SLOVENSKI ¿eto - Año VII. No. 320 "EL SEMANARIO ESLOVENO" _jQ - Año VII. Uredništvo in upravnlštvo Calle AÑASCO 2322 ü. T. 59 - 3667 Sprejemanje strank vsak dan od 15.—18. Cena xv vaut. Naročnina za pol leta $ arg. 3,-leto $ 5.— celo 1 ei o » O a razvedrila. S tem na še nikakor ni-navedli vseh potreb društvenega doma. e'o koristna in zdravju potrebna bi bila kovnica na prostem "pileta" za m'oske in za ^nske. Dekleta bi potrebovala svoj dekliški ^ 171 > da bi ,«e v času odiha ali brez službe ime-e kam zateči in da bi našle tam potrebnega nzvedrila in duševnega užitka. Društvo bi mo- :cfii . tir - posredovalnico za delo, itd. Tak 11frf)ktično dvigniti, moramo tudi po Premeti. Vse to pa ni tako enostavne0 ^ Se komu morda pozdevalo. Slilemo pozabiti, da je za naš izseljenski pokrét velike in največje važnosti neodvisno glasilo. Da imamo tako glasilo jé glavna zasluga Prosvetne organizacije. Vseh ostalih društev, ki četudi jih je šest naročenih na Slovenski tednik, ni njih uradno glasilo. Ravno to je tudi glavni vzrok, da društva ne čutijo dolžnosti agitirati za list, medtem ko bi se ne odrekale propagandi za njih prireditve, ki pa je naravno, da ne bi mela pravega odm'eva vse dotlej, dokler ne bo list povsod med našimi rojaki razširjen. Zato pa morajo imeti vsa naša društva in vsi naši izseljenci enake dolžnosti in pravice. Boj za obstoj izseljenskega glasila v Južni Ameriki ni lahek, posebno ker nima svoje moralne sile naprodaj nikomur in bi se morala pri tem kot doslej žrtvovati samo Prosvetna organizacija, kajti pripomniti moramo, da so vsi člani naročeni na Slovenski tednik in da vsak posamezn član agitira za list in mu je pridobil najmanj dva naročnika, je naravno, da če ima večje dolžnosti, sme imeti tudi večje pravice. V splošnem interesu pa je, da postane S. T. ylasilo vseh društev, toliko uvidevnosti se lahko pričakuje od Prosvetne organizacije, farno je potrebno da glede glasila pripravljalni odbor Zveze stopi prejkomogoče v tozadevni dogovor z Odborom SPD. 1., ki bi končno rešili to važno vprašanje. Torej po našem mnenju bi .bilo za sjulaj najbolj potrebno, da se "Prosveta" in "Liudski oder" združita. To bi bila praktična utemeljitev Zveze. Zveza pa bi morala takoj na delo, da ustanovi društva tam kjer jih je potreba. V Berisso, Tandilu.in drugod je polno Slovencev, ki če bi jim Zveza pomagala oskrbeti vsaj čitalnico, bi bil namen dosežen. če hočemo res kaj resničnega pokazati in doseči na kulturnem in gospodarskem polju, moramo stopiti na plan vsi. Dela bo za vseh dovolj in še preveč. Zveza mora gledati, da ne bo enostranska, temveč da bo znala tolmačiti in dajati navodila za vse težnje in potrebe, bodisi na kulturnem ali gospodarskem polju. Zveza stoji pred izvršitvijo velike naloge, ki bi s praktično rešitvijo imelo neprecenljivih vrednosti za Slovensko izseljenstvo v Južni A-meriki. Tem potom apeliramo na vsa slovenska društva, člane in članice, ter na vse izseljence in izseljenke,, da se pokažemo, če smo ali nismo, če smo ustanu tudi sami nekaj večjega napraviti, ali se bomo še naprej zvijali v krčih nesposobnosti -"n javkanja: Lepo bi bilo, če bi bilo. V Slovenskem tedniku ima priliko vsak izraziti svoje mnenje, vendar je glavno, da besedam sledijo tudi dejanja, kajti mlatenja prazne slame je povsod po svetu in tako tudi med nami več kot dovolj. Vojna v Afriki je pričela Medtem ko je Mussolini v sredo govoril, so pričele italijanske čete vpadati na abesinako ozemlje in re je s tem dejansko