Mariborski PoStnlna plačana v gotovini Cena 1 Din Leto II. (IX.), štev. 161 Maribor, petek 10. avgusta 1928 »JUTRA* m Uhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zev. v Ljubljani št. 11.409 Velja mesečno, prejeman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Telefon: Uredn. 440 Uprava 455 U red ništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13 Oglasi po tarifu Oglase sprejema tudi oglaeei oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica št.4 v*© stopinjah učitelja in preroka Maribor, 10. avgusta-Drugič tekom par tednov se je morala vsa Hrvatska in z njo tudi Slovenija odeti v črnino. Zagreb in drugi kraji Hr-vatske so kakor izumrli. Povsod globoka tuga, na vseh poslopjih po mestih in selih črne zastave, le zvonovi v cerkvenih stolpih žalujejo glasno ječeč. Povsod vlada veličasten mir, ljudje se pogovarjajo skoro samo šepetajoč. Ko so prišle prve vesti o smrti velikega vodje — proroda, si videl pri nas po ulicah preplašene obraze- Kaj bo sedaj?, so spraševali strahoma mimogrede. Vse je pričakovalo nekaj strašnega, nekaj pretresljivega, da se bo vzdignil hrvatski narod in osvetil smrt svojega velikega učitelja in vodje; da bodo pridrli hrvaški Seljaki iz svojih sel s kosami in drugim Orožjem in dvignili veliki punt. In vendar, v hrvaškem narodu je vladal in vlada velik mir, mir zavednega, prosvetljenega naroda, mir, h kateremu ga je vsikdar pozival njegov vodja. Ko se je v narodni skupščini 20. junija zgodil strašni zločin, je bila prva Radičeva beseda narodu, da želi mir, mir za vsako ceno. Mir je bil ideal njegovega življenja, je bil njegovo prepričanje, njegova politika, in narod ga je razumel. Saj ga je učil tako njegov vodja skozi 20, 30, “10 let. In kakor je hrvaški narod vsikdar sledil besedi svojega učitelja in vodje, tako mu sledi tudi in še bolj danes, ko le ži njegov vodja in prerok na mrtvaškem odru. To vkljub temu, da hrvatski nared dobro ve, da je bila morilska krogla vzrok Radičeve smrti. Velik, občudovanja vreden je duh, ki ga je vzgojil Radič v hrvatskem narodu. »Mene lahko ubijejo, duha ne morejo ubiti«. Tako je dej-l Radič pred skupščinsko sejo 20. junija, ko so ga prijatelji svarili, naj ne gre v skupščino. Velika resnica teh besed se kaže po vsej Hrvatski, v vseh prečanskih krajih. Narod je rzaumel R dičevc ideje in jim ostane zvest. Radič je ubit, a ostali so njegovi nauki, njegove ideje, ostala je v dušah hrvatskega naroda ideja človečnosti, pravice, enakosti, enakopravnosti, bratstva in miru. l isoči in stotisoči hrvatskega, srbskega in slovenskega naroda romajo že danes proti Zagrebu, kjer pričakujejo k pogrebu Stjepana Radiča do pol milijona naroda. Romajo tja, da pokleknejo pred oder svojega preroka in nenadomestljivega prvaka, da se poklonijo njemu, ki jih je probudil in jih naučil ljubiti domovino, bližnjega, človeka, svobodo, pravico in enakost. Vsi čutijo, da smo izgubili nekaj velikega, in vendar še nihče dan*; ne more izgube popolnoma doumeti. Vsi samo čutimo, da je bil Radič centralna politična osebnost Jugoslavije in da bodo morda pretekla stoletja, da vstane v narodu zopet takšen vodja. Danes, ko stojimo v težki tugi ob odru njegovem, vidimo bolje nego kedaj veličino umrlega vodje. Vidimo, kako je vladal milijonom duš, kako se je njegova vladarja sila dvignila baš v zadnjih časih do kulminacije. In spominjamo se ga, kako je pred desetletji vstopil v javnost: kot apostol, kot pijonir, kot glasnik in prorok velikih idej. Ni se prilagodil mišljenju mase, ampak je ustvarjal novo. Problem hrvatskega naroda je takoj zagrabil v genijalni širini: edinstvo južnih Slovanov, Slovanov sploh, človeštva. lemu svojemu nacijonalnemu idealu daje takoj socijalno podlago. Začne graditi v najbolj zanemarjenem kmetskemu narodu. Ustvarja stranko a ne sa mo to: on ustvarja novo gibanje, novo Nerod poklanja ocefa se manom svojega Deset In desettisoči defllirajo pred krsto predsednika Stjepana Radiča — Pogrebne odredbne kmečko-demo- kratske koalicije — kraljev zastopnik na pogrebu ZAGREB, 10. avgusta. Vsa Hrvatska in Slavonija je v znamenju globoke žalosti. Vlaki so prenapolnjeni ljudstva, ki prihaja iz vseh strani v Zagreb, da se pokloni manom svojega velikega voditelja in prosvetiteija. V mestu je že na desettisoče ljudi iz province, glavni naval pa se pričakuje za jutri. Kmečko-demokratska koalicija je proglasila šesttedensko žalovanje, za 14 dni pa je prepovedala vsake manifestacije in demonstracije. Danes so se že ob 6. zjutraj zgrnile na velikem trgu pred Seljačkim domom nepregledne množice in tiho, klonjeuih glav čakale, da se odpro vrata in dovoli vstop. Pred vrati je vladala strašna gnječa. Reditelji so vzdrževali le z največjim trudom red in spuščali v poslopje le skupino za skupino. Fasada Seijnč-kega doma, stopnjišče in velika dvorana so zaviti v črnino. Krsta z zemskimi o-stanki S. Radiča leži na poldrugi meter visokem katafalku, ovitem v črnluo in okrašenem z zlatimi ornaiqpnti* Pred kr* sto je velik lesen križ, na obeh straneh angelji s svečami. Radič Ima na sebi salonsko obleko, z obraza mu odseva oni tipični nasmešek, s katerim je vselej vlival zaupanje In vedrino v dušo svojega naroda. Ob krsti se odigravajo pretresljivi prizori. Nihče ne odide brez solz, več oseb se Je že zgrudilo. Neizmerna je res ljubezen naroda do svojega očeta, kateremu se je prišel sedaj zadnjič poklonit. Na obeh straneh kata-falka stoje Sokoli in akademiki z golimi sabljami ter seljačka častna straža v narodnih nošah. Že tekom današnjega dopoldne je deflliralo okoli 30.000 ljudi pred Radičevo krsto. Rodbina pokojnika in vodstvo KDK je dobilo že več tisoč sožalnic, številne med njimi iz inozemstva. Med drugimi je kondolirala praška občina, predvsem Ma-saryk, vsi češkoslovaški ministri in vse seijačke stranke v Evropi. V t. zv. okrogli dvorani visi že nad 200 vencev iz vseh pokrajin države. Finančni odbor zagrebškega občinskega sveta je imel dopoldne sejo, na kateri je odobril včerajšnji sklep Šefov posameznih klubov v občinskem svetu, da se bo vršil pogreb na stroške občine. Jutri, ob tl. dop. pa se bo vršila slovesna žalna seja občinskega sveta. Od 11. do 12.30 je bila dalje danes seja poslovnega odbora Kmečko-demo-kratske koalicije, na kateri so bili sprejeti sledeči sklepi: Jutri, ob 4. pop. bo najprej seja poslanskega kluba Hrvatske seijačke stranke, ob 6. zvečer