjavlja, da je informacija zahodnonemške a-gencije DPA, češ da je Fan-fani avgusta predlagal Hrušče-vu «poseben načrt* glede Berlina, povsem lažna in ima tendenciozni namen.
V zvezi s tem je bil italijanski poslanik v Bonnu Guidot-ti pooblaščen, da opozori za-hodnonemško vlado na ravnanje zahodnonemške agencije.  «»----------------
Grška opozicija uc priznava viadc
ATENE, 15. — Parlamentarna skupina zveze centra, ki je pri zadnjih volitvah dobila sto sedežev od skupnih tri sto, je objavila proglas, v katerem pravi, da ne priznava Kara-manlisove vlade kot zakonite vlade v deželi.
«Obsojamo nasilje in potvorbe, ki so prekršile demokratični režim v deželi, zadušile pravo voljo grškega ljudstva in spremenile ljudsko manjšino Karamanlisove stranke v parlamentarno večino in v vlado dežele,* je rečeno v pro, glasu. Dalje pravi zveza centra. da bo nadaljevala neizprosno borbo v obrambo cje-mokraciie
Močan potres v Cosenzi
COSENZA, 15. — Okrog 2. p0 polnoči so v Cosenzi občutili močan potresni sunek. Pred sunkom Je vse prebivalce zbudilo silovito bobneje. Za sedaj še ne poročajo o kaki škodi.
Dokument CGIL za 5. kongres SSZ
CCIL PROTI VOJAŠKIM BLOKOM
Dokument poudarja načelo samostojne funkcije vseh sindikalnih organizacij
RIM, 15. — CGIL je pripravila za peti kongres Svetovne sindikalne zveze poseben dokument, v katerem je najprej rečeno, da se je povečala mednarodna napetost in da so nastale nove grožnje za mir, ki so postale še večje zaradi poostrenega delovanja imperializma. Kot v drugih deželah, tako prireja tudi v Italiji delavski razred manifestacije za mir, da bi odstranil grožnjo vojne. Te manifestacije za mir se povezujejo z borbo proti velikim monopolom, proti njihovemu kolonialističnemu izkoriščanju in proti njihovemu napadu na demokracijo. Dogovori za dosego mirovnih smotrov bodo doseženi s pogojem, da se celotno sindikalno gibanje trdno poveže s terenom, na katerem deluje. Sindikati morajo biti proti razdelitvi sveta na vojaške bloke, boriti se morajo za miroljubne rešitve slehernega vprašanja s pomočjo pogajanj, razkrinkati sleherno akcijo, ki slabša mednarodni položaj.
V dokumentu CGIL se nato poudarja, da italijanski delavci zahtevajo zlasti: mirno_ in demokratično rešitev nemškega in berlinskega vprašanja, ki naj izhaja iz sedanje politične stvarnosti spričo obstoja dveh nemških držav; likvidacijo ostankov kolonializma in prekinitev s silami neokolonializma, zlasti na zahtevajo priznanje neodvisne Alžirije; izvedbo splošne in nadzorovane razorožitve s pomočjo pogajanj ter razvoj gospodarstva in socialni napredek.
Poleg tega zahteva CGIL izvajanje konkretnih ustvarjalnih pobud, ki naj se pri posameznih kategorijah in podjetjih povežejo z zahtevami po socialni in gospodarski emancipaciji. Dalje je v dokumentu CGIL obširno obrazložen gospodarski in sindikalni položaj
CGIL nato poudarja, da je osnovno načelo utrditev oblasti sindikata in njegove avtonomne funkcije, ki mora razbiti sleherni poskus podrejeva. nja režimu. To načelo mora veljati za vsa sindikalna gibanja. Prav okrog tega osnovnega vprašanja mora priti do enotnosti V okviru te enotnosti se nato lahko razvijajo in dosežejo sporazumi, ki morajo pripeljati do enotnih in koordiniranih akcij, ki naj zajamejo vse izkušnje raznih sindikalnih organizacij ne glede na njihovo pripadnost posameznim mednarodnim sindikalnim organizacijam.
V zvezi z razširitvijo Skupnega evropskega tržišča pa poudarja CGIL nujnost okrepitve in razširitve Koordinacijskega sindikalnega odbora v Skupnem evropskem tržišču v smeri enotnih odnosov med vsemi evropskimi sindikati. Proces monopolistične koncentracije v SET, ki povzroča tudi krizo v kmetijstvu, kaže, da je še bolj važen problem zavezništva med delavci in kmeti za izvajanje agrarne reforme. Ta poiitika mpra voditi borbo proti kapitalističnemu razvoju in proti oblasti velikih monopolov na podeželju in mora utrditi borbeno fronto za splošni socialni napredek in za demokracijo.
Nato se v dokumentu CGIL poudarja, da je proces neodvisnosti v afriških deželah in prebujanje v nerazvitih deželah Južne Amerike in Azije razbil kolonialni sistem in prizadejal hud udarec svetovnemu imperializmu.
Južna Tirolska pred OZN
NEW YORK, 15. — V posebnem političnem odboru O ZN se je začela razprava o Južni Tirolski. Prvi je govoril avstrijski zunanji minister Kreisky. Izjavil je, da bi morali po mnenju avstrijske vlade imenovati mednarodno komisijo sedmih članov, ki naj bi poskrbela za naglo rešitev južnotirolskega vprašanja. Ta komisija bi morala pripraviti svoje sklepe v okviru in duhu pariškega sporazuma, ki
določa med drugim, da se nemškemu prebivalstvu v bo-censki pokrajini zagotovi popolna enakopravnost z italijanskim prebivalstvom v okviru posebnih določb, ki naj zaščitijo etnični in kulturni značaj ter gospodarski razvoj nemškega prebivalstva.
Kreisky je dodal, da se Avstrija ni odločila z lahkim srcem spet postaviti zadevo pred OZN zaradi dobrih odnosov med Italijo in Avstrijo. Omenil je lansko razpravo pred OZN in poudaril, da je ta razprava pripeljala do uveljavitve pravice južnotirol-skih Nemcev do popolne enakopravnosti z Italijani ter do priznanja pravice Avstrije, da vodi pogajanja o tem. Spomnil je na določbo resolucije OZN, ki je pozivala obe strani, naj začneta pogajanja, v primeru neuspeha pa naj iščeta rešitev sporov z vsemi drugimi sredstvi, ki jih določa listina OZN in tudi s predložitvijo zadeve mednarodnemu razsodišču
Omenil je zatem izjavo, ki jo je on podal italijanskemu zunanjemu ministru Segniju januarja 1961 v Milanu in pozneje v avstrijskem parlamentu. Tedaj je Kreisky poudaril. da se res zadovoljiva rešitev vprašanja Južne Tirolske ne more doseči drugače nego z uveljavitvijo načela pravice do samoodločbe; dodal pa je, da se kljub temu avstrijska vlada v celoti zaveda, da taka rešitev ni izvedljiva, in da bi vsak poizkus rešitve vprašanja na podlagi pravice do samoodlo-čanja »vnesel hude motnje v demokratično Evropo«.
Zato je mnenja, da je treba rešitev iskati v izvedbi čl. 2 pariškega sporazuma, t.j. z uvedbo popolne deželne avtonomije za sedanjo bocensko pokrajino.
»Ce Avstrijci, je nadaljeval Kreisky, v interesu ohranitve j miru ne postavljamo zahteve po samoodločbi, moramo vendarle vztrajno zahtevati, naj
se južnotirolskemu ljudstvu prizna pravica do avtonomije. Naša zahteva je zmerna, ker prava avtonomija je izvedljiva v okviru italijanskih meja in v okviru sedanje italijanske ustave, ker njen 114. člen predvideva ustanovitev avtonomnih dežel. Prav tako bi ta rešitev bila v skladu s členord 2 pariškega sporazuma.
Zatem je minister omenil dosedanja italijansko - avstrijska pogajanja in pripomnil, da so imela neuspeh zaradi italijanske nepopustljivosti.
Dodal je, da je avstrijska vlada 4. julija poslala avstrijski vladi noto, v kateri ob-razložuje svojo zahtevo, naj bi imenovali mednarodno preiskovalno komisijo, ki naj bi ugotovila dejansko stanje. Toda italijanska vlada sploh ni odgovorila, in zato je avstrijska vlada bila prisiljena predložiti zadevo skupščini OZN, preden poteče rok za predložitev.
Glede komisije, ki jo Kre-isky predlaga, pravi, da bi njeno sestavo in njeno delovanje lahko določili na podlagi evropske konvencije za mirno reševanje sporov v zvezi s postopkom sprave in arbitraže. Pripomnil je, da pariški sporazum predvideva, da se prebivalstvu Južne Tirolske prizna izvajanje avtonomne zakonodajne in izvršilne oblasti.
Kar se tiče italijanskih obtožb, da je avstrijska vlada delno odgovorna za teroristične atentate v Italiji, je minister Kreisky izjavil, da je avstrijska vlada pripravljena sprejeti vsak čas komisijo OZN, ki naj izvede preiskavo v zvezi s temi obtožbami. Na koncu je Kre-isky pozval OZN, naj pomaga, da se najde pravična rešitev spora.
Ker ni bilo drugih govornikov, je bilo nadaljevanje razprave odloženo na jutri popoldne, ko bo govoril italijanski zunanji minister Segni.
iilMiiMiiiMiiiiimiiiiilMMitiiiiiimiimiiMiitmiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiii
Bakarič o razgovorih z voditelji PSI
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 15. — Nocoj se je vrnil iz Rima v Zagreb dr. Vladimir Bakarič, ki je vodil delegacijo Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije, ki je kot gost Socialistične stranke Italije obiskala Italijo. V razgovorih z zastopniki tiska je dr. Bakarič izjavil, da so oblike sodelovanja med Socialistično stranko Italije in Socialistično zvezo delovnega ljudstva Jugoslavije zelo različne. Kot primer je navedel medsebojne obiske delegacij voditeljev Socialistične zveze in Socialistične stranke Italije in stike ostalih organizacij, kot je na primer zadružna organizacija. Obisk delegacije Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije je po mnenju Bakariča samo ena izmed oblik sodelovanja z Italijansko socialistično stranko.
»Naše sodelovanje z delavskim gibanjem Italije se bo še nadalje razširilo,* je dejal Bakarič in dodal, da se je jugoslovanska delegacija med obiskom sestala skoro z vsemi člani vodstva PSI in imela zelo plodne razgovore o zunanji politiki, posebno glede ohranitve miru. Delegacija je obiskala razna mesta in večje število organizacij ter je imela priložnost razgovarjati se n različnih oblikah političnega delovanja.
«Lahko rečem, Je izjavil Vladimir Bakarič, da smo med našim bivanjem v Italiji bili povsod zelo prisrčno sprejeti in da smo v naših diskusijah prišli do zelo visoke stopnje medsebojnega razumevanja.« Bakarič je poudaril, da se je pri teh razgovorih pozitivno ocenila beograjska konferenca vloga nevezanih držav, njiho-
-rrrm-
Trrrr?77
77777
m
s
— Na 22. kongresu smo razkrinkali albansko partijo. Ali niso to storili Jugoslovani že da: no prej?
— Vidiš, tavarišč, zato so pa oni revizionisti. Zakaj niso počakali na 22. kongres?
vi napori za ohranitev miru kakor tudi napori za popolno osvoboditev kolonialnih narodov, V razgovorih so se prav tako približale ocenitve odnosov do različnih tendenc v delavskem gibanju Zahodne Evrope. ((Italijanski socialisti, je rekel Bakarič, bodo razpravljali prav tako o svojem sodelovanju s komunisti, socialdemokrati -in demokristjani posebno na področju občinskih uprav.*
B. B.
Začasna ustava
n« • •
birije
DAMASK, 15. — Danes so objavili začasno ustavo Sirije, ki bo predložena v reieren-dum 1. decembra.
Na podlagi začasne ustave bo morala nova ustavodajna skupščina, ki bo izvol„ena isto. časno z referendumom, imenovati svojega predsednika in nato izvoliti predsednika republike, katerega mandat bo trajal pet let.
V pričakovanju uveljavitve doKončne ustave bo sestavlje. na nova vlada, ki bo imela izvršilno oblast v skladu z u-stavo od 5. septembra 1950, ki je bila v veljavi v trenutku združitve Sirije z Egiptom.  «»------------------
Ukinitev sankcij proti Man Domingu?
VVASaiNGzvN, 15. — Arne-rišsa vlada je predložila posebni kom,siji za San Domingo Organizacije ameriških držav (OSA) osnutek resolucije, ki predlaga delno ukinitev gospodarskin sankcij proti San Domingu, ki so jih uvedli preteklega januarja. Resolucija navaja napredek, ki so ga na San Domingu dosegli na poti demokratizacije režima, hkrati pa priporoča, naj se še nadalje spremlja razvoj položaja, preden bi sprejeli sklep, da vlada San Dominga «ne predstavlja več nevarnosti za mir in varnost ame-rišsega kontinenta*.
 «»-------
MEKSIKO, 15. — Nehru je prišel nocoj v Meksiko, kjer ho ostal tri dni na uradnem obisku
LONDON, 15. — Britanski državni podtajnik za trgovino je sporočil v spodnji zbornici, da se bodo v kratkem začela angteško-sovjetska trgovinska pogajanja. Junija so hritanski predstavniki predlagali, naj se celotna vrednost trgovinske izmenjave med o-hema državama prihodnje leto Dodvoji.
 «»-------
ADIS ABEBA, 15. — Etiop-ski tisk javlja, da je bij sklenjen sporazum s sovjetsko vlado za zgraditev petrolejske rafinerije v Asahu. Stroški bo. do znašali 30 milijonov dolarjev. Delo se bo začelo v kratkem.
Nadalje vanja
OZN
(Nadaljevanje s 1. strani)
V odboru za skrbništvo sta včeraj govorila voditelja osvobodilnega gibanja Gvineje in Kapverdskih otokov Henri Labery in Jean Ko-Gomis.
Labery je izjavil, da je njegovo gibanje odločeno napraviti konec sramotnemu izkoriščanju prebivalstva v Gvineji in na Kapverdskih otokih, in je dodal, da bo to gibanje sprejelo pomoč, toda brez političnih pogojev.
Izjavil je, da je v Gvineji in jia Kapverdskih otokih 99 odstotkov domačega prebivalstva nepismenega, ker portugalske oblasti ne dovoljujejo izobraževanja domačega prebivalstva. Dalje je Labery izjavil, da so pogoji na otoku sedaj slabši kakor pred petdesetimi leti, in je dodal: t?Naše prebivalstvo je pripravljeno u-preti se tudi jutri, če bomo to zahtevali. Toda nočemo, da bi se v Gvineji ponovilo to, kar se je zgodilo v Angoli. Ce pa bomo prisiljeni, bomo nastopili.#
Labery je nato zahteval, naj OZN pozove Portugalsko, da preneha zatiralne ukrepp v Gv;neji, ter naj v to deželo od'de posebna komisija OZN, da prisili Portugalsko, da izpusti politične zapornike ter da s pomočjo pogajanj prizna neodvisnost Gvineje in Kapverdskih otokov. Ko-Gomis se je pridružil temu, kar je izjavil Labery,
V glavni skupščini so včeraj ponovili glasovanje za nestalni sedež v Varnostnem svetu, ki pripada do konca leta Turčiji. Romunija in Filipini se potegujejo za ta sedež, toda do sedaj ni nobena dobila potrebnih dveh tretjin glasov. Zato so nadaljevanje glasovanja odložili na poznejši čas.
Zatem je skupščina izvolila Indijo in Jugoslavijo v gospodarski in socialni svet OZN.
Afganistan, Cejlon, Irak, Jugoslavija, Maroko, Nepal, Nigerija, Sudan in Venezuela so predložile finančnemu odboru OZN resolucijo, s katero pozivajo, naj ima vsaka država članica vsaj pet mest v uradih OZN, da se zagotovi pravičnejša zemljepisna razdelitev teh mest.
Sovjetski stalni delegat v OZN Zorin je poslal glavnemu tajniku pismo, v katerem obtožuje ZDA, da so krive, ker ni še začel delovati odbor OZN za vesolje, ki je bil ustanovljen pred dvema letoma. Zorin dodaja, da ZDA in njih vojaški zavezniki nasprotujejo sovjetski tezi o sestavi tega odbora, katerega naloga je proučiti uporabljanje vesolja v miroljubne namene. V odboru je sedaj 27 članov (12 zahodnih predstavnikov in 7 vzhodnih predstavnikov).
I tali j
a
njegovem mnenju morali pripraviti »organski načrt# za gospodarsko obnovo in razvoj o-toka. Tudi komunist Gianquin-to je kritiziral vladni načrt in dodal, da v tej obliki »omejuje avtonomijo dežele#. Razpravo bodo nadaljevali jutri.
Komisija za higieno in zdravstvo je v zakonodajni instanci odobrila zakonski predlog, ki prepoveduje vsakršno reklamo domačih in tujih tobačnih izdelkov; kršitelji se kaznujejo z globo od 20 do 200 tisoč lir, v primera pora: vnega prekrška pa od 200 tisoč do 2 milijona lir.
A. P.
Velika izguba za slovensko medicinsko znanost
Akademik Božidar Lavrič včeraj v Ljubljani umrl
Med vojno je bil glavni kirurg JLA in organiziral je kirurško službo na osvobojenem ozemlju - Bil je elan številnih znanstvenih ustanov in nosilec mnogih odlikovanj
Resolucija treh
v zvezi s Kongom
LJUBLJANA, 15. — V ljubljanskem sanatoriju Emona je umrl danes zjutraj po dolgi bolezni ugledni slovenski kirurg, akademik prof. dr. Božidar Lavrič.
Prof. dr. Božidar Lavrič se je rodil 10. novembra 1.
(Nadaljevanje s 1. strani)
v vsem zahodnem svetu in ki skuša spremeniti delovno razmerje iz izključno pogodbenega razmerja v popolnoma socialno razmerje; po drugi plati pa potreba po utrditvi položaja, v katerem se nahajajo delavci nasproti delodajalcem znotraj podjetja#. Po govoru ministra so poslanci odobrili pcedine člene osnutka, nato pa so celotni zakon odobrili z 298 glasovi, proti pa je glasovalo le 21 poslancev.
V senatu so začeli z razpravo o načrtu za gospodarsko obnovo Sardinije. Poročevalec manjšine Lussu je nred-očil gospodarsko-socialni položaj Sardinije in govoril o kmetih, delavcih, poljskih delavcih, spolovinarjih in tudi malih posestnikih, ki vsi zapuščajo zemljo, ker ne more nuditi zaposlitve. Lussu je kritiziral vladni načrt, ker gre pri tem za »izredni program#, za Sardinijo pa bi po
NEW YORK, 15. — V Varnostnem svetu so Cejlon, Liberija in ZAR predložile načrt resolucije, ki pooblašča glavnega tajnika OZN, da začne odločno akcijo in da po potrebi uporabi tudi silo za aretacijo plačancev v Katangi. Resolucija obsoja secesionistično delovanje katanških pokrajinskih oblasti ob pomoči od zunaj in ob pomoči tujih plačancev. Dalje obsoja oboroženo delovanje proti Združenim narodom in njihovemu osebju ter poziva glavnega tajnika, naj prepreči, da bi se plačanci, ki bodo izgnani iz Katange, mogli vrniti, vse države članice pa poziva, naj ne podpirajo odcepitve Katange materialno in na kateri koli drug način.
Glavni tajnik OZN U Tant je poklical predstavnika OZN v Katangi 0’Briena v New York na posvetovanja. Ta je že odpotoval iz Elisabethvilla. Prav tako je v ta namen odpotoval v New York poveljnik čet OZN v Kongu general McKeown.
0’Brien je potrdil, da so enote kongoške vojske vkorakale v Albertville, ki je največje mesto v Severni Katangi. Predstavnik plemena Ba-luba Ilunga Mivamba je prevzel oblast in je postavil občinsko upravo odvisno od o-srednje kongoške vlade.
Predstavnik OZN je nocoj izjavil, da je glavni tajnik OZN U Tant sklenil osebno zanimati se za novi položaj v Kongu in je pooblastil predstavnika OZN v Kongu, da sprejme »vse mogoče ukrepe za vzpostavitev reda in zakonitosti# v Severni Katangi in v Kindu (pokrajina Kivu).
Včeraj so ob navzočnosti več tisoč domačinov ustoličili v Albertvillu novo oblast. Med svečanostjo je poveljnik kon-goških čet pozval prebivalstvo, naj bo mirno, in je dodal, da bodo Evropejci, ki bodo ostali na svojem mestu, dobrodošli. Napovedal je stroge ukrepe proti vsem, ki bodo nosili orožje.
V zvezi s trinajstimi italijanskimi letalci ki so jih v Kindu ujeli kongoški vojaki, se je U Tant razgovarjaj danes z italijanskim zunanjim ministrom Šegnijem. Ta se je razgovarjal tudi s kongoškim zunanjim ministrom Bombo-kom. Iz Rima pa je odpotoval danes z letalom v Kongo general italijanskega letalstva Alessandro Cerutti.
General Lundula se je danes popoldne vrnil v Kindu, da skuša še enkrat doseči izpustitev trinajstih italijanskih letalcev, ki so jih kongoški vojaki ujeli v soboto misleč, da so belgijski padalci, ker so govorili francoski. Predstavnik OZN je izjavil, da bodo nastopili s silo. če bo tudi današnje posredovanje, kakor včerajšnje, brez uspeha. Včeraj je Lundula odšel v Kindu s kongoškim notranjim ministrom in s civilnim predstavnikom OZN v Stanleyvillu. Predstavnik OZN je izajvil, da je morala celotna delegacija odpotovati v vsej naglici v Stanley-ville. Lundula je dosegel samo, da so se kongoški vojaki u-maknili z letališča, ki je seda; spet pod poveljstvom malajskih vojakov, ki so v sklopu OZN. Kar se tiče italijanskih ujetnikov, je polkovnik Pa-kassa, ki vodi kongoške čete v Kindu, izjavij da so zbežali.
Popoldne je predstavnik OZN v Leopoldvillu izjavil, da se pogajanja za izpustitev italijanskih ujetnikov nada. ljuje.
1899 v Novi vasi pri Rakeku kot sin kmečke družine. Po specializaciji na kirurški kliniki v Parizu je služboval v Šibeniku, Zagrebu in Mariboru. L. 1943 je postal primarij kirurške klinike v Ljubljani in izvoljen je bil za rednega profesorja na tedanji medicinski fakulteti.
Takoj ob začetku okupacije je Lavrič stopil na pot revolucionarnega borca za svobodo. Pod njegovim vodstvom so se na ljubljanski kliniki šolali mladi kirurgi. Prof. Lavrič je osebno operiral in zdravil ranjene partizane in je bil najuglednejši agitator osvobodilne borbe med zdravniki. Po pobegu iz internacije v Italiji se je Lavrič priključil borcem italijanskega partizanskega gibanja. Decembra 1944 je prispel v Beograd in postal glavni kirurg Jugoslovanske ljudske armade. Tu mu je bila zaupana organizacija kirurške službe na osvobojenih delih jugoslovanskega ozemlja.
