spodarske, obrtniške
Izhajajo vsako sredo po eeli poli. Veljajo v tiskarniei jemane za eelo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold. ; posiljanç.
Vi«	-li j	i	i i	i	-i i i	/-v	i	i	1	Vjjl	^	1 1	1	t
po pošti pa za eelo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za eetrt leta 1 gold. 30 kr.
» • •
Ljubljani v sredo 16. marca 1881.

0 b s e g : O redilni vrednosti planinskega sená.
Katera goveja plemena so najprimerniša za slovenske pokrajine ? (Dal.)
Kako naj bi se v ljudski nadaljevavni šoli poducevalo o rudninskem gnoji. (Dalje.)
Slovenski jezik pred dr
žavnim zborom. Slovensko slovstvo
Strossmayrjeva pôstna pridiga.
Noč.
Mnogovrstne novice.
Pisatelji slovenski, na pilo nikdar ne pozabite! (Konec.) Naši dopisi. — Novičar.
Spisal E. Kramar, asistent c. kr. agrikulturno-kemicnega poskuševališča na Dunaji.
Znano je mnogim kmetovalcem po praktičnih skuš-njah, da je planinsko seno posebno za goved izvrstna piča. Zaradi tega se ta krma po Gorenjskem, kakor tudi po sosednjih planinskih krajih bolj obrajta, kakor najboljše seno dolinskih travnikov. Toži se pa tudi, da postajajo senožeti v dolinah — akoravno se namakajo — vedno slabejŠe.
Dosedaj nimamo nobenih natančnih preiskav o redilni vrednosti planinskega sena in redilna moč, katero mu kmetovalci pripisujejo, ni še znanstveno dokazana.
Ceravno je uže do 1880. 1. 141 razkrojev (analiz) sena narejenih bilo, najdemo med temi le Štiri razkroje tacega sena, ki je rastlo vsaj 4000 čevljev visoko in se torej sme prštevati planinskemu senu.
Najvažnejša do sedaj neznana vprašanja o planin-skem senu so pa: Kako je kemično se stavljeno planinsko seno in kako se razlocuje od doli nskega? V kaki raz m eri so redilne snovi sená, ki je rastlo v različni visočini, in ali bi ne bilo mogoče s presajanjem planinskih zelišč in trav v dolino izboljšati namakanih trav n i k o v ?
V zvezi z vseučiliščnim prof. dr. vitezom Kernerjem preiskaval sem ta vprašanja, pri katerih je prof. dr. pl. Kerner botanieno, jaz pa sem kemieno delo dovršil ter vrednost tega sena dokazati skuša!.
Preiskaval sem seno z različnih visočin, kakor na
pr. seno z Blaser-ja (7000'), z Valzam-a (6000'), z Ort-ler-ja (5700') na Tirolskem, z Bernskih alp (5000'), Pon-gavsko seno (5500'—3500') itd. Ta različna sena imela
so sledečo povprečno kemično sestavo ; tukaj navedem samo štiri razkroje sena :
1.	seno z Blaser-ja 7000' visoko;
2.	seno z Ortler-ja 5700' visoko;
3.	seno z Pongav a 4000' visoko;
4.	navedem povprečno |kemično sestavljenje do-
brega dolinskega sena.
*) Ta, posebno za naše planinarje poducni spis prinese obširneje tudi dunajski kmetijski časnik „Oesterreicb. landw. Wochenblatt".	Vred.
Vse razkroje preračunil sem na povprečno vsebino
vode 14-59%%
V sto delih sena našel sem :
Seno	1	2	3	4
Beljakovine (Protein)	10-25	10-48	14-11	10-11
Olesenele staničnine (Rohfaser)	17-22	20-16	24-45	25-52
Tolšče	3-68	3-32	3-87	2 34
Gnjilca prostih tvarin	45-66	46-63	35 01	40-90
Pepela	8-60	4-82	7-92	6-54
V 100 delih pepela fosforové kisline	3-71	9-03	11-96	7-50
Iz teh preiskav sledi :
1. Seno srednje-planinskih krajev ima celo več beljakovine v sebi, kakor najboljše dolinsko. V najboljem dolinskemu senu nahajamo k večem 12 odstotkov proteina, v planinskem pa 14 in še več odstotkov. Se seno visokih planin (7000') ima več beljakovine, kak^r dobro dolinsko seno.
2.	Množina olesenele staničnine (Rohfaser) planinskega sena je manjša, kakor vsakega dolinskega sena. Zadnjo ima najmanj 19, prvo pa 16 odstotkov staničnine.
3.	Planinsko seno ima jako veliko tolšče, katero posebno pomnožuje hlapno olje, ki se nahaja v dišečih
alpskih zeliščih.
4.	Razmera beljakovine in gnjilca prostih tvarin je veliko ožja, kakor v dolinskem senu.
Večjo množino beljakovine in gnjilca prostih tvarin in manjeo olesenele staničnine v planinskem senu raz-lagam si na sledeči način :
1.	Perijoda (čas) rasti je veliko krajša; v visočini
6000' čevljev le 132, 8000' samo 92 dní dolga; zelišča
ne morejo torej tako oleseniti.
2.	Prof. dr. pl. Kerner je opazil, da internodija na steblih postanejo tem krajša, v čem višji visočini zelišča rastejo; imajo torej več listja in manj stébla.
Kakor je pa znano, ima listje veé redilnih snovi, kakor
stébla.
3. Mnogo planinskih rastlin ima zimzeleno listje. V tem listji nahaja se mnogo redi Ine zaloge ( Reserve -stoffe), iz katere v prihodnjem letu rastline napravljajo liste, stebla, cvet itd. Take rastline so, na pr. : Carex sempervirens, Gentiana excisa, Nigritella augU3tifolia, Daphne striata, Calluna vulgaris itd.
•r 4. Nahaja se v planinah mnogo rastlin z mleónim in gotovo redilnim sokom. K takim rastlinam prište-Ýauio, na pr. : Campanula barbata, Crepis grandiflora, Hierac-um alpioum, Leontodon pyrenaicus itd.
Zakaj da ima planinsko seno veči in izdatnejši re-dilni účinek , kakor dolinsko , si iz omenjenega lahko razlagamo. Mooge preiskave nam kažejo, da ni mero-dajna samo vsebina gnjilca za prebavljanje in redilnost krme, ampak zraven tega tudi množina olesenele sta-nicnine. Seno, ki ima obilo gnjilca , zraven pa malo olesenele stanicnine, je najbolj in najlože prebavljivo. K takému senu se pa prišteva v prvi vrsti, kakor kažejo preiskave, planinsko seno. Prezirati pa ne smemo mnogih blapnih oljev planinskih;dišečih zelišc, katera po-uzrocujejo večo izloČevanje prebavljivih sokov in zato-rej boljše prebavljanje beljakovine. Planinsko seno smemo torej prištevati k najtečnejši pici.
O vprasanji, ali bi bdo mogoče s presajanjem planinskih zelisc v dolino izboljšati naše travnike — v nemških kmetijskih časnikih pisalo se je mnogo o tem — hočem Je malo besedi spregovoriti.
Prepričan sem popolnoma, da bi tako presajene rastline se kmalu privadile dolinskega podnebja in bi krepko rastle; dvomim pa jako, da bi razmera redilnih snovi ostala enaka kakor v planini. Prof. Kerner za-pazil je, da v dolino presajena zelišča izgubé veliko svoje vonjave. Smem pa tudi trditi, da bi se s presajanjem v dolino perijoda rasti podaljšala, olesenela sta-ničnina torej pomnožila, beljakovina zmanjsala in ne dosegli bi s presajanjem ničesar.
Preiskave, katere bom letos nadaljeval in mogoče tudi uže končal, potrdile bodo gotovo moje mnenje.
Spisal prof. F. Povše.
(Dalje.)
Nasproti pa belanske krave za v p r e g o niso posebne kreposti ter jih v tem oziru prekosí mûris ko pleme. Boljših volov za vprego pač nobeno pleme na Avstrijskem (razen Ogerskega) ne daje, kakor zgornje Stirsko m uri š ko. Krepki so, vstrajni in, kar je ne male važnosti, je to, da se tudi vročega primorskega obnebja kmalu privadijo; zato jih pa tudi Furlani, sploh goriški kmetovalci kaj radi imajo in ni jim ljubšega vola od sivega ,,Stiriana" (Stajarca).
Komur je mar, izrejevati mladih juncev, ta najde v muriškem plemenu prav primerno pleme, katero se odlikuje po svoji sposobnosti za vprego ali delo; pa tudi mleka se še precéj dobi in za vpitanje tudi ni preslabo, tako da za one gospodarje, ki izrejajo mlado živino za delo, ki nimajo prilike mleka naravnost izkori-štovati, je to pleme pravo, ker za domaće potrebe uže gospodinja tudi od muriških krav dobi dovolj mleka, katero je prav dobro in tolsto.
Se ve da so ogerska goveda najizvrstniša za vprego, pa tudi le samo za vprego, za mleko pa niso skoro nič vredna. Edino za pitanje pa pri nas ne potrebujemo goved, ker to morejo izvrševati le one
82 --5
kmeti je, katere imajo tovornice, iz katerih dobivajo razne odpadke, na pr. preše, iz sladkornic, iz olarij itd. Za to svrho — mimo gredé omenjeno — je sloveče an-gleško Shortornsko pleme, katero je silno pitavno.
Omenjati moramo pa, da pincgavsko pleme ima veliko sposobnost za vdebelenje, ker pri navadui krmi so te živali vedno prav lepo debele.
Kakor iz teh besedi razvidimo, je pincgavsko pleme odlično za mleko in tudi za pitanje, belansko prav tako, in poleg tega je tudi jako zadostljivo , muriško je odlično za vprego, manj za mleko. Vsa ta plemena na-hajajo se v naši državi in vidimo , da si moremo uže tudi doma pomagati, in ni nam potreba romati v ptuje države po žlahno plemenno živino.
Kakor sem velik zagovornik domaćih pridelkov, tako vendar — kedar me prepricanje sili — ne prezi-ram ptujib odličnih stvari. In prav lastne skušnje o rea izvrstni goveđi Un ter wa I den ski, katera se je v kantonu Unterwalden na Svajearskem vkupila in sedaj na Goriškem odgojuje, me silijo v interesu javoega prida, da ne zamolčim tega plemena, katero je odlično za molžo, pa tudi za delo, ter je jako sposobno tudi za kamnit svet. Za pitanje pa nima lastnosti, saj tudi pri dobrem krmenji je ta živina vedno le bolj suha.