pričela vojna med Italijo in Abesinijo, brez da bi bila napovedana. Takoj drugi dan v čjetrtek je italijanska ae-ronavtika pod vodstvom grofa Ciano, ki j« Mussolinijev zet, bombardirala mesto Arua in Adigrat in je bilo 1700 žrtev mrtvih in ranjenih, ter več hiš porušeni med njimi tudi vladna palača, dasi rimska vlada to zanikuje bo naibrže res, ker Italija ima v načrtu koj v začetku preplašiti abesinsko ljttdstvo, da bi bilo v poznejših bojih manj odporno. Krvava drama v Afriki se je torej pričela. Kako se bo končala je vprašanje časa. SPIftšNA FAŠISTIČNA MOBILIZACIJA Četudi mnogi niso verjeli, da se Mussolini toliko upa in so mislili, da mu bo Anerlija in Družba narodov prekrižala svoie fašistične načrte in je bil trenutno preklical splošno mobilizacijo, je isto izvedel v sredo ob treh popoldne in je kar z enim ukazom mobiliziral 10 milionov mož, kar je vplivalo kakor strela z jasnega na vso svetovno javnost in to tembolj, ko so se ob istem času pričele gibati vojaške čete tudi v Afriki in so nekateri oddelki vpadli na abesinsko ozemlje. Po vsej Ttaliji je bilo živahno gibanje. Sirene so tulile brez prestanka, medtem pa so se možje in fantje zbirali po kasarnah. V nekaj minutah, ko je bil izdan ukaz za mobilizacijo, so že pričeli prihajati fantje in možje od vseh strani. Ker je padal dež, so se nekateri močili, drugi pa so držali čez glavo površnike, in so prepevali stare vojaške pesmi, V fašističnih vrstah je splošno navdušenje. Že so mislili, da se bo njih vodja Mussolini umaknil od namere v Afriki, sedaj pa so prepričani, da se ne bo in da bo vojna. Mussolini je imel kratek ognjevit govor na ljudstvo, ki ie bil prenešen potom radija po vsej Ttaliji. Ob sedmih je bila fašistična mobilizacija zaključena in so se fašisti razšli nazaj na svoje domove. S tem je Mussolini dokazal disciplino fašistične Italije, ki naj bo strah in trepet vsem, ki bi skušali ovirati njene "svete" namene. New Jork. — Ko so ameriški trgovci slišali Mussolinijev govor, so takoj dvignili cene bombažu za 2 dolarja na balo in žitu 5 cent. na dolar od bušelja. Splošna mobilizacija v Abesiniji Kot poročajo je bila v četrtek splošna mobilizacija po vsej Abesiniji. Abesinci so celo jezni na svojega cesarja, da toliko Časa odlaša z vojno z Italijo. > Danes ob 9 uri zvečer vsi na mladinsko záavo v. alico Paz Soldán 5150 na Paternalu STRAN 2 SLOVENSKI TEDNIK No. 320 Mussolinijev govor Ob času fašistične mobilizacije je držal Mussolini govor, ki se je glasil približno takole: "Črne revolucionarne srajce; moški in ženske po vsej Italiji in vsi ki živite v gorah in po oceanih, poslušajte: Prišel je odločilen trenutek za zgodovino Italije. Dvajset tisoč Italijanov se je zbralo ta trenutek, ki je največja gigantska demonstracija, kar jih beleži človeštvo. Dvajset tisoč, pa eno samo srce, ena volja in en cilj. To po-mjeni, da Italija in fašizem je nerazdružljivo. Samo ljudje, ki so obsenoeni z največjo injo-ranco, morajo misliti nasprotno, ker ne razu-meijo, kaj pomeni fašistična Italija za leto 1935. Več,mesecev je Italija imela potrpljenje, sedaj pa.so se, kolesa pričela vrteti boli hitro in se ne bodo več ustavija. Ni samo vojska, ki koraka v svoji obveznosti, temveč je tudi 44 mi-ljonov Italijanov ki gredo s svojo vojsko, vsi skupaj, trpeč v črni krivici, pomeni krivica ki nas tlači na majhnem solčnem prostoru. Koliko obljub je bilo danih leta 1915, kadar je Italiia stopila v svetovno vojno z drugimi velesilami. Potem po zmagi, ki ie