Svoje veliko znanje in izkustvo si je dr. Lavrič pridobil v največjih svetovnih medicinskih središčih. V sodelovanju z angleškimi, sovjetskimi in drugimi kirurgi je prinesel v Jugoslavijo moderno kirurško znanost in istočasno postal učitelj ter vzgojitelj mladih kirurških kadrov. Prof. Lavrič je postal pionir slovenske medicinske znanosti; V Sloveniji so po njegovi zaslugi zrasle nove medicinske ustanove, Ljubljana pa je postala znano središče moderne kirurgije. Prof. Lavrič je bil prvi slovenski kirurg, ki je uspešno opravil operacijo na odprtem srcu z aparaturo, ki so jo izdelali njegovi sode-
lavci. Za svoje veliko delo je prejel tudi Kidričevo nagrado.
Pokojni Lavrič je bil tudi podpredsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti in istočasno častni član Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu in Srbske akademije znanosti v Beogradu. Bil je prav tako častni doktor univerze v Nan-cyju.
Akademik prof. Lavrič je
področju sodobne kirurgije in v organizaciji zdravstvene službe in za svoje humano delo je bil odlikovan z Redom zaslug za narod prve stopnje, Redom dela prve stopnje, Redom bratstva in enotnosti druge stopnje, Redom jugoslovanske zastave in mnogimi drugimi odlikovanji.
Pogreb posmrtnih ostankov preminulega akademika Lavriča bo v petek na državne stroške. Ob smrti prof. Lavriča so poslali sožalne brzojavke njegovi soprogi med drugimi predsednik Tito in podpredsednik zveznega izvrš-
liis
V/N/S/V
Revija «Umana»
bil nosilec spomenice 1941. leta. Za svoje pionirsko delo na | nega sveta Edvard Kardelj.
«........................................  I...................................................mn lil 11 n..Hlinim...........im...................liilllimiillllll..m......imuni
V gozdovih okrog Los Angelesa so se spet razbesneli hudi požari, ki so zajeli mnogo stanovanjskih hiš. Dva policaja in neki časnikar so rešili dva otrcka, ki sta ostala v domači hiši, ne da bi se mogla sama rešiti iz goreče hiše
V narasli reki Lambro pri Paviji
Štirje možje so izginili v valovih ko se je hrod sredi reke prevrnil
Žena brodarja je možu odsvetovala, da bi šel z brodom čez reko Od sedmih oseb na brodu so se tri rešile
PAVIA, 15. — Minulo noč se je prevrnil brod, ki povezuje Torre d’Arese in Valero Fratta preko reke Lambro in pri tem so utonili štirje delavci. Do nesreče je prišlo blizu Cachina Sacchella. Žrtve te nesreče so: 44-letni Santo Tesorini, 23-letni Giulio Viani, 28-letni Dante Maschi in 32-letni Antonio Bossolini. Trije njihovi tovariši pa so se rešili.
Večina delavcev je bila zaposlena pri podjetju »Boni# v Lodivecchio, ki se ukvar-
ja s podiranjem drevja na
1„„,ii.niii.iiiiiiiimiiiiiiiini»n»»»»»'imm»«HimiiiHimH»»""'»"" .
Jacgueline
za mir n
WASHINGTON, 15. — Zena predsednika ZDA Jacqueline Kennedy in žena sovjetskega premiera Nina Hruščev sta pozvali vse ženske sveta, naj zastavijo ves svoj vpliv za ohranitev miru v svetu.
Zeni dveh najvišjih voditeljev na svetu sta izrazili svoja gledišča v odgovorih, ki sta jih dali neki ameriški pacifistični ženski organizaciji, ki ju je pozvala, naj se zavzameta za prekinitev oboroževalne tekme.
Jacqueline Kennedy je rekla: »Svoj veliki vpliv moramo zastaviti za ohranitev miru na svetu. Kot matere nas zaskrblja zdravje in blagostanje naših otrok in mož#.
Nina Hruščev pa je rekla, da smatra za nujno »boriti se za splošno in popolno razorožitev#. Ko bo ta cilj dosežen, »bomo izločili atomsko nevarnost in stalno grožnjo miru#. In tedaj bodo matere mogle brez strahu misliti na bodočnost svojih otrok.
de-
ko-
cu oktobra povečala za setkrat v primerjavi s ličino sredi poletja. 12. novembra pa je radioaktivnost bila za 35-krat večja kot. poleti. Kljub temu pa ta zastrupljenost, ki jo povzroča radioaktiven dež, še ne predstavlja neposredne nevarnosti.
Ozračje na Koroškem	pa
kaže razmeroma majhno	po-
večanje radioaktivnosti, kar se razlaga z dejstvom,	da
pogosto deževje čisti zrak.
  n» —
Hud potres toda kje?
Radioaktivnost na Koroškem
DUNAJ, 15. — Iz Celovca poročajo, da se je radioaktivnost rastlinstva in tal v raznih krajih Koroške ob kon-
iMmmr
FAENZA, 15. — Instrumenti observatorija Bendandi so registrirali izredno močan potres, do katerega naj bi prišlo približno 9.600 km daleč od Faenze. Tresljaji so se za-čeli ob 8.28 s celo vrsto začetnih znakov, ki so se vedno bolj večali in dosegli vrhunec 40 minut pozneje, ko so se valovi pokazali v vsej svoji veličini, in to prvenstveno smeri jugovzhod. V zelo oddaljenem središču potresa e po mnenju strokovnjakov observatorija Bendandi mora. lo priti do strahotnih posledic potresa.
Tudi seizmografi v Tarantu in Paviji so zabeležili sunke potresa, ki bi moral biti nad 9000 kilometrov daleč v smeri proti vzhodu.
Na Švedskem so postavili e-picenter v oddaljenosti okrog 7550 kilometrov od Uppsale. V Nevv Yorku so ugotovili, da bi moral biti potres oddaljenosti okrog 9.280 kilometrov v smeri proti Mon goliji, v Bostonu pa so kot verjetni epicenter določili Ku-rilske otoke severno od Japonske.
Z železniške postaje Genova - Peglj Je neki vagon, ki se je iztiril, padel na Ul. Varenna. Prav v tistem trenutku ni bilo na tistem mestu nikogar in t»ko se je nezgoda, ki bi lah-' ko imela kaj hude posledice, končala brez kakih žrtev ali posebne škode
Teden dni čitanje Eichmannove obsodbe
posestvu Sacchella, kjer delavci začasno tudi spijo.
Skupina delavcev je prosila brodarja, naj bi jih prepeljal brodom čez reko v neko gostilno v Torre d’Arese. O-menjeni Tesorini, ki je bil brodar, ni bil nad njihovim načrtom navdušen, vendar jo pristal. Lambro, ki je sicer komaj 30 metrov široka reka, pa je bil zaradi močnega deževja močno deroč in ko je bil splav skoraj sredi reke, se je močna jeklena žica pretrgala in brod je bil prepuščen samemu sebi. Vodovje ga je prevrnilo. Štirje moški so takoj izginili med vodovje, trem pa je uspelo priplavati do obale. Njihovi klici na pomoč so privabili prebivalce kraja, ki so trem delavcem pomagali iz vode. Na kraj nesreče so prihiteli tudi karabinjerji in gasilci iz Pavie, ki so začeli iskati trupla utopljencev.
Do sedaj niso našli niti e-nega trupla. Deroča voda jih je verjetno odnesla daleč navzdol.
O nesreči so se izvedele še neke podrobnosti. Ko je zvonec poklical brodarja Tesori-nija, ki je bil v okolici cenjen mož, mu je žena odsvetovala, da bi se spustil na naraslo reko. Tesoriniju pa se je zdelo, da lahko vseeno opravi težaven posel. (Kdor je uporabljal brod, si je prihranil kakih 12 km do najbližjega mostu.) Tesorini je že prepeljal prvo skupino ljudi, ki so potem odšli po svoji poti, nato pa se je vrnil še po druge. Brod je bil brez vesel in brodar ga je poganjal tako, da se je prijemal za vrv, napeto čez reko ter pritrjeno na eni strani na neki drog na drugi strani pa na drevo. Ko pa je bil brod sredi reke, je popustila vrv, pripeta za drevo. Brodar se je trudil, da bi se obdržal za vrv, pripeto na drugem bregu reke, toda to mu ni uspelo, kot je povedal eden izmed tistih, ki so se rešili. Vrv je Tesoriniju kmalu ušla iz rok in čoln je bil prepuščen valovom, nakar se je kmalu prevrgel.
Na vpitje matere, ki je nesrečo na reki bolj slišala kot videla, sta pritekli k reki tudi hčerki Tesorinija, 15-letna Maria Rita in 9-letna Luigina.
Tesorini je bil že štiri leta v službi pbčine kot brodar, konec leta ’ pa je nameraval to delo opustiti. Imel pa je že pripravljen velik hlod, ki ga je hotel namestiti kot kra-jišče za vrv namesto starega in ne več zanesljivega drevesa.
 •«»-------
škaf, poln vroče -vode, pripravljene za pranje. Padla je v vodo in Se tako opekla, da je danes zaradi opeklin v bolnišnici umrla.
Ponarejeni bankovci za deset dolarjev
NEW YORK, 15. — Ameriška tajna službaf je včeraj sporočila, da. j.e mesto, Nevv York dobesedno preplavljeno z 10-dolarskimi potvorjenimi ban-
kovci, ki so tako dobro ponarejeni, da jih ljudje ne morejo ločiti od pravih 10-dolar-skih bankovcev. Načelnik tajne službe James Rowley je izjavil, da je stvar zelo resna in njegovim agentom še ni uspelo odkriti izvora te »poplave#. Po njegovem mnenju kroži po New Yorku od 21. septembra dalje najmanj za 15.000 dolarjev potvorjenih bankovcev. Policija namerava začeti s kampanjo, da bi poučila ljudi, kako se ločijo ponarejeni bankovci od pravih.
uiiiMiiiitmmim nimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiuimiimimmiimiiiimimmiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiimii
220 žrtev orkana
MEXICO CITY, 15. — Orkan »Tara#, ki 'je divjal’- po pači-fiški obali Mehike' vse od Uuerrepa .do Acapulcaj je, ter-, jal do sedaj najmanj 220 mrtvih, dočim je bilo na stotine ranjenih. Več sto ljudi pa je izoliranih. V mestu Nuxco so našli do sedaj 167 trupel, v drugih krajih pa 54 trupel. Vendar pa računajo, da bodo odkrili še več trupel, posebno na izoliranih področjih, od koder prihajajo po radiu obupni klici na pomoč. Vsa pacifiška obala je utrpela o-gromno škodo in razdejanje, mnogo naselij je pod vodo in velika področja so povsem izolirana, tako da morejo do njih le' z letali. V izolirane kraje odmetavajo s padali
Poskus samomora gledališke igralke
JERUZALEM, 15. — List »Davar# piše, da se bo začelo branje razsodbe v Eichman-novem procesu 4. decembra in bo trajalo en teden. Najprej bo izrečena razsodba o krivdi bivšega polkovnika SS, nekaj dni pozneje pa se bo sodišče izreklo o kazni. Kot je znano, upošteva izraelski zakonik smrtno kazen za vojne zločine.
Deček je padel pod traktor
MORTARA, 15. — Giancarlo Pregnolato iz S. Angela Lo-mellina, star 13 let, je včeraj sedel na traktor, ki je bil poln vreč riža. Iz neznanih razlogov je šolar padel s traktorja in težka kolesa so ga zmečkala. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer je kmalu potem izdihnil.
RIM, 15. — Gledališka igral ka Clara Ribolla, stara 26 let, po rodu iz Neaplja, je skušala v svojem stanovanju v Ulici Monte Tomatico napraviti samomor. Zaužila je večjo količino uspavalnih sred stev in si je prerezala žile v zapestju. Dve njeni prijateljici, ki sta prišli na obisk sta jo našli na divanu in jo pospremili takoj v bolnišnico, kjer so zdravniki napovedali, da bo že v treh dneh okrevala.
 «»----------
Deklica je umrla ker se je oparila
PESARO, 15. — Predvčerajšnjim se je 3-letna Mara For-
lani igrala na dvorišču pri svojih dveh tetah; njena mati je namreč v bolnišnici za-radi operacije. Poklicali so jo in deklica je pritekla v kuhinjo. Toda zaletela se je v
zdravila in hrano. Iz prestol-nice je šlo v opustošene kraje več helikopterjev. Po prvih ocenah znaša škoda najmanj 25 milijonov pezosov, torej skoro poldrugo milijardo lir. _— «»-------------
Že zgodaj nesrečen v ljubezni
Pred kratkim je izšla nova številka tržaške revije Umana (7-8, sept.-okt.). V tej številki sodelujejo Marta Gruber, Ugo Spirito, Rene Huyghe, Aurelia Gruber Benco, Oliviero H. Bianchi, Laura Satta Boschian, *Fran-cesco Tenze, N. Nichea, G. Devescovi, D. Dardi, G. Van Woudenberg ter nekateri drugi označeni s kraticami in psevdonimi. Na začetku številke pa so trije sestavki uredništva. Tako se v prvem članku uredništvo ozira na prvih deset let, odkar je bila revija ustanovljena, drugi članek pod na-slovom Non uccidere ne es-sere uccisi je kratek političen pregled zadnjega časa, tretji II cambio della guar-dia pa govori o zamenjavi na mestu generalnega vladnega komisarja. Nadaljnja dva članka nista originalna, za to revijo napisana, temveč sta povzetka iz člankov, ki sta bila objavljena v Sansonijevi reviji Studi politici in v francoski Les Annales. Prvi je E’ la no-stra una nuova epoca? po članku Uga Špirita, drugi pa Nuovi problemi della civil-ta, ki ga je napisal Rene Huvghe. Aurelio Gruber Benco je objavila Incontri con G. B. Angioletti, Luigi Russo e Lionello Venturi, ki so trije kratki zapiski o imenovanih umrlih kulturnih delavcih. O prvem piše tudi Oliviero Honore Bianchi pod naslovom Angioletti, spirito europeo. Pod naslovom Ezechiele ha «vi-sto» i dischi volanti? je objavljen prevod prvega poglavja biblijskega preroka. Laura Satta Boschian piše Chi era Belinskij? France-sco Tenze je avtor članka Arte e rivoluzione tecnica nella ceramica di Armando De Santi. Med recenzijami pa objavljajo. Nicold Nichea, La personalita e l’opera di Italo Svevo in un saggio di Bruno Maier; Dino Dardi, Anonima Triestino:	II Se-
greto; Guido Deuescoui, U-oerto Paolo Quintavalle: Tutti compromessi; Gerda Van Woudenberg pa poroča u holandskem prevodu italijanske lirike, ki ga je priredila Catharina Ypes in je izšel v Haagu. Dino Dardi je napisal še La Poesia di JSnnio Emili. V številki je te nekaj drugih sestavkov.
MILAN, 15. — Komaj 16-leten deček iz Rima je pobegnil od doma in policija ga je našla vsega mokrega in lačnega v Milanu. Ko so ga na policiji vprašali, zakaj je zapustil dom in starše, je rekel, da je to storil zaradi tega, ker ga je — dekle odklonilo.
Sartre in drugi za alžirske zapornike
PAR1JZ, 15. — Filozof in pisatelj Jean Paul Sartre in druge znane pariške osebnosti so imele včeraj v nekem pariškem hotelu tiskovno konferenco, posvečeno gladovni stavki zaprtih Al-žircev. Potem ko je rekel, da je ta stavka posledica poostrenega režima političnega zapora alžirskih musli-
manov, je
Sartre
izj'
tonit
«Za borbo proti vse] Z“P
imeli ^
niški upravi niso »	•„	jfr
gega kot svoja zivljen kateri so	na tem,	#1,
jo, vedo	to in	k0.,
daljujejo	gladovno	^
Sartre je	potem PoU	oj	j#.
v francoskih etpojrj1 ^
lo nikoli kake bor ^
mumij*
borbe t»
razmerij, in je Francozi ne smejo ^ vati svojega vsakiaon Jfj. la ter zapirati 0C1 i2vlj‘
ia ieT	-	.	j2i-ur
stvom, da 15.000 0 gladovno etavko.^J^ m"0®0
številke so seveda je o®-manjše: 3900.) Sar ^	jjir
Na levi stranj je «1500», ukraden malo pred 10. uro zvečer. Na cesti Torino-Plnerolo se je zaletel v drugi avto, ker ga je na ovinku zaneslo. Pri tem se Je 20-letni vozač ukradenega avtomobila toliko poškodoval, da je kmalu v bolnišnici umrl, njegov tovariš je ranjen v bolnišnici in prav tako sta ranjena zakonca, ki sta se vozila v «1100»
tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiMiiiiniiiitiiiiiiiiKKoiniiiiiiiiiiiiiiiiintiiiiiiniiiiuiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiMitiiiiiniiiiiiiiiMMiiiiiiii
Dva znanstvenika iz ZDA sta pobegnila na Vzhod
SEATTLE (ZDA), 15. — Dva ameriška znanstvenika, profesorja na vseučilišču v Seattlu, in sicer zakonca Charles in Josephine Junge, sta zbežala na Vzhod. Tako piše dnevnik »Post-Intelligence#, ki izhaja v Seattlu. Pisec članka Robert Cour piše, da sta znanstvenika, ki sta strokovnjaka za biologijo, več let delala na vseučilišču v Seattlu. Letos 15. septembra pa sta se s svojim 13-letnim posinov-ljencem odpeljala za nekaj časa na počitnice v Evropo in se najdlje ustavila na Dunaju.
Po pisanju dunajskih časo-
pisov sta na Dunaju ostala do 2. t.m. Ob odhodu sta izjavila, da odhajata v Kopen-hagen, toda tja nista prispela, pač pa ju je Robert Cour staknil v Pragi in stopil z njima tudi v telefonski stik. Na njegov telefonski poziv je odgovorila Josephine Junge, ki mu je iz Prage odgovorila, da je že pisala domov. Na vsako vprašanje, ki ji ga je Cour postavil, je gospa Junge odgovorila, da nimata z možem kaj odgovarjati ali kaj dodati. Na vprašanje, ali se nameravata vrniti v Seattle, je gospa Junge odgovo-
re: 3900.) Sa** o
ranja ter pristavit
tožil francosko	«1*
bo ’v°r*U
iti!*'
da gotovo ne - - ^ dokler ne bo Pre med zaporniki.
Glavni urednik t's ^tra moignage
chretien* „ Burges je v zlasti podčrtal uk	far«
terimi so v zadnl gela 111 poostrili zapor Be orjJ<* drugih njegovih ter vse množice
afriških zapornikov.
Italijansko 0(t!iltOV,aJffiU francoskemu «ždeznl literatu
PARIZ, 15. -	je *
veleposlanik v ..ajjati* ročtl odlikovanje 11 ^lel* republike Rogetn inženirju francos > pr nic. Odlikovanje )f fcwjii*r let prejel za sV01' 2a,f na dela, med drug ^o!(n man «La pire des {WJ»!'
ki bo objavljen
“'V>
pomlad, in
revije «La vie	ske
je edvojčeki, it	,
vije eVoci della to ^
. uiTlC' Znanstveniki m 0#i
proti jedrskim P05 ^
n1*
NEW YORK, 15.	„.
uglednih ose
katerimi je tudi t’ec
'vuvv' ■ j .	je	“
vih nagrajencev,	j,
predsedniku
jtenneo
smo, s
katerim 0«	;
n„vnh obno
naj ne dovoli °u^epra^
skih poskusov.
prsmo
nedpja, pa Po£iplS(jržil(*
iIdrsko L
vajo, naj se vse p razpolagam z !edrS. *
gijo, vzdrže skega poskusa, ^ 0 j
skih poskusih. Pt
pisali: Francois	s	f
bert Schiveitzer, i .
Lord Boyd-Orr £0!
trond Rnssel	C*J
Martin Bub er, p“ js-G® B ock Chisholm,
Chan.
Italijanski ki jih snemajo v
BEOGRAD, 15'
italijanskih fUm° 5 & m daj v Jugoslaml 'nSj.jli f.,, vanjem j«0.oSj. ,j fH*"
skih družb bodo 1 ^ po tehnični p!fl /tfll cijski. Za dru f« J ternational Film	j
Leopoldo Savon	0ja :
na se nadaljuješ' Palance
Se!,gefo\c°5r
Giovanna Ra !}.nant'" / Miha Baloh, gooP /
nantmi. Roberto
žira film uThera^p
barov» «P. l-,er0m‘ j,i\ fica); igrajo JeT p land, Lisa Gasto
Livio Lorenzon.Vf ^A
mara in Pik 'jratl’1 ji
'JuliKClZVnga r&A
nuje film, ki 0f .-i ™
igrajo pa P" Gor°" p Ro jo, A. Lane,	(rj,	f
chell	Mario	pard'	I
Lulli in Fra nUlb<>’> J' filmu	«Taras	,0	(
režira Ferduf^J igrajo	Vladimir	J(„p J	<
sanna Schiaffiu°’:„
cois Porou. in Huc
Silvio
nta " Lattuada, ki Je,
Sani«* i^r
rila s kratkim «Ne». Ko pa ji je Cour postavil vprašanje, kakšne načrte imata za v bodoče, mu je zaprla telefon.
Funkcionarji vseučilišča v Seattlu so izjavili, da so že vedeli, da znanstvenika ne nameravata nadaljevati svoje dejavnosti na vseučilišču v sedanjem akademskem letu in da so ju zato s seznama že črtali.
Charles Junge se je rodil 1915. leta v nekem mestecu Pensilvanije, doktoriral pa je 1937. v Pittsburghu. Med vojno je služil v sestavi mari-nes.
Jugoslaviji,
(Zebra Film)i pfOjo' DnnlO . #- SP Dani
les Vanel, tra )rt ^
Marina
Gajoni.
Vladk V
m k0 (Ci<$A
n» 1
film .Samson’ K f zioni ^ssocio	,
režiser je Gta pPfTp
lini, igralci Pa	,
„ rnreth	p'.1/*
Bngitte CoreV■
Carlo Tamber	Qt ^
rendt in Ser	O
Seveda se v ^^ ci ne nahajal et , ‘ goslaviji, reJ s odigrajo 5,mPI(JcJ»■ go in spet o
jK||C .ni®
Mnogo P° ,0\f / toda malo »
MILAN, l5.
a m, - id r i>y natečajo- iiiK, fr
nega
leto razpis6^
oi°:yy.
di za štiri
se
p’ I'
ležilo 651 aV[°SK 'l!f'
niške zbirke,
ja, ki Je zbirke, je nagrade s^e
"‘“■k
Rigotti i*
Mo11
Pim,
Sulvatore • in	0
iz Palerma
Rotondi iz. zo jt-'1
no. Natečaje v*1 ,l> /
novel pa $e	1'	i*
piscev. Naf> 1 i* Mario Petro'otiC' ter Alfreda vina.