pa potem skupna kometno-racijska seja vseh poslancev Kmečko-demokratske koalicije v sabornlcl, ki bo javna. Po tej seji odidejo vsi poslanci KDK v Seljački dom, da se zadnjič po-slove od svojega predsednika. KDK ie dalje danes izdala vse potrebne odredbe za pogreb v nedeljo. Pred Seljačkim domom bo govoril najprej zastopnik I1SS, nato pa imenom Kmečko-demokratske koalicije Svetozar Pribiče vič in dr. Trumbič. Sledili bodo govori delegatov iz inozemstva, zastopnikov Zagreba, sreza Ludbrega, kjer je bil Radič prvič izvoljen za poslanca, rojstnega sreza Siska, predstavnikov Slovenije, Dalmacije, Bosne, Hercegovine, Srema, Vojvodine in Črne gore. Ob grobu bo govoril le eden najintimnejših pokojnikovih prijateljev. Glavno zbirališče bo na Aleksandrovem in Možuraničevem trgu. Povorko bodo otvorili Sokoli na konjih, ki bodo obenem skrbeli za red, nato Seljaki in se ljakinje v narodnih našah, omladina, šole prosvetne korporacije itd. Pred krsto bodo šli odposlanci iz inozemstva, zagrebški občinski svet, oblastni poslanci, predstavniki političnih strank, pevska društva, vozovi z venci in duhovščina. Za krsto pa samo pokojnikova rodbina in sorodniki ter poslanski klub Kmečko-demokratske koalicije. Sprevod se na bo nikjer ustavil, razen pred pokopališčem. Poslovni odbor KDK je danes dalje razpravljal o prošnji poslanskega kluba zemljoradnlške stranke, da bi smeli ze> mljoradniškl poslanci kljub včerajšnjemu protisklepu prisostvovati pogrebu. KDK je danes sklenila, da odklanja prošnjo zemljoradnikov Prav tako so bilo odklonjene in vrnjene vse sožalne brzojavke in izjave vlade, parlamenta in vseh onih parlamentarnih skupin, ki sodelujejo v sedanji narodni skupščini. Isto tako je vrnila sožalnice vseh teh tudi pokojnikova soproga, Marenka Radič. Kralja bo zastopal na pogrebu armij-ski komandant, general Svetozar Matič. Po vsej Hrvatski in Slavoniji vlada vzoren red in mir. Prazna slama sktrošilne STARA SLIKA IN PRIZORI. KRATI V - KONFLIKT MED RADIKALI IN DEMO-FINANČNEM ODBORU. BEOGRAD, 10. avgusta. Na današnji seji narodne skupščine je odredil predsednik dr. Kujundžič takoj po otvoritvi seje prehod na dnevni red in dal v razpravo svoječasno interpelacijo posl. Wilderja glede nabave motorjev za vojaška letala. Zem ljoradniki so proti temu protestirali in zahtevali, da naj se najprej prečita zadnji zapisnik, kar pa je predsednik odklonil, češ, da je bila današnja seja v znak žalovanja za Stje-panom Radičem samo prekinjena in se danes nadaljuje. Nato je govoril posl. Čeda Kokanovič o kršitvi poslovnika in je dokazoval, da je postopanje predsednika nepravilno. Na-glašal je, da se tudi Koroščeva vlada trudi, kako bi kat najbolj degradirala že itak popolnoma diskreditirani ju* goslovanski parlament. Protestiral je obenem proti temu, da zastopnik zemljeradnikov včeraj ni smel podati svoje izjave o Radičevi smrti, čeprav je povsod običaj, da podajo ob tako važnih dogodkih izjave tudi predstavniki posameznih klubov. In to tembolj, ker se smatra v naši skupščini vsa* kokratni predsednik samo kot eksponent vlade. Ko je vladna večina odobrila tolmačenje predsednika, je pričela razprava o\Vilderjevi interpelaciji, ki sta jo zagovarjala zemljorad-nika Voja Lazič in Čeda Kokanovič. Odgovarjal je vojni minister general Hadžič, naglašajoč, da so bile nabave izvršene po strokovni komisiji in popolnoma v redu. Po govoru vojnega ministra je bila seja zaključena in se bo nadaljevala popoldne. BEOGRAD, 10. avgusta. Davi se je vršila seja finančnega odbora, na kateri je prišlo do ostrega spora med demokrati in radikali. Na dnevnem redu je bila volitev novega predsednika. Dr. Ribar je imenom Demokratske Zajednice zahteval, naj se volitev predsednika odgodi do jeseni, ko se itak volijo novi odbori. Radikali in klerikalci pa so to odklonili ter s svojimi glasovi izvolili za predsednika radikala llijo Mihajloviča. Demokrati so proti temu viharno protestirali in nato pri razpravi o odobritvi kreditov, ki jih je uporabila vlada, za katere pa je glavna kontrola odklonila vizum, glasovali proti. Vrh tega je demokrat dr. Šečerov ostro napadel vlado, Češ da razmetava denar brez odobrenja finančnega odbora in narodne skupščine. Ker je bilo pričakovati, da se spor med demokrati in radikali še bolj poostri, je nato predsednik takoj zaključil sejo. Nesreča pri delu. Danes zjutraj se je vsekal v desno roko 2lletni delavec Franc PeterliČ, zaposlen pri kolonijski zgradbi ob Betnav-ski cesti. Prvo potnoč mu je nudila rešilna postaja vero Gibanje kmetsko, vero splošno človečansko. V njem samem je bilo toliko trdne vere in optimizma v zmago ideje, da je premagal vse* In Radič ni več samo politični vodja, on je prorok, glasnik nove vere. Ob zatonu velikega in mučeniškega življenja je mogla Radiča tolažiti zavest, da ie ustvaril ono. kar ie sanjal v mla- / dosti: veliko edinstvo in solidarnost ne le vsega hrvatskega naroda, ampak tudi edistvo vseh najboljših Srbov in Slovencev s hrvatskim narodom. Končal je tam, kjer je kot mladenič začel. Takrat je -tal ob malem gorskem viru, ob koncu življenja pa ob veliki in mogočni reki, ki danes nosi po njegovi želji in volji ime Kmetsko-demokcatske koalicije* Ta njegova zgradba je sezidana na granitnih tleh in je ne more zrušiti niti peklenska »Ha. Narod Slovencev, Hrvatov in Srbov bo ostal zvest naukom Stjepana Radiča, njegovemu delu,,zvest sebt Veličastni* mir, ki ob odru velikega preroka vlada po vseh naših krajih, je glasno poroštvo, da sledi narod stopinjam velikega. mučenika, ^oresoda. voditelja. Zadnje ure hrvatskega genija NJEGOVE ZADNJE BESEDE. — PRIB ICEVIČ PRED TRUPLOM SVOJEGA TOVARIŠA. — PRETRESLJIVI PRIZORI. Mar&erski m Veliki vodja hrvatskega naroda, Stje-pan Radič, je izdihnil v sobi, v kateri je prebil najtežje dni svoje bolezni v Zagrebu. Za časa katastrofe sta bila pri njem službujoči zdravnik dr. Halle in bolniška sestra. Ravno v trenutku, ko je Radičeva soproga Marenka prinesla v sobo večerjo — bilo je ob 8.25 — je postalo Stjepanu Radiču nenadoma slabo. Dobil je takoj injekcije za srce in sladkorno bolezen ter praške. Dr. Haile je povedal o zadnjih trenutkih velikega pokojnika sledeče: »Srce je naglo popuščalo, dihanje je bilo otežkočeno. Stanje se je naglo slabšalo- Bolnik je bil pri zavesti. Dal sem mu takoj potrebne injekcije. Ves čas je dobival tudi kisika. Zadnjo ultraven »eno injekcijo je dobil 15 minut pred smrtjo. Zadnje besede, ki jih je izpregovoril Radič in so bile naslovljene na zdravnika, so bile: »Ali je to najboljši položaj, v katerem sem sedaj?