stala Italiio 670 tisoč mrtvih, 400.000 nohablienih in ,1 milion ranjenih, ko smo sedli skupaj k mi- ■ rovni mizi, smo mi morali cediti parno sline po banketu ki je bil servirán drugim. Imeli smo potrnlienia z Abesiniio skozi 30 let, več pa ie moremo. Družba narodov, namesto, da bi pripozuala naše pravice, govori proti nami. Za sedaj na veruiem, dokler ne bom videl nasprotno, da bi francoski narod podpiral ženevske senzacije. Dokler se mi ne dokaže nasprotno, ne veruiem, da bi Angleško ljudstvo prinravlieno prelivati kri v branu ene afriške dežele, ki je dežela barbarov dežela brez pomena med civiliziranimi narodi. Vkliub temu ne izkliučujemo jntraišnio nevarnost. Prü.rnvlieni smo z našo diseinlino. z našim znancem in duhom žrtev go^nodarske neodvisnosti. Odgovorili bomo z voino proti voini. Nihče ne sme misliti, da nas bo porazil brez trdega boia. Narod ponosen na svojo čast, ne more misliti drugače. Nočemo priznati, da bi kolonijalua zadava mogla povzročiti vojno v Evropi. To lahko govorijo tisti, ki bi radi zadevo izrabili, ampak italjansk narod ne bo nikoli drugačen kot je danes. Je kdo proti narodu, ki mU človeštvo največ dolguje; narod heroiev, svetnikov, pesnikov, artistov. kolonizatoriev, pomorščakov in emigrantov. Italiia, proletarska in fašistična. Italija zmagoslavja in revolucije: Dvigni se! Naša moč bo šla čez gore in morje dalje v Afriko, kjer ta trenutek pričnemo z vojno. Italija je klic ki ere dalje preko gor in morja. Je,naš klic. Klic po pravici in zmagi." S tem govorom je Mussolini vrgel iskro navdušenja med italijansko ljudstvo. Nič ne trdimo, da trenutno ni dosegel svojega namena, kajti narod, ki se vzgaja v injoranci že 15 let in je bil že odprej za to dovzeten in je popolnoma zapelja,n; ga je mogoče naudušiti za vsako spremembo iz svojega žalostnega položaja. Morali pa bi jbiti slepi, če bi ne videli, da bo Italija prva, ki bo zapadla proletarski revoluciji n k temu bo pripomogel ravno fašizem. V slučaju vojne med Anglijo in Italijo bo Francija na strani prve V slučaju, da bi na Sredozemskem morju nastala vojna med Italijo in Anglijo, zagotavlja Francija, da bo na strani Anglije. Da bi nastala vojna med Italijo in Anglijo, nima nobene prave podlage, ker Mussolini za enkrat nima prav nič potrebe dotikati se Angleških kolonijalnih posestev, ker mu zadostuje Abesinija. Zato se je lahko francoska vlada tako izjavila. Kar pa se tice zadeve med Italijo in Abesinijo, pa Francija ni nikoli nič rekla, da bi Italija ne imela prav. Družba narodov se je že vdala Družba narodov se ni nič nreveč Vznemirjala, ko je doznala, da Mussolini ne bo odstopil od svoie namere v Afriki in da je. že pričel z vojnimi oneraciiami. To. pomeni, da so se že vnehali s konferencami proti Mussoli-niiu, ki i+ak nič ne zale7°io, kot ni°o nič zalegli v Mandžuriii in v Obaeu, dokler so kapitalisti meli sredstva in liudi za klanie in so eni ali drugi na račun ljudstva dosegli svoj namen. Sieor pa zgleda, kot bi se nomenili, da naj Ano-liin v^ania komedije z Ttaliio. da si bo Družba narodov umila roke ter si tako ohranila navidezrii prestiž. Kot se nekai covori, so tudi Angleži preračunal', da se iim boli splača biti v dobrih odnosa jih z Italijo kot pa z Abesinijo. Komplot proti bolgarskemu kralju V sredo so imeli na Bolgarskem' narodni praznik in ravno na ta dan so bivši ministri s svojimi pristaši, ki pripadajo kmetski stranki, hoteli prirediti komplot proti kralju Borisu in ga strmoglaviti s prestola. Usta j a se ni