A
ČETRTKOVA ČRTICA
IVO AND
sončni strani
Je bila "»ela j, •jeni
desetposteljna celica Pravokotne oblike in dve veliki okni obr-^ naravnost proti vzho-•ta ^TaV zarad’ tega, ker odpirali pogled na e atestje, je bila preko o-lca™h rešetk ’08ta železna l(j pa’ ta železna zastekli-j. ,ni mogla zadržati sovca, Je usalco jutro stkalo po * Vse do postelj in na-iCfe116 stene’ dve dolgi in
razpeta se mreža. Ven-
'trte '» to t»e
preprogi nekoliko za-svetlobe. To blagodat razkošje smo uživali
Predpoldne. Proti P°i"
so se sončne preproge naglo krčiti, kakor da
‘hetu ?»čele
* jih nekdo vlekel nazaj. . )e sonce doseglo zenit, 5 zadn'li krajček svetlobne-ifco Pre?poste^n^a zdrsnil
‘Vitice in izginil nekje r^.°hotni svetlobi, ki se je j„ lVa^a Po svobodnem de-t ^*znanega mesta in se zlil ■ D kakor potoka v morje, je eSet*Qs ie bilo in večina jernT 710 ravnodušno spre-čim° ° ta	sv°b°de, do-
trQ STno tni mlajši vsako ju-po es^rPno čakali sonce in Qli alt pa se sprehajali
izmed svetlobnih pa-°r v najlepšem vrtu.
u enem "okah
Hjj n! vaše celice v tretjem , r°Pin sta nam nudili •trn na skrivnostne pr o-|tjlln®. vrtove, na strehe niz-p(|a !s- ®a njimi pa sta ki-!W ° neb° zvonika in ja-jt l’ H sta se nam zdeli Tacta^° negibni. oJ,2 ? torej bilo naše Hr„nle: vse svetlo in pru-lejlj:0, a nič jasno, nič do-te Bo- Z desnega okna smo, I« se potrudili, vendar-,j strani ujeli v svoj zor-i, ot oleni neke visoke hi-l’ en° v ceiotj' drugo pa j,"a Pol.
itio °kni (v resnici le
*te„ ln Pol) sta pripadali :•'tnen...	____
Jetn
temu
ali
stanovanju v fet-
1.’ četrtem nadstropju it ^ P®m sicer nevidne hitih j0ni’ dvojici trojici mia-tifi''1 aPatiželjnih ljudi, sta feja	delček	svoboil-
<ai0 21°tjenja in vnašuli v Ho V5akd anjo	enoličnost
Presenečenja in spre-hp0 e’ a sprememba je v <o , u zaželena in dajeta.
radost-
0len
'loti °’ STno vtdeli v J. t smo na znali — :,cena. V J1 odru se je vsako ju-\>tval isti kratki pn-KPro0 sedme je to okno, te je ere9a mrtvim steklotn % ltla
zavesa kakor dno že,	kalne gladine vo-
>inetBJll,c^0 v nemiru, ki je •tetnjj	in obetal spre-
^ t P’ fci so jo naše oči bi-Klj p° , željne. Mi smo še '1 $icot‘snW glave med zid leje s° tn napeto čakali. Za-Vle° Se razmaknile in pre-‘tti^.nerPo praznino, ki je
Uti
tni
'zginila v temni cd-
!" hiB Na oknu se je %0 ^Pojavila ženska po-Jttni, . ^e.n‘ obrisi so bili ne-Jt j0’ Pjcni bujni plavi las-!,ltlest *}. temnem ozadju bolj Vi*1 od beline roke in Hoj C,le9a obraza. Zena je !j nefc0 ■tem izginila •n se Hill, aj trenutkov spet po-• se ; kletko v roki. Vzpe-<loine na prste, izproiila *jttni . 0“esila kletko nu ne-a®elj v gornjem delu
N j0*et.,ci je bila ptica, ki h1’ in sIutili kakor vi-,,e*de|, ^tero smo v našili n1 n*.'.1 jetniških pogovo-
KP>>asili
za kanarčka. ^ tako je bilo vi-le . . Plinoma mirovala A ? časa do časa zapla-(f,lte jne na drugo steno A u^Be !.et se nam je iz
t
je
P°dol>en plesu
ki ga nosi l^ale
^n<l VTu.i°^roV poldne se je ‘ a ^ oknu, se zopet jAn° lcfe)a Prste in s priva-snela kletko in
p nam nevidno
Ma s°l)e. nakar je okno ili, Pustila zaveso iti iz-
etH in
'o' olcno fanosno smo ple-j ,°ipr/ * se je vsak o ju-O^Sot)°’ p°j“u plavolaske
V ij9iniU °'c,;iru- fci J>e ta" *°be u temnem ozad-i-'0' ki .nat0 Pa kletko s
Iti- nano* m° j° le slutili. Z C na u Stjo s"><> nato ča-n, lr0nja r° snetja kletke in tjj “til0 °una. Za tem je
S tlo*9oe0cISO P°P°ldne’ za
>i . pr -0sni večer, požiu-b o si 'cakovanjem jutra, lil, ‘tor *dll°-
'tl^iulm °knU 3e bil ”e'
5 naSega dneva.
I	So _______•	•	____
9a
tipternf^no in hrepene-S®° ra>n ’ in nato o njem V »e p P.rauljali. Spuščali H 0 Uepp,re?*c°nčna ugiba-
nanj priprav-
e„ *
0 in
'lcn'*ua-	Smo	3*	Pra*
iti 'tte j”1 p*t°i smo dali H; "ti pef ’ *e ga ne spo-
« bre
p0jnani ženi in nje-
prilikah.
% ?®a j,f 12rntslil, da ji je
C Sua. Ln ‘alc.
S . in H lija
Ue
Nismo bili ne Poslednji jetniki,
en.pSido«8*"? ‘n neprodir-*tp0 ne . ‘ouijo brezpo-
sNs«de!ek
H^nju sanjajo sen
vsakdanje
bre. '~J” **'• 0 ' i ^ kr spon, _ ____________
A V® Su!,.°n’u med l3ud‘
’ltn‘So v,..-1 cel,Ce * Psi stanovalci Hzpoi./sieoa mišljenja Qzep)a. Nekateri
med njimi niso stopili do okna in so se posmehovali naši sceni in našim jetniško dolgim razpravljanjem o njej. V tem $e je najbolj odlikoval sivi zlobni in žolčni možakar poganskega jezika in umazanih misli. Bil je koristolovec, pred prihodom v ječo lastnik neke papirnice in v preiskavi zaradi lažnega bankrota in namernega zažiga zavarovanega blaga. Ležal je v kotu in tako smo mu vzdeli ime Čiča iz ugla. O apolitičnih» se je izražal prezirljivo. Rad je imel dolge razprave, a sovražil je naš smeh in naše tiho pope-vanje, ki mu je bilo vedno preglasno. Njegove pripombe so bile vedno bezniško mračne, njegova pripovedovanja pa odvratno prostaška.
Mi mladi ljubitelji scene nismo enostavno prenesli neokusne pripombe in grobe šale na račun žene s kletko. To se nam je zdelo nedostojno in umazano. Zaradi tega so večkrat izbruhnili siloviti prepiri in ostri spopadi. In redno s starcem iz kota. Se danes mislim, da je ta človek globoko mrzil vse, kar je bilo mlado, novo, živo in nevsakdanje.
«Ne morem jih gledati» je renčal Čiča, «ne morem jih gledati kako se kakor opice vzpenjajo na tisto okno, stegujejo in krivijo vratove in stikajo glave)).
Mi smo na njegove žolčne opazke odgovarjali s posmehom ah pa tisto brezbrižno ravnodušnostjo, ki je velika prednost in močno orožje mladine. A ko je prvič izrekel resnično žaljivo besedo o ženi s kletko, smo vsi naenkrat planili nanj. Vnel se je eden izmed tistih čudnih jetniških prepirov, ko razum čisto odpove; ti prepiri se naglo vnamejo in naglo ugašajo in prav tako naglo pozabljajo. On je nizal psovke in žaljivke, ki so očividno sproščale njegovo spolzko notranjost, mi pa smo branili nepoznano ženo in neoporečnost naših odnosov in namenov do nje.
A mi smo vsi trije enoglasno odgovarjali, da je prostak in da ne dopuščamo, da bi tako govoril. Posebno ogorčen je bil najmlajši med nami. Ta krepki fant z načetimi pljuči* ki 'So ga bili aretirali na zdrkvljenjui je Sil* silno razdražljiv. Rodom iz' Bokey "je nU ^željo jlstdršev študiral pravo na Dunaju, a po svojem nagnjenju se je bolj nagibal k muziki za katero je bil tudi nadarjen. Visok in lepo raščen je v beli majici brez rokavov stal sredi celice in s stisnjenimi pestmi in p lam rnečimi očmi žugal v starčev kot. Ves je drhtel v razburjenju in kričal:
nJezik za zobe, ti podgana!))
«Glej no, run: enokljunca! Kdo mi bo z-braml, da govorim?))
«Jaz ti bom zabranil! In če samo še enkrat pisneš, bom pozabil na tvoje sive lase in te kot stenico sploščil ob steno)).
Vmbs so posegli ostali in ju skušali pom riti. Vendar j* starec postal previdnejši v besedah, vsaj takrat, ko je bilo govora o «naši 'ženi s kletko.
Vse poletje smo tako vsak dan gledali našo malo in borno predstavo. Poletje je šlo h kraju in sonce je vsak dan kasneje prihajalo na obzorje. Naša celica je postajala vedno bolj mračna. Sredi septembra smo neko jutro vstali pozneje kot običajno. Kakor vedno, smo kmalu bili pri oknu in stegovali vratove. Rdečkasto sonce se je še prebijalo skozi megleno ozračje. Naše okno se tega dne ni odprlo. Čakali smo dlje kot po navadi (ure nismo imeli, toda po soncu, po prihajanju in odhajanju ječarjev in po odmevih korakov v stavbi, smo vedno točno vedeli koliko je ura,). Ni bilo ne ženske ne kletke. Spogledovali smo se in spet upirali oči v okno. KčnČno smo drug za drugim zapustili naše opazovaliŠče in se nato vrstili v mimohodu poleg okna in čakali.
Zenske nismo več uzrli. Minili so dnevi in nihče ni več odprl našega okna, na katerem so stekla svinčeno odsevala. Prvi in drugi dan smo utihnili kakor .žalujoči sorodniki. Nato so se začeli pogovori in ugibanja. Kaj se je vendar zgodilo? Potovanje? Bolezen? Smrt? Družinska drama? Vse je možno in vse je predmet
dolgotrajnih razgovorov med
ljudmi v ječi.
Čiča iz kota se je zadovoljno režal in dajal polglasne in porogljive komentarje, katere smo v našem pogovornem zanosu preslišali. No> nekega dne pa je kljub temu prišlo do spopada med starcem in študentom iz Boke. To je bil razlog, da smo izgubili sončno stran in da so nas razmestili po drugih celicah.
Bilo je nekako pred kosilom, ko je razdražljivost ljudi lahko vnetljiva. Spet smo razpravljali o skrivnostnem izginotju žene s kletko. Študent je pravil kako bo, če bo še kdaj na svobodi, takoj po izpustu iz ječe odšel pogledat, kaj se je z njo zgodilo.
«Kaj ne pojdeš najprej na koncert?)) je zlobno stegnil jezik Čiča iz ugla.
Študent je namreč v prejŠ-(Prevedla JASNA KOSMINA)
(Nadaljevanje na 6. strani)
— Ben, Jakec, bomo f* u Afriko, a.
— Ja, narbulše. Zdej * pr Združeneh narodeh pri glasili, de se u Afriki n« smej delat šperimentou od atomskeh bomb, de tam ne smej bet magazinou od g.torr\-skeh bomb jen tudi de se ne smej mečftt tašne bombe na Afriko.
— E, jest rečem, de be mogli jemet Združeni narodi kašno fejst policijo, ma močno, zatu de be lahko sp^auli h pameti ta majhne jen tudi ta velike. Ta velike še bol ku ta maihne.
— Ma morbet, de kej tašnega vre štedi-rajo. Sej ni dougo od tega ke sm brou, de
Ja, ma so rekli udi, de se ne šme^V Združeni narodi je čejo kašne policaje glih u nucat atomske bombe nikjer, de vsaka dr-	Trstu Je blo pisano povsod. Jen	jest	te re-
žava, ke	muca atomske bombe, de nardi* •	čem,' dč če be vzele v roke vso	reč tržaške
greh jen	de se je na to vižo pregrešila	guardje, de pole pej be blo.
£»rrj«.™
p.i lrašpn?	mulcou. Se jegrajo z bombami koker se
— Tn -tntiŽ- V* -Jo Jo UTO ... .Mo- • „	-	3em zdi jen delajo povsod samo škodo, ma
3 ’	3 K, sklenjeno pr	poliCija se pej ne z£a pomagat	vidi,	včeri
neksnem,	odbori jen se n, blo pred giavno	so spet nastalJu
ano bombo na via Madoni-
skupščino, ku be reč, parlamentom. Faler je tudi, de niso glasovali za tu prou vsi jen de so bij ani prfina proti, ani pej niso rekli ne beu ne meu. Faler je tudi, de so ble glih Amerika jen Anglija jen Francija proti temi, de se ne smej nucat atomske bombe. Jen faler je tudi, de za tašne resolucije nanka ni mogla glasovat Kitajska, ne za, ne proti, zatu ke je nanka ni zra-c ven, zatu ke je ne pestijo. Jen pole je tudi faler, de če se ana velika država požvižga na vse, de magari glasuje proti, de lahko dela sez bombami, kar se ji zdi jen de je
na pr komunisteh, ma jest stavem ne znam kej, de ne bojo nobenga dobili.
— Znaš kej, Mihec, pestmo te diškorše, 'ke lahko pridemo u kašne dišpjacerje. Sej i)ideš, de če nastaveš kašno bombo, te ne najdejo, pa če kej rečeš pruti jemaš pej prou hitro na glavi kašen vilipendjo. Po-sluši, Mihec kej boš šou kej u Gorico.
— Se zna de bom šou. Ke zdej se bomo tržaški jen goriški Slovenci denili vkep jen bomo jemeli samo ano prosvetno zvezo.' Ne bomo delali več vsak zase, ku do
ni moči, de be prpraula ano državo h pa-	zdej. Jen ke bomo vkep, nas bo več jen
meti, če ga začne lomt.	bomo več nardili.
— E, Jakec, govoriš pro^. Vidi ke niso	Samo	de	be	nardili	tudi bulše.
mogli prpravet h pameti nanka anga pi-	za^eJ	pe	ne?	Sej zdej je zraslo
štkavga Combeta tam u Kongi.	gor tudi dosti mladega roda jen te morem
— Jen tudi uni afrikanski državi, tisti	reč, de so kašni prou fejst fantje. Taki so,
Južni Afriki ne morejo• neč. Delajg psieh*'v dajejo prou dobro upanje za naprej. sort resolucij proti zapostaulanji zamorcouu	Nej češ, mi smo vre stari jen postajamo
ma tisti governo se na vse vkep tudi po-	sitni jen bolani. Ma jest videm, de ta mla-
žvižga jen zamurci nimajo od vseh tistih ;,di k°j° držali jen de smo lahko brez skrbi. resolucij prou neč jen so zmiram tam.	— Ben, dobro je taku!
Kako iz starih oblačil a | narediti nova moderna
Nekaj nasvetov za prenovitev garderobe po letošnji mtr-Ji
.Mislimo, da imajo mnoge med nami problem, kako u-porabiti stara oblačila in kako obnoviti svojo garderobo brez večjih stroškov. Letošnja moda nam nudi toliko rešitev tega problema, da bodo zadovoljile prav vsako. Zato le pogumno na dan s starimi oblekami, plašči in kostumi. Modne revije nudijo vrsto lepih modelov, ki jih lahko napravimo ;z starih oblek in plaščev, me pa vam hočemo s svoje strani našteti nekaj takih rešitev.
Najprej nekaj besed o kombiniranih oblekah. Iz dveh starih volnenih oblek lahko napravimo novo zimsko obleko. Dovolj je, da se barva blaga sklada, če je na primer eno blago vzorčasto, mora biti drugo gladko in enobarvno. Kombiniramo obleko tako, da ji iz drugačnega blaga napravimo ovratnik, rob krila, ali pa sprednji del o-bleke in rokave. Ce blago ne odgovarja, prenovimo o-bleko tako, da spletemo o-
vratnik iz primerne volne, oziroma, da spletemo iz kakšne volne ves sprednji vložek. Takšne obleke so letos še prav posebno v modi ter nam bodo služile za službo in šport. Ce bo ovratnik velik, ga nosimo izven plašča in nam bo tako nadomestil tudi ovratnik na plašču.
Letošnji zimski plašči so še vedno krojeni široko ali pa imajo linijo redingot. Taka linija zahteva seveda novo blago, ni pa rečeno, da ne bi mogli iz zelo širokega starega plašča napraviti nov plašč, katerega spodnji del bi bil krojen rahlo zvončasto, zgornji del pa bi okrasili s šalom iz istega blaga ali pa s krznenim ovratnikom. Star plašč lahko obnovimo tudi na ta način, da mu zamenjamo samo ovratnik. Letošnji ovratniki so v glavnem majhni; najbolj moderni pa so šal — ovratniki, ali pa ovratniki v obliki obroča.
Staro popoldansko obleko
mnillllMiiiMMiiiii,,|||||| iiiiii,|,,,Mn,||||,|,,||ttni,iiiiiiiiiiii,|(||,iiiiiiiii!!!!!,|||||||mW||||||||,iiiiitiiiiiiiiiiiiitniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiittillllllllMIIMIIIIIIIMMIIIIIIIIIllllllllMllllllllllltlllllllllMIIIIIIIIinHIIIIIllllllllMIIIIIIIIIIIUIIIIIIHIIiIHnilllllllllllltlllinitlll lllfl lllllllllllllilll Mlllllll
PRI SLOVENSKI MATICI JE IZŠEL
TUDI PSIHOLOGI NE NAJDEJO PRIMERNEGA ODGOVORA
Tretji del zgodovine slovenskega slovstva
Slavko Rupel
Mnogi menijo, da je slavistika takorekoč naša nacionalna veda. Res je, da je pri nas močno razvita. Toda kljub temu se ne moremo postaviti z literarnimi zgodovinami. Posebno ne z velikimi, preglednimi deli, ki bi obravnavala vso našo literarno preteklost kot celoto in ki naj bi zadovoljevala študente kot vse tiste, ki se zaradi poklicne potrebe ali pa zgolj iz ljubezni do domače pisane besede žele poučiti o domači književnosti.
Potreba po veliki, široko zasnovani knjigi, ki bi ustregla vsem in ki naj bi avtoritativno odgovorila na vsa vprašanja, ne pa se spuščala v teoretična razglabljanja znanstvenih razprav, pa je bila že vsa leta od osvoboditve močno živa. Zato se je že kmalu po osvoboditvi rodila med slovenskimi literarnimi zgodovinarji ideja take izdaje literarne zgodo vine, ki naj bi jo napisali naši najvidnejši literar-n; zgodovinarji. Do izvedbe zamisli pa ni prišlo in šele dokaj let kasneje je zamisel znova oživela.
Po zaslugi Slovenske Matice smo leta 1S56 dobili prvo knjigo slovenske literarne zgodovine, ki so jo v široki redakciji napisali naši najvidnejši literarni zgodovinarji. Toda že pri drugem zvezku je delo zastalo. Morda so nekoliko vplivali ostri kritiki, da je spiahnela prva volja, morda so bile vmes tudi druge težave, kot preobremenjenost avtorjev, odpoved sodelovanja, dejstvo je, da je do drugega zvezka prišlo z zamudo. Potem je spet minilo nekaj let in prav zdaj je pri Slovenski Matici siednjič le izšel tretji zvezek Zgodovine sloven skega slovstva. Tako je bil napravljen velik korak naprej k zaključku tega velikega dela.
Prvotno je bilo zamišljeno, da bo cela izdaja obsegala tri zvezKe, vse pa kaže, da bo delo na rasio na pet knjig. Sedanja tretja knjiga obravnava obdobje realizma v slovenski književnosti in sicer v letih 1376-1895. Tako bo torej slovenski realizem obdelan v dveh knjigah, medtem ko bo četrta knjiga obravnavala predvidoma obdobje naturalizma in moderne, kolitcor ne bo tega gradiva še za naua,jnjo, peto knjigo.
V nasprotju s prvo knjigo Zgodovine slovenske ga slovstva, pri kateri je sodelovalo več avtorjev, v nasprotju z drugo, pri kateri sta sodelovala dVa, je realizem obdelal en sam avtor in sicer Anton olodnjak. Ta je skladno s konceptom drugih knjig. razčlenil splošne socialne in politične okoliščine, ki so vplivale na naše takratno duhovno ozračje, petem pa plast za plastjo v rasti slovenske litera-iv :.e od obnovitve Dunajskega Zvona pa do nastopa lK.turalizma. To je bil čas, v katerem je z Ljubljanskim Zvonom zmagal realizem nad Stritarjevo sentimentalno smerjo, pa tudi nad bojevitimi nasprotniki konservativnega taoora. V teh letih so se poleg Lestvika, Stritarja in Jurčiča pojavile tako pomembne pisateljske osebnosti kot so to Gregorčič, Tavčar, Kersnik in Aškerc. Vso to, za slovensko književnost tako pomembno obdobje, je avtor prikazal vzporedno z opisom okolja ter pri tem osvetlil ne samo vodilne kulturne in literarne osebnosti, temveč tudi obrobne, pa vendar pomembne osebnosti. Tako je nastala obširna knjiga skoraj 400 strani velikega formata, ki kar najbolj podrobno obrav nava to pomembno obdobje v slovenskih književnosti. Obširen tekst pa dopolnjujejo še številne fotografije.
Nedvomno je izdaja Zgodovine slovenskega slovstva pomembno dejanje, saj nam tovrstnih del še vedno močno, močno primanjkuje. Zato bo nadaljnji zvezek te zgodovine dobrodošel vsem tistim, ki takih del potrebujejo (študentom, kritikom, novinarjem), pa tudi vsem ljubiteljem domače književnosti, ki žele s prebiranjem takih del poglobiti svoje znanje o domači književnosti.
Omeniti je okusno opremo, ki je enaka kot pri prvih dveh knjigah. Tako je ta izdaja založnici Slovenski Matici samo v čast.
Roditi se bo moral genij
t sš;* n ---	L/
da nam pove,
Razločevati moramo prave od nepravih genijev - Kaj je genij-idiot Teza o sorodnosti genialnosti in blaznosti - Vsak otrok je nekak genij
Kdo ne požha Beethovna. Shakespearea,' Leonarda da Vincija ali naši dobi bližnjega Einsteina. V kolikor jih kdo ne pozna pobliže kot skladatelje, pisatelje, izhajditelje ali znanstvenike jihi pozna po imenu, saj še' tako pogosto omenjajo. Toda ’ so ti ljudje imeli v sebi več kot drugL' več kot mi, v čem je vir njihove Večje - sposobnosti, da šo se s ■ švojirtfi deli dvignili :nad ;j o v p rečmr nož: c o t- ra v-
tih igral na klavir, pri petih letih pa vodil orkester. Toda kdo ga danes pozna. Slednji je torej izmed tolikih na naglo izgorelih genijev, ki niso bili geniji.