Iz subvencij državnih je goriška kmetij ska družba kupila 4 krave in 1 bika IJnterwaldenskega plemena; to čedo sedaj odgojuje za poskušnjo gosp. Kovačič, veleposestnik in zgleden živinorejec pri sv. Luciji na Tominskem. Iz njegovih molznih zapisnikov je razvidno, da dajó te krave, ki so srednje velikosti, na leto v srednji meri 2800 litrov dobrega mleka, gotovo lepa množina, toliko bolje, ker te krave hodijo na pašo in doma v hlevu dobivajo le seno brez otrobov in pese.
Kmetijsko društvo je tudi več bikov iz Unter-waldenskega kupilo in raz lelilo po deželi in posebno po Krasu, kjer se izvrstno sponašajo in obče hvalijo. Umni kraški živinorejci trdé, da se je uže mnogo plemen poskušalo vpeljati na Krasu, pa da le Unterwaldensko se resnično krajnim razmeram, kraškim tiem prilega Tudi mladina zarejena po teh plemenskih juncih se vrlo sponaša. Poznam gospodarja, ki je junčka Unterwaldenskega, odgojenega v hlevu goriške kmetijske šole, kupil, in sedaj ima izvrstnega bika, ki po skalovitem trdem svetu vstrajno stopa pa tudi marljivo delà. To pleme je temno-sivo-rujavo, pol-
nega čvrstega telesa, nizkih pa silno krepkih nog z vstrajnimi parklji. Saj je tudi doma v kantonu zeló kamnitem, toraj ni čuda, da v tem oziru primeren za trdi kraški svet!	(Konec prih.)
Kako naj bi se v ljudski nadaljevavni soli
poducevalo o rudninskem gnoji.
Spisal Anton Derganc. (Dalje in konec.)
Solitar in pepel. Solitar, tudi kalijev solitar zvan, je vsacemu
prav dobro znana sol, kdor videl je uže soliti ž njo krače, plečeta in drugo svinjsko meso. Marsikdo slišal je tudi, da delajo iz solitarja smodnik. Solitar pospe-šuje pa tudi deloma rast mnogoterih rastlin, deloma jim služi v živež. V ječmenu, v redkvi, v solnčni roži itd. najde se solitar čisto razvit. Pri vsem tem mislil bi si pa vendar vsak sam pri sebi, kdo bode s to drago soljo goojil svoje polje V Res je to! pa saj z navadnim solitarjem ne gnoji nikdo polja; za to rabi drug solitar natrov ali kislski solitar, ki ga dovažujejo iz
Amerike. Taje veliko ceneji, pa ravno tako dober,
83
kakor prti, ker oba sestavlja solitarna kislina, to je je kak kos pripisan, ki pa ni njegov, ali nasprotno, če zeló kÍ8la tekočina, ki oruineni rastlinske in živalske je kak njegov kos pripisan komu drugemu, ta naj tako
tvarine.
Solitar zamore si pa vsak kmetovalec dober kup
pritožbo žup
n
v
ito ondi pripravlj
tměno, kateri jo bode
pole brezplačno vpisal. Župani
sam napraviti na krajih, kjer nahaja se miren in via- imajo tudi poduk vrokah, kako naj se dotične pritožbe
Tudi ležijo pri županu mape in pa dotične
t
žen zrak, lukničasta z organičnimi ostanki ín z
kalijem
in magnezij o „z grenko zemljo
u
zmesana
apnom,
tla.
zapisuj ej o
pole vsacega posestnika, iz katerih svoje posestvo raz vidi in se iz tega o vsem stanji svojega zemljišča pre
taki zemlji napravi se solitaroo kisli kalij - sol tar
solitarno-kislo apno in magnezija; zadnji dve rudnini pričati more. čemu toraj za delo denár trošiti, ker se ste za rastline tudi važni. Kaj mora pa storiti kmeto- vse to brezplačno doma opraviti more
t
valee
da pridobí si mnogo teh solí?
ta namen si
Omenimo naj pa še, da če kedo o vcenitvi svojega
sezida v mirnem in vlažném kraji majhen ne predebel zemljišča kakega bolj natančnega pojasnila potřebuje
zid iz luknjičaste , apnene zemlje , kateri je primešano
naj
obrne do dotičnih izvoljenih vcenil
svojega
tudi nekoliko gline , in jo pomeče sè slamo zmešanim okraja, kateri so o vsem najbolj podučeni, ker so pri
pepelnim mortom.
Ta zid pokrije potem sè streho, ter
izvrševanji vcenitve od kraja do kraja hodili in toraj ga poliva večkrat z vodo. Soli, ki pridobí si jih na ta poznajo razmere celega vcenitvenega okraja, ne pa le
dobrim vspehom posebno za ene same občine. Ti možje jim bodo vedeli najboljše
njih zadeve pojasniti in jim svetovati. Da so oni in pa
način, zamore porabiti z
travniski gnoj.
Sedaj zvěděli smo vse tvarine, ki služijo rastlinam
y
deloma v hrano, deloma pospešujejo njih rast itd., samo
udj
deželne cenitvene komisije svojo dolžnost vestno
spolnili, spričuje to jasno všemu svetu, da seje davkno
ni bila še omenjena in ta je fosforová kislina, breme kranjske dežele, s katerim je bila dosedaj silno ki nahaja se v rastlinah posebno v semenu kot fosforová preobložena, zdatno zmanjšalo. Tem možem bodite hva-kisla sol. Fosforovo kislino dobimo v obliki belega ležni, pa jim tudi v prihodnje zaupajte!
prahu, ako košček fosforja sožgemo pod steklenim zvoncem. Ta kislina nahaja se pa uže narejena v nekaterih telesih. posebno v kosteh sesavcev in tičev. Zarad tega
rabijo tudi koščeni pepel za gnojenje polja ; pa ne samo
v rastlinskem pepelu je veliko
Politične stvari.
v koščenem
pepelu, tudi
te kisiine, isto tako tudi
v nekaterih rudninah, ki
tako redke, da si jih ne morem) lahko pridobiti.
so pa
Pepel je najboljši gnoj za rastline, ker ima vse
■U mmm y , pp
tvarine v sebi, iz katerih obstojí vsaka rastlina;
posebno
Slovenski jezik pred državnim zborom.
Hudo razburil je pod predsedstvom dr. Stre m a-
važen izmed teh tvarin je razun iosforove kisiine tudi jerja nedavno sklenjeni odlok c. kr. više dunajské sod-kali j, ki se v pepelu nahaja v obliki pepeljike, to je, nije, po katerem se ima vprihodnje jeziku slovenskemu
belosivkaste tvarine lužnega okusa. Da je kalij za popolno zapreti pot v vse c. k. sodnije na Kranjskem. Da
rastline neobhodno potrebna tvarina , bilo je uže več- je ta odlok iznenadil tudi še posebno naše poslance, pa
krat omenjeno, in to bi si morali zlasti tisti gospodarji	vse druge njih tovariše, bodi-si Slovane bodi si poštene
dobro zapomniti , ki sadili so po več let krompir ali	Nemce , ki vsem narodom mnogojezične naše Avstrije
pa repo na en in isti kraj in na ta način storili polje	privošijo ravnopravnost, omenil je uže unidan dopis z
cisto nerodovitno za te rastline. Kaj jim je toraj storiti,	Dunaja, ki je napovedal, da so gospodje vit. Schneid
da zboljšajo to zemljo? Pognojé naj' tako zemljo s pe- dr. Tonkli in dr. Poklukar přejeli nalog, da izde-pelom in hitro razvideli bodo na ' čvrsti rasti teh in lajo interpelacijo do Nj. ekscelence ministra pravo-druzih rasti in korist tega gnojenja.	sodja dr. Pražaka, kako pridejo Slovenci na Kranj-
skem do tega, da je v sodnijah njihov jezik nemški, in kako misli ministerstvo storiti, da ravnopravnost
Kmetovalci
y
posebno
y
varujte se lažnjivili prerokov!
Od več strani se nam pripoveduje, da z ako tni
jezika slovenskega v uradih obveljá, kakor to zahteva naravno pravo in ustavna vladina.
Tako-le se od besede do besede glasi
naše
pisači tu in tam nadlegujejo kmetovalce dežele (Kranjske), in se jim ponujajo za izdelovanje pritožb zoper novo vcenitev zemljišč zarad uravnave gruntnega
interpelacija viteza Sclmeiđa in tovarišev
do pravosodnega ministra v zbornici poslancev 11. marca.
„Pred nekoliko dnevi je bilo v javnih listih čitati
to, da si s tem naklonijo dober zaslužek, se kmetom od besede do besede ponatisnen odlok c. kr. najviše prilizujejo in jim obetajo zlate gradove, ki jih z dotič- sodnije, po katerem slovenski jezik nima pravice pri-
davka.
Ker pa taki ljudje v prvi vrsti gledajo le na
hajati pred sodnije.
Iz časopisov in iz raznih drugih verjetnih poručil
nimi pritožbami doseči upajo.
„Novice" so uže v euem prejšnjih listov opozorile # — .........- ™..... —0............ r-------
kmetovalce, naj ne zanemarijo pritožb (reklamacij),	se je tudi izvedelo, da je c. kr. predsedstvo višje de-
katere so opravičene in utr jene, al svariti moramo pred	želne sodnije v Gradci ta odlok c. kr. najviše sodnije
pretiranimi pritožbami, ki se v veliki množini po fa-	naznanilo ne samo vsem sodnijam tamošnjega okrožja
briško izdelujejo in zato nimajo nobene veljave.
Pa tudi za vsako malenkost se ni pritoževati, ker
da se malokedaj tistemu, ki trdi, da je
više deželne sodnije, ampak tudi drugim oblastnijam in
ura dom, ki
njej niso podložni.
uči,
«kušnja
proti drugemu previsoko vcenjen, kaj zniža, ampak navadno le drugemu cena povekša za dotični kos; torej
odlok
više
Podpisani ne smejo zamolčati, da je tako meritorni
7
kakor tudi očividná skrb predsedništva c. kr. deželne sodnije v Gradci, onemu odloku zagotoviti
v takem slučaji sam sebi ni nič kořistil, pač pa svojega hitro in povsod uplivajoče razširjenje, vzbudila čut naj-
soseda oškodoval.
globočje nevolje v onem
Kdor ima toraj kako upravičeno pritožbo nare- eesarju zvestem
narodu, ki prebiva
lojalnem, državi udanem
in
v jednem delu Sta-
diti zoper to, da ta ali uni kos zemlje ni uvršten v jerske in Koroške, na Kranjskem, Primorskem in v pravi razred, in če kaj ni prav merjeno, ali če mu Istri, ko vidi, da mu navedeni odlok krati njegove z
$4
državnimi osnovnimi postavami zagotovlj
_ tud
Kazžal j
jeg
d
čast
P
d
v
OJ1 P
ker ta
raz8odba izključuje od države přiznáno mu ravnopravnost njegovega jezika v uradu ter skruni njegovo narodno čast, ker se smatra njegov jezik tako, kakor da
do ravnopravnosti njih jezika v uradu zopet
v veljavo dene?"