posrečilo in je več upornikov zaprtih med njimi tudi bivši ministri. Ta ustaja ima baje precej zaslombe v Jugoslaviji, ker Bolgarija je poleg Albanije ki je ravno te dni dobila finančno podporo iz Italije od 70 milionov lir za daljšo dobo v svrho italijanske trgovine, največja zagovornica Italije. V Združenih državah so dozidali velikanski jez Visoko v gorovju med državama Nevada in Arizona se je te dni dogradil velikanski jez, ki je od panamskega prekopa eno največjih del v Združenih državah. Ta jez bo velikanske važnosti za gospodarski napredek Californije, Colorado, Nueva Mexico, Utah, Wyoming in Arizona, ker bo dajal električne pogonske sile za ves obrat po teh državah. Važno je, da je ta jez državna last in ne kake družbe. Predsednik Roosevelt pravi, da bo vlada gledala, da se spravi kolikor mogoče vsa industrija v. državno last, ostalo pa pod državno kontrolo, da ne bodo mogle razne kapitalistične družbe delati, ko bi se jim zlgjibilo. Kapitalistično časopisje se zaganja proti Rooseveltu, da uvaja v Združenih državah sovjetski sistem, ker oni smatrajo vse kar je proti njihovim interesom, da je komunistične barve, V Severnoameriških fabrikah za munición je pričelo živahno gibanje Fabrike, ki po vsem svetu najbolj delajo so, fabrike za munición in vojno orožje. Kot po-roročajo iz Washingtona, pričakujejo tamoš-nje fabrike 7,a munición velikih naročil iz Evrope. Italija je že naroČila večjo množino vojnih izdelkov iz Združenih držav. Družba Chase, je skozi štiri leta delala noč in dan in bo imela kmalu izpraznjeno zalogo. Enako dela ponoči in podn »vu tudi Američan Brass Com., ki ji kupčija izvrstno nese. 'Scovillem Manufacturing Com.",; je zadnje tedne zaposlila več kot 250 novih delavcev iu dela tudi kar nepretrgoma 24 ur na dan. Družba je v svetovni vojni izdelavala munición za angleško vojsko. Po vojni pa, ker ni kazalo dobička, je družba izdelavala druge bolj potrebne stvari. Sedaj pa se zopet bavi izključno samo z vojnimi izdelki, ker upa s tem največ zaslužiti. / "Waterbury Tool Com.", ki izdelava vojne aparate /a aeronavtiko, je raztegnila svojo delavnico in bo zaposlila 70 od sto več delavstva, itd. Nobeden glavnih voditeljev, noče povedati nič natačnega, kako pravzaprav jé z njih kunčijo in s katerimi državami imaio zveze. Uradniki "Remington Arms Com.", ki je ena največjih na svetu, so izjavili, da niih družba ni dobila nobeenga naročila iz Ttalije ali Abesiniie. V kliub temu pa družba dela s polno naro in to gotovo za kako drugo državo. Zgleda, da. bodo morilci človeštva prekri' čali pacifiste in da bodo s svoiimi morilnimi izdelki napravili izvrstno kupčijo, kar jm je glavni cilj. Skušaio prepričati ameriško ljudstvo s pomočjo vpliva na vlado, da bo vojna v Evropi ali v Afriki pravi blagoslov za Ameriko. V slučaju, da se bo na Sredozemskem' morju pričela izvajati voina drama med Italiio Angino in bodo Gibraltar Angleži zaprli, so pričele prekomorske družbe študirati drug0' pot preko panamskega kanala. Tudi drugi severnoameriški denarniki dej lajo razne komentarje in načrte, kako bi se dal afriški konflikt, ki bi utegnil privesti Ev' ropo do vojne, izrabiti v svoje trgovske svrhe- OKNO V SVET Pim. — Italiia in Nemčiia si bosta v sliiča.lu eile pomagali, lako poročajo najnovejše vesti- Atene, Grčija, — Grčija bo mobilizirala tri letnike za vsak slučaj. Paris. — Tu se prirejajo med delavskim sl°* jem velike manifestacije proti vojni. London. — Angleška delavska stranka se Je v celoti