Kdor se temeljiteje ukvarja s tem problemom, ve povedati, da so ((čudežni otroci« po navadi bolj nagnjeni k praktičnemu delu kot
ma odpirajo in zapirajo. Njegova fenomenalna ustvarjalna širina je šla tudi v slikarstvo. ((Zadnja večerja« kot' tudi njegova «Mona Lisa« sta dva umotvora, ki še nimata
navajajo Van Gogha, Doslo-jevskega in še koga drugega. Toda to ni nobena razlaga, vsaj znanstvena ne.
Verjetno bodo najbliže resnici oni, ki pravijo, da je
tekmecev. Temu, torej, lahko bistvo genialnosti v neki no-
genial-
jalnosti. Mnogo je namreč ((čudežnih otrok«, ki se izkažejo kot- izvajalci, včasih tudi kot zapraV kaj< -je-i‘to ■-genialnost, dirtfi^ptju toda- Ie redek je s katero njih mštverjalno_;590- tistj; ki {uai sani nekaj u-sobnost označujemo?	1	stvari, kot' imamo primer z
Mnogi ljudje, strokbVnjdki [ Mozartom in nekaterimi dru-in tudi nesfrokbvhjaki, -so se ' gimi redkimi izjemami, ukvarjali ili se 'še ukvarjajo ;
s tem vprašanjem in' to - vse ! od tedaj, ko se je med mno- j žico več ali manj., povprečnih ljudi dvignil kak. relativno višji Um, ki je . s svojo sposobnostjo prekašal vse ostale sovrstnike. V splošnem velja glede tega zabloda, da trpamo vse vidnejše ali sposobnejše ljudi v isto.; vrečo; pa , naj se ti izkažejo.- kot-.' dejanski ge- 1
Tu bi morali spregovoriti na pr. o Einsteinu. Einstein se je v svojih otroških letih le s težavo ubijal z matematiko, tako da je moral tudi v poznejših letih klicati na pomoč znane matematike, da bi njegove zamisli «prenesli» v konkretno znanost. Dartvin, ki ie prav tako eno velikih imen v znanosti, je imel iz-
" f i redno slab spomin, hkrati pa nni ah-.pa. .Ie kot eminentni .	,	.	.	.	_	■;
1 izreden cut opazovanja. Toda
mirne duše rečemo nost.
Tako smo prišli do dveh k ustvar- vrsf prave genialnosti, in sicer v primeru mladega Indijca in v primeru Leonarda da Vincija, ki nam razlagata, kaj je prava genialnosf.
Psihologi so si pri razlagi itizvora« genialnosti skušali pomagati z raznimi testi inteligence. Dokazovali so, da je neka oseba genialna, čim njegov test inteligence gre nad 140 točk. Konkretni poizkusi pa so dokazali, da so posamezni genialni ljudje pri teh testih krepko odpovedali.
Ko to ni šlo, so psihologi skušali genialnost tolmačiti z riednosljo, češ da so genialni ljudje svoje sposobnosti podedovali od staršev. Tudi to ne drži, ker so nekateri geniji sicer res sinovi brihtnih
, 1	«•	1	1 1 n 1 c n 111 s«, iz l vi t/ o /»v ci 111 d ■ x \j d	*
sirokovnjasi v em ali dru^i	Einstei	nlti	Darwinu	staršev	—	očeta	in	matere
•sonniti r I ’ n nn m on 1 H n no c- m a	’	.	.	,	*	.
panogi. To pomeni, da ne smemo vseh vidnejših strokovnjakov ali znanstvenikov ocenjevati s skupnim imenom — genij. Genij je. namreč nekaj več, nekaj drugega kot sicer . zelo sposoben strokovnjak. Poleg .tega ločimo geni
nista njuni pomanjkljivosti škodovati, da bi se ne razvila v velika znanstvenika, v nekakšne genije.
So znanstveniki, ki stoje tudi na zgrešenem stališču, češ da so eni narodi bolj ge-
največ pa je genialnih ljudi prišlo iz povsem navadnih, t. j. povprečnih družin.
So tudi psihologi, ki menijo, da je genialnost na neki način le blažja oblika blaznosti, ker da je med veliko inteligentnostjo in blaznostjo le
je od tl i. genijev - idiotov, i nialni kot drugi To je po-	—
1 • —  . _ 1 .   3 _ : _ __________3 ucp m -7 hrpconn	J	*
ki prav tak,o ne spadajo med genije.
Kot 'tipičen primer »genija ^- idiota« se navaja neki a-meriški -deček L9. stoletja, ki je kot sin nepismenega farmarja pri 8 letih starosti kazal izredno sposobnost v matematiki, tako da je v eni sami minuti ha pamet izračunal, koliko znaša 8 na 16. potenco in to v geometrični postopici. Podoben «genij — idiot« je bil njegov so,rojak Truman, ki, seveda, nima nobene zveze z bivšim predsed-ki je prav tako v eni minuti pomnožil 18-številčno številp s samim sabo,. Toda vsa genialnost teh' dveh' «genijev» je umrla, je Usahnila tu.
V tesnem sorodstvu s temi, toda na Višji stopnji genialnosti so tako imenovani «čudežni otroci«, katerih posamezni so se razvili v velika imena, veliko več pa se je čudežnih otrok «utopilo v mraku«, ker so v (otroških letih sicer kazali ižredno nadarjenost, pozneje pa na hitro' in tiho jtusdtmiiir, da ni o njih nobenega sledu.
Toda rekli smo že, da so med temi tudi takšni, ki so v življenju uspeli. Mozart na primer je eden takih «čudež-
vsem zgrešeno, kajti res je le, da imajo posamezni narodi večje nagnjenje k temu ali onemu, s tem pa še ni rečeno, da je neki narod — narod genijev.
Ko smo tako obdelali razne primere in tudi le videze genialnosti, se vrnimo k osnovnemu vprašanju, kaj je tisto, kar priposamezniku vzbuja ali povzroča genialnost. Predvsem je treba reči, da temu ni vzrok le sam talent, sama brihtnost, kot ni nujno, da bi se neki genij razvil iz ((čudežnega otroka«. Glede tega sta primer Darwina in Einsteina zelo zgovorna. Toda še najbolj zgovoren primer glede tega bo primer Indijca grizivasa Ramanudžana. To je bil na pol primitiven, toda hkrati za matematiko izredno nadarjen deček. Ker anglešči-ne ni obvladal, je moral šolo obesiti na klin. Po naključju pa mu je prišel v roke učbenik višje matematike, ki ga je v letu dni obdelal in začel že popravljati razne formule, ki so prej «železno» držale. Namesto teh ((železnih« formul je ustvarjal svoje. Zato so ga poklicali na Angleško v Cambridge in tedaj so sloviti angleški mate-
tranji psihološki sili teh ljudi, ki jim omogoča izredno koncentracijo misli, hkrati pa posebno sposobnost, da vsako stvar tako poenostavijo, da je vsaki povprečni umski sposobnosti dojemljiva. Glede tega je neki ameriški psiholog rekel, da si vsi genialni . .ljudje nekakšna oblika ((starejših otrok«, ki z otroško preprostostjo gledajo tudi najbolj zapletene probleme in jim zato morejo biti kos, ker vso problematiko tako razčlenijo, da postane razumljiva.
Kot vidimo, je glede genialnosti kar ecla vrsta hipotez in domnev in nam še nobena ni dala odgovora. Kaže, dr se mora šele rodili nek: genij, ki bo povprečnemu človeku obrazložil, od kod njegova genialnost.
PREJELI SMO
lahko prenovimo tako, da spustimo vse všitke in dobimo na ta način obleko, ki bo nekoliko ohlapno krojena v životu. Ce ima obleka 0-vratnik. ga odstranimo in napravimo ovalen izrez, tega pa okrasimo z lepo brošo, šalom iz georgetta, chiffona ali pa z ogrlico. Letošnje popoldanske obleke so nekoliko daljše od onih, ki smo jih nosile lani, zato obleko nekoliko zdajšajmo.
Ce pa obleko ne moremo več uporabiti, potem si napravimo iz nje bluzo, ki bo brez rokavov, ali pa bo imela tričetrtinske rokave. Letošnje bluze so po zunanjem videzu bolj romantične ter imajo zato na sprednjem delu razne naborke in čipke.
r
MONDO OCC1DENTALE. Rivt-sta polštica e di varia cultura. Rivista bimestrale a cura del-1’UStS. N. 81. A n no VII. Set-tembre-Ottobre 1961.
Dvcdelna obleka v liniji Chanel, kj jo tudi lahko napravimo iz stare obleke. Obrobimo jo s sat"nom ali drugo svilo ter nam bo sltižila tudi za primerne večerne in popoldanske priložnosti
Takšne bluze imajo široke tričetrtinske rokave, ki jih zapenjamo z lepimi gumbi. Bluze so brez ovratnika, ali pa imajo ovratnik zvezan v obliki kravate.
Letošnja moda, ki je sicer zelo bogata z modeli iz krzna, nudi rešitev tudi za vse tiste, ki si krznenega ovratnika ne morejo privoščiti. Take naj si na star plašč spletejo volnen ovratnik. Iz iste volne, ki bo zelo'debela, naj si spletejo tudi kapo, katere izdelava je zelo enostavna.
Ce ste vitke, modernizirajte svoj plašč tako, da ga nosite s pasom iz istega blaga, ali pa z usnjenim pasom, ki ga potem uporabite tudi na obleki in krilu.
Radio Trst A
7.00: K- v„-r; '(.m: jutranja glasba, 11.30: Šopek slo.e.iških pesmi; 11.4-:	Vrtiljak;	12.30:
Za vsakogar nekaj; 13.30: Harmonija zvokov in glasov; 17.00: Ansambel Carlo Paccniori; 17.25: Sem in tja po lahki glasbi; 18.00: Slavko Andree; O-snovni pojmi geofizike; 18.15: Umetnost, književnost in prireditve; 18.30: Koncert sopranistke Liliane Apree, pri klavirju Giorgio Kavareto; 19.00: Sirimo obzorja; 19.30:	Znane
melodije; 2Q.0u:	Spon; 20.30:
Znani dirigenti:	Karl Muen-
chinger; V odmoru Književnost:	«Gianna Manzini:	in
njen roman ’Un’altra cosa'», ocena Josip Tavčar; Po koncertu; Umetnost; nato PleSite l z nami; 23.00:	Serenade in
romance.
nih otrok», ki se je razvil ! maliki obstali, ker je mladi v veliko ime. V četnem letu Mn^'jec bolje obvladal mate-
Ije dajal klavirske koncerte, | v petem letu pa že komponi-I ral. Njegov «sovrstnik» John _ Masters pa je že pri dveh le-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiniMiiiiiiiHiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiuiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiMMiiiiiMiiiiiiiiiiiiiooiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ve-lika dinamičnost; izkoristite je za dokončanje važnega opravka. Neka oseba vas bo začela posebno zanimati.
Bi K (oo 21.4. do 20.5.) Opravka boste imeli z organizacijskimi problemi. Iz starih napak boste lahko povzeli koristne zaključke. Nekoliko nervoznosti.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Živčna vznemirjenost vas bo o-viraia v današnjem postu. Hitra in zadovoljiva rešitev družinskega problema. Glavobol.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Neki predlpg bo vzbudil v vas veliko zaupanje. Realni pogledi v sentimentalnih odnosih utegnejo pre-
mr
prečiti veliko razočaranje.
LEV (od 2.3.7. do 22.8.) Nove, zanimive ideje, ki bodo naletele na odobravanje. Ljubljena oseba vam bo tokrat v veliko moralno oporo. Zdravje dobro.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ne vztrajajte pri pretirano drznih načrtih, kj lahko omajajo vaš finančni položaj. Zvesti pri jatelj vam bo pripravil radost.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10 ) Ploden dan za osebe, ki Imajo stike z inozemstvom. Osebna sentimentalna zadovoljstva. O-dlična fizična forma.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22. 11.) Ne skušajte pridobiti vse zase, tudi drugi so poleg vas na svetu. Spor med prijatelji bo prizadel tudi vaše Interese.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.)
Jeza • ln nestrpnost lahko pokvarita današnje razpoloženje. Ne sanjajte z odprtimi očmi: več realizma.
KOZOROG (od 21.12 do 20.1.) Uspeh na vidiku:, velike možnosti za. i zaslužek. Spreten odgovor vas bo za trenutek spravil v zadrego. Ugodna vest.
VODNAR (od '21.1. do 19 2.) Verjeten uspeh na novem de-
matiko kov vsi oni skupaj. Toda Indijec ni obvladal le tega, kar se je bil naučil, pač pa je začel v matematiki tudi — ustvarjati, tako da je dajal tudi od svojega in je zato šel preko okvira že omenjenih «čudežnih otrok« in ga štejejo med genije.
Korak, seveda mnogo večji korak dalje, je primer Leonarda da Vincija. V 16. stoletju se je Leonardo da Vinci izkazal kot velik urbanist, arhitekt, strokovnjak za topništvo, izumitelj neštetih novo-
lovnem področju. Prijeten	večer	I	stj	padalo si je na pr.	za-
v družbi s simp. tičuimi	prija-	I	$e preden si je zami-
teljl. Ljubezensko pismo.	I	,.	1M.lo praU7anrav ie	«iz-
RIBI (od 20.2. do 20.3 ) Mno- shl ,letf/ra,VzapraV Je *!Z, go rešenih problemov, t, da e- umll» letal°- dz blT opravičil den bo ostal za prihodnje dni sv0) 'zura padala. Izmislil si Za b iva diskusija š' ko k.e ni- je na stotine stvari, kot na mi in zadovoljimi rezultati.	(primer tudi vrata, ki se	sa-
fvtrtek. 16. novembru ISMii
Trst
12.25:	Treije stran; 14.20:
Orkester p. v. Guida Cergoli-ja; 14.40:	Caterina	Percoto:
«i aštin album«.
Koper
6.15; Juti au.a glasba; 7.00: Prenos RL; 7.15: Glasba za dobro jutro; 11.00. Otroški kotiček; 11.30: Operni zbori; 12.00: Glasba p« željah; 12.37: Notranjepolitični pregled; 12 50: Glasba po željah (II. del); 13.40: Stare melodije; 14.30: Za prijetno popoldne; 15.15:	Za-
bavna glasba; 15.30: Slovenske narodne; 16.00: Radijska Igra; 16.37:	Slavenski:	Simfonični
op.; 17,00: Solisti in zbori; 17.40:	Narodne pesmi; 18.00:
Prenos RL; 19.00: Kitara Dua-na Eddya; 19.30: Prenos RL; 22.15: Igra Chet Baker; 22.35: Pesmi v ritmu; 23.00:	Pre-
nos RL
Nadonalni program
6.30: Vreme na ital morjih; 8 30: Omnibus; 10.30: Tedenski sestanek s šolarji, nato nada-
ljevanje Omnibusa; 12.30; Glasbeni album; 13.30: Babičin ju-ke box; 15.15: Sličiče iz Francije; 15.30: Tečaj francošč.ne; 15.55: Vreme na ital. morjih; 16.00:	Program za mladino;
16.30: Četrtkova zsodba; 16.45: Svevov autoportret; 17.20: Gla beno življe. je v Ameriki; 17.40:	Zanimivosti od vsepovsod;	18.00:	Alfonso Gatto:
«Jug»; 18.30; Enotni razred; 19.00: Kmetijska oddaja; 19.30: Vse; plati zvonov; 20.00: Glasbeni album; 21.00: Bellinijeva opera «puritanci».
//. program
9.00:	jutidiije vesu; 10.00:
Revijski ptogram; 11.00: Glasba za vas, ki delate; 14.00: Naši pevci; 15.00: Odmevi na prireditev v svetu. 15.40: Miniaturni koncert; 16.00: Program ob štirih; 17.00:	Jazzovska
glasba; 17.30: Koncert operne glasbe; 18.20: Kitarist Laurin-do Almeida; 19 00: Filmske novosti; 2.0.30: Hans Rothe: «Med zemljo in nebom«; 21.45: Večerna glasba; 22-15:	Zanimi-
vosti od vsepovsod.
III. program
17 00:	Mozartove komorne
skladbe; 18.00; Pregled francoske kulture; 18.30:	Tadeusz.
Batrd in VVitold Lutoslawski; 19.00: Bolezni civilizacije; 19.15: Ekonomski problemi zedinjenja Italije; 20 00: Vsakovečer-ni koncert; 21.30: Od Moskve do Pekinga z Bazzinijem in Lillijem; 22.10: C. Ph. Bach; 22.55: Prejeli smo; 23.10: Mala pesniška antologija; 23.25: Dve Bocch»fmJevj skladbi.
Slovenija
8.05; Iz oper jug skladateljev; 8.55: Radijska šola; 9.25: Ruleta za zabavo; 10.15: Veliki zabavni orkestri; 10 40: Pet minut za novo pesmico; 11.00:	Skladatelj Škerjanc;
11.16: Ruski tečaj; 11.30: Hitri prsti; 11.45:	((Francoz	v
Južni Ameriki«; 12.05:	Brit-
ten: Štiri skladbice za ženski zbor; 12 15: Kmetijski nasveti; 12.25:	Melodije za opoldne;
13.30: Koroške pesmi; 13.50: Z ober strani Atlantika; 14.35: Naš, poslušalci čestitajo; 15.20: Orkester Marty Gold; 15.30: Turistična oddaja; 16.00:	In-
strumentalna glasba; 17.05: Vsak dan; 18.00: Aktualnosti doma in v svetu; 18.10: Iz Mozartove opere «Carobna piščal«; 18.45: Kulturna kronika; 19.05: Orkester Scholz; 20.00; Domače pesmi In napevi; 2045: Zabavni orkester; 21.00: Literarni večer; 21 40; Bela Bartok; Dve sliki; 22.15:	Nočni
operni koncert; 23.05: «Noč v Južni Ameriki«; 23.25; Plesna glasba.
Ital. televizija
8.30: TV šola; 13.30: TV šo-la; 17 00: Program za mladino; 18.00:	Oddaja	za analfabete;
18.30; TV dnevnik; 18 45: Tvoja prihodnost; 19.15: program lahke glasbe; 19.40: Znanstvene zanimivosti:	Mraz; 20.00:
Kmetijska oddaja:	2.0.30:	TV
dnevnik s športnimi vestmi; 21.15:	Cainpanile1 sera; 22.30:
Umetnost it), znanost; 22.50: Čudovito morje; 23.15:	TV
dnevnik
DRUGI KANAL
21.15; Giovanni Verga: ((Učitelj otrok«; 22.15; TV dnevnik; 22.35:	Športni četrtek; 23.00:
Jazž v Italiji.
Jug. televizija
10.00: TV v šoli: Aluthinij; Od načrta do gotove zgradbe; 17.30: Eft-den-dinus — oddaja za najmlajše; 18.00: Pionirski mozaik; 19.00: Cas, ljudje in dogodki; 20.00:	TV dnevnik;
20.15: Sarplaninec Murgos — dokumentarni film; 20.30: Nastop amaterskih ansamblov; 21.30: Akcija dno — dokumentarna oddaja o ekspediciji na Triglavsko brezno
Vreme včeraj: najvišja temperatura 14.1, najnižja 9.9, cb 19. ur.j 11.8; zračni tlak 1017 raste, veter jugovzhodnik 2 km, vlage 84 odst., nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 15.5 stopinje.
Tržaški dnev
Danes, ČETRTEK, 16. novembra
Albert	b
Sonce vzide ob 7.05 ln “ton^,na 16.34. Dolžina dneva 9.2». vzide ob 13.44 in zatone 0 jutri, PETEK, 17. novembra
Ljuba	^
Po predsinočnjem atentatu na sekcijo KPI «Toma si»
Ogorčenje zaradi drugega atentata Niti prvi atentator še ni prijet!
Stavka pristaniških delavcev in kovinarjev ■ Nadaljnji protesti in solidarnostne izjave raznih organizacij - Protestni shod v Ljudskem domu
Atentat na sedež komuni- stvom italijanske in slovenske
stične sekcije «Tomasi» v Ulici Madonnina, katerega krivcev tudi tokrat še niso izsledili, je naletel na splošno ogorčenje. Pristaniški delavci so napovedali 24-urno stavko, ki so se je enotno in strnjeno udeležili pripadniki vseh sindikatov, kar je ponoven dokaz, kako je to fašistično zločinsko dejanje razjarilo vse razen fašistov. Okrog devete ure zjutraj so se zbrali pristaniški delavci pred svojim domom, od koder so šli v povorki pred sekcijo v Ul. Madonnina, kjer so se razšli. Na čelu sprevoda so nosili transparente z napisi, ki so obsojali atentat in zahtevali razpust MSI. Stavkali so tudi kovinarji v velikih kovinarskih podjetjih. Napad so obsodile še razne ustanove in združenja.
Občinski odbor v Dolini je na svoji včerajšnji seji razpravljal o ponovnem fašističnem atentatu in je v imenu vseh občanov odločno protestiral ter izrazil sekciji ((Tomasi« vso antifašistično solidarnost. Hkrati je pozval vse občane v borbo proti staremu in novemu fašizmu. Pozval je odgovorne oblasti, naj enkrat za vselej preprečijo atentate s tem, da zasledijo in strogo kaznujejo krivce, kar bi bilo v korist demokracije in sožitja med tu živečima narodoma ter vedno boljših odnosov med Italijo in Jugoslavijo.
Podžupan tržaške občine prof. Cumbat je poslal kve-storju dr. Faceju ngslednjo brzojavko:	Ko živo obsojam
bedasti in zločinski atentat v Ul. Madonnina, Vas v imenu prebivalstva prosim, da izkoristite vsa možna sredstva, da se odkrijejo neznani atentatorji in njihovi navdihovalci, da se ohranijo izročila Trsta, ki je mirno in kulturno mesto. Predsednik pokrajine dr. Delise pa je poslal podobno brzojavko Vladnemu komisarju dr. Mazzi. Poslanec KPI Vidali je naslovil v parlamentu na notranjega ministra vprašanje o podlem atentatu in rekel, ali namerava sprejeti primerne ukrepe, da se napravi konec dolgi vrsfi terorističnih napadov v Trstu, katerih krivci so ostali doslej nekaznovani. V vprašanjkt je poudaril globoko ogorčenje v Trstu med vsemi antifašistič-
narodnosti.
Deželno tajništvo KPI je izreklo ogorčen protest proti temu zločinskemu dejanju, ki vzbuja skrb med vsemi antifašisti. Vsi demokratični meščani so užaljeni in ogorčeni zaradi ponavljanja terorističnih napadov v Trstu in drugih italijanskih mestih ter zahtevajo, da se stori konec tej fašistični zavrelici in popustljivosti fašistom, ki zaradi tega dvigajo glave.
Tajništvo poziva vse demokratične sile in organizacije in meščane, naj se združijo v akciji, ki bo napravila konec nedopustnim zločinskim dejanjem, ki ogražajo demokracijo, ter naj zahtevajo prepoved MSI.
Tajništvo je končno sklicalo za ponedeljek 20. t. m. sejo deželnega odbora, ki bo razpravljal o nalogah antifašistične akcije ter o debati o-srednjega odbora KPI o 22. kongresu KP SZ. Poročilo bo podal tajnik Lizzero.