Pl. Schneid, dr. VoŠnjak, dr. Poklukar, Naber goj, knez Windischgràtz, Klun, Obreza, dr. Tonkli, ť/rojř Hohen-warty V Pfeifer, jrojf Mar gh eri, Herman, baron Go del}
bi ga
ne
bilo
?
kot nenavadeu v deželi, in ako se rabi
da se more to smatrati kot vzrok ničevosti
;
dr. Vitezic} grof H ar rach, knez Lobkovic, cřr. Rieger Zeithamer, knez Schwarzenberg, dr.
rom
Kesno prepričani
da
ne more niti iz uradne in-
jiivouu piuuiiunui j ua uu uuuic uiti izi uiauuc iLi"
strukcije niti iz splošnega sodnij skega reda deželna viša
knez Alfred
Liechtenstein, grof Brandisy grof Kinsky (in mnogi češki
in nemško konservativni poslanci).
sodnija izvajati pravice, formalno odločevati tam , bi imela odločiti samo o meritorni pritožbi strank
kjer
z ozirom na to , ker ste obe razsojevajoči viši instanci ignorirali, da ima cl. 19. državne osnovne postave vzvratno ali nazaj delujoČo moč na obstoječe ž njo morebiti v protislovji stoječe zakone in postavno moč ima-joče naredbe in ker sta paragrafu 13. podvrgli tak po-
Cerkvene stvari.
men, kateri
v deželi navadni jezik razširja v nek sodnijsk jezik ali v deželi navaden sodnijsk jezik naravnost nasprotuje duhu tega zakona in dr-žavnega osnovnega zakona;
Strossmayerjeva pôstna okrožriica.
Svitla zvezda obnebja jugoslovanskega, prevzvišeni biskup Josip Juraj Strossmayer je razveselil sè svojo postno okrožnico ves slovanski, posebno slovanski-katoliški svet. Iz nje veje prijetni duh pravega donio
1 j ub j a
iz nje veje srčna ljubezen do katoliške cerkve
in z ozirom na to, da je v razsodbi navedeni raz- telesnega blagostanja
in posebej do stolice rimske kot studenca dušnega in
log
Kranjskem", naravnost neresničen, ker se uže njene brate Slov
7 77
milim glasom kliče in vabi
da je nemški jezik izključivi sodnijski jezik na prevzvišeni vladika v jako obširuem listu naše nezjedi-
3ne, raztrešeue po ledenih širjavah ve-zelenih livadah Srbije, Moldave, Vala-
30 let na Kranjskem, Stajerskem in sploh v like Rusij
vseh onih krajih dežel, kjer preb i vaj o Slo-
po
bij
Bosne in po
južnih deželah avstrijske
venci, pri sodnijah mnogokrat tudi sloven- države, naj se vendar enkrat odpovedó nesrečnemu raz
viša deželna sodnija sama daje kolništvu in povrnejo v naročje rimske katoliške cerkve
ski
uraduje, katerim
slovenske tiskovine za odloke in razsodbe in ker so
Zjedinite se! kliče
viši pastir
kajti v jedinosti sè
ne sam jaz

kliče in vabi vas tudi namestnik Kristov
med vsem tem časom sodnije brez zap rek do najno-	stolico rimsko je vir vsake sreče začasne in večne vejšega časa sprej emaie slovenske vloge ter iz-
dajale razsodbe in odloke v istem jeziku;	papež Leo XIII. v okrožnici svoji; da še celó vabi vas
nadalje z ozirom na to, da je z dvornim dekretom	po njem sama previonost božja. Kaj je življenje, poziv
od 22. septembra 1835. leta, št. 109, z ministersko na-	in delovanje solunskih bratov med našimi preddedi ia
redbo od dne 15. marca 1862. leta, št 865. in koncem	nju poslavljenje v najnovejšem času, nego klic božji, da
z državno osnovno postavo o občnih pravicah državlja- se zjedinite
nov od 21. decembra 1867.
št. 142. d. z. raba slo-
Ni
poslal Najvikši našim očetom moža, da jih
venskega jezika pri sodnijah pozitivno določena in pra- združita; in sicer moža, ki sta jedinost visoko čislala vica slovenskega naroda glede neovirane rabe njegovega kot najimenitnejši znak prave cerkve. Skušala sta jo
jezika v uradu zagotovljena ;
potem z ozirom na to, da po najviši resoluciji od
ohraniti in utrditi, kar kaže vsaka nju stopinja bodi si
31. oktobra 1785. 1., št. 489 „ima višja deželna sodnija
sicer natanko ozirati se na rabljene formalnosti pri re-ševanji kake pravde, opažene pomanjkljivosti niži sod-
, kjer
pred prihodom bodi si po prihodu k našim očetom
Ništa H)H^IHÍHH^^H^VHMfl^H^^flpHH
rimskega papeža sv. Klemena, naslednika sv. Petra
iskala in našla na poti h Kozarom ostanke
m
niji takoj naznaniti ter jih za prihodnje ustaviti pa zakon na opuščen předpis izrečno ne določuje ničevosti , tam naj je take pomanjkljivosti ne ovirajo ter
ni pokazal Bog s tein činom nju srčno ljubezen do stolice rimske? Kakošno je bilo nju življenje v Carigradu? Ali ništa pokazala pri vsaki priložnosti, da ne držita
sè Totij
marveč z Rimom? In ko ju pokliče Naj
naj
sodi'
i
7
nikoli in nikjer pa ni vzrok ničevosti to
7
če
vikši v naše pokraj
bilo je nju delovanje glavni na
sodnik svojo razsodbo izroči stranki v slovenskem jeziku in zato bi se s tem slučajem ne bilo imelo ravnati kot ničevostnim;
naposled z ozirom na to, da je omenjeni odlok najviše sodnije žaljenje pravic, zagotovljenih z državnimi osnovnimi postavami, ki je tem večje v svojih posledi-cah
men
da bi zvezala naše brate z Rimom
to svrho
poslužujeta se jezika slovanskega in prestavita sv. pismo in druge cerkvene knjige na jezik slovanski — sredstvo, ki je najbolj pospeševalo jedinost Slovenov z nasled-nikom sv. Petra. Ako želita kacega privoljenja ali to-
lažbe
7
ne obračeta se v Carigrad, marveč v Rim
7
ona
7
ker
so se pri c. k. okrožni sodniji v Celji, kakor
se sliši uže samo zarad razglašenja onega odloka v zadnjih dneh odbile tri slovenske vloge slovenskih strank, a je dolžnost visoke vlade, da celó tam varuje in brani, kjer neprizivni odlok sodnij kratijo splošne pravice dr-žavljanov, dozvoljujejo si podpisani do Nj. ekscelence voditelja pravcsodnega ministerstva staviti vprašanje:
i
ne iščeta sreče v viru prevzetnosti, ošabnosti in raz-pora, iščeta je raji v viru ponižnosti, ljubezni in jedinosti; z jedno besedo, ne obračeta se v novi, marveč v stari Rim. Zato jima je hvaležen namestnik Kristov ter pospešuje nju delovanje med Sloveni s tem, da po-trdi slovenski jezik kot liturgični jezik; drugič da osnovi panonsko-moravsko" nadškofijo neodvisno od nemških škofov: v to svrho imenuje in posveti ju v škofa. Kon
77
. Ali je visoki vladi znana razsodba c. k. najviše	stantina, najvrlejšega boritelja rimske cerkve, imenuje
sodnije od 16. februarija 1. 1. št. 1697 in od c. k. više	Cirila; kajti kakor nekdaj Ciril Aleksandriski proti
deželne sodnije predsedništva v Gradci ukazan razglas	Nestorianizmu, tako bojuje se sedaj naš sv. brat proti
tega odloka do podložnih sodnij in drugih, celó avto-	razkolništvu. Ker pa kmalu umre, pokopije ga Rim kot
nomnih oblastnij?
Kaj namerava visoka vlada storiti, da s tem od-
najvikšega cerkvenega dostojanstvenika. Enako spoštuje Metoda
7
ter ga varuje po smrti Cirilovi proti ptujim
lokom najviše sodnije žaljeno pravico Slovencev navalom
85
Tako nas je klicala božja previđnost ZSi ČRSci Čiřila in Metoda po nju delovanju, sedaj kliče nas po nju poslavljenju. Ona hoče, da se spominjamo naših dobrotnikov, ter ju slavimo ; istinito slaviti pa ju zamo-remo le, če posnemamo nju namene in čednosti s tem, da smo pravi in zvěsti sinovi rimske cerkve in stolice. One stolice, ki nas je in nas še vedno z materinsko ljubeznijo k sebi vabi. Da nas pa res ljubi in zeló čisla, pokazala je uže čestokrat, bodi-si za časa blago-vestnikov naših, bodi-si sedaj o nju poslavljenju. Ho-čemo li več pričakovati od nasprotnika Kristovega, nego da nam zatrjuje, „da je Slovanom očividno pridržana v bodočnosti posebna važnost tudi v pogledu strogo verskem, ne samo med evro-pejskimi, marveč tudi med azijatskimi narodi, ter da senadja, da se bode poslužil Gospod tega naroda za večo slavo svoje cerkve."
Bodimo hvaležni našim dobrotnikom in prijateljem, oklenimo se rimske stolice, ter služimo ji sè združenimi močini. Nikakor ne dopustimo, da bi naši nezjedinjeni bratje še dalje služili razkolništvu, ki je po rojstvu grško in ne slovansko. Skusimo jih pridobiti vsak po svoji moči tako, da bodemo 6. aprila leta 1885. skupno in združeni obhajali tisočletnico blagovestnika našega Metoda. V to pomozi Bog in sv. brata Ciril in Metod ! *)
Slovstveiie stvari.
Pisatelji slovenski, na pilo nikdar ne pozabite!
(Konec.)