« Taka vprašanja stavijo običajno na srcu bolni. V tem hir-u je bolnik sedel in je tudi sedeč umrl. Dihanje je bilo vedno hitreje in težje. Telefoniral sem takoj po druge zdravilka. In ; rišli so: dr. Wenckenbach, dr. Ra-doničič in dr. Gottlieb. Našli pa so ga že v nezavesti, župnik dr. Kerdič mu je dal še zadnjo popotnico, nakar je 5 minut . red deveto uro zvečer izdihnil. Ob njegovi postelji je bila razen zdravnikov zbrana vsa pokojnikova rodbina ter poslanec dr. Maček. Vsi so glasno plakali. Le z največjo težavo so iztrgali Maribor, 10. avgusta- Brezdvomno preživlja naša država zadnje mesece težko, usodepolno krizo, kakoršne še ni imela od svojega rojstva. Ves svet opazuje z velikim zanimanjem — pa tudi s skrbjo — razvoj dogodkov, ker se zaveda, da so velepomembni ne samo za nas same, ampak tudi za splošno ravnovesje sedanje konstrukcije držav v Evropi, od katere je v veliki meri odvisen nadaljni obstoj miru. Že to dejstvo samo kaže resnost sedanjega položaja več kakor dovolj in sili vse merodajne činitelje k prevdarnosti in opreznosti. Zakaj vsaka nepremišljena poteza, napravljena v trenutnem afektu bodisi na eni kakor na drugi strani, lahko rodi silno resne in težke posledice. Če je bila skrajna prevdarnost kedaj na mestu, potem je na mestu sedaj, v teh usodepol-nih dnevih. Naravno, da se tudi pri nas zasleduje razvoj dogodkov z različnih vidikov. Toda čeprav so političnostrankarske strasti razpaljene do skrajnosti, je vendar opažati povsod vendar vsaj eno kolikor-toliko razveseljivo skupno lastnost pri vseh, namreč: resnično obžalovanje, da je prišlo tako daleč. Dasi se to obžalovanje povsod pobarva več ali manj s politično barvo, vendar je kljub vsemu v jedru pristno. Zakaj iz njega izvira skrb za usodo nas samih, skrb za usodo države. Ravno ti obžalovanja vredni dogodki pa so pokazali nam samim, kako tesno smo mi vsi, pa nrav vsi, navezani na to državo. Pokazali pa so tudi zunanjemu svetu dovolj jasno, da prihaja pri vsem tem le ureditev naše države v poštev, ne pa država sama kot taka. Zakaj ta država se je rodila po stoiustoletnem neznosnem trpljenju nas vseh ter je priborjena s krvjo stoinstotisočev žrtev-Zato je in ostane nam nedotakljiva in sveta, pa naj se zgodi karkoli. To dejstvo naj upoštevajo notranji in zunanji nasprotniki našega naroda in naše države. Razvoj zadnjih in sedanjih dogodkov pa zasledujejo seveda tudi naši Nemci z velikim zanimanjem in z večaiimanj neprikritim — veseljem. Ves potek jim je bil in jim je še sedaj prepočasen, premalo oster. Zato so se s posebno skrbjo po-vnraševali, čemu se vendar Hrvati tako dolgo obotavljajo in ne — udarijo- Zakaj oni naši Nemci namreč — so vse to videli že vnaprej, da bo prej ali slej prišio tako daleč med nami, brati. S^j so pričakovali podobnih pojavov med nami že prva leta in so nad dolgoletnim brezuspešnim pričakovanjem skoro že obuna- gospo Radič od trupla mrtvega moža ter jo odvedli v gornje nadstropje. Na 'md-niku in na verandi zbrani omladinci so ihteli, naslonjeni na železne ograje okrog vile, čuvajoč mrtvo stražo -.. Narod se je pričel zbirati po ulicah, nem in žalosten, pobit in strt. Prvi izmed poslancev je prišel dr. Pernar. Objokan se je vrnil in šepetnil: »Leži, kakor da spi zadovoljno.« V spremstvu poslancev dr- Kosano-viča in dr. Krnjeviča je prihajal Svetozar Pribičevič. Globoka tišina in molk. Omladinci pri vhodu odpro vrata. Pribičevič vstopi brez besede in nikomur ne odgovarja na pozdrave. Nervozno in razburjeno je odložil na hodniku klobuk in dežnik ter odšel v sobo, kjer je kipar Valdec ravno že snemal masko. Zgrudil se je takoj na kolena, poljubil Radiča na čelo ter stisnil mrtvo in hladno desnico-Nato se je nagnil čez truplo in plakal ter ihtel... gotovo deset minut. Vsi navzoči so bili ginjeni in oblile so jih vroče solze. Iz stranske sobe je vstopil dr. Trum-bič. Dr. Maček in dr. Krnjevič ihtita glasno •.. gledajoč, kako težka je Pri-bičeviču ločitev od mrtvega tovariša. Dr. Trumbiču so drhtele ustnice, brisal si je solze. Končno so stopili k Pribiče-viču in ga odvedli v stransko sobo, •. mrki in tihi so mu sledili dr. Trumbič, dr- Maček, dr. Krnjevič in dr. Kosanovič. Kipar Valdec in zdravniki so nadaljevali svoje posle. Zunaj pred vilo tišina in li, da sploh kedaj še pride do tako ostre borbe med nami. Zakaj dovolj znana je resnica: »Die Slaven sind gute Staaten-zerstorer, aber keine Staatenbildner und Erhalter«. Zato z nekakim zadoščenjem opazujejo sedanje dogodke. To zadoščenje izražajo dovolj očitno ne samo sami med seboj, ampak tudi napram našim ljudem, katerim s tem vcepljajo malodušje in dvome. Da pa imajo naši Nemci pri vsem tem še svoje posebne vzroke in na mene, o tem prav nič ne dvomimo- Ta pojav med našimi Nemci je precej naraven in tudi razumljiv. Zakaj naša država je nastala proti njihovi voiji. Naš narod se je otresel njihovega stoinsto-letnega jarma na njihovo veliko žalost ravno v onem trenutku, ko so ti Nemci pričakovali in delali načrte, da ga bodo strli popolnoma in za vedno. Zato države niso nikoli ljubili, in niso ostali v njej s srcem, ampak samo z — želodcem-Njihov hladen in preračunajoč razum jim je veleval, da so se vsaj na videz prilagodili in udali novim razmeram. Njihovo srce pa je po veliki večini še vedno tam, kjer je bilo med vojno in ob prevra tu. V tem je pravi vzrok njihovega neprikritega zadoščenja ob sedanjih dogodkih in pa tiha želja, da bi se morda vendarle kaj izcimilo iz vsega, kar bi prišlo prav njihovim namenom, katere prav tako dobro poznamo, kakor jih poznajo oni sami. 1 oda razvoj dogodkov bo njim brez dvoma pokazal, da se temeljito motijo. Zakaj, naj bomo mi še tako razdvojeni med seboj, naj bodo strasti še tako razpaljene pri urejevanju naših lastnih notranjih zadev, kadar pojde za dobrobit in obstoj države, takrat se bodo sprti bratje znašli ter se bodo Srbi, Hrvatje in Slovenci borili skupno ramo ob rami za lastno svobodo in za skupno državo- Tatovi koles. Včeraj predpoldne je bilo zopet ukradenih par dvokoles: eno iz veže glavne pošte, drugo pa izpred neke trgovine na Aleksandrovi cesti. To kolo je pa popoldne bilo že vrnjeno in sicer ne morda vsled kesanja ali dobrodušnosti tatu, temveč vsled