Zveza demokratičnih žena poziva vse antifašiste, naj odločno izrazijo svojo ogorčenost ter dosežejo od oblasti, da ohranijo javni red in zaprejo krivce. Nadalje se obrača na vse ženske in njihove organizacije, naj dajo pobudo za učinkovito enolno akcijo v obrambo vrednot odporniškega gibanja in za spoštovanje ustave.
bil nekoč sedež delavskega gibanja, katerega so fašisti po prvi vojni napadali. Dejal je: »Ponovno nas hočejo prizadeti in nas ločiti! To pa jim bo spodletelo!«.
Nato je naštel dolgo vrsto napadov in omenil potuho, ki jo uživajo fašisti. Za tem se je zahvalil raznim gibanjem za izraženo solidarnost in poudaril zlasti solidarnost odporniškega sveta, ki ie sklical izredno sejo in izjavil, aa bo interveniral tudi pri dr. Mazzi.
Na koncu je povedal, da bodo čez mesec dni ob za-
ključku manifestacij ob 40-let-nici ustanovitve KPI slovesno proslavili 20-letnico junaške smrti Pinka Tomažiča in zahtevali, da se v Trstu imenuje po njem ulica. Povedal je tudi, da je levica zahtevala izredno zasedanje občinskega in pokrajinskega sveta, kale-remu bo predložila resolucijo z zahtevo po obsodbi atentata in po razpustu MSI.
2al pa je Sema vpletel v svoj govor tudi nekaj besed, ki spričo te splošne in enotne antifašistične manifestacije res niso bile umestne niti ko-
Seja upravnega sveta Delavskih zadrug
Včeraj se je sestal upravni svet Delavskih zadrug, ki je vzel na znanje nedavni obisk predsednika Dulcija in podpredsednika Stopperja v zadrugah v Milanu in Turinu. V razgovorih so proučili skupne pobude na trgovskem področju. Svetu so tudi sporočili, da se je delegacija gospodarstvenikov in zadružnikov, ki jo je vodil predsednik trgovinske zbornice iz Novega mesta, ogledala naprave in ravnateljstvo zadrug.
Svet je sklenil, da bodo odprli novo prodajalno s samopostrežbo v Ul. Teatro Romano. Vodstvo nadalje proučuje pobudo, da bi ustanovili novo prodajalno v Podlonjer-ju v novem centru IACP ter pri Sv. Ivanu. Med sejo so sprejeli 63 novih članov, tako da jih je sedaj skupno 20 tisoč 25. Tretjega decembra, ko je 58. obletnica ustanovitve Delavskih zadrug, bodo nagradili 20 uslužbencev, ki so že dolgo let zaposleni, ali ki so se odlikovali v službi.
Odmevi zadnje tiskovne konference o prometu
Vzroki zmešnjave in nediscipline v avtomobilskem prometu po mestu
Pomanjkanje reda zaradi premajhnega števila mestnih redarjev ■ Nevarni zebrasti prehodi
Vprašanje ureditve prometa v mestu postaja vedno bolj nujno in pereče, saj je nastala zlasti v poslednjem času prava zmešnjava, ker ne poznajo nekateri vozači in pešci več nobene discipline kljub novemu cestnemu zakoniku. Dogaja se zato, da se razna vozila prehitevajo na desni, da jih vozi več vštric, da se ne zmenijo za zebraste prehode in pešce na njih ter brzi-jo kar naprej z isto hitrostjo kot na preostalem delu vozišča. Zaradi tega pač nujno nastajajo še bolj številne nesreče kot običajno in pešci se boje iti preko prehodov.
ristne.
Nesreča ne pride nikoli sama ali v tretje gre rado
V sobi so se družini	u
in pred njo /e zazevala
V enem tednu so Tomaj prizadele tri hude nesreče: udor zemlje, tragična smrt vaščana in požar, ki ga je zanetila strela - Smola preganja Starčevo družino
Včasih se celo zgodi, da vozi kak avto ali motocikel naprej tudi, ko kaže semafor zeleno. Zgodi se na primer tudi, da gre pešec mirno čez popleskani zebrasti prehod, ker se avto ob robu ustavi in mu vozač prijazno namigne, naj kar gre naprej, saj ga bo počakal. Tedaj pa smukne mimo na vozačevi desni drugo vozilo, ker si njegov vozač misli, da je pač treba izkoristiti priliko, pri čemer je pravi čudež če se pešec ne znajde na tleh s polomljenimi udi ali celo počeno lobanjo. Po nekaterih ulicah, kot na primer po Istrski ulici ali pa po D’Annunziovem drevoredu vozijo avtomobili tudi po 8Q km na uro in le redki so tisti, ki se spomnijo, da je treba pred zebrastimi prehodi vsaj malce zmanjšati br-zino. Cernu, ko pa je brzina tako opojna! Tako je na pri-| mer prehod čez omenjeni drevored tam, kjer se cepi od njega Ulica Settefontane, že
pride nikoli sama«. O veljav nosti teh starih ljudskih rekov so se lahko prepričali Tomajci, ki so jih v zadnjem tednu doletele kar tri hude Tudi Krščanska demokracija ! nesreče: najprej se je pogrez-izdala proglas, v katerem j pod v neki hiši, ki bi obsoja zločinsko dejanje.	kmalu potegnil v kraško brez-
,r.	.	'	no tri ljudi in vola v hle-
Včeraj je bilo na sedežu	se je nesrečnem
KPI v dvorani ljudskega do- nakfjučju obesil neki vaščan ma protestno zborovanje, ki {n predv(eraj-snjim je strela se ga je udeležila velika udarl[a „ neko hl-s0 j„ za-mnozica. Zborovanje je oripr- ž ,0 senik_ tako da so imeli Ti Manja Bernetic in rekla, j(ci ves popoldan in vso da_ je bilo sklicano da se od- no( po!ne roke de(a, da so ^»cno obsodi podli atentat. po^ar pogasili, lastnik pa 6 Dejala je, da določeni krogi , miujonov škode
Pravijo, da v «tretje gre | vi mi informacijami, se je naš rado» ali pa da «nesreča ne I jamar v popolni opremi spustil v S metrov globoko, prav toliko dolgo in kake 4 metre široko jamo. Karbidna svetilka, ki jo je imel za pasom, je tedaj začela osvetljevati stene. Razmočena zem-
podpirajo fašizem, namesto da bi prepovedali MIS. Pri tem je omenila, da je tržaško županstvo povabilo na proslavo zedinjenja Italije predstavnike bivše fašistične milice
O zadnjih dveh nesrečah ne bomo govorili, ker je šlo pač za nesrečna primera, ki se na svetu tolikokrat zgodijo. Edinstven pa je primer udora pod hišo in zato velja o
partizanske antifašiste. To je prava apologija fašizma. Omenila je fašistične atentate v Bologni, Parmi in Genovi in rekla da gre za načrtno akcijo, da bi nam odzveli pridobitve osvobodilnega gibanja. Tu pa hočejo poleg tega še ustrahovati Slovence.
Tajnik federacije KPI Sema je nato poudaril odločni odgovor delavcev v tovarnah ter njihovo ogorčenje, ne glede na strankarsko pripadnost. Dejal je, da so tokrat izvršili atentat na področju, kjer je
nimi političnimi skupinami, med delavci in vsem prebival-
Danes in jutri stavka uslužbencev bolnišnic
Ministrstvo še vedno noče uveljaviti že podpisane delovne pogodbe
Vsedržavne organizacije u-službencev bolnišnic (CG1L, CISL, UIL in CISNAL) so potrdile novo stavko, ki bo trajala danes 16. in jutri 17. novembra. Ta stavka je bila napovedana že prej in je nadaljevanje stavke, ki je bila 10. in 11. novembra, katere so se udeležili na našem področju enotno vsi prizadeti u-službenci.
Kot smo že poročali, je do tega stavkovnega gibanja prišlo, ker ministrstvo noče pristati na uveljavitev že podpisane nove delovne pogodbe, ki predvideva znatna izboljšanja.
Sestanek o pristanišču
Včeraj so se sestali na sedežu tržaške trgovinske zbornice predstavniki Javnih skladišč, špediterjev, pomorskih
---------------------'i
PRIMORSKI DNEVNIK
UREDNIŠTVO TRST-UL. MONTECCHI 6-II. TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Peilico l-II, — Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. št. 37-338 NAROČNINA Mesečna 650 lir — Vnaprej: četrtletna 1800 lir, polletna 3500 lir, celoletna 6400 lir — FLRJ: v t dnu 20 din. mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun:	Založništvo trža-
škega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Strltarieva ulica 3-1, tel. 21-982. tekoči račun pri Narodni Danki v Ljubljani 600-14/3-375 OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgov, ski 80, finančno-upravnl 120, osmrtnice 90 lir. — Malt oglasi 3o Ur beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Izdaja in tiska ZTT, Trst
ter »pozabilo« povabiti ^bivše j njgm spregovoriti nekaj več
Hiša, ki je v Tomaju označena s št. 10, je last družine Starc, ki v njej prebiva morda 200 let ali celo več. Sedanji, 55 let stari gospodar Leopold je bil kot njegovi predniki rojen v tej hiši, kjer sedaj živi s svojo 51 let staro ženo Justino ter 15-letnim sinom,, Edijem* 12 let starim Danilom in 10-letnim Jožkom. In prav to družino je doletelo, da jim je dobesedno zmanjkalo tal pod nogami, potem ko so noge njihovih prednikov dolga desetletja brusile skriljaste plošče na kuhinjskem podu in podu v sobi poleg nje.
Včeraj smo bili ti Tomaju, da si ogledamo «jamo pod streho». Z nami je bil jamar Belisario Bernardini iz Skednja, ki je član jamarske skupine «Carlo Debeljak» in čigar naloga je bila da nam pove svoje strokovno mnenje, zakaj se je zemlja udrla oziroma zakaj je nastala jama. Naj kar tu omenimo, da so si jamo že ogledali strokovnjaki iz Ljubljane, ki pa se bodo danes vrnili s posebnimi aparati, da jo natančno proučijo in ugotovijo kako in kaj.
No, in tako smo včeraj v spremstvu našega jamarja, ki je bil opremljen z vrvmi, jamarskimi lestvicami, karbidno svetilko in čelado na glavi — prišli pred hišo, ki so nam jo pokazali vaščani.
Vhod na dvorišče je bil zagrajen in na prepreki je napis '‘Vhod strogo p repove-danl«. Po dvorišču so se pred petelinom podile kokoši, drugače pa ni bilo nikogar. Kuhinjska vrata so bila na stečaj	odprta	in	ko smo vsto-
pili, smo videli, da je prazna.	Na stenah	je bilo še	nekaj	risb, ki	jih	je narisal	naj-
mlajši sin, v levem kotu je sta 1 štedilnik in na desni strani	so bila	odprta vrata.	Po-
gledali smo, kaj je za njimi in tedaj je pred nami zazijala velika črna luknja.
Nehote smo odstopili, tako nepričakovan in grozoten je bil pogled v luknjo pred nami. Oči so se morale najprej privaditi teme. da smo lahko čez čas razlikovali dno. V tem je prišel tudi gospodar in ko nam je postregel s pr-
družb in drugih aktivnosti, ki so povezane z delovanjem pristanišča. Razpravljali so o nekaterih perečih pristaniških vprašanjih.
Do tega sestanka je prišlo v zvezi z bližnjimi razgovori z vladnim generalnim komisarjem dr, Mazzo o perečih tržaških gospodarskih vprašanjih.
Nesreča na delu
Pri gradnji neke stavbe se je včeraj dopoldne ponesrečil na delu 38-letni Adolfi Dolcet-ti iz Ricmanj št. 123. S cirku-larko si je poškodoval štiri pr. ste na levi roki zaradi česar so ga sprejeli na ortopedski oddelek in se bo moral zdraviti od 15 do 30 dni.
  «»-------
Nerodno je padla
Po stopnišču hiše, kjer stanuje, je včeraj dopoldne ne rodno padla 70-letna Antoniet-ta Coslovich vd. Stella iz Ul. Bellosguardo 8. Pri padcu se je hudo udarila po glavi *n s* ranila po čelu ter nosu. Z rešilnim avtom so jo odpeljal’ v bolnišnico, kjer so sprejeli s pridržano prognozo na prvi kirurški oddelek.
Ija rdeče barve, je pokrivala dno, ob straneh je bilo videti rebra žive skale in izza njih so ponekod štrlele debele korenine dreves, ki rastejo nekaj metrov za hišo v bregu. Prava kraška jama! Če ne bi bilo strehe nad njo in nedotaknjenih zidov na vseh štirih straneh, tedaj bi človek dejal, da je nekje globoko pod zemljo.
Se pred dnevi je bilo v desnem kotu jame videti ozek rov, ki se je spuščal v globino, baje kakih 20 metrov globoko. Sedaj je rov zasut z zemljo in šele dolgotrajna raziskovanja bi lahko odkrila njegovo skrivnost.
Nas jamar nam je povedal svoje mnenje, zakaj se je pod hišo udrlo. Po njegovem je Starčev prednik zgradil hišo prav nad jamo, za katero seveda ni vedel. Pred dve sto leti bi morda še naletel na prav tenak sloj skale, ki pa jo je voda v tem času tako razjedla, da se je še bolj zožila. V določenem trenutku — in to je bilo sedaj — se je bodisi zaradi težke hiše bodisi zaradi povečanega delovanja vode, ki je pronicala skozi zemljo, obok nad jamo nenadoma sesul in zgrmel v globino ter potegnil za sabo tla sobe v stari hiši, zid in del poda hleva, ki so ga hiši dozidali leta 1910.
Gospodar, ki je v mladih letih čevljarji na Greti, nam je nato podrobno opisal, kako se je nesreča zgodila. V kuhinji je za štedilnikom se-
okusili že nič koliko nesreč. Letos jim je poginil jvJriec, lani breja krava, še prej svinja s celim gnezdom prašičkov, pred sedmimi leti pa jim je požar vpepelil ves zgornji del hiše. Prav sedaj so jo začeli popravljati in v teh dneh so v hišo napeljali tudi vodovod, ki so si ga toliko časa želeli. In sedaj jih je doletela nova nesreča !
V vasi sočustvujejo z nesrečno družino in izražajo prepričanje, da ji bo ljudska oblast priskočila na pomoč, tako da si bodo lahko v najkrajšem času postavili nov dom.
Filmska ekipa «Senilnosti» je odpotovala
Filmska ekipa, ki je snemala film »Senilnost«, je odpotovala sinoči iz Tfsta po zaključitvi snemanja na prostem. Igralec Philippe Leroy je že odpotoval zjutraj, zvečer pa sta odpotovala režiser Bolognini in ameriški igralec Anthony Franciosa; Claudia Cardinale pa je že odpotovala v preteklih dneh. Jutri bodo začeli snemati prizore v študijih.
 «»-----------
Dr. Mazza
v galeriji Teatro nuovo
Vladni generalni komisar dr. Libero Mazza si je včeraj ogledal prostore umetnostne galerije v Teatro nuovo. Sprejela sta ga kipar Mascherini in slikar Orlando, ki sta mu razkazale prostore in objasnila delovanje te umetnostne ustanove.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiMiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiintiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiniiiiiuiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiniiMiiiiiHiiiiiiiiitiiiitiiiiiiiiitiii
del bivši pismonoša Miro Ka-riš, pred katerega je gospodar postavil pol litra terana, v sosedni sobi pa je bil sin Edi, ki je bral partizanske zgodbe. Okoli 19. ure je v sobo stopil njegov oče in pogledal, kaj sin bere. Prav v tistem trenutku pa je žena, ki je stopila za njim, zakričala in pokazala na nasprotni zid, v katerem so začele zevati razpoke, kot da bi jih risala nevidna roka. Vsi trije so odskočili in v naslednjem trenutku so se tla pred njimi odprla ter požrla del poda in ves zid med hišo in hlevom, zid, v katerem je bilo najmanj 4 kubične metre kamna, tako da se je na nasprotni strani pokazal vol, ki se je preplašen trgal od jasli.
Vst trije so tedaj skočil« v kuhinjo in žena je imela le še toliko časa, da je izza vrat potegnila kolo:	komaj
je bilo na varnem se je zrušil še zadnji kos poda v sobi ter zgrmel v globino in z njim je izginilo tudi vse pohištvo. Le stenska omara je čudno zevala z odprtimi vrati nad globino, kot da bi hotela ostati nema priča nekdanjega stanja.
Prestrašeno .mukanje vola v hlevu je gospodarja vrglo iz hiše, da je kljub nevarnosti skočil v hlev, odvezal žival, ki je še komaj stala rta trdni podlagi in jo spravni na dvorišče. Potem je družina vsa v strahu čakala, le se bo še kaj zgodilo. Pa se ni. Le od časa do časa je bilo slišati, kako se je utrgal kak kos zemlje in zamolklo priletel na dno.
Starčeva družina je sedaj razkropljena po vasi. Nesrečne ljudi preganja pravcata smola, saj so v zadnjih letih
nedisciplino pešcev, ki bi morali biti spričo tega kaosa vsaj bolj previdni.
Bistveno je pač to. Razni ukrepi za izboljšanje mestnega prometa bodo namreč u-spešni šele tedaj, ko bo zavladal v njem prepotrebni red.
* Jutri ob 18.30 bo v krožku za socialne študije na sedežu PSDI v Ul. sv. Frančiška debata o 22. kongresu KP SZ. Debato bo vodil prof. Schiffrer.
Premiere SG v soboto ne bo
Prof. Josip Tavčar je imel včeraj v Gregorčičevi dvorani napovedano predavanje pred premiero svojega dela Zeh pred smrtjo. Premiera naj bi bila, kot je bilo napovedano, v soboto. Toda avtor dela je takoj v začetku povedal, da te premiere vsaj to soboto še ne bo, ker se cenzura v Rimu
VERDI
Jutri ob 20.30 M 4 w ma C za parter *h Iiredsta-abonma A za ga.len.J0 P j^a. va opere «Maske» Pl . 0( „a scagnija ob isti zsseflDi „nJl0 prvi predstavi. Drrlžir - _nic Bartoletti. Prodaja vsuh' pri gledališki blagajni.
teatro nuovo ^
Danes ponovitev ^jjiigi uri izven abonmaja — lta Pirandello:	«Kaj	Je	.	-
(«Tako je če se vam ,pr0. režija Sandro Bolchi. r , daja in prodaja vs‘°Pn‘riV Igledališk^blagajnt ter «asajj
prava akrobacija in pešec mo-1 za sedaj še ni dokončno izrek-ra dolgo čakati, da se mu nu-di prilika, da se izogne drvečim pošastim (takšno podobo namreč zadobe v njegovi podzavesti avtomobili, motocikli in tisti, ki jih vozijo).
Iz sodnih dvoran
Stroga obsodba blagajničarke ki si je prisvojila denar tvrdke
V enem letu je iz blagajne izginilo nad 9 milijonov lir Niso ji mogli dokazati, da se je polastila tujega denarja
Pred kazenskim sodiščem, ki mu predseduje dr. Edel, se je zagovarjala včeraj 34-letna Licia Ciccarelli iz Ul. Fabio Severo 74, ki ie bila obtožena raznih prekrškov v zvezi z neko poneverbo, ki jo je zagrešila v škodo svojega delodajalca. Včerajšnji razpravi Ciccarellijeva ni prisostvovala, ker se zdravi v nekem zdravilišču zaradi jetike na ledvicah.
Na začetku včerajšnjega zasedanja je njen zagovornik odv. Sferco predložil sodišču zdravniško spričevalo ter je zahteval, naj se razprava odloži. Sodišče pa ni ugodilo njegovi zahtevi ter je sklenilo, da se nadaljuje s procesom, čeprav je bila obtoženka odsotna.
c ta’-: m., h : '
'V	-v	V*.-
Obtožnica je trdila, da je i si je zaokrožila plačo, I mili-
Ciccarellijeva kot blagajničar, ka tvrdke Bonifacio v Ul. Roma 20 ponaredila razne tvrd-kine listine ter si prilastila 9.317.011 lir, ki so bile last bratov Mar.a in Silvia Bonifacio. To goljufijo so ugotovili 21. avgusta 1956. Poleg goljufije so Ciocarellijevo dolžili še ponarejevanja zasebnih listin. Obtožnica je trdila, da je obtoženka knjižila v poslov, mh knjigah, ki so ji bile zaupane, neobstoječe gospodarske operacije, ali pa take, ki so bile že zdavnaj zaključene. Teh dokumentov se je potem posluževala s tem, da jih je izročala dr. Giuseppu Galuz-ziju, ki je vodil splošno tvrd-kino knjigovodstvo.
Brata Mario in Silvio Bonifacio sta tudi na včerajšnji razpravi potrdila, da je Ciccarellijeva uživala spočetka njuno popolno zaupanje. Toda kljub temu, da je bila ženska zelo spretna in premetena, se ji vendar ni posrečilo, da bi dalj časa skrivala poneverbe visokih vsot denarja. Leta 1956 sta lastnika začela sumiti, da v knjigovodstvu in pri blagajni nekaj ni v redu. Najprej sta mislila, da gre morda za kako napako v računih, toda ko je nekega dne oglasna a-gencija U!PI poslala tvrdki Bo. nifacio trato za 80.000 lir, je zadeva postala jasna. Lastnika ita bila namreč prepričana, da je bil ta dolg ie zdavnaj poravnan, kar je bilo raz-vidno tudi iz tvrdkinih listin. V resnici pa temu ni bilo tako, ker je Ciccarellijeva omenjeno vsoto vtaknila v svoj žep. Takoj so napravili splošen pregled knjigovodstva in ta je pokazal, da je primanjkovalo več kot 9 milijonov lir.
S svoje strani pa je Ciccarellijeva zanikala, da je ogoljufala tvrdko za tako visoko vsoto. Priznala pa je naslednje poneverbe: en milijon lir :e porabila za nakup zdravil
jon lir je poklonila svoji se. stri, ki je morala plačati razne dolgove, a pol milijona je podarila hčerki enega izmed lastnikov. Končno je vzela iz blagajne še denar za nakup najprej avta znamke Fiat 500 in potem Fiat 600.
Preiskovalni organi so ugotovili, da je Ciccarellijeva živela zelo potratno. Ob nedeljah je prirejala daljše izlete, na pr. v Cortino d’Ampezzo ali pa še dalj v notranjost I-talije. Pri takih izletih se je posluževala avta Fiat 1400, ki ga je redno najemala, a vozil ga je neki bivši uslužbenec tvrdke Bonifacio. Šoferju je seveda plačevala običajne dnevnice in vse potne stroške. Na te izlete pa ni hodila sama, temveč v družbi z raznimi prijatelji in sorodniki.
Med preiskavo se je Ciccarellijeva obvezala, da bo poravnala v obrokih ves svoj dolg tvrdki. Na včerajšnji raz. pravi sta lastnika tvrdke Bonifacio povedala, da sta do sedaj prejela na ta račun nekaj manj kot dva milijona lir, in sicer nekaj v denarju in nekaj v raznem blagu. Med dru. gim sta prevzela avto Fiat 600.