Prestopivši h ,,Kresu" naj omenimo najprej nekih nenavadnih besed. Beseda: s led nj i — ki jo Kranjci poznamo v pomenu, kakor: vsak (Pater Marcus: qui-libet) in stoji tudi v „Zvonu", kakor smo gori navedli, v tem zmislu, a zdaj jo kot nepotrebno in motijivo več in več opuščamo — nahaja se v enem sestavku za d e r letztere, a v drugem (str. 86: Roke slednjega člověka v hiši so imeli polno delà) zopet v zmislu kakor bi jo Kranjec razumel. To je vendar neprilično. Držimo se besede : po sled n j i, adv. naposled, ki je staroslověnská, hrvatsko-srbska, ruska in vrhi tega nam uže dobro znana! Bodi ogersko-slovenska, ali mi je ne moremo potrebovati! — Neslovenske so besede in oblike: koji, namesto kateri, crkev nam. cerkev, vest za Nachricht, ker Slovencem pomeni : Gewissen, iznenadjen, dogodjaj, razredjen, godec raz-draževa, izraževa, tako tudi: dokazivati, opa-zivati, pokazivati, storjevati (neznani doslej frequent, od storiti). Nenavadno je: davki zavdušu-jejo nam. zadušujejo ; povstanek nam. postanek; lastnoljubje nam. samoljubje. — Ako kaj čuta imajo, zato ni brige; nam. imajo li kaj čuta, ni brige. — Nenavadno je: da se narod spozná s to strašno prikaznijo, nam. da se upozná ali seznáni z njo. — Na-pačno je: plesaje; nepravilno je: ni mi se hotelo posrećiti podpreti svoje trdenje, nam. — da bi podprl (ali: vzmogel podpreti) svojo trdnjo.
Zedinimo pa druge barve, dobodemo sestavljeno barvo, nam. zedinimo li ali pa: če zedinimo. — Particip sme sklanjati se in vjemati z dotičnim samostavnikom samo tedaj, kadar zamenjuje (skrajšuje) relativen stavek. Na pr. Staunend sah sie ihm nach. Str meč je gledala ona za njim, in nepravilno bi bilo reci: strmeča
*) To je glavna misel okrožnice, ki obsega 3 velike pole in je z Glasnikom" iz Dijakova došla „Novicam".
Ivan Lavrenčič.
(die Staunende). Nepravilno je torej : Krka valí svoje valovje proti Savi, vijoča se kakor srebrosvitla nit, nam. vijoč se, kakor svitla nit. — Tako tudi: Samostan je dobil ime po reki, ki se imenuje Rila, iz vira-joča na makedonski meji. Tu mora stati ali: Samostan je dobil ime po reki, izvirajoči na makedonski meji, ki se imenuje Rila, ali pa: Samostan je dobil ime po reki, ki se imenuje Rila, izvirajoč na makedonski meji. — Gledé perfektivnih in imperfektivnih glagolov naj se omenijo take-le nepravilnosti, na pr.: Slušajo krik obupajočih nam. obupujočih. Vsaj nekoliko trenotkov si bodeš odtrgal od svojih opravil in te daruješ meni, nam. bodeš daroval meni, kajti z nedovršniki se brez pomožnega glagola ne izražuje bodoči čas. — Veda se ne o meji, nam. ne omejuje se. Življenje je, kar vstajenje omogoči, nam. omogo-čuje (ali: mogoči). — Obhodila je vrt, tu odtergaje kako cvetlico, tam popravljaje itd. tako ne veljá , bolje bi bilo zasukniti ter reci: hodeč po vrtu odtrga tu kako cvetlicico, tam itd. — Posrkajoči plin, nam posrku-joči plin, srkajoči plin. — Kjekod naletimo na taka ali podobna poslovila: Pozvan na drugo mesto štejem si v prijetno dolžnost, da se zahaljujem dozdanjim tova-rišem za izkazano mu prijateljstvo. Ne zdi se mi prav tako, nego bi se bolje řeklo: štejem si v dolžnost, zahvaliti se dozdanjim tovarišem, ali — po strogo logió-nem zahtevu — Štejem si v dolžnost zahvaliti se ter se s pričujočim zahvaljam itd. A kadar stvari nanesó takó, utegne prilegati se tudi ta dikcija, na pr. navada novinarska je, da se zahvaljujejo za dozdanjo podporo, va-beč na novo naroČbo.
Morali čno nam. moralno (odkod tukaj ič?); gmotno nam. materijalno (ker menda slov. kore-nike ni); nenasitljiva pohlepnost nam. nenasitna.
Tem dobrohotnim opomnjam naj še dodam na-slednje:
Adjektiv ne more nikdar biti nadomestek participa tako, da bi pri sebi imel akuzativ predmeta; napačno je torej, kakor sem v dveh slovenskih listih čital, namreč: Take, nas katoliČane žaljive, napake, nam. nas — žaleče (ali nam, za nas žaljive). — Mladina dru-gega, telo in dušo blažilnega, razve3eljevanja ne pozná, nam. telo — blažečega (ali pa telesu — blažilnega). — Nekateri se ravnajo po nemški navadi ter pi-šejo na pr. : Mit 1. Jânner 1881 beginnt, s 1. januvarjem lb81 začne se, ali to ne more biti prav, nego: S 1. dnem januvarja meseca začne se, s 1. januvarja začne se, ker se štejejo dnevi in ne januvarji.
Beseda: še le ni kaj pristojno odličnejši knjigi ter nam bode treba poiskati zamenice pri Hrvatih. Gospoda Levstik in Erjavec pišeta: s to prav; ali jaz te besede v slovarjih ne nahajam; Vuk ima toprv, Mikl. starosl. slovar: toprvo, Stulli s toprv, a znane so hrvatsko-srbske besede v tem zmislu še: stopram, tek, in istom. Jaz bi sveto val poprijeti se izraza: s toprv. Kako sodi kdo drug?
Teh, ki za Wôrterbuch pišejo izraz: slovni k, vprašal bi jaz, kako mislijo na razno držati slovenska
izraza za: grammatikalisch in lexikal(isch), ker se iz: slovnik in iz: slovnica podaje le: slovniški. Ali z golim akcentom? Kdo naj razsodi, kam ga je postavljati? Samo in edino za to sem se jaz poprijel ruske besede slovar, ker daje odločen pridevnik: slovarsk.
V Miklošičevi sintaksi stoji pravilo, da se zaimek se v stavku ne ponavlja. Kaj veljá za tište slučaje (Miklošič ne navaja dotičnih primerov) , kjer se skup namerita dva povračavna glagola, katerih eden služi drugemu v dopolnilo? V golih stavkih rekel bi jaz za trdno, da ne sme stati dvakrat se. Na pr. Tomaž se
86
boji ženiti (in ne: se bojí ženiti se): ali v večjih stavkih ne vena, kako bi se odločl. To bi bilo razsoditi iz sta-
roslovenskih in ruskih primerov. Morebiti kdo kaj ta- tod
čega iztakne.
V neki učilnicam namenjeni računici našel sem, da
ae osnovnim številnikom (Grundz. w.), izraženim jb cifro
v nekih padežih najraje pristavlja delavci opraviš
pika, na pr
Če
s
5.
to in to, koliko bi
z
delavci ? Mislil
sem si
to spada med tiskovne pogreške.
ker
sem
pozneje isto opazil v nekem novejšem šolskem berilu, začenjam zdaj slutiti, da utegne, kakor pravijo, vendar le neka metoda v tem biti. Piše se v tistem berilu, na
luna
pr. Zemlja se okrog svoje osi zavrtí v 24. urah
y
pa okrog svoje v 27. dnevih in
urah.
Stvar je
tako mere
jasna, da se omenivši jo tukaj skoraj bojim za-
odtod ne bilo kvare za šolo, bodi tu
>
ali da
rečeno naslednje temu
y
kdor
bil pouČenja potreben
v tem : Po o b č i navadi prideva se pika zarad razlocka edino vrstilnim ali rednim številnikom (Ordnungsz. w.) in nikoli ne osnovnim, a če se osnovniki v nekih padežih sklanjajo takisto, kakor vrstilniki, oni za to ne izpreminjajo se v vrstilnike, nego so in ostajajo osnov-
niki ter jih je pisati z brojko brez pik.
Cigale.
Slovansko slovstvo.
yHrvatski dom. Zabavnik hrvatske omladine za
godinu 1880. Izdalo ga djačko družtvo „Hrvatski dom"
Zagrebu.
na
hrvatskom sveučilištu. Godina IV.
Tiskom dioničke tiskare 1880." 8G. 338 str.
Tega almanaha vrlih hrvatskih vseučiliščnikov prej-
šnje letnike
so „Nov." hvalile
y
o lánském morejo svojo
pohvalo ponoviti, in sicer prav iz dna svojega srca. Poleg društvenih naznanil in imenika častnih in drugih udov (med prvimi čitamo tudi ime gosp
dr.
Blei-
weisovo), ima ta elegantna knjiga obilo zabavnega berila v verzih in v prozi od najboljših mladih pereš
veiicim veseljem smo čitali in prečitali ves izvrstni
almanah in srčno želimo naslednikov.
y
naj
Zivel „Hrvatski dom!"
imel še mnogo takošnih
r
*
nov oslov enskem rokopisu zgodovinskega društva
koroškega. Spisal dr. Gr. Krek.
št.
1881.
Ponatis iz „Kresa
i
c
Ta knjižica prinaša na 18 stranéh ponatis enega najzanimivejš h člankov „Kresovih". Slavni dr. Krek
v tej knjižici temeljito razjasnuje rokopis, najden v zgo-dovinskem društvu koroškem. Ta rokopis, kateri je fak-8Ímilovan tudi pridjan tej zanimivi knjižici, obsega :
Oče	"	-
Í)
nas
f yy
Cešeno Marijo
in ,,Vero
Dobiva se ta
knjiga v tiskarni družbe sv. Mohorja ter stane 30 kr., po pošti pa 32 krajc. Priporočamo jo posebno našim
učenjakom in starinoslovcem.
#
Z upni ja in božja pot Device Marije v PuŠcavi.
Krajepisno-zgodovinske crtice.
Pod tem naslovom je izšla v Mariboru knjižica, ki prinaša o znani božji poti v PušČavi nekaj črtic, katere
so
bile
uže natisnjene v „Slov. Gosp.
a
Za
r o m a rj e
utegne biti ta knjižica prijazen spominek.
*
Mnogovrstne novice.