tega, ker je bil tat — izbirčen in ker je ukradel boljše kolo. Drugo tatvino je izvedel v neki gostilni v Lajteršbcrgu, prvo kolo je pa pustil prislonjeno ob zidu. Kolo so našli orožniki in vrnili lastniku. Podoficirska zabava pri Treh ribnikih je preložen? na pri-hodnin nedeljo dne 19. tm. Mariborčani! V dneh 11., 12. in 13. avgusta se bo vršila v Mariboru VIII. glavna skupščina Udruženja jugoslovanskega učiteljstva. Ti dnevi, ko se zbira v našem mestu učiteljstvo iz vse države, pomenijo za Maribor posebno čast. Izrazimo jugoslovanskim učiteljem na zunaj svojo radost, da jih moremo pozdraviti kot svoje mile goste, s tem, da okrasimo hiše z zastavami. — Župan dr. Juvan. Sprememba posesti. Bogomir in Katarina Žerjav sta prodala Ivanu in Ani Schmitt za 63.000 Din hišo št- 3 v Gubčevi ulici. — Josip Bora-nič, Alojz Riha in Ferdinand Rogač so prodali veletrgovcu Karlu Goležu za 730.000 Din hišo št. 44 na Aleksandrovi cesti, — Prva hrvatska štedionica je kupila od Centralne banke za trgovino, obrt in industrijo v Zagrebu (v likvidaciji) za 425.000 Din vilo št. 53 na Tržaški cesti- — Josip in Terezija Goleč sta prodala posestniku in mesarju Josipu in Frančiški Kliček za 400.000 Din hišo (gostilno) na Aleksandrovi cesti št. 53. Ob razstreljevanju pri kanalizacijskem delu v Melju je sinoči zopet frčalo kamenje, četudi so bile luknje pokrite z močnimi deskami in hlodi. Na skladišču vojašnice je razbilo par šip. Razstvaa risb in ročnih del deške in dekliške meščanske šole v Mariboru v Cankarjevi ulici je spet otvorjenu hi dni, namreč od sobote 11. do vključno pcndeljka 13. tm. radi kongresa UJU. Kdor je julija zamudii priliko, da si jo ogleda, naj zdaj uporabi priložnost- Ne bo mu žal. Westfalski slovenski otroci — 17 po številu — so prispeli včeraj popoldne v Maribor. Pripeljal jih je g. Slavoj Dimnik, upravitelj oblastnega dečje-ga zavoda! Iz zavoda gredo za nekaj časa k Sv. Martinu na Pohorje, kjer bodo nastanjeni v kaplaniji- Postelje da na razpolago dečji zavod. Ogledali si bodo tudi širšo mariborsko okolico, odpotujejo pa 8. septembra. Prireditve na glavni skupščini UJU. Dne 12. t. m., zvečer ob pol osmih, priredi Učiteljski pevski zbor velik koncert v Unionski dvorani. Opozarjamo na ta zgodnji začetek, to pa radi tega, da se po koncertu tovariši iz vse države še lahko prijateljsko sestanejo bodisi v Unionu, pri Gambriau na vrtu ali v Grajski kleti. Jadranska straža pa predvaja dne 11., 12. in 13. t. m. ob 6., pol osmih in devetih v Grajskem kinu krasen film: »Potovanje po Jugoslaviji", ki ga je izdelalo mariborsko filmsko podjetje. Cene znižane. Glasbeno društvo .Drava" pa priredi dne 11. t. m. zvečer ob osmih zabaven večer v čast gostom. Vstopnine ni. Prepoved uvoza konj v Avstrijo razveljavljena. Po sporočilu avstrijskega veterinarskega delegata v Zagrebu je zvezno ministrstvo za poljedelstvo in gozdarstvo z odlokom z dne 18. julija razveljavilo prepoved izvoza konj v Avstrijo, ker je sramna kuga v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev pojenjala. Ribolov v Dravi. V smislu sklepa mestnega sveta mariborskega z dne 31. julija je ribarenje s sačilom v Dravi mestnega okoliša prepovedano. Komanda mariborskega vojnega okruga javlja, da je komandant dravske divizijske oblasti odredil, da so vse nove vloge pojedinih ustanov, katere so že vložile prošnje za oprostitev svojih uslužbencev od vojaških dolžnostih v miru in vojni koleka mreste Občinska doklada na najmarino. Finančno ministrstvo je odobrilo sklep mestnega občinskega sveta mariborskega z dne 19. apriia 1928, s katerim se občinska doklada na najmarino od iokalov, ki so bili 1. julija 1914 stanovanja, podvoji od 30% do60%. Obvestilo. V pondeljek, 13. tm- se bo vršil ob 20. uri v gostilni Vetrinjski dvor (Kosič) sestanek ljubljansekga in nomoškega pogrebnega podpornega društva radi izpre-membe pravil. Prizadeto članstvo je vab ljeno k čim Številnejšemu posetu. — 7n-stonniki. Napredovanje učiteljev. V mariborski oblasti so dosegle višjo skupino naslednje učne moči: Simon Gorišek, Sv. Jurij; Fran Burdian^Vojnik; Fr. Kurnik, Šoštanj; Jos. Kolarič, Čentiba; Zora Ribarič, Maribor; Jelisava Rismal, Slov. Bistrica; Ljudevit Stumpf, Sv. Anton; Al. Nečimer, Sv. Duh; Jos. Kincl, Slivnica; Zlata Serajnik, Vuzenica; Emilija Kotnik, Pertoča.^— Stalnost so dosegli: Marija Robič, Šulinci; Elza Vračko, Andrejci; Marija Dolšak, Ruše; Vida Kuhar, Križevci; Vlado Voglar, Konjice; Marija Zinauer, Sv. Lenart; Marija Gerbec, Hum; Filip Babič, Kramarovci. V železniški službi so nameščeni: uradniki II. kategorije: Magajna Adolf, Vuhred-Marenberg; Bolle Ivan, Laško; Dolenc Josip, Brežice; v Mariboru: zvaničniki II. kat.: Pandža Nikolaj, kurilnica; Ribič Ivan, gl. kol.; Štebih Ivan, gl. kol.; Steinbucher Henrik, gl. kol.; Ketiš Josip, gl. kol. in Rebernik Karl, kurilnica. Kot dnevničarja sta sprejeta: Leder Ivan, Sv. Lovrenc na Pohorju in Mihajlovič Dragič, Vuzenica-Muta. Imenovan je inž. Urbančič Josip, uradnik I. kategorije 7. skupine progovne sekcije Maribor gl. pr., za šefa progovne sekcije Ptuj. — Napredovali so v železniški službi: zvaničniki Pfeifer Miroslav, Mestinje, iz II. 1 v I. 1; Kremautz Josip, Tezno, iz II. 1 v L 1; Prevoljšek Ivan, Maribor gl. kol., iz II. 2 v I. 2; Dragar Josip, progovna sekcija Ptuj, iz II. 2 v I. 3; Križaj Adolf, Maribor gl. kol., iz II. 2 v I. 3; služitelj Schweiger Simon. Maribor gl. kol., za zvaničnika II. 1. Nočni avtobusni promet v Maribora Prejeli smo: V članku v štev. 179 „Večernika“ se zahteva ponočni avtobusni promet. Proti temu je treba izraziti tudi pomisleke. Maribor ni veliko mesto, v katerem so glavne prometne žile zatrpane s trgovskimi in drugimi poslovnimi lokali in kjer skoro ni stanovanj. Nasprotno tu ni niti ene take hiše, ki bi bila brez stanovanj. In prebivalci teh hiš imajo nesporno pravico do nočnega miru. Za nočni mir pa so najvažnejše ravno ure pred polnočjo. Prebivalci Aleksandrove ceste in Glavnega trga morajo že itak prenašati rastoči nemir v ponočnih urah. Sedaj naj pa še avtobusi trobijo do polnoči. Da bi se pa prebivalci teh prometnih žil mogli Čez noč zateči v vile na periferiji mesta, dotlej bodo potekla še desetletja. Naj bi že enkrat prenehali reformni načrti raznih nezadovoljnežev, ki iz dneva v dan zahtevajo vse mogoče, pri tem pa se prav nič ne ozirajo na stotine prebivalcev, ki so po njih