Na koncu svojega obtožilne-ga govora je tožilec dr. Bal-1 a rini zahteval včeraj, naj sodišče obsodi Ciocarellijevo na 1 leto in 4 mesece zapora ter 60.000 lir globe zaradi goljufije. Menili pa je, naj se ukine kazenski postopek proti njej v zvezi z obtožbo ponarejanja zasebnih listin, in sie«r zaradi amnestije.
V svoji razsodbi pa je bilo sodišče zelo strogo. Obsodilo je namreč žensko na 3 leta zapora ter na 36.000 lir globe. Dve leti kazni sta pomilošče-ni. Nadalje je sklenilo, naj Ciccarellijeva vrne tvrdki Bonifacio 7.F3E.00O lir ter naj pla. ča 40.000 lir za stroške zastopnika zasebne stranke.
No. marsikdo si bo pri tem mislil, zlasti če pride od drugod, da so tržaški avtomobilisti slabši kot drugod. Seveda nahajamo povsod brezvestneže, a v Trstu ni odstotek nič večji kot v drugih mestih. Krivda leži v glavnem v tem, da je skoraj popolnoma popustilo pri nas vsako nadzorstvo in kdo bi se potem ne razveselil popolne svobode, ki tako leži človeški naravi. Toda prevelika svoboda nekoga pomeni okrnitev svobode njegovegabližnjega in to se dogaja tudi v prometu. Pomanjkanje nadzorstva in kaznovanja prekrškov, pa izvira iz pomanjkanja mestnih redarjev. Iz razlogov, ki smo jih že dostikrat omenili, smo sedaj praktično skoraj brez zbora redarjev, ker je bil zbor upravne policije razpuščen, zbora mestnih redarjev, ki bi ga takoj nadomestil. pa ni bilo.
Stalež zbora mestnih redarjev namreč določa, da jih mora biti skupno 336, sedaj pa jih je le 112, fo je samo tretjina. Toda od teh jih je le malo na razpolago za prometno službo, ker morajo o-pravljati še razne druge naloge. Tudi	od	teh	jih je	kar
49 le «posojenih#, to je bivših uslužbencev ZVU, ki o-pravljajo	službo, dokler	ne
bo izpopolnjen omenjeni stalež. Po zadnjem razpisu natečaja so po zdravniških pregledih in izpitih sprejeli 75 prosilcev,	ki	pa	bodo lahko
nastopili službo šele po kakih 5 mesecih, ker je treba najprej odobriti sklep o njihovi zaposlitvi, nakar bodo začeli obiskovati prve dni decembra nagel tečaj, da se u-sposobijo	za	službo. Ker	pa
redarjev še ne bo dovolj, so razpisali nov natečaj, ki upajo, da bo zamašil vrzeli. Spričo brezposelnosti in krize se zdi morda na prvi pogled čudno, da se ne priglaša dovolj fantov za te natečaje, toda u-poštevati je treba, da morajo biti prosilci popolnoma zdravi, imeti spričevalo nižje srednje ali strokovne šole ter biti tudi precej visoke in krepke postave. Ker pa so plače v primeri s plačami, ki jih je uživala upravna policija nizke, ni čuda da ni preveč navdušenja za to službo.
Seveda bodo končno le spravili skupaj potrebne ljudi in za takrat obljubljajo, da bo red v mestnem prometu spet stekel ter da bodo redarji v glavnem preprečevali in ne zatirali prekrškov, pač po načelu, ki vlada tudi v medicini, da se je treba pred boleznimi bolj braniti kot pa jih zdraviti. Seveda to pa še ne pomeni, da ne bo kak redar tudi užival pri dajanju glob, kot uživa kak avtomobilist pri kršenju predpisov.
Iz vsega tega pa vidimo, da se nam obljublja vsaj še pol leta nereda in nediscipliniranosti v mestnem prometu. Za sedaj bodo ustanovili enoten občinski urad za mestni promet, kot je zagotovil občinski odbornik Fantasia na zadnji tiskovni konferenci. Vsekakor pa bi morda do tedaj s pozivi po tisku, radiu, vzgoji v šolah in tudi družinah lahko vendarle ublažili to «brzinsko norost« ninogih vozačev in nerodnost pa tudi
iiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiMiiiiiiiiiiii
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA, SMRTI IN POHOKE
Dne 15. novembra 1961 se je v Trstu rodilo 6 otrok, umrlo pa je 6 oseb.
UMRLI SO: 77-!etna Elisa Cat-taruzza por. Rosset, 47-letna Maria Agostincich, 77-letna Elvira Centrone por. Di Bari, 58-letni
srednji
Protti
blagajni
( LJUDSKA
Prosvetno društvo Bark°v^
Danes bo imela dr. 8°nj!av (J. šera v društvenih prostori .rJ. lici Cerreto 12 predavanje o ških boleznih.	s„i.
Ker je predavanje ze vaDimO mivo in vedno aktualno, k številni udeležbi. Zare 20.30.	-
♦ * *
Odbor Slovenske	jj.
zveze v Trstu bo >mel i) nes 16. novembra ob 1*' sedežu, Ul. Geppa	^
( KAZNA OBVKltTlldJ
OBČNI ZBOR SPDT
se
W
Starčeva hiša v Tomaju, kjer je pod sobo in hlevom zazevala kraska jama
za svojega očeta (ki je pozne-' Predsednik Edel, tožilec Bal. je umrl), pol milijona je po- larinl, zapisnikar Strippoli, o- Glacomo Flego, 72-Ietni Roberto rabila za nakup zdravil za»e, bramba Sferco, zastopnik za- Luciani, 77-letna Fierina Fonta-I pol milijona lir je vzela, da I sebne stranke Wondrich. t not vd. Rozzo.
la o delu Ker je bilo občinstva precej, je avtor o delu nekaj povedal, že zato, da ljudje niso prišli zaman. Vendar pa namerava predavanje z nekaterimi dodatki in z igranimi odlomki ponoviti tisto sredo, ki ji bo v soboto sledila premiera. Upati je, da bo to čimprej.  «»-----------------
Sestanek predstavnikov
turistične ustanove
in potovalnih uradov
Pokrajinska turistična ustanova sporoča, da so se na njenem sedežu na njeno pobudo sestali predstavniki vseh potovalnih uradov v našem mestu ter proučili potek letošnje turistične sezone in se skupno pomenili o programu za bodočnost, o raznih predlogih in pritožbah turistov in o potrebnih ukrepih, tako da bodo v naši pokrajini vse turiste čim-bolje sprejeli in jim nudili najbolj popolne usluge, tako da se vrnejo zadovoljni domov, kar je najbolj uspešna propaganda.
Ta sestanek"vodffčljev . PoA krajinske turistične ustapove in. krajevnih . potovalnih .ura., dov je bil zelo koristen ,ir uspešen, saj so na njem pro-
noveirf>ra orčiSevi^
Redni občni zbor SPDT vršil jutri dne 17-t.l. ob 20.30 v Grego; rani v Ul. Geopa 9.
* * *	,u	.
Prosvetno društvo
Društveni odbor	oDsVOje
starše, ki so	vpisa*1	se
otroke v baletno šoi1°- neS, bodo redne vaje začme
K 1 O.
Nazionale 15.30	«KralJ	,
Supertechmrama. Tech Cena 500 lir.	jdgo-
Fenice 16.00 »Grič 24 ne varja«.	<jary
Excelsior 15.30 «Dvom»- prep0. Cooper. Deborah Kerr. vedano mladini.	troh
Grattacielo 16.00 «Čudovit
ka». Tecbnicolor. Ranalli' Chiari, Vianello, Anna nif-Arcibaleno 16.00 ,(Neizpr°/’ .^j-sio«. Kirk Douglas. Pret^ no mladini.	ponol*
Superclnema 15.30
št. 2». prepovedano
Zadnji dan.	.	fech
Alabarda 15.30 ((Mongo1'1"’ ^„,[1 mcolcor. Jack Palah* .* Ekberg Zadnji dan. j^jgil Aurora 16.00 ((Frančišek Lg. Cristallo 16.30 ((Tri leta P-Susan Cabot. sarn0Kre»hv*
Garibaldi 16.00 «Pet James Brovvn.	fec*1
Capitol 15.30 ((Topli ,nert.
nicolor. Claudette	oDS*"
Impero 16.00 ((Ljubezenska^,.
denost«. Prepovedano	^e\e
Italia 16.00 »Mdnlea
nje«. Ingmar Bergi
:mandV
    __________
Harriet Anderson, Uars Ha*"
Massimo 16.00 «Od "e
boura do HiroŠime«. . »laVČKO-
usjjcscii, saj bu xid ujcih piv/- i DOUra QO HI-ijj' učili številna vprašanja turi- Moderno 16.00 «Joselito.
stičnega razvoja v naši pokrajini, kar bo omogočilo, da se sprejmejo ustrezni ukrepi.
Zasačili so jo
V trgovini Upim so zasačili 21-!etno Marijo Bon por. Mar-sič iz Gažona pri Kopru, ki je ukradla nekaj blaga. Aretirali so jo in prijavili sodišču zaradi tatvine.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Biasoletto, Ul. Roma 16; Man-zoni, Ul. Settefontane 2; De Col. le.' Ul. P Revoltella 42; Rovis, Trg Goldoni 8; dr. Rossetti, Ul. Combi 19.
petje«. TechnicoloL so1]' ria 16.30 «Pod ŽS°Č£K HH*
vo Astoria
cem». Technicolor. son.	oriS*1*'
Astra 16.30 «Nekdo ^jLjstP0*1 Vittorio Veneto 15-15 *
soncem».
Technicolor. dam».
Ideale 16.00 «Drama v «*veda|’<’
Orson VVelles. PreP^ mladini.	»	v 8a'
Marconi 16.00 «Naš as' nlai*rt vam«. Alec Gu nness, OHara.	-	^
Abbazia 16.00 ((Brezbt Gjovaii-vek«. Maurizio Aren , na Ralli.	.	str***'
Odeon 16.00 «Ponos .
Terhn-color Gary Grai Skedenj 1600 «Glob.0Ljd. Technicolor. Alan Uad -
Danes v «ARCOB
MIRISPH eOMPANV PROD. IH ASfiOl?. (5U0R W fllM MUNIH«
ROBERT BIAKE • RIGHRRD OAEeKEL-FRANK SuTTDN MAL S0ND0GK' AWN aiffORO-BARBARA RUTTlNS
REZIJA
Mladoletnim zabranjen
NEDHMT
f.G.I«Wonnu (|H.
PREPRIČLJIV *' ^0 ZA RAZUMNO P^jfj0
IZKAZNICE NE
predvaja danes 16. t. m. z začetkom ob Totalscope barvni film:
Judita in Holoferf
(Giuditta e Oloferne)
Igrajo: MASSIMO GIROTTI, ISABELLA RENATO BALDINI in LUCIA BANTI
PRIMORSKI dnevnik
— 5 —
16. novembra 1061
•*■-'&+ 4 *
'"4 1 5 J. :
'*W'*A "i
v? v ..v-:-
rf ? Ji; * ■* igg* <• «&*< »<■ >« , ■.,
'**$>’ c1 V*. £
- %. A 3
Zanimivo predavanje o koprskem pristanišču
čil -nede^° ie v Kopru žaklju-2 delom plenum Zveze pro* si!,nil,..’nzenir.iev in tehnikov ien- eni^e' Med drugim so in-,j,lrjl Poslušali predavanja koprska luka» (inž. Miloš *n 'Elektrifikacija že-
preškoih Pr°g# (‘nŽ' B°3an Ple,0)'
vi:, da k°Prsk,
‘nu® je soglasno ugoto-
sta pospešena graditev ia v ke Iulce *n večia dinami-Popravljanju načrtov za Kob ■ ze*ezniške zveze do v0j.ra 'fperativ časa in raz-dust 1 • Se °*:>e*a slovenski in-slrut'- spr>d° njenih rekon-Potr»^Sltih naprtov- Samo za sl,. . * skonstruirane sloven. , industrije se že za 1966.
irVo,an?P,°Ilduie (iz uvoza in
ra i.200.000 ton blagovne-Pa rorneta čez Koper, k temu tij-^. ba prišteti še vsaj 700 oo SOA0" generalnega tovora in
«o doseda°Č 109 tranzita' Spri' g0lDnH lega jn planiranega
ulj« . slce6a razvoja Slove-
ceiotln de'no celo države kot
rastu S,ta. nalogi torej pre-
iii ter.° r koprskega okraja
{fv--a Pri svojem uresni-(tr *u aktivno sodelovanje ‘iovanfu2110 pomop vsega jugo.
\rns?ega gospodarstva.
'°va, ♦	razpravi	iesode-
kom tpudi~sekretar Okrajnega kopjg i ^K Koper Albert Ja-da si' . razii je zadovoljstvo, tc|iniW ^veza..inšnirjev in per ‘ Slovenije izbrala Ko-iii ,ua.krai svojega plenuma aa ]( -iPravj
del^3jVod Kopra, Slovenije in Poinen3Ug?Slavije življenjskega da ^	' Mrazil je prepričanje,
D ‘a Plenom spodbudil kov . 3 inženirjev In tehniko ta »	- dejavnosti, saj lah-
lisPeš društva s svojim delom Vi;na 0 Pomagajo reševati šte. ja c Vprašanja v kar največ-prejSt družbe kot celote.
zaključkom plenuma
ts2p. le dala na dnevni red Za raa^‘ ,°_ vprašanjih, ki sta
(V
TRGU na DEBEI.O
ntžil'rvern stolpcu so naj-Vištp Cene- v drugem naj-■ v 3. prevladujoče)
te«* te«.-'-'
i’
• •	53	188	71
a • •	88	106	106
. .	83	153	83
. ,	53	83	71
• .	94	141	106
I •	29	94	71
• •	94	212	200
• .	47	165	153
: 1	94	282	118
• '•	50	220	160
j *	45	50	45
•;	29	50	36
• a	60	100	83
• •	24	5P	29
a •	25	50	40
i 1	55	60	55
a a a	18	53	41
. I	100	240	125
:»	29	52	45
# j	36	41	41
, ,	83	176	106
	100	313	125
a a	450	600	500
f	100	350	300
. •	50	70	50
Drev^V18^ Se prodaia po
ceni (3. stolpec).
Valute
CtTl,franlt
* &erling ma?kaSltl Irank
Sili.
622,— 143.85 1751.50 12.4.80 155.30 24.05 10.33 — .63 4850 — 710,—
OGLASI
NEMŠKI Jezik, slov-.°vfsten 0 dopisovanje, pr-, Trstu Poznavalec daje lekcije v Slovenskem Primor-£MCln0 s|ovenš£ino in itall-*• sv 'v 5ati na upravo lista, ,	•	Františka	20.
j ETNa
;?*'kov z imovlno, govori 5
bdme npm ,
Uarav0 Hsta
& Dri^,Zaposlena kot tolmač, n! 4nOtn ,rnega Poznanja s Tr-_ ad‘ možitve. Pisati ^ lista.
2.V‘ CARLOt Trst. Ul. Bat-r 0 d a J a fospodinjske ^ **rva pr*dmete — štedilnike I, 'tajn' Bremog, pim, elektriko i.keros.„*or*te Ped na premog
57SS	na	p.,n in e.ek-
h *>» nit	prt	P|ačHu. PO-
•«t. ylln* na dom. — Telelon
Nb>‘A —	tel. 28-940 -
* T °d 6090	lir za #gran
Vjj ’	■	»la	S.	Francesco	44.
1 „G®NZ1a — obroki od Dr«.,3 15°-kub. vozila s Stt-
estavami.
od
k- lir «*A	~	obroki
k. i bbif. lg5-kub. vozila. Veli-l*o e,|lh	vesp. motociklov In
la^rbim« ^'otoriilh tovornikov
< U. "‘O tnrti ~.	...
*žv.
tudi za vse listine
tl Ma
i Clr?AzZlNU FELICE Trst, <t. *»osJiCC,* 4*. DOBITE; ien-t.' *>Hna. .“ 0,roike dežne pla-
#»lM9)bol]iih ’ Joplte in 5ra)‘ IžJth . vr>t In znamk po
Cenah.
?L4i r
n>alim ipremoženjem tržaškim vdovcem
KNJIGARNA
*v. Frnnčikkn 211 * Hel
9od
de)
*keaa°U'na slotten-*lovstva III.
adi	L	2.000.—
Pedež L 2.400.—
sp delegat; iz koprskega okraja ustanovili Društvo prometnih inženirjev in tehnikov za koprski okraj in izvolili za predsednika Mira Zorča.
Po plenumu so si delegati ogledali koprsko luko.
 «»-------
Tatovi obiskali krožek pomorščakov
Ravnatelj krožka pomorščakov «N. Sauro» Tullio Linči iz Ul. Canova 27 je prijavil policiji, da so neznanci vdrli ponoči v sedež omenjenega krožka in da so hoteli odpreti. Magajno, kar pa jim ni uspelo. Iz male blagajne bara se nato odnesli 10.000 lir v gotovini.
Padli so v trolejbusu
Štirje potniki, ki so se vče raj popoldne peljali s trolejbusom št. 17, so padli in se nekoliko poškodoval} zaradi nenadnega sunka. Trolejbus je namreč zadel v zadnjo stran avtomobila, ki je vozil pred njim.
Zaradi poškodb ki so jih dobili pri padcu, se bodo morali zdraviti nekaj dni 39-letna Do. lores Caniglia por. Melatossi iz Tor Cucera 3, 53-letna An-na Paterni por. Fiorentinj iz Ul. Cologna 44. 60-letna Pasqua Caniglia iz Ul. Tor Cucera 3 in 63-letni Giovanni Nemiz iz Ul. San Marco 20.
S seje pokrajinskega odbora
ANAS naj zgradi avto cesto Gorica-Palmanova brez cestnine
Odborniki so pripravili gradivo za sobotno sejo pokrajinskega sveta - Razni upra vni ukrepi
Na zadnji seji pokrajinske-1 predvidene za avtomobilske ga odbora pretekli torek, je ( ceste, na katerih se ne pla-r.ajprej podal svoje poročilo čuje cestnina.
predsednik dr. Chientaroli, potem pa je razdelil posameznim odbornikom dodatne argumente k prejšnjemu dnevnemu redu, o katerih bodo morali poročati na prihodnji seji pokrajinskega sveta, za katero so vključene v dnevni •red tudi interpelacije in resolucije.
Pokrajinski odbor je medtem sprejel važen sklep, da bo poslal glavnemu vodstvu državnih cest (ANAS) formalno prošnjo za avtomobilsko cestno povezavo med Gorico in Palmanovo. Tako avto cesto naj bi zgradila uprava državnih cest na podlagi čl. 13 zakona št. 729 in naj bi imela vse značilnosti, -- so
llllltlllllllllllllllfllMUlIlllllllllllllllllllllllllllllHItllflHIIIIIf lllfllllllllllllllllllllllllllllllllllllHII
Zemelfski udor ¥ Toma jo
Leopold Starc z dvema vaščanoma gleda s kuhinjskih vrat v globino, kamor se je spustil jamar
Tržaški jamar Bernardini na dnu jame preiskuje teren okoli ozkega rova, ki ga je zasula zemjja
Odbornik dr. Marchesini je poročal o šolski zdravniški siužbi. Po obširni debati o tem vprašanju so odborniki ugotovili, da ima občinska u-prava samo' dopolnilno nalogo pri tej dejavnosti, icjer imajo glavno dolžnost posamezne občine. Zato so poverili dr. Marchesiniju nalogo naj pazljivo sledi temu delikatnemu in zapletenemu vprašanju.
Pri točkah upravnega značaja, ki jih, je že sprejel pokrajinski odbor, naj omenimo imenovanje pokrajinskega zastopnika v prizivni komisiji za vojaške podpore, nekatere koncesije na pokrajinskih zemljiščih, oprostitev neke tvrdke, ki je prevzela delo na dražbi od pologa kavcije; sprejeli so tudi sklep, da bodo poslali nekega uradnika pokrajinskega laboratorija za zdravstvo na poseben dopolnilen tečaj za kromatogratič-no analizo prehrambenih maščob, dalje so odobrili povračilo stroškov za pokrajinske volitve občini v Dolenjah in sprejeli še nekatere druge u-pravne ukrepe med katerimi so tudi v korist nezakonitih otrok in pa izplačilo odškodnine za zakol goveje živine, ki je okužena z brucelozo ali jetiko.
Slovenska prosvetna zveza v Trstu in Zveza slovenskih prosvetnih društev v Gorici imata občni zbor združitve obeh zvez v nedeljo 19. novembra 1961 v prosvetni dvorani v Gorici, Korzo Verdi št. 13.
Avtobus za delegate prosvetnih društev s Tržaškega in goste bo odpeljal kakor sledi:
Trst - Ul. Geppa 9 ob 7.30 Katinara - Ključ ob 7.45
Bazovica
Padriče
Opčine
Prosek
Križ
Nabrežina
ob 8. ob 8.05 ob 8.15 ob 8.20 ob 8.25 ob 8.30
Stavka državnih uslužbencev
Pokrajinska federacija CISL sporoča, da bodo v petek 17. t. m. in v soboto 18. t. m. stavkali državni uslužbenci ministrstev za kmetijstvo in gozdove, obrambe, javnih del in trgovinske mornarice.
Stavka bo trajala 48 ur in je napovedana iz protesta zaradi zavlačevanja pri izplačilu dodatne doklade, kot je bila priznana v sporazumu med sindikati in posameznimi ministrstvi, z veljavnostjo od 1. oktobra 1961.
Martinovanje v Sovodnjah
Sovodenjski pevci priredijo v soboto 18. t. m. ob 20.30 zvečer v domači Prosvetni dvorani martinovanje. Na programu sta ples in prosta zabava.
Fantje, ki želijo priti na zabavo, naj sj poskrbijo vabila na sedežu pevskega zbora, dekleta pa bodo imela vstop tudi brez vabila. Prireditelji vabijo ene in druge k čimvečjj udeležbi.
Iz Beneške Slovenije
Popis prebivalstva je pokazal prav povsod močno nazadovanje
V nekaterih občinah se je v 10 letih zmanjšalo število prebivalstva za četrtino ■ Ustvariti bi bilo treba nove vire dela in dohodka
Mesec dni je poteklo od popisa prebivalstva in gospodarskih podjetij in marsikje so že objavili prve uradne podatke o rezultatih popisa ter jih primerjali s podatki prejšnjega popisa iz leta 1951. Tu-zi za vzhodni del Beneške Slovenije in za Rezijo so bili
bivalcev, medtem ko jih je bilo leta 1951 še 11.455 ali za nad 700 več. Od tega je bilo moških 5045 in žensk 5321, ki živijo v 2780 družinskih skupnostih. V občini imajo 468 trgovskih in industrijskih podjetij.
Občina Dreka šteje sedaj
ki, ki nazorno kažejo, da se v teh krajih še vedno nadaljuje odseljevanje, odnosno beg z dežele v mesto in v inozemstvo.