Za konec tekocega meseca marca prorokuje
y
letna prat»ka'ť še veliko snega in hudo zimo.
,Sto-
me-

bi vaj o
Od vseh pokraj
?
Slovani katoliške cerkve
y
in
mislijo letos na slavnost sv. Cirila
julija) potovati v Rim, da se poklonijo sv.
očetu Leonu XIII., ki toliko ljubav skazuje Slovanom
Zabavno berilo.
Noć.
Povest deklice.
Spisal N. Morski.
Na ti s nil a „Njiva" v 48. listu 1880. leta
(Dalje.)
Ate so se na pragu ustavili, ko so zagledali Ade« lajido Petrovno . . . menda ustrašili so se je, dasiravno
so
prej govorili, da
boljše bilo, ko bi prišla enkrat potem pa ne več hodila. Adelajida Petrovna se ni sme-
jala
, kakor takrat,
j—,	, ko sva jo na vrtu srečala, »uir«
prav pohlevno je pozdravila ateta in bila je žalostna. Ate so prav dobri in najbrže se jim je smilila, da je tako žalostna in pohlevna. Bili so ž njo prav prijazni
ampak
in podali so jej roko.
Veselí me, so rekli, da ste
prišli.
Ate vselej pridejo iz pisarnice trudni in pred ko-silom se vselej preoblačijo, preobuvajo čevlje in obla-čijo halat. Pri Adelajidi Petrovni pa niso hoteli slačiti suknje. Adelajida Petrovna pa je zapazila, da se nekaj ongavijo ter je rekla:
Ne obotavljajte se, jsaj vcm, da ste trudni, preo-blecite se po domače. Če' se bodete obotavljali, bodem ušla od vas.
In pregovorila jih je.
Ko
smo pa
seli
za mizo
y
je
sela Adelajida Petrovna Da moje mesto, ate proti njej,
1/	A
miza čedno
opravljena, a jaz
ka-
jaz pa na mesto reve Rez ke. Soba je bila lepo ubrana,
na stolu Rezike, prav kor v gostéh. Ate so viděli, kako lepo je vse opravila Adelajida Petrovna, in, zapazila sem, prav dopadalo se
jim je, bili so še bolj dobri in še bolj prijazni z Ade-lajido Petrovno. Tudi kosilo se jim je dopadlo. Ali meni je bilo dolg čas ... sedim, molčim pa jem.
Ate so pri kosilu vedno govorili z Adelajido Petrovno, a jaz jim nič nisem mogla vstreči. Adelajida
Petrovna se na vse tako spomne .... komaj je atetu
treba vode, oni se
besedice niso rekli, pa Adelajida
Pe-
trovna uže naliva v kozarec, primika sol ali poper. Ne
j
jaz
nisem umela tako, dasiravno sem tako srčno ljubila ateta. Ko smo pa pokosili, reče Adelajida Petrovna atetu :
Lepo se vam zahvaljujem. Ate pa so odgovorili: Vam se moramo zahvaliti
To vse ste vi
Pridite večkrat
nam.
Pokratkočasite nas dolgočasne.
Jaz sem se zeió zavzela.
Kajti
y
še ni davno
ate rekli: Kaj ko bi enkrat prišla „ta Adelajida'
i
j
y
SO
da
potem več ne hodila. Zdaj pa jo vabijo, da naj pride
pogla-
meni
„večkrat". Potem pa 30 se ate obrnili dili so me po licu ter so rekli:
Si vesela danes?
Jaz nisem nič rekla, ate pa so veleli: Zahvali se Adelajidi Petrovni.
Nu, zahvalila sem se, a potem me je glava začela
o
leti
,	*	5 - r. —--J , o----------
Da, vidite, kaj sem zabila povedati : ko sem se
secu suscu
y
Vije
nadejamo, da
veljá sicer star pregovor, da rad z repom zahvalila Adelajidi Petrovni, me je poljubila, zasmejaU vendar letos je uže z glavo víl, zato se se je, ter rekla:
se ,,8toletna pratika
a
laže.
Na zdravje!
81
SI
Potem sem pa jaz šla k Reziki, dal jej kosilo, ker mojo opravo , zdaj pa je niso nikoli pogledali . . . Pa kosila z nami. Ate pa so z Adelajido Petrovno dolgo kedaj tudi bi mogli? Žjutraj zgodaj gredó v pisarnico,
govorili, a ko smo se čaja napili, so šli spremit Adelajido Petrovno, jaz sem legla spat brez njih, dasiravno
a ko
sem vedno čakala, da pridejo ter sedejo k meni na po-
steljico in pogovoré po navadi.
Ateja
ni
bilo
m
krat v življenji sem tako žalostno zaspala brez njih.
prvi-
kaj prej gram
se vrnejo, zdihujejo. Ah, ate
vam
je»
Gledite
y
ko
jaz vedela
f
y
>
čez nekoliko tednov , ne mnogo
tele-
Oni
ko se ate vrnejo iz pisarnice Ko se vrnejo ate, dala sem jim telegram.
jim prinesejo
tega dne sva začela z atejem živeti drugače
ne
so prečitali in postali so tako veseli, in z menoj so za čeli tako veselo pogovarjati se:
Na, čitaj! znaš čitati taka le pisma? Vzela sem. Na papirji vidim dolgo tenko vrsto
Četka kor je
^ uuu ov«	* «w^jGua ûitow	, u«	v z«ia a em. na papirji ví aim aoigo tenKO vrsto,
kakor sva prej živela. Adelajida Petrovna je iz za- čitam, čitam najprej tiho, potem na glas: ,,Jutri se vr-
redko prihajala k nam, po enkrat prišla, tako
na teden, in kaso bili ate bolj veseli. Vse pospravi,
nem, sežgala sem ladije. Adelj.
u
Razumela sem, da se vrača Adelajida Petrovna, ali vse naredi in če je ateju dolg čas, jih ona razveseli. 0 kakošnih ladijah ona piše, tega nisem razumela. Pra-Potem pa je Adelajida Petrovna večkrat zahajala, sko-
raj vsak drug dan , in prihajala je uže zjutraj : kosilo
prigotovi, šiva perilo ateju, poravná obíeko, vse po-
sam ateja :
Kaj je imela Adelajida Petrovna svoje ladije?
Ate so se najprej zasmejali, potem pa so rekli : To spravi in vsakikrat si kaj izmisli. A kadar je ona pri se pravi, Adelajida Petrovna je slovo dala svojemu že-
j	W	» 1	1 •	1 #	•	111	1	ft •	*	"	1/	ll	_
(Dal. prih.)
nas. ate uže nikoli ne prebirajo pravd, kakor da bi se
mnu.
ljudje več ne pravdali. Jaz sem na to uže popolnoma sama ostala. Zjutraj ate gredó v pisarnico, ko se pa vrnejo, vedno sedijo z Adelajido Petrovno, potem jo
I A	A	^	«	1 •
V
V T
ali
pa
8premljajo, ali pa gredó ž njo sprehajat se gledišče... jaz sem pa sama z Reziko, vedno molčim in ko ležem
dODisi.
Dunaja 15. marca.
Stan državnega zbora
spat, nikoli več
u UCÛIJVU, vcuuu LLIUJW1U,	«- imunoj«	rnaa^.	^ u ** v* * ^ ^ t ^ v, & * u v i c*
ne pridejo ate se pogovorit bil je uže pred tednom jako razburjen, přetekli teden
z menoj košna
in „mrvica" me več ne imenujejo
ka-
pa se sme imenovati v i h a r e n. Na vse kriplje so vrtali
sem revica !
levičarji na vseh vogalih, da bi pri hišnem davku Nisem vsega slišala, kar je Adelajida Petrovna razdejali desnico in ob enem nevařen udarec dali vladi
ateju pravila; a enkrat sem slišala, ko je pravila
f
da
a spodletelo jim je! Tišti, katere so hoteli preslepiti
i *
V
tam neki v drugem mestu ima zemna,
kateri jo jako očitali so jim to v obraz, in večina je srečno
prestala
ljubi ter jo vedno vabi v tisto mesto ter se hoče ože- zeló hudo preskušnjo. Drugi udarec priletel je levičarjem
i.i	\	• •	T	•	# w V	'%	#	W	ê	i 1	li	1	1 • 1	P
?
sèm pa ne more priti. In res o pustu je prišla
niti,
nam Adelajida Petrovna ter dé, da se odpravlja v tisto
mesto.
ženin je zeló bolan, je rekla, ker se boji za me.
Moj
oram odpraviti se k njemu bom vrnila.
iz lastnega tabora z odstopom predsednika grofa Co ronini-a. Coroninijev odstop je smatrati za naj ostrejo obsodbo škandalov, katere uže precéj dolgo po
čenjajo levičarji in njim na čelu ves divji dr. Herb s t
ú
>
in
Bog
ve
)
kedaj
se
v zbornici in v svojih časnikih.
mojem zadnjem
pismu naznanjeni prvi korak slovenskih poslancev
Jaz sem stala pri ateju in viděla sem, oni so po- zoper razsodbo c. k. dunajské najvišje sodnije o jeziku
stali zeló bledi, solze
v '
so jim očí
zalile
lajido Petrovno za roko ter so rekli:
přijeli
so
Ade-
Nu, a jaz kaj bom tukaj brez vas? Vi vidite
da
slovenskem storjen je bil přetekli petek; od odločnosti vlade bo zdaj odvisno, ali bo treba še odločnejih ko-rakov ali ne. Jezik naroda našega ne sme do sodnega dne pankrt ostati v uradih! Gotovo je eno, da se slo-Sami, ate! kaj pa jaz? Kaj sem se vam res tako venski poslanci še le tadaj smejo in morejo zadovoliti zaměřila? kaj mene prav nič vec ne ljubite? Naj bode, in dalje čakati izpoljnenja obljub, kader se slovenskemu
sem sam, popolnoma sam ostanem.
ne sedite pri meni na po- jeziku v uradih in šoli dejansko postavno priznana dokler ne zaspim — samo takih besedi ne go- pravica da. — Druge nekatere novice so prepomenljive,
ne imenujte me „mrvico",
ste I j ici, vorite ! Ah, Srce me je tako zabolelo, zajokala obrnili
>
ate, ah predragi ate, kako je to

sem. Ate so se naglo
kako ? !.. da bi jih „Novice" le v dopisu mogle omenjati
>
mi
m K. meni, razjeziu so se in laiio sruito bt> re&.u ; lega gospou groia Aiiai cja nuucuyvaria, uucui ua-
Ti stojiš tukaj, Ancika, čemu poslušaš tuje razgo- šega voditelja v državnem zboru, Nj. ekscelence grofa
razjezili so se in tako srdito so rekli:
smrt krajnski deželi v predobrem spominu osta
očeta na
slim
lega gospod grofa Andrej a Hohenwarta
vore
)
idi
ven
I
Karola Hohenwarta, in pa
grozoviti umor ruskega
Tuje razgovore! Če sem jaz ateju postala tuja, cara Aleksandra II. preteklo nedeljo popoldne v Pe vendar oni so meni oče kakor so bili prej .. . Počakajmo. terburgu. Ta sramota 19. stoletja je sad nihilizma, Odpeljala se bode Adelajida Petrovna v tuje mesto in in nihilizem sad modernega liberalizma in brezvrstva
i
z atejem bodeva spet blizka, bodeva spet, kakor sva šolske odgoje brez Boga itd. itd.
bila prej
Dunaja 12. marca.