največkrat prav občutno prizadeti. Otvoritev telefona Leskovec pri Krškem. Dne 1. avgusta je bila pri pošti Leskovec pri Krškem otvorjena telefonska služba. Vsled izvršitve cestnih del rta Ruški ce-stl, bodo vozili mestni avtobusi od 10. avgusta naprej tia progi v Studence od Kra Ija Petra trga po Dvorakovi ulici preko Valvazorjeve in Srgolctove utice na Ruško cesto. Nadalje se usmeri dne 10. avgusta ves mestni avtobus-promet od Glavnega trga proti glavnemu kolodvoru po novo tlakovani Kopališki ulici. Ta proga dobi s tem tudi dve novi postajališči in sicer prvo na vogalu Narodnega doma in drugo postajo na vogalu Frančiškanske cerkve. Avtobus promet na Meljski cesti se bo vršil do na-daljnega vsled tlakovanja preko Klav-niške, Kacijanerjeve in Motherjeve ulice. Tatovi so se pretečeno noč pridno udejstvoval! po mestu. Na dveh krajih so odnesli precej obleke, na tretje.n pa dobro ohranjeno moško dvokolo. Pred sumljivimi razpečevalci starih oblek in koles se svari. Ponesrečena mlada delavka- Danes zjutraj se je zopet dogodila nesreča v opekarni v Lajteršbergu. Vzpenjača se je snela ter razbila Dietni delavki Matildi Vargec čeljust. Ponesre-čenko, ki ima tudi notranje poškodbe, je rešilna postaja odpeljala v bolnico. Koncert v Narodnem domu. Jutri bo v Narodnem domu koncert. Glej inserat na zadnji strani. 1517 molk... Naša kriza in naši Nemci V Maribora, dne 10. Vili. 192« Mariborski V E C E R N I K Jtiičra ' Stran 8. 900.000 novih knjig mesečno VELIKANSKI RAZMAH TISKOVNE PRODUKCIJE. V MEHIKI. JAVNE KNJIŽNICE V naši dobi se neprestano govori o veliki naglici, o veku avtomobilov, zrakoplovov, o nervoznosti in špekulaciji, Govori se, da ljudje velikih poslov nimajo niti časa za odmor. Kljub temu se pa vendar še nikdar ni toliko čiiaio kakor ravno v sedanjem nervoznem veku. — Ljudje drvijo z avtomobili, letajo z letali, plešejo famozni shimmy po divjem jazzu, zasledujejo športne rekorde, pri tem pa vendarle obvladajo veliko literarno produkcijo. To je misterij, a je tudi fakt. Mesečno izide na svetu okrog 900.000 novih knjig. Tu niso vračunani milijoni dnevnih, tedenskih in mesečnih listov. Velikansko število književne produkcije razume človek šele tedaj, če obišče kako svetovno založništvo, kakor je n. pr. »Messageries Hachette« v Parizu. Od treh zjutraj naprej transportirajo tovorni avtomobili iz poslovalnic tega podjetja na vse strani Pariza in okolice neprestano knjige, in časopise. Teh transportnih kamijonov je 222. Drugi tovorni avtomobili pa vozijo samo knjige in liste na vse pariške pošte in kolodvore- Teh pošiljk je letno okrog 12 milijonov, ki tehtajo skupno blizu 100 milijonov kilogramov. Pot, ki napravijo vse te pošiljatve, bi znašala 106 kratni obroč okrog svetovne kroglje. Podjetje ima v samem Parizu 55 prodajalen in skladišč ter o-skrbuje 225S kioskov in drugih prodajalen knjig. Stalno uraduje v Parizu okrog 400 uradnikov in 15.000 zastopnikov tega velikanskega književnega podjetja. Lahko si mislimo, kakšna armada bi nastala, če bi prišteli še osobje iz poslovalnic Londona, Berlina, Newyorka, Leipziga, San Frančiška itd. V Ameriki, klasični deželi ogromnega in naglega poslovanja, je organizacija tiska še mogočnejša. V deželi brezmejne špekulacije se čita tudi mnogo znanstvenih in beletrističnih knjig. Nedavno je upraviej največje kontinentalne knjižnice »Bibliothegue Nalio-nale« v Parizu odpotoval v Ameriko, da prouči tamošnje razmere knjižarstva in knjižničarstva. O tem svojem potovanju je dal listom nekaj zelo zanimivih podatkov: Vse ameriške knjigarne polagajo veliko važnost na naglo dostavljanje knjig vsem naročnikom. Velika podjetja se poslužujejo avtomobilov, najmanjša pa kolesarjev. Dostavljanje se vrši brezplačno. Javne knjižnice so vedno nameščene v lepih, monumentalnih zgradbah. Vsaka večja knjižnica ima posebno dvorano za mladino. Mladinskemu čtivu je posvečena velika pozornost. Priznati je treba, da so knjižnice podpirane od vseh strani: od vlade, bank in raznih društev. Velike knjižni :e imajo v vsakem delu mesta svoje podružnice, ki so ravno tako kakor centrala najboljše oskrbljene. Večina javnih knjižnic ima tudi dvorane za slepce, kjer čitajo slepci posebne za tipanje tiskane knjige in časopise. Izbira v javnih knjižnicah Je tako velika, da ni človeka v mestu, ki ne bi prišel na svoj okus in račun. Za čitanje se plača neznatna malenkost, mnogo knjižnic je pa brezplačnih. Velikopotezno in skrbno urejene javne knjižnice so največ pripomogle k duševnemu dviganju in razmahu prebivalstva ameriških mest. Lahko rečem, da nisem našel alfi ene javne knjižnice, ki bi bila pristranska a'i tendenciozna Originalno časopisje REKORD AMERIKE. —' ČAStMs, KI IZIDE VSAKIH 100 LET ENKRAT. Kakor na vseh poljih, tako so tudi pri časopisju originalne posebnosti. Imamo liste za slepce, da se tisk lahko otiplje. .Svoje liste imajo tudi raznovrstni pustolovci. Vse to je pa glede originalnosti daleč za newyorškitn listom, ki bi zaslužil ime »žepni robec«. Ko človek ta list prebere, ga lahko izroči perici, da dobi nazaj pravi žepni robec mesto časopisa. V Parizu je pa nekdaj izhajal časopis, ki bi se lahko nazval obrisača. Ta list je bil iz platna in se je dal tisk popolnoma oprati. Francoski list »Najade« je bil pa tiskan na impregniran papir. List je bil razširjen po kopališčih in se ga je lahko bralo tudi v vodi. Rekord originalnega časopisja ima seveda Amerika. Samoobsebi je razumljivo, da imajo milijarderji in razni podjetniški »kralji« svoje posebne liste. Neki slaščičar v Baltimore je pa prišel na idejo lista, ki se da pojesti. Mesto tiskarske barve se je uporabljala čokolada in drugo podobno barvilo. Mesto papirja so bili takozvani oblati. V Ameriki ima vsako društvo, vsak klub svoj list. Tako so glasila ljubiteljev psov, muholovcev, nasprotnikov dežnikov, klobukov, prijateljev mačk, kruljevcev, sladkosnedne-žev itd. Posebni listi so tudi po blaznicah in jetnišnicah. To niso samo originalni dokumenti, temveč tudi važna sredstva za spoznavanje nesrečnežev, ki morajo prebivati po blaznicah in jetnišnicah- Po. mnogih deželah izdajajo tudi postopači in potepuhi svoja glasila, ki so seveda pisana z roko. Bili so pa že tudi tiskani postopaški listi, tako n. pr. pred vojno na Bavarskem. Nekaj prebrisanih rokodelskih pomočnikov, ki so se leta in leta preživljali s tem, da so potovali od kraja do kraja ter spotoma