izrekla proti nameram fašistične Ital1 je. Italijanski socialisti iz Pariza so jim posla li brzojav v katerem naglašajo, da je fašizeIJl največji scfvražnik človeštva in da se je zat° treba skupno boriti proti njemu. Rim. — Do sedaj je šlo skozi sueški prekop v Afriko 180 000 italijanskih vojakov. Beograd. — V Rtanj se je pripetila vel1'1® rudniška nesreča, pri čemer je bilo glasom 1 ^ vega poročila 20 mrtvih, potem pa nakna poročajo, da je mrtvih najbrže več. No 320 SLOVENSKI TEDNIK STRAN 8 GOSPODARSTVO piše Zadr. i Predno se odločite katerega Vaših poklicati iz domovine, ali nameravate s?jni odpotovati v rojstni kraj, obrnite se na Informacijski urad Slovenskega Tednika kjer boste dobili vsa potrebna pojasnila, da neboste plačevali kakih nepotrebnih stroškov, kakor se navrxlno dogaja. Tudi v drugih kakoršnihkoli zadevah, bodisi poškodbe na delu, posredovanja, prošnje, itd., obrnite se s "zaupanjem do nas, ki Vam bomo šli na roke kolikor bo v naši moči. Obiščite nas od 5.30 do 7 ure zvečer, ali pa nam pišite. Argentinske vesti DRUŠTVENE VESTI SADJERJA V ARGENTINI Poljedelsko ministerstvo posveča v zadnjem času, veliko pažnjo sadjereji, ker vidi v tej stroki kmetijstva "veliko bodočnost". Izdelalo je načrt zakona, kateri čaka sedaj odo-brenja v kongresu. Ta zakon bo dolačal; kakšno drevje naj se sadi, kje naj se vzamejo ce-Piči, kako .saditi in obdelovati drevje in ga braniti pred škodljivimi mrčesi. Nadalje bo določal kako sadje zbrati in sortirati ter nakladati v zaboje, kjer mora biti vedno zavito v Papir na katerem se čita "Industrija Argentina". Določa! bo cene ter vse ostalo, kar je v zvezi z prodajo, tako, da bo, z eno besedo rečfr Ho; dolačal vse od korenin pa do ust konsu-menta, kar bo brezdvomno pripomoglo k večjemu konsumu sadja in tako omogočilo ko-lonom, ki se ukvarjajo z pridelovanjem sadja, lažje življenje. Glasom statistike Poljed. ministerstva, se je leta 1931, 1932, 1933 izvozilo približno 10.245.795 kg sadja, v letu 1934 11.823.251 kg. Vprvih osmih mesecih tega leta, pa se je izvozilo 17.118.118 kg kar pomeni, da se je izvoz sadja svišal za 41 o|o napram letu 1934. JUGOSLOVANSKI IZVOZ Iz Beograda poročajo, da je sklenila Čeho-slovaška kupiti v Jugoslaviji 10,000 vagonov pšenice. Izvozna tvrdka "Prizad" pa je podpisala pogodbo za 8.000 ton jabolk, katere bo izvozila v Nemčijo. V zadnjih štirih letih je zelo napredoval izvoz žive perutnine. Leta 1934 so Jugoslovani izvozili za 183.630.000 dinarjev perutnine, kar predstavlja 63 o|o več kot v letih 1925-1930. Najboljši odjemalec je Italija, katera kupi 90 o|o vsega izvoza. VELIKA NEVIHTA V SLOVENIJI Iz Dravske Banovine poročajo, da je pretesni mesec divjala po vsej Sloveniji strašna nevihta z točo, katera je zelo poškodovala koruzne nasade in napravila neprecenljivo škodo po vinogradih, kjer je začelo grozdje zoreti, ^'eliko kozolcev je polomila in odkrila nekaj hiš. Tepeno prebivalstvo gleda z strahom v bo- dočonst. Veliko politično gibanje v provinciji Santa Fe Od kar so ubili v zbornici v Buenos Airesu senatorja za provincijo Santa Fe, Bordabehe-rija, je opažati po vsem teritoriju močno politično gibanje proti federalni vladi. Posebno odločen politični izraz je opaziti v glavnih mestih Rosario in Santa Fe kjer prevladujejo socialisti in komunisti. Po deželi pa imajo glavno moč radikali, ki tudi ne držijo križem rok in zahtevajo za svojo deželo popolno avtonomijo kot jim to določa ustava. Njim s se pridružili tudi radikali progresisti. Z