Gosp. Ernst Kramar

asi-
Adelajida Petrovna se je na drugi dan odpeljala.	stent na tukajšnjem agrikulturno-kemičnem poskuševa-
Ali z atejem nisva začela živeti, kakor prej. Ate so	lišči, je napravil zadnji strogi izpit za diplomo (strenge
postali tako dolgočasni in večkrat sem zapazila, da jo-	Diplomspriifung) iz kmetijstva, kemije in nara-
kajo. Spat sem se odpravljala vselej sama. Ate so imeli	voslovja. Přestal je ta izpit v vseh predmetih z od-
posteljo na dragern koncu spalnice. Včasi se ponoći	liko. Gosp. Kramar, ki je tudi dopisnik ,,Novicam", je
zbudim in slišim: ate jokajo v temoti. Nisem se drz- prvi Slovenec, ki je napravil na tukajšnji visoki kine-nila uspokojevati jih, dasiravno bi bila tako rada. Včasi tijski šoli stroge izpite, ki so tolike veljave, kolikoršne pa gorela še sveca in viděla sem, kako ate prečita- so na vseučilišči doktorski izpiti iz drugih znanstev.
vajo pisma
dolgo
pa jočejo; včasi pa so sami pisali pisma, Čestitamo!
in mnogo so pisali.
Tako živela sva
pa
ne
)
kakor prej. Moja ob-
c zemci
Gradca 10. marca. — (Nov sad brezverske ljudske sole). Naj, kakor je „Slov. Gosp." posnel po „Gratz, Volksbl."'prečudno dogodbo, tako jo tudi „Novice" po
leka je bila popolnoma uže iznošena in redka
strti in luknjasti. Ira mi je enkrat rekla, da bodem snamejo po „Prilogi Slov. Gosp.", po kateri je pozdrav kmalu ciganki podobna. Prej so ate vedno ogledavali „Hvaljen bodi Jezus Kristus" v ljudskih šolah
88
prepovedan!! „Slov. Gosp." pripoveduje to prepoved društvenikov kaj slab vtis naredilo, da gosp. tajnik AdL tako: Gradec je uže precej veliko mesto. Blizu 100.000 ni niti z eno besedico hotel poročati o deiovanji v praljudi šteje, zaradi tega pa tudi veliko otrok, učiteljev tečeni dobi. To pa je vzbudiio gotovo opravičeno str
Da smo dobili mi trije po društvenih pravi-
in sol. Dne 22. febr. ob 9. uri predpoldnem vstopi
a
menje
vec
tehet, čestitljiv oče frančiškan, pri sv. Andrašu v šolo. lih premalo glasov, je sicer istina, a to se je še Otroci zagledavši ga pozdravijo glasno, krepko in veselo: dni po volitvi izvedelo, ko se je začelo proti volitvi ro
Y)
hvaljen bodi Jezus Kristus".
šoli navzoč sta pa
vati
nikakor pa ni res
f
da
Je
bil
šolski inspektor in šolski ravnatelj.
Sedaj
tajnik A. zbor
• * i •. •
na to brž opozoril, in da ga je trojica prevpila
>
kajti
stopi šolski inšpektor vpričo vseh učencev pred kateheta rekoč: „šolske oblasti sozaukazale: kedar
učitelj ali kdo drug vstopi, ima se opustiti pozdrav: pač pa je g. A. sam zapisal med drugim:
ravno gosp. A. je bil zapisnikar in v dotičnem zapisniku ni niti sluha ne duha o kakem takem opazovanju,
za
hvaljen bodi Jezus Kristus!" Šolska oblast je tako za- je iz voljen
St
z y glasovi
u
J5	J	uvvxi	iviiotuo; ^v/ioivu, vuiuoi jv, uctau Zit*	- - ' ~ » J ~ " ^	^ " "
ukazala, in jaz sedaj res strmim, da se tukaj po tem izvoljeni g. Pire." Da je to
m
y
tajnika
,z većino glasov
. da
Ditriha napotilo
zaukazu ne ravna. Zatoraj prepovejte otrokom, naj Vas je proti veljavnosti volitve vložil pritožbo in da vstopivšega v učilnico ne pozdravljajo več z besedami: je zahteval novo volitev, je neresnična trditev, kajti
Katehet odgovori: na vabila k odborovi seji dne 16. prosinca dajeta g g.
..da
„hvaljen bodi Jezus Kristus!" tega ne storim. če hočete ta pozdrav odpraviti, storite J. Grabrijan in J. Adlešič odbornikom na znanje:
Je
neki
društvenik proti volitvi dné J. januarija t.
to sami! Inšpektor: treba Vam je le besedico zinoti in
zaukaz šolske oblasti je izvršen. Katehet: Ako gosposka	vložil pritožbo, v kateri zahteva, da se tišti
kaj takšnega od mene zahteva, hočem tudi vedeti: zakaj?	odborniki, kateri nimajo zadostnega števila
Inšpektor: kedar gosposka kaj zaukazuje, moramo ji	glasov,
V
se
slepo vbogati. Inspektor in ravnatelj odideta! Res skoraj neverjetno v katoliški Avstnjii
enkrat volijo." Pri odborovi seji dne
, da ne gré
16. prosenca t. 1. je pa g. Stajer dokazal
y
Vipave 13. marca.
Slavno vredništvo ! Prosim
y
da sprejmete v Vaš list naslednji popravek:
moje
pojasnilo v 10. listu „Novic*
i
od
marca
zadnje 1881.
da bi se volitev le gledé treh ovrgla, ampak da je sploh cela volitev neveljavna, ker trije odborniki niso dobili
naj se ta
ab3olutne
većine
glasov, in zahteval je
da
na strani 79. kot popravek k dopisu iz Vipave od 30.
jan
volitev popelném ovrže, ker občni zbor tako ni bil pravilno sklican in ravno tako je bil zapisnik zborove ob
t. 1. v 5. št. „Novic" se je vrinila najbržo po krivdi
za
ravnave nepravilen in pomanjkljiv.
Po dolgi in burni
uredništva ta-le pomota : lit. b. se glasi :
>y
ker
tajnika izvoljen
St., nad
.Ie
bil
čegar nespodobnim obnaša-
debati, katere se je vseh šest navzočnih odbornikov več ali manj vdeležilo, se je pridružil g. Stajerjevim nazo
njem pri društvenih veselicah smo se uže ocitno
spodtikali
(C
17
Pri društvenih veselicah" jaz nisem pisal
rom sam predsednik gosp. Grabrijan in stavil konečni predlog : ,
naj
se ves odbor še enkrat voli" in
y
to naj se vzame kot popravek v znanje
Pisal
sem
le : „nad
čegar nedostojnim obnašanjem smo se uže več-
v zadnjih „No-
krat spodtikali". Dalje se je izpustilo vicah" potrdilo, tako-le se glaseče: ,,Podpisani potrdimo da je popis volitve resničen." (Sledijo štirje podpisi ljavnih gospodov.)
kakor stoji zabilježeno v zapisniku iste odborové seje, so temu predlogu pritrdili vsi odborniki razen Adlešič a. Adlešič je povdarjal, da volitev tistih izvo-Ijenih obveljá, kateri so imeli zadostno število glasov."
;
ve-
Sedaj
To v popravek mojega pojasnila.
A. Ditrich.
govori, arija t.
ako
naj sodijo čast. bralci
y
ali
Ditrih resnico
pise :
77
a
je odbor pri seji 16. janu-
s 5 glasovi proti edinemu
g-
Š ta-
Vipave nam je od
druge
strani došel po- znal.
jarju njegovo pritožbo za opravičeno spo-
Kar
marcija
r>
Na konci
pravěk k dopisu „Novic" od
omenjenega dopisa so izostale te le važne besede: dokaz, da je popis volitve resničen", sledijo štirje pod
pise
Ditrih o svojih dobrih namenih
yy
t
pisi veljavnih gospodov.
Tišti podpisi toraj so bili
do čitalnice, o tem se bode na drugem raestu govorilo kaj se pravi poštenjaka na tak neuslišan način pred svetom tako krivično javno žaliti. — V sr. Ditrihovem
namenjeni edino le v potrjenje, da je popis čitalniških
ni res
da
Je
volitev resničen, nikakor pa niso veljali ti podpisi v potrjenje kakih osebnih napadov, kakor se je raztolmačilo. ceió nad dekana, ter
Za vse osebne napade in osebna razžaljenja je edino in samo le dopisni k odgovoren, ki je na konci dopisa
popravku na dalje ni res, da se je po priganjanji trojice volitve celó nekdo vdeležil, ki ni bil ud, ravno tako
Stajer zvedši o pritožbi „letel"
naj se pritožba
„zahteval",
o vr z e kanu
a
volitev potrdi. On je přišel


de
s polnim imenom podpisan
Vipave 12. sušca.
u
Slavno vredništvo !
Da
z vprašanjem , kedaj bode prva seja novo izvoljenega odbora in tu mu je g. dekan dejal
ne
bode svet mislil, da sem Vam v dopisu v štev. 5. le-tošnjih „Novic" neresnico poročal, hočem dokazati, da stvar ni taka, kakor jo je vam
iz Vipave v zadnjih „Novicah" naslikah
da ta popravek na
prihodnji list sprejmete.
podlagi §
da se bodo trije odborniki morali na novo voliti, ker je
HHMMHHHHHHHH
■■■■■^■1 WM ■ H	da
Ditrih v popravku tem nima samo predsednik odločnosti in povdarjaje, da
prosim, se volitev nikakor ne more parcijelno za neveljavno
Ditrih proti njihovi volitvi vložil protest, da novega odbora toraj ne bode razpisal. Trdivši
Zato
19. tiskovnega zakona v spoznati , se je poslovil z zatrdilom , da se bode še o
Dne
vadni občni zbor.