tu in tam prevzeli delo le za par dni, da so dobili nekaj potrdil v svoje delavske knjige, je izdajalo list pod naslovom: »Glasilo v prospeh monarhističnih interesov«. Nepoučeni ljudje so pri čitanju tega lista res mislili na nekaj takega, kar je obetal naslov. List je namreč opisoval razne kraje, zlasti gostilne, od katerih so bile nekatere posebno hvaljene radi velike zvestobe do vladarja. Potepuhi so pa to razumeli tako, da se v takih gostilnah popotnega človeka dobro sprejme. Naioriginalnejši je gotovo list, ki se nahaja v muzeju mesta Aixka-Chapelle. Ta list je izhajal leta 1859 v Newyorku in ko je prenehal, je napovedal, da bo v bodoče izhajal ob vsaki stoletnici ameriške neodvisnosti. Naslov lista je bil »Illuininated Ouadruple Constellation«. List je bil tako velik, da bi lahko služil za pregrinjalo velike mize ali kauega biljarda. List je izhajal na najmanj 8 stra neh in ker je bil papir 'debel in močan, so tehtale posamezne številke lista večkrat nad 50 kg. Če bo ta list leta 1959 res izšel, ne vemo, gotovo je pa, da se ne bo prodajal kakor drugi listi na uličnih vogalih. 5očobne politične in družabne iueri Zasluge so dvojne: one za domovino in one, od domovine. Nekateri državljani nosijo svojo listnico nad srcem, drugi v hlačnem žepu pod — križem. »Halo — Lojze! — Ali si zopet doma? — Tega nisem vedel. Oprosti, da sem telefonično vprašal zate pri policijskem komisarijatu. To sem storil zato, ker sem bil mnenja, da si zopet napravil kako kupčijo...« * Davi sem bil v večji trgovini. V ozadju je stal nepremičeo možak, ki je z očmi vidno spremljal vsako kretnjo kupoval-cev. Radoveden, kakšno mesto zavzema ta mož, sem si takoj spretno izposloval razgovor s tem misterijoznim človekom. Šepetaje mi je razodel, da je nastavljen samo za to, da pazi na stranke', katere bi hotele — kupovati »pod roko...« * Nedolgo tega me je nevolja zanesla na promenado. Eleganten gospod ala shimy je imel v spremstvu lepega psička. Brez ozira na dejstvo, da je pojm o epoti psov in psičkov tako različen ka-tor okusi in zaušnica, se je gospodov parizl« zakadil v nekega svojega tovariša. Pri tem je zadel v belo krilo neke nežne šetalke, ki je prav robato zapro-testirala: »Prokleti cucek, vse nogavice mi boš umazal.« — Blagorodni iastnik bojevitega psička pa se je čudno nekava-lirsko razburil: »Kako prostaško je, sredi mesta tako zmerjati«. Nakar je dama s vso prisotnostjo duha odgovorila: »Saj nisem mislila vas, gospod svetnik!« — Trdo mariborsko srce: S prezirom vrača ti ljubezni plamen-; srce- brezčutno njeno je — ko kamen. A Samo s pristnimi se dijamanti podpirajo vsi moji fanti... * Financarjeva ljubica na klopi: »Ne, ne — dragi! Tako brez carine pa ne boš tihotapil preko državne meje.« * Komu se v Mariboru godi najbolje? Odgovor: Stolpu stolnice. Vedno kaže čas obeda; ne nosi nobenega križa; ood-pirajo ga od vseh strani; ima najlepše iz-glede in — stoji visoko nad vsemi . Očgouor dr. Uoronouu Znani pomlajevalec dr. Voronov je nedavno predaval o svoji teoriji tudi v Londonu. Njegova izvajanja so po ^zro čila velike debate in razprave v krogu zdravnikov in znanstvenikov. Nastala sta dva tabor3 — za in proti cepljema ijudi z opičjimi žlezami Med nasprotniki cepljenja, odnosno pomlajevanja po Voronovi teoriji se je izr-:.: d zlasti dr. Edvard Bach, ki je v razne liste poslal svoj protest in pomislek, da bi se z o-pičjimi žT žarni prenesle n > ČL v ek t rudi sabe ctičje lastnosti kakor okrutnost in pohotnost. I ivvnik »Dali/ Ne\vs« je dobil na ta zdravnikov protest pisma s pod pisom >Krn?Ui Junior« — to j« ime na. večje opice v londonskem zoološkem vrtu. 'Tedništvo lista je la.ikoto spo-zaalo i ; -kci isa slavnega usatc ja Bernarda Shawa, ki se v imenu opic tako le izraža: »Opice smo pot-p:ž.ivo, k dobro iušnosti nagnjeno pleme, ta cldolži-tev Je pa nekaj takega, kar ne moremo prenašati. Ah je že kedaj kaka opica vzela živtr-r.i čioveku žleze pre- sadila na opico, da bi ta preživeia svoio naravno mejo? Ali je že bila kedaj potrebna liga v varstvo opičjih mladičev kakor je potrebna v varstvo človeških otrok? Ali je bila zadnja vojna opičja ali človeška vojna? Prepuščamo. Voronovu ves razgovor z dr. Bachom ter se ne brigamo za njegovo mnenje o naših lastnostih- Človek ostane kar je bil vedno najokrutnejše in najpehotnejše bitje. Nac sličnostjo z nami naj se ne pritožuje, ker tudi Voronov iz slabega človeka nemo re napraviti dobre opice.« Uisoki načrti boksašfcega mojstra Po poročjjih iz Newyorka se namerava svetovni mojster boksaTunney posvetiti študijam in sicer filozofiji. Nekdanji mornar hoče študirati celo v Evropi. Za eto dni se namerava nastaniti v Nemčiji ter poslušati predavanja na univerzi v Heidelbergu. Tudi doktorat si hoče pri dobiti — seveda ne v Evropi, temveč v Ameriki, kjer so za to popolnoma drugi pogoji. Boksu se misli popolnoma odpovedati. Najrajši bi vstopil v kako banko ali veliko industrijsko podjetje. Mož ši dela s tem najbrž samo pristno ameri kansko reklamo, ker so mu poklicne skrbi popolnoma nepotrebne. V tekmah ni prejel samo mojsterski naziv in razpisane nagrade, temveč tudi velikanske stave, tako da ima danes najmanj milijon dolarjev. Od obresti tega kapitala lahko živi sijajno brez vseh skrbi. se neprestano suče okrog solnca. Ravnotako mirno mine dan ko se pere perilo, če gospodinja j izkoristi 7 prednosti, katere ima &bk0 ter penin n s Speri Kako loui ameriška policija Newyorška policija je morala zopet napraviti temeljito racijo, da polovi najštevilnejše zločince iz najboljše družbe — ljudi, ki se ne morejo odvaditi srkanju alkoholne kapljice. Preko 150 takih greš-nikov so aretirali. Najzanimivejša pa Je metoda, ki se je poslužuje newyorška policija, da izvoha ameriške pivce. Z zanesljivostjo domačih policajev je imel Newyork že pogosto slabe skušnje. Oni so namreč često v zvezi s tihotapci in tr govci alkoholnih pijač, ker jih pač sami radi srkajo. Direkcija si'je morala izposoditi policiste iž Washingtona, ki so morali cele mesece zahajati v vse mogoče družbe, se včlaniti v najrazličnejše klube, voziti se z avtomobili, piti šampanjec — samo da so mogli ugotoviti vse one, ki se ne drže predpisov. In ta »ekspedicija« je stala policijo celih 75.000 dolarjev. Pa se je baje izplačalo za 200 aretiranih... Sodniška sekcija LNS — službeno. Nedeljsko finalno pokalno mladinsko tekmo bo sodil