balkona vladne palače je govoril gobernador za provincijo Santa Fe, ki je izjavil, da je ljudski protest popolnoma na mestu, ker dežela se hoče sama vladati brez kakih političnih mešetarjev od zunaj, ki jim je glavni namen vzeti ljudstvu svobodo, in za svobodo da bo znalo ljudstvo tudi več žrtvovati kot samo proteste in shode, če bi bilo potrebno. Splošno nezadovoljstvo Kot povsod, tudi v Argentiniji ni vse tako', kot bi bilo lahko, spričo tokšnega prirodnega bogastva kot ga ima ta dežela. Vlada je v rokah veleposetmkov in takozvanih patrijotov, ki bi radi popolnoma monopolizirali vse gospodarstvo, da bi ljudstvo delalo zgolj za njih trgovske namene. Zato je opažati med ljudstvom splošno nezadovoljstvo s sedanjo vlado in jo nekateri časopisi, med katerimi je tudi "Prensa" tukajšnji največji list, v svojih vuodnih članiki kritizirajo. Vsled ljudskega nezadovoljstva, vlada bolj in bolj smrdi po fašizmu, ker se ji zdi, da po teh metodah bi se se najlažje obdržala na površju. Provincija Santa Fe se je že vzdignila za ohranitev svoje demokracije in enako je tudi PRIPRAVLJAJTE SE na veliko prireditev Slovenskega prosvetnega društva I., ki jo priredi dne 3 novembra v ulici Alsina 2832 in bodo na vzporedu krasne pevske točke ter igro "Domen". Slovensko Prosvetno Društvo I. AÑASCO 2322 BUENOS AIRES Vabi ' na PRVO POMLADANSKO ZABAVO s petjem, srečolovom in plesom Ki se bo vršila v društvenih prostorih V NEDELJO DNE 13. OKTOBRA Začetek točno ob 4 uri popoldne Za suha grla in prigrizek bo preskrbljeno IGRA SLOVENSKI ORKESTER K obilni udeležbi vljudno vabi Odbor Slovenska mladina VABI na lepo pomladansko zabavo s plesnim venčkom, ki se bo vršila v soboto 5 oktobra ob 9 uri zvečer do zore v salonu Paz SOLDAN 5150 na Paternalu Svira slovenski orkester Čisti dobiček je namenjen za v pomoč slovenskim fašističnim žrtvam. K obilni udeležbi vabi MLADINA po drugih provincijah in gobernijah napeto politično ozračje, naj bolj pa v mestu Buenos Aires. VČERAJ DANES JUTRI IN VEDNO edino na poznanem SLOVENSKEM ODDELKU Banco Holandés Centrala: Bmé. MITRE 234, Buenos Aires; Podružnica: CORRIENTES 1900 BOSTE POSTREŽENI, KAKOR RASLUŽITE ZA VAŠE Denarne pošiljke HITROST Vaši družini v domovino. TOČNOST — NEZNATNI STROŠEK ULOŽITE VAŠ DENAR NA HRANILNO KNJIŽICO za ne delati celo svoje življenje, priti na starost betež en in siromak, za katerega nihče ne mara. SIGURNOS _ DOBRE OBRESTI PRODAJA LADIJSKIH VOZNIH (ida ali llamada) KART NAJHITREJŠI PARNIKI — UDOBNOST — NAJNIŽJE CENE NOBEDEN Vam ne more nuditi UGODNOSTI katere boste imeli na BANCO HOLANDES POISKUSITE, DA SE PREPRIČATE Stran 4 SLOVENSKI TEDNIK Ko. 320 DOMAČE VESTI OPERACIJA Nevarno operacijo je srečno prestala ga. .Julka Živec, soproga našega znanega dramatičnega igralca J. Živca. Želim» sk<>rajšno okrevanje. OPERACIJA Operirana na slepiču je bila ga. Marija Zlobec. znana diietantka na našem odru. Želimo ji naglo okrevanje in mnogo zdravja! ŠTORKLJA V provinciji Cordoba ,y.iJ5an Basilio pri Rio Cuarto, je štorklja že vt drugo obiskala Fanca in Julko Konic, ter jima je podarila krepkega sinčka Borisa, Horasio. Čestitamo! SLOVENSKI EVHARISTIČNI DAN V nedeljo to je jutri dne 6 oktobra, bode na Paternalu v ulici Avalos 250 ob 10 uri dopoldne Slovenska sv. maša, po maši litanije in blagoslov z najstvetejšim. Poje slovenski mladinski cerkveni zbor. Pridite 1 Za tiskovni skiad Ivan Šverko $ 1.