Celo sam Čedad, ki ima nekaj trgovskega prometa v zvezi z maloobmejnim prometom in tudi nekaj industrije, ni ostal izven tega negativnega pojava. Dne 15. oktobra letos so namreč našteli na področju čedadske občine 10.731 pre-
^tii.iiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiliiiiititiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiumiiiiiiiiKitiiiniiiiiiiiiiiiii
V nedeljo v Štandrežu in Števerjanu
Revija traktorjev in drugih strojev ter razstava domačih pridelkov
Standreški traktoristi so obiskali popoldne svoje kolege v Števerjanu
Preteklo nedeljo smo imeli tudi v štandrežu zahvalnico za letošnji pridelek, kot je prišla v zadnjih letih v navado. Na trgu pred cerkvijo sc člani društva direktnih obdelovalcev in drugi kmetje
razvrstili poljedelske stroje,   ...............
Včeraj popoldne na Travniku
Nenavaden karainbol dveh avtomobilov
Tržačan Zultioli v bolnici s pridržano prognozo
X Skrl.evo hišo v Tomaju je udarila strela in zazgala seno na seniku. Lastnik je utrpel kakih 6 milijonov dinarjev škode
Včeraj popoldne okrog 14. ure je prišlo na Travniku ali bolje na križišču med Ul. Roma in Ul. Oberdan do prometne nesreče, ki je’ zaradi svojega nenavadnega poteka zbudila splošno pozornost mimoidočih.
Ob omenjeni uri se je peljala 35-letna Flora Natale por. Stanta s svojim avtom «Fiat 1100» po Ul. Roma v smeri proti Travniku. Ko je prišla že do konca ulice, pa je nenadoma privozil iz smeri od prefekture proti Ul. Oberdan s svojim avtom «Fiaf 600 mul-tipla» 51-letni Enrico Zuttioli iz Trsta, Ul. Combi 8. Kako je prišlo do nesreče še ni bilo mogoče točno ugotoviti. Vsekakor pa je gospa Natale prepozno opazila prihajajoči avto «Fiat 600», da bi se mu lahko izognila in je s svojim avtom treščila vanj s tako silo, da je «Fiat 600» zavozil proti palači INPS in končal na gredici pred njo. Avfo «Fiat 1100» pa se je zavrtel okrog sebe in končal obrnjen s sprednjim delom nazaj v Ul. Roma.
Pri trčenju je Zuttioli odnesel hude poškodbe in z avtom Zelenega križa so ga odpeljali v civilno bolnišnico, kjer so mu zdravniki ugotovili pretres možganov in številne poškodbe po telesu, ter ga pridržali v bolnišnici s pridržano prognozo. Ob 16.15 so prepeljali v bolnišnico tudi Floro Natalijo in jo pridržali na zdravljenju za 15 dni.
Obe vozili sta utrpeli znatno škodo. «Fiat 1100» ima razbit ves prednji del, «Fiat 600» pa ima razbito karoserijo in kolo na levi strani. Na kraj nesreče je prišla tudi cestna policija, da bi ugotovila odgovornost.
 «»
Pol ure po kraji so tatu že aretirali
Včeraj zjutraj ob 5.15 je Antonia Berce iz Gorice Ul. Ba-lilla telefonirala letečemu oddelku goriške kvesture, da ji je nekaj minut prej nekdo u-kradel kolo izpred stanovanja. Dodala je še, da je bilo kolo zramke «Angor» svetlosive barve s štev. 5200.
Komisar letečega oddelka je takoj poslal motorizirano edi-nico na ogled. Najprej so pregledali okolico okrog hiše, kjer je prišlo do tatvine in nato krenili proti Majnici. Ko so bil} že blizu Fare so v resni, ci zagledali pred seboj možakarja, ki se je vozil na kolesu, katero je odgovarjalo opisu Bercetove. Policisti so možakarja ustavili in takoj ugotovili, da gre v resnici za ukradeno kolo, kar je možakar že pri prvem zaslišanju takoj tudi priznal.
Izpovedal je, da se imenuje Giacomo Zambardi, ima 65 let ter stanuje v Trstu Ul. Madon-
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO I
nina 44. V Gorico je prišel že v jutranjih, urah in ko je ii)i-mc grede opazil v veži omenjene hiše v til. Balilla kolo brez gospodarja, se ga "je takoj polastil, zlomil ključavnico s kleščami, ki jih je imel prj sebi in se odpeljal. Toda vozil se je le malo časa, saj so ga le pol ure po kraji policisti ujeli.
Čilajte in firite
PRIMORSKI DNEVNIK
ki kažejo, da se iz leta v le-tr tudi kmetijstvo v Standre-žu stalno izpopolnjuje in modernizira. K strojem, ki so bili razstavljeni že lani, se je letos pridružil še stroj za rezanje in spravljanje sirčja na kaščo.
Na sredi trga pa so na posebnem kmečkem vozu razstavili najrazličnejše pridelke, zlasti vse vrste zelenjave, ki je g’avni pridelek Standrež-cev; niso pa manjkale tudi zajetne steklenice pristne domače kapljice in veliki hlebi domačega kruha. Po cerkvenem obedu, ki ga je opravil domači župnik, so domačini in povabljenci pokusili eno in drugo ter se potem zadržali še na zakuski v prostorih Lutmanove gostilne. Poleg kmetijskih predstavnikov iz Gorice, so se svečanosti udeležili še nekateri drugi povabljenci. Bilo j'e tudi nekaj napitnic z željo za srečo in nadaljnji napredek v kmetijstvu prihodnje leto.
Na'proslavo v Štandrežu je prišlo tudi nekaj direktnih obdelovalcev iz Podturna, ki niso hoteli na glavno proslavo, ki je bila v Gorici na Travniku. Popoldne, ko je malo prenehalo deževati, pa so traktoristi iz Standreža odšli s svojimi vozili v koloni skozi Pevmo in Oslavje do Števerjana, kjer so se pri-
te dni objavljeni taki podat-j 1251 prebivalcev (prej 1292)
'in 28 podjetij; Grmek 1616 prebivalcev (1743) ter 37 podjetij; Praprotno 1529 prebivalcev (2036) in 31 podjetij; Pod-bonesec 3315 prebivalcev (3 tisoč 735) in 93 podjetij; St. Lenart 2148 prebivalcev (2283) ter 75 podjetij od tega 8 potujočih trgovcev; Špeter 2840 prebivalcev (3088) in 102 podjetji; Sovodnje 1736 prebivalcev (2077) in 42 podjetij od tega 5 potujočih trgovcev; Srednje 1687 prebivalcev (1383) in 23 podjetij; Tavorjan 2862 prebivalcev (3304).
Kar se Rezije tiče pa so podatki naslednji: vsa občina šteje 2792 prebivalcev (3350), od tega je 1346 moških in 1414 žensk, ki živijo v 756 družinskih skupnostih. Stanovanjskih hiš je v dolini 990 s "136 sobami. Podjetij so našteli 60 od tega 11 potujočih trgovcev.
Iz navedenih podatkov je razvidno precejšnje nazadovanje prebivalstva po vseh občinah; najslabše je v Pra-piotnem, kjer se je prebivalstvo zmanjšalo za četrtino, v Tavorjanu, kjer se je zmanjšalo za okrog 20 odst. ter v
družili domačinom, ki so prav tako v dopoldanskih urah razvrstili na trgu pred cerkvijo v Števerjanu 18 od skupnega števila okrog 22 traktorjev, kolikor jih imajo tam gori. Manjkali so le bolj oddaljeni in starejši traktorji, ki se morda niso hoteli meriti z novejšimi tipi.
Standreški in števerjanski tiaktoristi so se nato zadržali v gostilni ob kozarcu dobre briške kapljice, ki je prav na Martinovo «po.stala vino» in se pogovorili o svojih problemih in o vedno večjih težavah, ki jih mora premagovati domače kmetijstvo tudi spričo hude konkurence iz drugih pokrajin na domačem in na tržaškem trgu.
Nezgoda na zagrajskem mostu
Ob 18.15 so včeraj zvečer pripeljali v civilno bolnišnico v Gorici 30-letnega Silvija Be-sfarta iz Vilesseja. Zdravniki so ugotovili, da ima rano pri gležnju leve noge ter verjeten zlem kosti. Pridržali so ga v bolnišnici za 25 dni.
Besfart je povedal, da je dobil navedene poškodbe pri cestni nesreči, do katere je prišlo na mostu čez Sočo pri Zagraju.
Reziji, kjer je tudi 558 orebi-valcev manj, kot pa pred desetimi leti.
Te številke so ponoven in zgovoren dokaz, da bi motale državne in krajevne oblasti sprejeti nujne ukrepe za gospodarsko pomoč tem pasivnim gorskim krajem in s primernimi pobudami ustvariti dema nove vire dela, ki naj bi vsaj deloma zavrle beg v emigracijo s tem, da bi domačinom nudile doma primeren zaslužek. Pri tem bi bilo treba upoštevati predvsem vse možnosti za izboljšanje kmetijstva in živinorejo.
Dve nesreči na delu
Prejšnjo noč okrog 2.50 so z avtom Zelenega križa pripeljali v civilno bolnišnico 20-letnega Dina Delpina, ki stanuje v Gradiški. Delpin se je pri nočnem delu v podgorski predilnici ranil na kazalcu desne roke in na obrazu. Zdravniki so mu nudili prvo pomoč in ga poslali domov. Ozdravel bo v 5 dneh.
Včeraj zjutraj ob 8.20 pa so pripeljali v goriško bolnišnico 52-letnega Giušeppa Reolona, ki je doma iz pokrajine Bel-luno ter je zaposlen pri podjetju Tacchini v Gorici. Mož se je ponesrečil pri delu in zdravniki so pri pregledu ugotovili, da se je ranil na spodnjem delu hrbta ter si morda zlomil tudi kakšno vretence v hrbtenici. Zato so ga pridržali na zdravljenju za 15 dni.
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiuiiiiiiiMiiiiiiiiiiini
S seje občinskega odbora
V Gorici bodo odprli
urad_ za	vojaške služnosti
Nadaljuje se akcija za goriško letališče
Občinski upravni odbor v Gorici je imel pretekli torek zvečer redno tedensko sejo, na kateri je župen dr. Poter-zio najprej poročal o svojem potovanju v Padovo, kamor je šel skupaj z zastopniki goričkih kmetovalcev.
Tam so se sestali z generalom Muscom in mu obrazložili položaj, ki je nastal na Goriškem v zvezi z razširitvijo vojaških služnosti na en del področja goriške občine; pri tem je omenil škodo, ki jo bodo imele od take razširitve nepremičnine. Med razgovorom je župan poudaril posledice zmanjšanja vrednosti take posesti tudi v zvezi
IIIIIIIIIMIinilllllllllllllllllllllllliMiiiliiiiliiiiiiiiHiiiilllllllilliiilliHIinilHIIII lin >»111111111III11IIIIIII1I UMU II lili M llllMllltMIIIII II IIIMIIIlllltlllMItliitl.MintlllllMMIIMIIMIMIIIIIIIIIItlllllllllllMIIIIUI
Zanimivo za šahiste
Doberdobski župan pri predsedniku pokrajine
Gligorič, Parma in Ivkov^Impref naj Iti uredili v nedeljo v Novi Gorici
Na sporedu je šahovska simultanka in predvajanje šahovskih filmov
Okrajna šahovska zveza in šahovski klub Nova Gorica prirejata v nedeljo' 19. t. m. veliko šahovsko manifestacijo. Sodelovali bodo: desetkratni jugoslovanski državni prvak Svetozar Gligorič, bivši svetovni mladinski prvak Bori-slav Ivkov in sedanj; svetovni mladinski prvak mednarodni mojster Bruno Parma.
Spored:	1. Razgovor med
Gligoričem. Ivkovom in Parmo vodi tajhik šahovske Zveze Slovenije Ernest Kapus; 2. predvajanje treh šahovskih filmov; 3. simultanko na 60 do 80 deskah igrajo Gligorič, Ivkov in Parma.
Pričetek točno ob 10. uri v dvorani v Nov-i Gorici.
Slovenske šahiste iz Gorice
vabimo, da se te prireditve udeleže.
Za igranje simultanke se sprejemajo prijave do sobote 18. t. m. Prijave sprejema Stepančič Karel, Komunalna banka, Nova Gorica, vsak dan od 7. do 13. ure.
Pri igri si je zlomil nogo
Včeraj okrog 18.20 so pripeljali v goriško bolnišnico 14-letnega Paola Falzarija iz Gorice Ul. Roma 21. Zdravniki so mu ugotovili zlom desne noge in ga pridržali na zdravljenju za 40 dni.
Mladenič je povedal, da se je ponesrdečil pr; igranju košarke v dvorani goriške telovadne zveze.
Odsek od Devetakov do Doberdoba potrebuje temeljito ureditev, ki bo prišla na vrsto pozneje
V petek 10. t. m. je bil doberdobski župan pri predsedniku goriške pokrajine dr. Chientarpliju, s katerim se je razgovarjal o stanju ceste Dol-Doberdob-Selce. Namen razgovora je bil, seznaniti odgovornega- organa o važnosti te ceste za doberdobsko občino. Zupan je poudaril, da je bila ta cesta pod Avstrijo glavna zveza med Trstom in Gorico. Ze takoj po prvi svetovni voj ni je postala pokrajinska cesta, kar je ostala vse do danes. Zupan je tudi omeni! predsedniku pokrajine, da za promet manj važne ceste, katere so pred kratkim prišle pod pokrajinsko upravo, so že bile vključene v načrt' za asfaltiranje. Zaradi vojaških vaj in prometa s tovornjaki je
Trakloristi iz Števerjana so na zahvalno nedeljo razvrstili svoja vozila na glavnem trgu
s predpisi za pasivna področja. Zato je zahteval, naj bi ne glede na kakršne koli druge ukrepe, ki bi omejili negativne posledice vojaških služnosti, poskrbeli za ocenitev in izplačilo škode v najkrajšem času.
Zupan je dosegel, .da bodo občina in prizadete ustanove lahko poslale podrobno poročilo o vsem problemu in istočasno je dobil zagotovilo, da bodo odprli v Gorici posebni urad, ki bo omogočil direktne stike oškodovancev z odgovornimi vojaškimi organi.
Zupan je nato ponovno poročal o problemih goričkega letališča in odborniki so sklenili, da bodo napravili še nove intervencije na pristojnih višjih uradih.
Na predlog odbornika za javna dela Lupierija so nato odobrili okrepitev javne razsvetljave v ulicah Galilei, Ma-gnacco, Nizza, prj jezuitski cerkvi in Ul. Nievo. Odobrili so tudi dobavo opreme za povečano osnovno šolo na Roj-cah.
Končno so odborniki na predlog dr. Milocca ugodno rešili več vprašanj za vpis v se-„	znam revnih, ki imajo pravico
doberdobska cesta včasih sko- . (]0 brezplačne zdravniške po-raj neuporabna za promet in 1 mojj je nujno potrebno, da se jo asfaltira.
Predsednik dr. Chientaroli je županu odgovoril, da je spadala doberdobska občina pod tržaško pokrajino vse do priključitve h goriški in ni bilo nikakega zanimanja za asfaltiranje predmetne ceste.
Doberdobska občma je komaj štiri leta od tega sprožila to vprašanje. Druge pokrajinske ceste so že takrat bile vnesene v program za asfaltiranje.
Ob zaključku razgovora je predsednik obljubil, da se bo zanimal, da bi začasno uredili vsaj del ceste Doberdob-Selce, drugi del ceste, Dol-Doberdob, pa je potreben popolne preureditve, ker ne odgovarja več današnjemu prometu. K temu je pripomnil, da razume tež-
Še dve manjši nezgodi
Včeraj popoldne ob 15.30 je iskal pomoč v bolnišnici 21-letni Mario Zorzut iz Gorice, Ul. Orzoni 32. Ko je bil na delu se je rani] na desni nogi. Okreval bo v sedmih dneh.
Uro pozneje pa je prišel po pomoč tud] 67-letni Francesco Stefani iz Gorice Ul. Fate be-np fratelli 166 ki se je doma vreza] v palec desne roke. Tudi on bo ozdravel v 7 dneh.
UllUlUIIIIUIIIIUIIIUIIItllllltlllllUllltUIIIUIIII
OD VČERAJ DO DANES
:>
v CtHtlCI
koče ^prizadetega prebivalstva CORSO. 16.30; ((Gangsterjevo
maščevanje«, R. Robertson
in opravičuje ogorčenost do-berdobske občinske uprave, ki je dolžna zagotoviti občanom varnost prometa. .
2upan se je predsedniku zahvalil za razumevanje in za obljubljeno zanimanje za rešitev tega važnega problema.
L C.
Koristne telefonske številke
Zeleni Križ v Gorici 26-48 Bolnišnica v Gorici 39-91 Prometna policija v Gon ej 30412.
Gasilci v Goriči 21 -2(1.
Leteči oddelek (Sguadra mobile) na kvesturi 21-51 Rdeči križ v Ronkah 4-26*89 Rdeči križ v Tržiču 7-22-49 Orožniki v Števerjanu 4675 Orožniki v Podgori 20-22 Orožniki v Štandrežu 384)9 Orožniki v Sovodnjah 804)7 Orožn. v Doberdobu 7-36-71
in B. Kay. Ameriški črno-beli film. Mladini pod 16. letom vstop prepovedan. VERDI. 17.15:	«Pečat»,	M.
Shell in S. Whitmann. Ameriški film, cinemascope. Mladini pod 16. letom vstop prepovedan.
VITTOR1A. 16.30: «11 dritto« <z Hollywooda. F. Vauglan in M. Hyer. Ameriški črnobeli film, cinemascope. CENTRALE. 17.00: «Kri in arena«, T. Power in L. Danieli. Ameriški barvni film.
DEŽURNA "LEKARNA
Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna ALESANI, Ul. Carducci št. 12, tel. 22-68.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imel] v Gorici r.ajvišjo temperaturo 17,4 stopinje ob 12.50, najnižjo 3,4 stopinje ob 7.10. Povprečna dnevna vlaga je dosegla 80 odst.
Iz koprskega okraja	f
Plenum Zveze prometnih inženirjev in tehnikov LRS
Q»riško■ beneški dnevnik
PRIMORSKI DNEVNIK
— 6 —
16, novembra 1961
MITROPA CUP 1961
Kladno poražen Bologna v finalu
BOLOGNA. 15. — Enajstori-ca Bologne se je uvrstila v finale turnirja za srednjeevropski pokal za 1961. leto. Bolonj-čani, ki so v prvi tekmi premagali češkoslovaško moštvo Kladno z 2:1, so tudi danes uspemo končal; srečanje z 1:0. D ' ačlni so bili ves čas v na-p:	toda	češki	vratar je s
s: . mi posegi večkrat rešil m rezo.
Bolonjčanom se je šele v drugem polčasu in sicer v 20’ posrečilo prodreti do mreže in so z Rossinijem dosegli zmagoviti gol dneva.
 «»-------
ZA POKAL VELESEJEMSKIH MEST
Hibernian-Crv. zvezda 0:1 (0:0) Leipzig -MTK 3:0 (1:0)
Barcellona - Birmingham 5:2 (3:1)
ZA POKAL EVROPSKIH PRVAKOV Atletico-Leicester City 2:0 (0:0) ASK Vorvvaerts - Glasgow Ran-gers 1:2 (1:2)
Turinčani v četrtfinalu turnirja za pokal evropskih prvakov
Juventus-Partizan 5:0
Za domačine so bili uspešni Mora (2), Nicole. Rosa in Stacchini
Juventus: Anzolin; Garzena, Bozzao; Emoli Leoncini; Mora, Rosa, Nicole, Mazzia, Stacchini.
Partizan: šoškič; Mihajlovič II., Sombolac; Radovič, Milutinovič, Vasovič; Čebinac, Vislawski, Vukevič, Galič, Hagič. Sodnik: Gulde (Švica). Gledalci: 12.000,
Strelci: v i’ p. p. Nicole, v 36’ Mora; v 10’ d. p. Rosa, v 17’ Mora, v 21’ Stacchini. Koti: 6:6.
Po zmag; v Beogradu si je-----------------------
Juventus tudi v povratnem
Charles,
srečanju z beograjskim Partizanom zagotovil popoln uspeh ter se je uvrstil v četrtfinale nogometnega turnirja za poka; evropskih prvakov.
^ Turinčani so bili petkrat u* činkoviti, medtem ko se jugoslovanskemu moštvu ni posre. čilo niti enkrat presenetiti budnega Anzolina. Juventus je bliskovito začel in je že v 1’ igre prišel v vodstvo. Anzolin je žogo poslal Rosi, ki jo je predložil Nicoleju. Predložek ni bil natančen, zaradi česar
 ....mm.................................
NA SONČNI STRANI
(Nadaljevanje s 3. strani)
njih časih, ob naših večernih pogovorih kaj bo kdo napravil «ko bo izpuščen«, vedno pravil, da bo najprej šel na koncert.
«Kajpada, šel bom tudi na koncert. Toda najprej bom poiskal njeno stanovanje» je odvrnil fant s pritajeno jezo.
Ta mirna samozavest je o-čividno dražila starca, ki je polglasno brundal neke mračne napovedi o študentovem izpustu na svobodo. Ta ga je smeje zavračal, da je sicer res sušičen, vendar pa je prepričan, da bo izpuščen mnogo prej kot marsikateri drug. To cikanje na njegov primer je starca izzvalo, da je zasikal:
«Sel boš od tu, ti mamin miljenček, po vseh štirih, če boš sploh šel in ne bo ti padlo na um, da bi dvignil glavo, kaj šele, da bi se vzpel do tiste tvoje...«
Starec je za ženo s kletko uporabil prostaški izraz. V tistem hipu se je fant spozabil. V dveh skokih je bil pri njem in že je Cičo tiščal za vrat. Nastal je hrup in tek in komaj smo ju ločili. Spopad je tako hrupno odjeknil, da je priklical j etniško u-pravo. Študent je bi! kaznovan s štiriindvajseturnim postom v mračni samici s kamnitim ležiščem, nas ostale pa so razkropili malo povsod.
Dolgotrajno in hudo zimo, ki je sledila, smo prebili ob drugih mislih in skrbeh, ob drugih pogovorih in prepirih. Zoprnega Čiču iz ugla nisem nikoli več videl in tudi študenta iz Boke nisem dolgo srečal. Sele proti koncu leta sem ga našel v jetniški bolnici, kjer sem o-stal le dva dni. Izprosila sva si dovoljenje, da smeva ležati na sosednih posteljah. Shujšal je bil med tem, vročica ga je kuhala, lica mu je oblivala nezdrava rdečica. Med jetniki v bolnici se je šušljalo, da gre h kraju.
Ko sva izmenjala pičle jet-niške novice o položaju na svetovnih bojiščih, se je pogovor zasukal na naše nekdanje skupno bivanje na sončni strani jetnišnice in na doživljaj s starcem iz kota.
uTa podgana» je dejal moj tovariš z ognjem v očeh in je pri tem ves vzplamtel v prirojeni mu strastni ogorčenosti in studu do odvratnih stvari.