g. Mohorko. G- Turino se zadnjič poziva, da se javi najkasneje do nedelje sekciji, sicer bo definitivno črtan. Kluba SD Rapid in SK Železničar morata postaviti za nedeljsko tekmo vsaka po enega stranskega sodnika, ki se morata javiti sodniku pred pričetkom tekme. — Tajnik. Železničarji v Ljubljani. Jutri in pojutrišnjem igra SK Železničar dve prijateljski tekmi v Ljubljani. Prvi dan gostuje pri SK Iliriji, v nedeljo pri svojih stanovskih tovariših, Hermesu. Dasiravno Ilirija nima na razpolago popolnega prvega moštva (več igralcev je na orožnih vajah), bodo morali Železničarji pokazati izredno požrtvovalno igro, če hočejo doseči časten uspeh, kajti ilirijanske rezerve so se že ponovno izredno dobro obnesle v prvem moštvu-— Poslednja tekma Železničar—Hermes v Mariboru je končala neodločeno. Za tokratno tekmo pa je treba upoštevati, da bodo Železničarji kolikor toliko vendar že izmučeni od prejšnjega dne. Sploh pa mislimo, da sta obe tekmi zapored ob pričetku sezone prehuda »poskušnja moči« za igralce- Železničarjem želimo najlepšega uspeha, da se dokaže stalni višji nivo mariborskega nogometa! SK Železničar — nogometna sekcija. Igralci Frangeš, Jurko, Konrad, Kop-čič, Mernik 1 in II, Paulin, Polak, Ronjak, Stauber, Štrukelj, Vogrinec,- Wagner morajo biti jutri v soboto ob 5. zjutraj zanesljivo na glavnem kolodvoru- Sestanek vseh igralcev starega moštva bo jutri v soboto ob 1-8. na igrišču. Obvezno. Prvenstvo države v tenisu Medklubski odbor za mednarodne turnirje v Zagrebu od 22- do 26. tin. na Haškovem prostoru v Maksimiru teniški turnir za prvenstvo države in za pokala kralja Aleksandra in kraljice Marije. Hašk v Nemčiji. Včeraj zjutraj je odpotovalo nogometno moštvo Haška na turnejo v Nemčijo, kjer ostane dva tedna. To pot so si izbrali zagrebški akademiki kraje ob Re-ni in Meni. Mednarodna veslaška federacija je imela te dni v Amsterdamu svoj drogi kongres. Razpravljali so o organiza-tornih stvareh in sprejeli Argentinijo za novega izrednega člana. Federacija ima sedaj 15 članov- Kljub pozivu pa doslej še niso pristopili k federaciji Nemčija, Anglija, Kanada in USA. Veslaške tekme za prvenstvo Evrope, ki bi se imele prihodnje leto vršiti na Madžarskem, se bodo po odločitvi FIS A vršile h 1929 na Poljskem ob priliki jubileja desetletnega obstoja republike v Bydgoštu. L. 1930. bodo veslaške tekme za prvenstvo Evrope v Franciji, 1. 1931. v Belgiji in 1-1932, v Jugoslaviji Stran % MarTfiorskl V EC ERNIK Jutra Edgar Wal!ace: Zaba z masko (The Fellowship with the Frog.) Karlo ga je pri Clty-ju sprejel v svoj avtomobil ter vozil dolgo naokrog po blatnih cestah. Vasi in mest se je >2'-bal in Center kljub skrbnemu opazovanju ne bi našel poti nazaj. Wellingdale in njegovi ljudje niso bili pripravljeni na avtomobil ter mu niso mogli slediti. Potepuh z avtomobilom je res nek ij nepričakovanega. Celo Genter sam se je zdrznil, ko je voz obstal na dogovorjenem mestu ter je iz njega zaklical Karlov glas: »Vstopi!« Najprej sta prevozila z nizko goščavo obrasel hribček. — Pod seboj je videl Genter zarjavelo zelenino, polomljene tračnice in globoke, z deževnico napolnjene luknje od razstreljevanja. Ob robu kamnoloma Je stala majhna, lesena koča in proti njej je Karlo povspel svoje korake. »Nervozen, kaj?« je vprašal in zasmeh je bil v njegovem glasu. »Ne ravno,« je odvrnil drugi hladnokrvno, upam, da so žabe v baraki tam doli.« Karlo se je tiho nasmejal. »Drugih ni, žaba je sama. Od kamnoloma je prišel. Pod kočo so stopnice. Dobra, ideja, kaj ne? Koča visi ravno nad prepadom in stopnic se ne vidi niti tedaj, če se leži na trebuhu ob robu prepada. Enkrat sem to sam poskusil. Nikdar ga ne bodo ujeli in če pošljejo sem milijon svojih vohunov-« »No — in če bi kamnolom obkolili?« je menil Genter. Tovariš ga je zavrnil: »Ali misliš, da ne ve, če se kaj pripravlja? Žaba ve vse.« »Prehudo ne bo bolelo,« je nadaljeval ter pokazal na tovariševo roko. »Zato je pa dobro. Od sedaj najvej ne boš več brez tovarišev, Harry. Iz vsake zadrege te izvlečejo in še odvetnika najmejo za tebe. Mi iščemo fante, kakoršen si tj. Je pa dovolj malih vagabundov, ki si domi-šljujejo, da spadajo k nam. Ti si določen za velika dela ter boš tudi dobro zaslužil. Ce boš bolan ali v kakršnikoli zadregi, ti bodo žabe vedno prišle na pomoč. To je lepo, kaj ne?« Genter je molčal. Bila sta še kakih dvanajst korakov oddaljena od koče, od močne zgradbe z zaprtimi okni. Mož, ki se je nazval Karlo, mu je dal znamenje, naj počaka, sam je pit stopil naprej ter potrkal na vrata. Genter je videl, da je stopil k oknu, ki se je špranjo odprlo. Karlo se je nekaj trenutkov tiho razgovarjal z nekim človekom v koči, potem pa prišel nazaj. »Rekel je, da ima za tebe delo, ki ti bo prineslo tisočake. Ti imaš res srečo. Adi poznaš Roche-More?« Genter je prikimal. Dobro je poznal aristokratsko predmestje. »Tam prebiva mož, katerega je ti cba spraviti s pota. Vsako noč pride ob pol-dvanajstih z vlakom iz svojega kluba ter gre peš domov. Pot ga vodi skozi temno cesto in z gorjačo bi se ga dalo odpraviti brez vsakega truda. Enkrat mahneš in gotovo je. To ni niti ubijanje, me razumeš?« . »Zakaj pa hoče, da jaz to napravim?« je vprašal veliki vagabund radovedno. Pojasnilo, katero je dobil, je bilo logično. »Vsi novinci morajo nekaj napraviti, da dokažejo svoj pogum. Torej, kaj praviš k temu?« Genter se ni obotavljal. »Bo urejeno,« se je odrezal. Karlo se je vrnil k oknu ter mignil tovarišu, naj mu sledi. »Tu sem se postavi in vtakni levo roko skozi okno,« je velel Karlo. Genter je zavihnil premočen rokav ter vtaknil golo roko skozi špranjo. Nekdo ga je trdno zgrabil za roko in občutil je, kako se je nekaj mehkega in mokrega pritisnilo pod zapestje. — Gumijev pečatnik, si je mislil ter se pripravil na bolečine, ki morajo slediti. Bolečine so obstojale od naglega zbadanja stoterih igrel. Naenkrat je občutil, da je roka prosta, potegnil jo je iz špranje ter začudeno opazoval rizbo barvila in krvi, katero je tetoviranje povzročilo na njegovi roki. »Ne briši roke,« je zapovedal zamolkel glas iz temne koče,« Sedaj lahko prideš!« Okno se je zaprlo in zapahnilo od zno traj. Nato je zahreščal ključ in vrata so se odprla. Genter je stopil v črno temo in slišal, da je nevidni stanovalec takoj za njim zapahnil vrata. »Tvoja številka je K. 971«, je dejal votel glas,« in če jo najdeš med osebnimi vestmi »Timesa«, se moraš takoj napotiti sem, pa naj bi bil kjerkoli. Vzemi to...