R. Dolenec
januarija je imela
naša
odbor smo bili voljeni tudi gosp
tem debatiralo, ali se morejo meni nič tebi nič trije iz Čitalnica svoj na- odbora izbacniti; nadalje ni res, da je trojica agi-
tiral
a
y
kakor bi šio za nebesa ali pekel, pač pa je
7
Fr. Stajer in jaz, katere se g. Ditrihu Ditrih razven intenzivnih agitacij v Vipavi, Vrhpolji
r
zljubi imenovati „tu le predobro znana trójica". Gospoda Lozicah in posebno v Sentvidu, kjer je celó popolne R. Dolenc in Stajer sta bila pa tudi uže v pretečenem neresniČnosti v dosego svojega namena raznašal
v
letu odbornika čitalnice, kako more toraj res biti, ,,da Šturji dva gospoda najlepšega blagostanja, nagovarjaje bi bila tudi ta dva gospoda pri volitvi glasno zabavljala ju, naj pristopita čitalnici Vipavski, on jima hoče za
77
starému odboru, tedaj tudi samemu sebi
a
»
ako
celo
leto
vstopn ino
bi sploh res bilo, da je kedo to storil, kar pa zanika- samo da glasujeta ž njim
vam, kakor tudi to, da bi bil društvenike le kedo tako
y
i n
da
mesečnino plaćati, se „trojica" (katero
e
z imenom imenoval) premaga; ni res, da se je moral motil in zbegal, da vsled tega pri volitvi odbora ni bilo vsak narodnjak vstrašiti, pač pa je provzročilo v vseh
nobenega reda.
Pristaviti pa moram
y
da
je na većino krogih dokaj začudenja, da se g. Ditrih s tako strastjo
89
poteguje za volitve, ko bi ga morala skušnja vendai uže izučiti. Gosp. Ditrih nima niti najmanjšega povoda niti pokliča, meni hinavsko javkanj
. « • 0 J	-r	_	w
gold., gosp. Karol Klun
5
beneficijatu in g. kapi
ni
a
far
ven
<í
t
kajti
po
podtikati. Parola
iei
kapi
dekanu
istega bii uže
gold.,
gosp. baron Svegelj
• »
gold.
y
n jak
gold.
gold.
gosp. Vil. Pfeifer
y
y
ne
O b r e za 15 gold.
gosp. dr. Poklukar
gosp. dr. Vo š
gold.
7
gosp. A.
na
listkih priporočan za blagajnika in po tem tudi v odbor izvoljen in isto tako bi bil izvolj
tudi ^HMHfeHMItHÉMHl
Josip Potepan
župan.
v V«JI w JL vvvwcm , Aiij^au«
Ljubljane. — Nismo ne kmalu v preteku enega tedna
i v oaoor izvoijen in isto tatco di du ízvoijen aoživeli toliko važnih dogodeb , kakor uni teden , ve-beneficijat Knific, ako bi se ne bil izkazal kot ^ selih in žalostnih. Prva dogodba pripetila se je na Du-
I	i y t	♦ . • I	1	y	J 1	C , - . • •	%	I •	)	1	t	<	%	i 9 i	gy
ve-
najstrastnej
Ditrihov privrž
Gosp
ništvu
itak takoj ob volitvi prvomestnika sam předšed
dekan pa naji v zbornici poslancev, da je njen predsednik grof
dpovedal
y
na
kar
je
bil
sled predlog
Dolenca enoglasno za častuega uda čitalnice izvolj
o roni ni nenadoma odpovedal se predsedstvu in od loživši celó državno poslanstvo izstopil tudi iz zbora.
danj
Sploh pa zopet ni res, da
bil
dek
do
letni predsednik čiialnice, ker znano
y
da
predsedniki Vipavske citai
m dr. Vok, katerega
so bili razven druzih tudi g g. dr. Ložar, sodnik Bric zadnjega je vsled zapisnika obČnega zbora od dne januarija 1. 1879. ravno g. Ditrih predlagal za predsed nika, će tudi je ravno pred njim drugi govornik pred
Leta 1819. od vseh strank enoglasno voljen za predsed-
nika zbornici, bil je mnogokrat po ustavovercih in osobito po dr. Herbstu v zbornici in časnikih tako razža-ljen,
da je popustil predsedstvo. Da je to naredilo velik
vtis tudi v najviših krogih, je ic eu gi«» , Coro ni ni je bil zaupni mož tudi cesarjev
Je
en
glas
jo
tre
Go
ML V^ l	VVIOVVjJ ,	IKJC* fjKJUKsOt , IVrtlCi CV UIČIVJ., U it,
kakor vdari střela z jasnega neba, osupnila nas je no-
ričane, katerih poslanec je bil Coronini
kajti grof
Kako pa
lagal gosp. dekana.
Naravnost smešno in ra trih dovoljuje besedariti o tem
njegov odstop , priča
y
77
Soča
a
katera pravi
preda
alJ
3m, da je g. Karol uolenc, slanstvu. — Dr predseduiiia Vipavske čital- godjaj je bil ta
pa
da si
Karol
7
Di
lenc
Vipavski župan,
u
, da se je grof (Joronini odpovedal državnemu po-
Drugi osobito nam Slovencem važni do-
vica
da
so
naši
poslanci, podpirani od
nice.
ca i i
Brez ovinkov moram reči, da je nesramna per blizo 50 druzih poslancev avtonomistične stranke, s krep
trditi, da je nad tem vse strmělo in mislilo, daje kim vprašanjem v zbornici stopili pred ministra pravosodja
toda
norčija! Gospoda „župana" Karola Dolenca pozna in zahtevali pravico slovenskemu jeziku v uradih, ka
kor to ustava veleva, ne pa, kakor jo Stremayr tolmaČi.
Vipavska dolina, ravno tako dobro, kakor g. Ditriha
Karol Dolenc je župan Vipavski in zavzema Tudi smrti grofa Andrej a Hohenwarta, očeta Nj.
to in ono častno mesto med obcani, med tem^ ko so eksc. grofa Karola Hohenwarta
pekuHBMHBMHbriHHl	m
nismo
Kranjci
Ditrihu vse te odlike sami ideali. Zato mu slišali brez milovanja, kajti ranjki je mnogo let, dokler
ni treba milovati čit bil uže 16. januarija t
y
da
Dolenc
y
ki se
u i., ne pa ravno pred volitvijv, uiyíu, zaunja, icia. tvut uvunu jsveiuij*. pri uczeiui viaui.
za uda zapisal, postai njen pred- Dosegel je starost 87 let. — Se druga dogodba domača
se ni
bival
dné 23. januarij
leta v pokoji preselil na Dunaj, v Ljubljani zadnja leta kot clvorni ^svetnik pri deželni vladi.
t
sednik
počaka naj , pa se bode prepričal

da je
zadnjih dni je bila sodniška obravnava litijskega
Karol Dolenc kakor nalašč na svojem mestu in da šk an dala, o kateri na drugem mestu poročamo.
se zna pokazati energičnega moža, tudi proti takim
)
ki
7
da so v Vipavi
ateri privileg
narod
vsega se
aferi.
ijaki
VA	KJ\J f » X v^V W 3> IV HV im	4 J^/ * M w • aw ^ » » ^ ^^ •	— —	Vil VI I«	J V WV UVUMU VI | V ^/Ml JV ^ MJL Li IX V X k/ \J ?
Ne bode dolgo do tega , ko se bode milovanje tudi pri nas, vzbudilo strašansko budodelstvo
iz
da se je začelo daniti o Vesteneckovi
tako kate-
kaže ,
Največo senzacijo pa je, kakor povsod
y
na dragi predmet povračevalo in takrat bode debelo gledal, kako je mene zamogel dolžiti
laži
,	.1- ------- ------------ 7»
i , da ni res za razne šarže v odbor kandidiral vendar iz zapisnika občnega zbora od dné 23
Ditrih
debe
po
7
ko
• •
nuanja
t
crno na belem dokazano , da je on kandi
dirai za podpredáednika proti
Dolencu
7
za
blagaj
nika proti
Možetu in poz
dvakrat proti
Mayer-ju in nazadnje za odbornika brezi portfel pa zopet ostal v eklatantni manjšíni.
e zgoraj povedano
Da
Je
Ditrih
agitiral
tudi ta trditev, da njegova stranka ni
o
itirala
y
tor a j
1 a ž.
rem je 13. dne t. m. bil ubit preblagi car ruski Ale-k s an der IL, svojemu narodu velik dobrotnik. Tudi o tej dogodbi , ki je stresla ves svet, poročamo obšir-
neje na drugem me3tu.
odborovi seji družbe kmetijske, 13, dne m., o kateri prihodnjič poročamo, je po predlogu po-dručnice novomeške bilo sprejetih 25 novih udov med njimi na veliko veselje odborovo 12 učiteljev, po predlogu radoljške podružnice pa 10. Gosp. Seitner
je odboru naznanil, da je zapustil Kranjsko deželo in
y
Prosim
dnik
da blago voli te tedaj moj dop
čude nj
vrzencev.
LUOILLI, g. »icuum, vi«	v^vit.j	w
februarija tako popraviti, da na mojo veliko za-
se podal v Bosno Srečno pot!
y
kjer
je dobil
državno
službo.
vidim
y
da
Kakor je podoba, bodo volitve v kupčijsko in
ima
g-
Ditrih vendar še nekaj pri- obrtnijsko zbornico še le prihodnji mesec in zato
centralni volilni odbor še ni přišel do tega, da bi na-svctoval kandidate. Al, rodoljubi v Ljubljani in po de-
Gustav Pii
V dolenj8m Zemonu na Notranjskem 14. marca. (Javno
in najtoplejso zahvalo) izreka podpisano občinsko pred-stojništvo čestitim gospodom, kateri so blagovoiiii za strada j oče naše reveže nam poslati milodarov.
želi, zaradi
tega
nikar ne dremajte, da ne položí sov
V V
Vem, da blagi rodoljubi ne íscejo javne
zahvale
a ne
morem si kai , da ne bi jih imenoval nadejaje se, da njih zgled nakloni velikim našim revežem še kaj do-brotnikov. *) Preč. g03p. dr. Jurij Strbenec, župnik
ražna kukavica svojih jajic v domaće gnjezdo in se ne snuje, kakor smo iz litijskega okraja slišali, kak chabr us, ki kazí volilno pravico.