V noči, ki je sledila, sva se dolgo pogovarjala. Sepe-taje, da bi ne budila drugih bolnikov, sva govorila o vojni, o naših mladih stremljenjih, načrtih in bodočih možnostih, razpravljala sva o
muziki, o ženskah, o življenju —- vse nepovezano in skakaje z enega predmeta na drugega, kakor pač govorijo mladi ljudje ob takih prilikah. Študent je ležal zleknjen vznak in roke je i-mel sklenjene pod glavo. Ni mu bilo do spanja in ni mogel molčati. V nekem trenutku mi je zaupal, da je v tisti noči, ki jo je po kazni prebil v samici na kamniti postelji, sanjal o ženi s kletko. Prišla je k njemu tiho in neopazno, obstala tik ob njem, se vzpela na prste, visoko dvignila roki in obesila kletko nad njegovo glavo, nato prav tako tiho izginila. Vso noč je kletka žarela nad njegovo posteljo kakor sonce. Nevidna ptica je v njej pela radostno preprosto melodijo. In ta čudovita pesem, ki si je ni zapomnil pa tudi ne pozabil, ga je potem spremljala povsod in — stalno mučila. Muči ga še. Zdi se mu, da jo zna, pa je vendar ne more zapeti in, obenem, se je ne more osvoboditi.
Študent je utihnil, kakor bi zaspal. A meni se je zdelo, da je buden in da v svoji duši neslišno poje in žarna nišče skrivnostno melodijo.
žogo svojemu vratarju. Nicole ki je bil v neposredni bližini, je izrabil priložnost in je posla; žogo diagonalno v prazna jugoslovanska vrata.
Beograjčani so odgovorili z Vukevičem, toda Anzolin je žogo odbil. Po nekaj minutah dolgočasne igre je Mora s silovitim strelom skušal presenetiti šoškiča, ki pa je bil na mestu in je žogo prisebno u-stavil. Nekaj minut kasneje je Rosa skušal priti do drugega gola, toda tudi tokrat šoškič
  ___________ ni	dovolil. Najlepšo priložnost
je Milutinovič skušal poslati | za podvojitev rezultata je ime;
v 14’ Nicole, ki je po predlož-ku Stacchinija zbežal in se sam znašel pred beograjskim vratarjem. Namesto, da b; streljal, je Nicole skušal preigrati šoškiča, kar pa se mu ni posrečilo. Kasneje so Jugoslovani izvedli protinapad, ob koncu katerega sta se Vislawski in Vukevič znašla sama pred An-, zolinom. Beograjska napadalca I Pa nista znala izrabiti priložnosti in žoga je končala v outu.
V 36’ se je domačinom, ki so bili stalno v napadu, končno le posrečilo pretresti mrežo Jugoslovanov. Nicole je hotel zbežati, a kar ga je jugoslovanski srednji krilec oviral, je prepusti; žogo Mori, ki jo je brez oklevanja s silovitim strelom poslal v mrežo.
V drugem polčasu so domačini potrdil; svojo premoč ter so zadali slabim gostom še tri gole. Sploh je Partizan zaigral pod kritiko in n; bil nikoli nevaren v napadu. Edino Hagič je imel že v začetku igre možnost, da izenači, toda beograjsko krilo je poslalo žogo naravnost Anzolinu v naročje.
Turinsko moštvo je v vsakem^ pogledu nadkrililo Beograjčane in b; lahko dosegli tudi več golov, če bi bili napadalci v številnih primerih bolj točni. Brez dvoma je bil prav Charles, kj je igral srednjega halfa, steber Juventusa. Anglež je vnesel red v obram. bo, kjer je bil skupno z Boz-zaom najboljši mož na igrišču. Napadalna vrsta, pa čeprav je manjkal Sivori, je bila zelo učinkovita in je bila stalno na polovici igrišča gostov ter je posebno v zadnjih dvajsetih minutah prisilila ne preveč budnega šoškiča na drzne posege.
Morda je goste, ki so nastopili brez svojih dveh članov prvega moštva to je brez Ju-sufija v obrambi in Kovačeviča v napadu, demoralizira; gol v prvi minuti igre. Beograjčani so šli sicer takoj v protinapad, a njihove akcije so bile zmedene, zaradi česar si niso znali nikoli ustvariti ugodne priložnosti za uspešene pro. dore. Odtod tudi poraz s tako izdatnim številom golov v njihovo škodo.
» * *
LONDON. 15. — Angleško moštvo Tottenham se je nocoj uvrstilo v četrtfinale turnirja za pokal evropskih prvakov. Tottenham je igral neodločeno 1:1 (1:1) z nizozemsko enajsto-rico Feyenoord. V prvem srečanju so zmagali Angleži s 3:1.
Nakupi tržaškega nogometnega kluba ,
Dva igralca Livorna za napad Triestine
Gre za Bretlija in Risosa
Danes je predsednik Triestme grof Giorgio Guarnieri javil, da je Triestina zaključila pogajanja z Livornom za nakup dveh napadalcev, ki bi morala ojačiti prednje vrste nogometnega moštva, ki se udeležuje prvenstva C lige.
Pogodbo o prestopu novih igralcev k Triestini je podpisal član vodstva rag. Cotta, ki je v ta namen že pred dnevi odpotoval v Livorno. Nova člana Triestine sta Risos in Bret-ti. Slednji, ki lahko igra povsod v napadalni vrsti, je že dva meseca v Trstu in je v pričakovanju sklepov treniral skupno z nogometaš; Triestine. Risos pa, ki igra tako na levem kot na desnem krilu bi moral priti že danes v naše mesto, kjer ga bodo preizkusili in tudi zdravniško pregledali.
Bretti je Tržačan po rodu in je že igral pr; svetoivanskem moštvu. Risos, ki najraje igra na levem krilu, je star 27, let.
Za pokal velesejemskih mest
Vojvodina-lraklis 9:1 (3:0)
NOVI SAD, 15. — Domača Vojvodina se je danes s pre-prečljivo zmago nad solunskim moštvom Iraklis z 9 proti 1 oddolžita za poraz, ki ga je z 2:1 doživela v Solunu. S to zmago se je novosadska enaj-storica uvrstita v nadaljnje kolo nogometnega turnirja za
Še^ prizori z letošnjega športnega tedna
c/ttleti im [Viizcčilbeii
pokal velesejemskih mest. iiiiiliiiiiiiiiiiiuillmiiiiiiiiiiiniiiniiiiiiiiiiifiiiiiiniHiiiiiinuiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiuiiiuuiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiim,!,,,,,!,!!!,,,!«,!,!
Košarkarsko prvenstvo ženske prve in moške A lige
V ženskem mestnem derbyju Philco premagal ekipo CMM
Tudi moška petorka bivše Ginnastice zmagovita
V drugem kolu ženske I. lige je bilo na sporedu tudi srečanje med dvema tržaškima ekipama. Po predvidevanju je zmagala ekipa Philca, predvsem po zaslugi državne reprezentantke Tarabocchiove in borbene Brombarove. O-stale igralke Ginnastice še niso dorasle prvima dvema, vendar se je njihova igra že po drugem nastopu vskladila
z ritmom Tarabocchiove. Po prvem polčasu, ko sta si bili nasprotnici popolnoma enakovredni, je ekipa mornariškega krožka znatno opustila, kar so igralke Philca prisebno izrabile in so z lahkoto prihajale do koša ter so seveda tudi zmagale. Ekipa C MM nastopa letos s slabšo petorko, tp pa predvsem, ker jo je zapustila najboljša re-alizatorka Lacchinijeva, ki se je poročila z igralcem Gava-gninijem.
Ce se spomnimo na izredno število doseženih točk v prvem kolu, se nam zdijo nedeljski zadetki videmskih i-gralk slaba žetev. Pripomniti pa moramo, da je Udinese dosegla ta rezultat na odprtem igrišču pod dežjem, ki je močno oviral hitro igro italijanskih prvakinj.
Nepričakovan rezultat so v
tem kolu zabeležili v Trevi-su, kjer je domači Silver premagal bolj nadarjene igralke beneške Reyer. V zadnji nedeljski tekmi sta se pomerili Standa in Brescia. Milan-čanke so tudi tokrat nadaljevale po tradiciji, pa čeprav se je Brescia še kar dobro branila.
Izidi.:
1] dinese-Portorico 54:17 Standa-Brescia	41:26
Philco-CMM	64:46
Silver-Reyer	58:56
MOŠKA A LIGA Tržaški Philco, ki je lani pod imenom Ginnastice izpadel iz prve lige, je letos prvič nastopil v nižji skupini. Tržačani so se predstavili z odličnim rezultatom, saj so si nabrali skoraj 100 točk. Vseeno pa iz tega nastopa nismo mogli še spoznati njegove prave moči. V gosteh so imeli SAFOG, ki ni zmogla organi-
■sr
Ze sestavljen mednarodni koledar atletskih tekmovanj za 1962. leto
V Beogradu od 12.-16. IX. evropsko prvenstvo
AMSTERDAM, 15. — Pred dnevi so se sestali v Amsterdamu člani mednarodne atletske zveze, ki so proučili razpored nastopov v prihodnji sezoni. V glavnih potezah bo koledar tekmovanj 1962. leta naslednji:
13. maja v Assenu: Holandska - Zahodna Nemčija -
Švica
2. maja v Kopenhagnu: Danska - Vzhodna Nemčija
9, in 10. junija v Solunu: Grčija - Romunija
9. in 10. junija v Londonu: britanske atletske igre
16. in 17, junija v Varšavi: Memorial Kusocinskega
16. in 17. junija v Capfenber-gu: Avstrija - Švica (moški in ženske)
17. junija v Antuierpnu: Belgija - Holandska
20. in 21. junija v Oslu: Norveška - Jugoslavija
22. in 23. junija v Pragi: Memorial Rosickega
23. in 24. junija v Katovicah: Poljska - Grčija
24. junija v Olsztynu: Poljska - Holandska (ženske)
29, in 30. junija v Londonu: Velika Britanija • Belgija -Holandska
29. in 30, junija v Chicagu: ZDA - Poljska (moški in ženske)
30. junija in 1. julija: Norve-
Danska (moški in žen-
ška ske)
30. junija in 1. julija v Moskvi: Memorial Z namenskega
1. julija v Novem Sadu: Jugoslavija - Italija (ženske)
7. in 8. julija v Jeni: Vzhodna Nemčija - CSSR
8. julija v Rostoku: Vzhodna Nemčija - Švedska - Finska • Danska • Norveška
13.	in	14.	julija v Londonu:
Mednarodno britansko prvenstvo
14. in 15. julija: Danska - Holandska
14, in 15. julija: Švica - Italija
21,	in	22.	julija	v Lizboni:
Portugalska - Francija
21.	in	22.	julija	v Atenah:
Grčija - Madžarska
21.	m	22.	julija:	, Francija -
Španija
21., 22. in 23. julija v Rzesro-iou: Atletsko prvenstvo Poljske
22. julija v Diosgyoerju: Madžarska - Romunija - Italija (ženske)
22. julija v Bruslju: Francija -Belgija
24. in 25. julija v Oslu: Norveška • švedska 29. julija v Bukarešti: Romunija • Bolgarija (moški in ženske)
2, avgusta v Helsinkih: Finska - Švedska 3., 4. in 5. avgusta v Hilver-sumu: Mednarodno vojaško prvenstvo od 3. do 7. avgusta v Moskvi: Prvenstvo Sovjetske zveze od 4. do 6. avgusta v Londonu: Velika Britanija • Poljska (moški in ženske)
15. in 16. avgusta v Stockholmu: Švedska - Italija (moški in ženske)
18. in 19. avgusta v Varšavi: Poljska - SZ - Vzh. Nemčija (moški in ženske)
18. in 19. avgusta v Tataba-ny: Madžarska - CSSR - U-kra jina
19. avgusta v Bruslju: Belgija • Grčija
24. in 25. avgusta: Francija -Grčija
25. in 26. avgusta: Francija -Švica
28. in 29. avgusta v Oslu: Norveška • Vzhodna Nemčija
1.	in	2.	septembra v	Helsin-
kih: Finska - Francija
1.	in	2.	avgusta v	Atenah:
Grčija • Avstrija
1.	in	2.	septembra	v	Zueri-
chu: Švica - Zahodna Nemčija
1.	in	2.	septembra	v	Stock-
holmu: Švedska - Vzhodna Nemčija (moški in ženske)
od 12. do 16. septembra v Beogradu: Evropsko prvenstvo
19. in 20. septembra v Budimpešti: Madžarska - Finska
22. in 23. septembra v Moskvi: Sovjetska zveza - Velika Britanija (moški in ženske)
26. septembra v Londonu: Anglija - Finska
26. septembra v Londonu: Anglija • Holandska (ženske)
28. in 29. septembra v Istanbulu: Balkanske igre
29. in 30. septembra v Parizu:	Francija	- Zah. Nem-
čija
7. oktobra: Italija - Grčija -Turčija
13 in 14. oktobra: Zahodna Nemčija - Poljska
27. in 28. oktobra v Lizboni: Portugalska - Velika Britanija B
zirane igre in ni razpolagata niti z enim igralcem, ki bi se dvigal nad povprečnostjo. V napadalni fazi je šlo Tržačanom kot po olju in so kljub nepopolni kondiciji posameznikov prodirali do koša kadar in kakor so hoteli.
Zaradi lahkote, s katero so si nabirali točke, so zelo popustili v obrambi in če je šlo v njihov koš tako malo žog, je treba pripisati neučinkovitosti napadalcev goriške-ga moštva. Kakšne so. prave možnosti pomlajene Philco ve ekipe bomo spoznali že v prihodnjem kolu, ko bo prišlo do derbyja z Don Boscom.
To moštvo ni imelo do sedaj sreče. V nedeljo je moralo še enkrat kloniti. Iz Vidma je prišlo tako praznih rok, pa čeprav je dolgo vodilo. Letos so ekipo Don Bosco zapustili kar trije najboljši igralci, kar je negativno delovalo na moralo ostalih.
Dejstvo pa je, da bomo lahko v nedeljo prisostvovali zelo zanimivi tekmi dveh enakovrednih nasprotnikov. To pa le pod pogojem, da se igralci Don Bosca otresejo občutka manjvrednosti in da več zaupajo v lastno moč.
V nedeljo je prvič nastopila tudi petorka Camplija, ki je podlegla boljši Stamuri. Fides je za eno samo točko razlike zgubila z Ravenno in tako pustila osamljeno na prvem mestu videmsko ekipo.
Videmčani so zasluženo prišli dc vrha, vendar se bodo morali pošteno potruditi, če ga bodo hoteli obdržati. Tudi druge ekipe so letos dobro pripravljene in imajo najresnejši namen, da posežejo v borbo za častni stolček. To pa še posebno, ker bo prvo mesto pomenilo tudi prehod v prvo ligo.
Izidi nedeljskih tekem so sledeči:
Udinese-Don Bosco 59:48 Philco-Safog	97:50
Stamura-C ampli	41:39
Ravenna-Fides	71:70
P.ZIO
V nedeljo so z atletskim tekmovanjem z*-ključili 4. športni teden.
Na slikah:
— Prvi trije v teku čez drn in strn: Merlak, Jurkič in Fišer
— S. Veljak med sk«■
kom v višino
— Neubauer ni imel tekmeca v metu krogle
— Pavletičeva je tudi v metu krogle zasedla prvo mesto
— Irena Sirca med sk°* kom v daljino
MANUFAKTURNA TRGOVINA
CIOVANNI
TRST - UL. IMBRIANI12 - TEL 29-397
TEKSTIL . KONFEKCIJA . PERILO - BOMBAŽNI IN VOLNENI IZDELKI . NAJCENEJŠA TRGOVINA V TRSTU
RAZPRODAJA DEŽNIH PLAŠČEV
IVAN CANKAR
uri fsfnm”
VIL Vračajo se izgnanci
»Kje je Lojze?*
«Ni ga več pri nas — ne bom imela ljudi zastonj na stanovanju.*
Francka je omahnila.
«Kam je šel?*
«Jaz ne vem; nisem šla za njim.»
»Kdaj je šel?»
»Mesec dni bo že; kaj vam ni pisal?*
«Ni pisal!* je odgovorila Francka in je sedla na stol v kuhinji.
»Tudi v šolo ni več hodil zadnje čase,* je govorila gospodinja dalje. »čisto se je zanemaril, izgubil. Raztrgan je hodil okoli kakor lump, do kolena je imel hlače razklane... saj so mu pripravili nekoga, da bi ga učil; tako bi bil zaslužil dva goldinarja na mesec, pa ga je pustil; še štirinajst dni ni hodil tja.*
Francki je legalo nekaj silnega na rame; klonila je glavo in ni slišala nič več, a gospodinja je pripovedovala dalje.
«Pa tudi tako bi ga ne imela več na stanovanju. Nepošten je bil — prišla sem nekoč v kuhinjo in sem ga videla, ko si je odrezal kos kruha; še zganil se ni, spravil je kruh prav počasi za suknjo in je šel na cesto... Izgubil se bo, nikoli ne bo nič iz njega. Tudi na Boga je pozabil in zdaj se mu tako godi. Zvečer ni maral	več moliti; ko so drugi pokleknili,	se
je lepo razpravil in je	legel. V cerkev ni šel	nikoli,	doma	je
ležal v nedeljo ves dan in še obul se ni. Seveda je imel take čevlje, da bi ljudje gledali za njim; ampak v cerkev bi bil šel vendar lahko, ker Bog	ne gleda na čevlje...*
Ko je gospodinja še govorila, je Francka	počasi	vstala	in
je šla proti durim.
«Ali mi ne morete nič povedati, kod bi ga iskala?* »Pravijo, da je bil pri gledališču zadnje čase; kje stanuje, ne vem.. Ce bi bil drugačen, bi morda imela še malo potrpljenja z njim, tako pa mi je pohujšal še druge in zato sem
mu kar rekla »
Francka je odprla duri in je šla. Ulice so se križale, tuje hiše, tuji ljudje. Prašala ni nikogar po Lojzetu, ali gledali so za njo, ko se Je opotekala in se je zadevala ob ljudi. Potem je ni bilo nikoli več v mesto.
»Izgubil se je, kakor mu je bilo usojeno od začetka...* Francka je bila sama, ali izba je bila polna spominov, šepetalo ji je na uho, govorilo je naglas, stopalo je s sten, vzdi-gavalo se je iz tal in se je motalo okoli nje. Nasmehnila se je časih, kadar je govorilo ljubeznivo in jo je tolažilo. .. Takrat je videla za mizo moža, ki je bil še mlad in vesel, ne tako čemeren in sključen, kakor je bil ob slovesu. Vrnil se je in je prinesel novo življenje. Tudi ona sama se je izpremenila, ker se je bil izpremenil on; hodila je lahko, oči so bile bistre, kakor da bi ji bilo dvajset let in bi bila šele to uro odložila poročni venec — ena sama noč je bila vmes in strašne sanje je sanjala tisto noč. Kakor da bi živela dolgo življenje
polno groze in trpljenja; mož je šel in se je izgubil in je umrl med tujimi ljudmi; imela je troje otrok, troje lepih in ljubeznivih otrok in vsi so šli in so se izgubili in so umrli med tujimi ljudmi. Do krvi je delala, vse noči je premolila, roke so bile slabotne; toda prišla je vanje silna moč in s silno močjo je branila svoje otroke, jih je držala za roko, da jih ne bi iztrgali iz njenih rok, ne pognali jih v svet — ali šli so drug za drugim, tekla je za njimi, ko so šli po klancu, za njimi je tekla po neizmerni samotni pokrajini, toda ni	jih	več došla, izginili	so, megla je bila pred očmi in noge
so	omahovale, opotekale	so se, zgrudila se je in	čelo se	je
zadelo ob kamen na cesti.... To so bile samo strašne sanje, ena sama noč je bila in minila je.... Zdaj pa se je vrnil mož — ali glej, vrnili so se tudi otroci, Tone je prišel in prišla je Francka in tudi Lojze je prišel, gosposki je bil in smejal se je, ko se ni prej smejal nikoli.... Rožljale so med prsti jagode velikega črnega molka, ali s sten je govorilo dalje, veselo se je razgovarjalo in je pripovedovalo o lepem življenju, ki je tam zunaj: »Tako ste skrbeli za nas, mati, dajali ste nam jesti, ko	si sami niste privoščili kruha; beračili ste	za nas,	ko
ne	bi	zase izpregovorili	besede; oblačili ste nas,	ko ste	se
sami tresli od mraza; zdaj, mati, pa bomo mi vas redili in oblačili in vsega boste imeli dovolj....* Branila se je smehljaje, tako so jo obsipali z ljubeznijo in hvaležnostjo....
Samo igrala se je z lepimi mislimi, ni jim verjela; ali vendar jih je klicala in se je bala, da se ne bi izgubile; razgrnile so svetel pajčolan pred grozo, ki je bila zadaj in je strmela vanjo neprestano z votlimi očmi.... In kadar se je pajčolan vzdignil, se je stresla in je zastokala, prihajali so strahovi in so napolnili vso samoto.
Kam je šel tvoj mož, ki te je ljubil in ki si ga ljubila tudi ti? Nisi ga držala za roko, izpustila si ga, ker si ga ljubila premalo, ker ie bila tvoja ljubezen preslaba, da bi ga
prijela s krepkimi rokami in ga priklenila. Šel je kakor J nik brez doma in	se	je izgubil	in je umrl med tujimi lju8	f,
nikogar ni bilo, ki	bi	mu rekel	ljubeznivo besedo ob zadnji
in ki bi mu zatisnil oči.	'	1	-	p	c
Kam je šel tvoj sin? Ali se spominjaš, kako sta v klancu gor, po samotni poti, in je gledal v tla in ni &P' je, voril besede od velike žalosti, ki mu je ležala na srcu. jjj kakor na smrt obsojen, in je šel za očetom — izgubil se J je umrl med tujimi ljudmi.	%o
Kje je tvoja hči, ki je bila še tako majhna in slab8’ si jo spodila z doma med tuje ljudi, kjer se bo izgub« umrla na telesu in na duši?
Kje je tvoj sin, ki je šel na pot s tako velikim nPa in se je izgubil v	svetu, kakor	košček papirja v vetru? (	so
Kje so vsi, ki	so	te ljubili	in ki si jih ljubila? " °
in jih ne bo nikoli več....
Crne jagode so rožljale med prsti, ustnice so se Pre^lTilji’ v molitvi — toda misli so se plazile težke in trudne P° 1 niso se odprla nebesa, da bi posijal svetel žarek mednje {0pj »Izgubili so se, umrli so; zastonj so bile vse solz®- z si oslepela, zastonj se ti tresejo roke prezgodaj....* .	vi**!!
V dolgočasnem jesenskem dežju je prihajal počasi1 „0je? naložen voz po veliki cesti proti trgu. Vrhu vreč in jjoP se je tresel razcapan človek, poskočil je, kadar je zad® ^nljf ob kamen. Kljusasta konja sta stopala dremaje, tudi ^ jtio-je dremal in, kadar je pokimal z glavo, se mu je usU*8 s * '* buka voda na kolena, šlo je polagoma proti trgu in. ustavil voz pred štacuno, je splezal na cesto tudi T popotnik. Ozrl se ni nikamor, z drsajočimi, trudnim) Dgl°‘ je stopal dalje, premočen, život upognjen, v roki majb Ko je prišel mimo krojača, ga je krojač pozdravil izPre »He, Tone! Mihov!«
(Nadalievanje sledi>