« Genter je stegnil roko in nekak pisem ski omot je bil položen v njo. Bilo je kakor da skrivnostna žaba vidi tudi v tej temi, »To so tvoji potni stroški in načrt kraja. Če bi vendar za sebe potrošil ter ne bi šel tje, kjer te potrebujemo, boš ubit. Si me razumel?« »Da.« .'Denar za svoje potrebe bos še dobi! Poslušaj me sedaj: V Roche-Mari ParK >venue štev. 7 stanuje HalKvell Jones, bankir.. .* Menda :e Čutil, da se je rekrut presenečeno zdrznil.« Kaj ga poznaš?« »Da, pred leti sem zanj delal.« je odvrni; Genter- Medtem je potegnil iz žepa brovning ter odpel s palcem varnostno napravo. Tekom eneea tedna mora biti napaden. Ni treba, dn. bi ga ravno ubil. Če se pa to zgodi, nič ne de. Mislim ra, da je njegova glava pretrda •. .* Genter je že dognal, kje mož stoji, ker so se mu oči privadile teme. Njegova roko je bliskoma zgrabila žabo za komo-ec. »Pištolo imam«, je sikni! Genter skozi zobe.« »Jaz sem inšpektor Genter od policijskega 1 avnateljstva in če se braniš, boš mrtev.« /a sekundo je vladali mrtvaška tišina Potem je čutil Genter da mu je roko s pištoio prijelo nekaj trdno, kakor s kleščami. S prosto pestjo je zamahnil, mož se je pa sklonil in udarec je preseka. samo Zink. Nato se je pištola z veliko silo izvila iz Genterjevih rok in oba moža sta se spopadla. Med ravanjom sta se glavi dotaknili. Genter je čutil nekaj trdega in hladnega na svojem iicu-A’i so to očala maske? To bi razložilo votel glas. Genter, ki je bi! jako močan, se ni mogel iztrgati iz rok, ki so ga oklepale. Nasprotnika sta se ruvala in sj od-tikala v stiašni temi. Naenkrat je žaba dvignila nogo in da bi se umaknil sun-ku. se je Genter nago obrni'. Začul se je žvenket razbiteg^ stekla in ostri, hladni vonj ie objel debktiva Zazdelo se mu je, da se duši, poskušal je globoko dihati, a so se mu roke povesile, kakor mrtve. Zaba je za eno minuto pridržala omahujočo postavo, potem jo e pa pustila pasti na tla. Drugo jutro je našla policijska patrulja inšpektorja Genterja ležečega na vrtu neke prazne hiše. Poklicala je rešilno postajo. Mož, ki je zastrupljen s strupenim plinom, umrje naglo. Deset minut na to, ko je žaba razbila nalašč v take svrhe pripravljeno stekleno posodo, je bil Genter že mrlič. 4 MarTboru, dne'To VTTT J928. Ves svet ni zmogel med policijskimi uslužbenci moža, ki bi bil tako. malo podoben dobremu policijskemu častniku, kakor Elk. Bil je velik in suh in njegova upognjena postava je še zviševala izraz skromnosti. Obleka je na njem ohlapno visela- Poleti in pozimi je nosil umazano ruiavkast površnik, ki je bil vedno do vrha zapet. Tudi vedno isto rumenkasto-rujavo obleko je nosil, odkar ga je kdo roinrb. Če je deževalo, se je njegov črn, trd klobuk svetil od mokrote, Elk pa ri nikdar razpel dežnika, kate-ega j.“ nerodno zvitega nosil red pazduho. '1 ega predmeti še ni nihče videl odprtega. Elkovo bledo lice je b;,o vedno m:ko Tudi predstojnikom je biia El-kjva prikEzen neprijetna, kar je bil najbrž mn' eden od vzrokov, da f?ik ni na-r-Hoval. i esetkrat s? jc ve javil k izpitom in o. .-ftkrat je mf.-eke! vedno pri enem in istem predmetu — zgodovini. Dick Gordon ki je Elka boljše poznal kot njegovi neposredni predstojniki, je slutil, da moža ta nezgoda ne skrbi dosti. Odkril je celo nekaj mrkega ponosa v Elkovi nezmožnosti glede zgodovinskih podatkov in enkrat - v trenutku čudne zaupljivosti mu je Elk celo priznal, da bi povišanje smatral v gotovih ozirih za oviro. »Grešne duše nimajo miru na zemlji«, je vzdihnil Elk ter sedel na ponujen sedež. Msil sem, gosp. Gordon, da bom dobil od Vas počitnice vsaj za svoje potovanje v Ameriko.« »Dragi Elk, rad bi zvedel po možnosti vse o Loli Bassano«, je dejal Dick. Dalje prihodnjič. Prispevajte m speroeaik Kralju Petru v Mariboru M«* o*«*, pMri- dottlH In •neij«1'«* namnn« obCInatm: MMk* bnnnd« 30 p. najmanj« annnek Oin 5-— Mlati o ŽntlN«, dopinnvanja in ffla. «J trgovafcaga mH rt Mamimtf mi »oaka baanda SO pj nfjmanjil ut*Mk Din »■—-] Vse vrste moških in ženskih modnih nogavic od 5 Din naprej, samo pri J. Trpinu, Glavni trg, Maribor. Kupim vagon ječmenove ali ovsene prešane slame, ter 5 vagonov suhih borovih cepa-nic. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Takojšno gotovino«. 1504 Damski čevelj se je izgubil ali nekje v trgovini pozabil. Najditelj naj ga blagovoli proti nagradi oddati v Vinski hram, Vetrinjska ulica 2. 1502 Stanovanje 3—4 sobe z kuhinjo v bližini parka ali v mirni ulici iščem. Naslov pove upravnico. 1515 Šivani sandali in čevlji se vam podplatijo najceneje in najhitreje v mehanični delavnici Vrtna ulica št. 8. Kuharja ali kuharico išče Velika kavarna v Mariboru- 1500 Upokojenec išče mali zaslužek. Naslov pove uprava lista. 1506 Jutri v sobote 11. »vg. ob lepem vremenu pri „G'ambrinu“ VELIKI VRTNI 1' KONCERT SchSaltarrjava godba Občezrun* dobri kuhinja, prvovrstna vina, Tseheltgl-jevo marčno pivo la pivo .a la Plzen* latatak ob so. uri Vstop prost Za obilen oblak ae priporoča A. J. RAC IŽ, restavrator Pnvnrt V dne 11. tm, ob 14. uri pop. S rozor. d0 nedelje 18 tm> ob 14 u|I popoldne rozor * velika razstava moderne umetne vezenine in krojnih vzorcev, na veliki verandi »Grajskega kina*. V pondeljek, dne 13. tm. ob 8. uri dopoldne pričetek učnega tečala za umetno vezenje in prikrojevanje tvrdke .Singer*. 1510 Vstop prost! Pouk brezplačen! III i um 1 m 1 IH V XII se vrste svile od 28 Din naorel dobite edino le orf 1 TRPINU Maribor, Glavni trs 17» KONCERT na vrtu restavracije Narodni dom jutri v soboto, dne 11. tm. Začetek ob 20. uri. Igra salonska godba pod vodstvom g. Pillich-a. Točilo se bode sveže Unionsko pivo iz sodčkov, dobra domača vina od 12 Din naprej. Izborna mrzla in topla kuhinja. Abonenti se sprejemajo dnevno na dobro ceneno hrano. Se priporoča MARJA DRČAR _________RE/TAVRATERKA Zahtevajte oovsod ..Veternik" VLAGANJE kumerc in drugo, vinski kis, špirit, vse vrste likerjev, tropinovec, droženko, slivovko, rum, konjak itd. Na drobnoI dobite po zmernih cenah edino pri tvrdki Na debelo! dobite po zmernih cenah edino pri tvrdki JAKOB PERHAVEC, MARIBOR, GOSPOSKA 19 tovarna za izdelovanje dezertnih vin in sirupov. xvi Izdaia Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: Fran Btorovl iv Mariboru. Tiska Mariborska tlskrrna d d., predstavni* Stanko Deteli v Maribora.