C. kr. dvorni svetnik vitez dr. Kaltenegger je v nedeljo opoludne zapustil Ljubljano.
Gosp. dr. Vinko Gre gori č je imenovan se-
v Hrenovicah so darovali 20 gold.
gosp
Val. Klobuk kundarijem na tukajšnji deželni bolnišnici.
na Vojskem 1 gold., gospodje državni poslanci so
iz Dunaja po gosp. A. Obrezi poslali 49 gold.
namrec
Yù L/UUnja |JU guap. XX- vuiczii jjuoiaii	guiu« J uauiicc/
knez W i n d i s c h g r à t z 10 gold., gosp. vitez S c h n e i d
*
Ker prebivalci te obcine večidel zavoljo pomanjkanja
živeža in pomanjkanja zaslužka res v grozni revšcini zdihujejo,
f
(Litijski skandal prvikrat pred sodnijo.) Přetekli pondeljek 14. t. m. je bila v Ljubljani pred okrajno sodnij o razprava tožbe žandarskega „waehtmeistra" K. Wagnerja zoper litijskega župana gosp. A. Koblarja. Wagner je namreč tožil gosp. župana zavoljo razžaljenja
časti
7
ker je ta v naznanilu deželni vladi navedel
»
da
naj bi jim pomagal, kdor more! „Novice" bodo rade sprejele je bil med pobijalci oken v Litiji tudi žandarski
Y*ak dar in ga izročile županstvu,	Yredništvo, í7wachtraeÍ8ter" in celó — kakor ljudje pravijo — pijan.
*
9©
sen. na-
Da
Je
Tožnika je zastopal državni pravdnik
mestu g. Koblarja je přišel kot pooblaščenec gosp. notar učinilo je tako Luka Svetec, zagovornik pa mu je bii gosp. dr. Mošé. Oba ta dva sta ugovarjala temu, da bi smel
grof C o r o n i n i
senct

se
so
a
pod edini
cesarju

se odpovedal predsedstvu, acijo, da je grof Taaffe nemudoma
katere krivi
mu naznaniti dogodbo,
evičarji. Namesti	je bil dr. Smolka
gosp. Koblar tožen biti zavoljo tega, kar je storil kot za predsednika zbornici voljen, levičarji so pa
dli
i z
župan, toraj v imenu srenjskega odbora
M
rvi podpredsednik pa
čemer je Recbbauerjem
bil po svoji županijski dolžnosti primoran, ker je bil Lobkovic.
ponočni škandal prevelik, županstvo pa ima skrbeti za javno sejo, da se državni zbor konča o
zd
"1
dr.
knez
ogoce )e
če ima zbornica dan na dan
noci.
javni red in
mir; torej
je treba, da sc tožba uže iz tega
Meseca prosinca
je tukaj izba ja ti dvakrat
vzroka zavrže. Ce pa se vendar dalje obravnava, potem	na teden nemšk časnik pod imenom: „Oesterreichischer
je toženec pripravljen nastopiti pot do kaz o va nj a	Volksfreund", kateremu se přikládá „Illustrirtes Fami-
resnice ali vsaj to, da je imel župan dosti vzroka za	lienblatt". Vredovan je ta časnik v konservativnem
naznanilo, če bi prav po vsem ne bilo resnično. —	smislu, ter se odločno naglaša kot protijudovski list
Potem so se zaslišale š ti ri priče, ki so pod prisego (Antisemiten-Organ). Cena ni u je celoletna 10 gld. potrdile deloma, da so v družbi, ki je okna pobijala, polletna 5 gld., četrtletna
?
2 gld. 50 kr.;
duhovnikom,
poleg Vesteneck a videle tudi žandarja Wagner ja, ljudskim učiteljem in družbám se pa list pošílja za po-
deloma pa, da je bil ta res pijan ali vsaj vinjen. Državni pravdnik v imenu tožnika venclar-le ostane pri tožbi, gosp. dr. Mošé pa pri svojih prvih predlogih, da gosp. Koblar ne sme ti ran biti pred sodnijo za to, kar je storil litijski župan kot izvrševalni organ sklepa srenjskega odbora, kar je zavoljo velikanskega in po-hujšljivega skandala moral storiti. Razen tega je pa
lovico omenjene naročnine.
Iz leta 1848. glasoviti dr. Filster
v
revšcini
umrl na Dunaji.
;
nas
rojak
J
Iz Zagreba.
Naš Zagreb dobi novo narodno
kaz a lišče. Stekajo se uže od več rodoljubov znameniti darovi; seveda bo treba
velicega kapitala
vredno izvrši jugoslavensko kazališče.
da se ta namen pri-
po pričah dokazano, da je le preveč vzroka imel za to. redilo je tudi vrlo akademično literamo-zabavno društvo
T")_______ __________ii.« • i i_____i___- ..j. ^ • iÍ A	™
Beseda
gosp. zagovornika je bila krepka; oštro je
biča!
it
Hrvatski dom" 14. ciné
m. veliki koncert na korist
obnašanje litijske gospode, ravno tako gosp. Koblarja tej novi stavbi.
pooblaščenec gosp. notar Luka Svetec.
Načelnik
Iz Rusije. Grozovita novica je pretresla v nedeljo
mestne sodnije, svetnik gosp. Ledenigg, je kot varh 13. t. m. vso Rusijo: Car Aleksanđer II. je padel pravice po vsem tem razsodil takó, da je gosp. Koblar zavratno po roki morilca! — Bilo je v nedeljo po-nekrív. a „wachtmeister" obsoien nlačati stro- poldue, ko se ie peljal car z vojaške jezdarnice nazaj
ške obravnave. Zoper to razsodbo se je državni prav- v svojo palačo, kar ga napadejo nihilisti preoblečeni v
dnik pritožil do deželne sodnije.
Pri obravnavi je delavce
sneg odpravjajoče, z
bombami. Prva bomba
bilo pričujočih mnogo poslušalcev. posebno z jurističnih ubije in rani več carovih spremljevalcev, njemu ne stori
krogov.
Službo 0 k r a j n e g a živinozđravnika
q 1 /\ tr n n	/\ k ^ »ti «	^ i ^ 1 r. 1 t rj. f • ^ 1 /\ /i k
■■ ■ ■ ■ I- ■■■ I ■ JI I
kakor „Slov. Gosp." objavlja, razpisal okrajni odbor v Mahrenbergu na Štajarskem. Plača tej službi je 300 gld. in popotnina od dnê
nič, a brz prileti razmesari obe
druga
j
ki razbije njegov voz in mu
nogi.
Spravili so ga
naglo
v njegovo
m.
sobo, kjer je pa, ne več zavedivši se, ob poli štirih po-
poldne umri po strašnih mukah. Morilca, 2lletnega gld.; prošnje se ulagajo do 31. akademikarja rudarskega Pusakova, so přijeli in za-
Na cara Aleksandra
Gosp. dr. Poklukar, uni teden z Dunaja pri sedši, ni veselja doživel, dn bi se mu bila hčerka ozdravila
}
včeraj je umrla.
prii. Bilo jih je pa gotovo več. je bil to šesti napad.
Drugi dan, v pondeljek, 14. t. m. je nastopil vla-
kako
Iz Prage smo přejeli zanimivo nemško knjigo bo vladal
darstvo njegov sin-nasledmk Aleksander 111
?
pod naslovom: „Zur Frage uber die Gleichberecht.igung der Slovenen. Von L. Pomladinovič. Untersteiermark
Prihodnjič
;
se se ne ve.
Nagla smrt cara je pretresla
ne
Rusijo
)
marveč vso Evropo; zlasti vzneminla je
1881. Buchdruckerei der „Politik" in Pra
na dunajski borsi in v Berolinu ,
ker
je znauo
t
da je
govorimo več o tej knj
1
ki je sedaj prišla prav
tempo
Li
na svitlo
(Gosp. Peregr
i)
a
Kaj zel)
i
Slovencem
sploli
po
novi car nasprotnik Nemcev i u se ćuti ne le Rusa, mar več tudi Slovana sploh in se bo imenoval najbrž ,,cara vseh Slavjanov". Prihodnjič bomo o tem več sprego-
sebno pa Ljubljančanom dobro znani
stni komik
voriíi.
ljubljanske
slovenskega gledališča, si je ustanovil
7-» v« •
urcija
(Jedaljc ocitne
>
da med Tur čij
svojo lastno kupčijo z glažovino, Starem trgu št. 30 tik hiše c. Mi opozorujemo vse narodnjake v Ljublj
porcelanom i. t.
. deželne sodnij
na
in G r k
pritisni
se
name
tud
i)ska, v katero zoper Turke bodo
macedonski Bulg
pa
kakor tudi
večega pomena, ker na čelo husije je stopil
zdaj tem v vladar,
ki je glavni steber slo
po vseli slovenskih pokrajinah, naj podpirajo zaslužne
narodnega moža g. Kaj zel a, -
venskemu gledališču, in to temveč, ker jim je porok da bodo vsigdar postreženi s cenó in dobro robo.
ki
uteg ne strogo postopati s Turčijo
?
Da nismo zarad lokalnih Vipavskill prepirov oskudovali Častitih naših bralcev , dodali smo priloženi list. z dostavkom,
daje zdaj v J}Novicaha konec onih
Novičar
Dunaja.
domaćih
tujih
besedí.
si časniki brez izjeme obsojajo
Cesar jí
a na-
grozni umor cara ruskega Aleksandra 11. šega je pretresla ta dogodba tako, da je hipoma poslal milovalni telegram nasledniku cesarjevemu.
zbornici poslancev serazpravlja nova postava hišnega davka, za katerega bodo z dovoljenimi ola}-šavami glasovali Tirolci, ki dozdaj tega davka niso imeli. Da bode ta davek skala, na kateri se razbije sloga prosa 4 gold. 87 kr
Žitna cena
v Ljubljani Hektoliter: pšenice dom
mare 1881.
9 gold. 43 kr
banaâke
10 gold 37 kr
turšice 6 gold
kr
sorsice 8 gold
50 kr
rži 6 gold. 66 kr
ječmena 4 gold. 39 kr
večine
naše
)
ni se zgodilo, kakor so levičarji mislili.
ajde 5 gold. 36 kr
3 gold
kr
Krompir 2 gold
0 kr
100 kilogramov
Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. Tisk in založba: J. Blazaikovi aaslcdiiiki v Ljubljani.