— Odpre j 171,— Pepea Furlan: IZ CORDOBE Pomlad Veliki zavod iššm ZDRAVNIKI SPEOIJALISTI ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje. SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (914) KOŽA: Kronični izpahi, mozoljčki. Izpadanje las. TJltravioletnl žarki. ZLATO ŽILO: zdravimo brez operacije in bolečin. SPOLNA 8IBKOST: Hitra regeneracija po prof. Cicarelliju. ŽIVČNE BOLEZNI: Nevrastenja, izguba spomina in šibkost. REVMATIZEM: kila, naduha, gota. Šibkost srca zdravimo po modernem nemškem načinu. PLJUČA: Kašelj, šibka pljuča. 2ELODEC: upadel, raširjeni, kisline, tež-kn prebava, bruhanje, rane. ČREVA: colitis, razširjenje, kronična zapeka. ORLO, NOS, TJSE6A, vnetje, polipi: brez operacije in bolečin. ŽENSKE BOLEZNI: maternica, jajčnika, neredno čiščenje. Naš zavod s svojimi modernimi napravami in z izvrstnimi SPECCIJALISTI Je edini te vrste v Argentini. — Lečenje zajamčeno. — Ujfodno tedensko in mesečno plačevanje. Pregled brezplačno Plaza Once Rivadavia 3070 Od 9—21 ob nedeljah od 8—12 Vsako leto znova pomlad k nam prihaja'. Vsako leto z nova nam cvetja v dar podaja! In vsako leto spet . » vračajo se ptice in vsako leto spet trava požene klice S Samo ena pesem le enkrat zazveni: Oj, mladost, mladóst, kje, o j kje si ti! Pepea Furlan: Skupaj 172.— Srčna hvala! Rojaki in rojakinje! Podpirajte s prostovoljnimi prispevki svoj tisk. Dokler imamo lasten časopis, imamo tudi svobodno besedo. Službo dobi (mucama), tri osebe v družini. Plača 60 pesov. Naslov prašati osebno ali tele-1'onično na uredništvo. Službo za vse delo dobi dekle pri angleški družini, plača 70 pesov. Klicati telefonično San Isidro 496. .RIVADAVIA3070 PLAZA oncer- Kako ti je ... "Kako ti je tam v tujem svetu": vprašujejo me oče, mati, znanke moje, sestre brati. — Vse dobro, draga mati, oče! Solza skrivaj v oko mi sili, srce razkriti se mi hoče, pa preveč so mi vsi mili. da bi jim pokazala bolest, ki edina spremljevalka je mojih vsakdanjih cest. D. K. D. "Iskra" v Cordobi VABI vse Slovenske in Hrvatske izseljence na svojo društveno prireditev, ki se vrši v soboto dne 12 oktobra t. 1. v francoski dvorani v ulici Rioja št. 386. Začetek točno ob 8 uri in pol zvečer. V z p o r e d: 1) El nuevo catecismo (Deklamacija v kasteljanščini) 2) Sedanja dekleta (Kuplet v slovenščini) 3) Bedni radnik (Deklamacija v hrvaščini) 4) Carolina (Dvospev deklic v kasteljanščini) 5) Proletarski mladini (Deklamacija v slovenščini) 6) Tone Seliškar: KAMNOLOM Tragedija v treh dejanjih Osebe: Milan, kamnolomec: Franc Kurinčič. Liza, njegova žena: Fanica Gregoričeva. Adam, njegov oče: Anton Mozetič. Alfred, obratovodja: Vladimir Saksida. Paznik: Josip Vever. Delavci in delavke. Čas: sedanjost. Po sporedu prosta zabava in ples do zore. Svira izvrsten orkester Jazz-band. Vstopnina: moški $ 0.80; ženske in otroci prosto. Vse prijatelje kulturnega napredka vljudno vabi ODBOR Kakor je že gotovo našim izseljencem znano iz oglasa S. T., bo dramski odsek DKD. "Iskra" spravil na oder zanimivo delavsko tragedijo v 4 dejan. "Kamnolom". Ob tej priliki hočemo na kratko opisati nekoliko vsebine te igre, ki je eno najboljših del sedanje dobe. Prvo dejanje se vrši v Milanovem stanovanju. Milan, ki se je poročil že pred osmimi leti z Lizo, ki je bila s prava dobra in skrbna žena Milanu ter sinaha očetu Adamu. Postala pa je napram ujema brezbrižna in nemarna, kar sta oče in sin kmalu opazila. Zle silijo so ju obdajale. ./j Liza je hodila streči Alfredu, ki j-.' bil obratovodja v kamnolomu in je vzel Milane v službo samo zaradi lepote njegove žene. Pričela .sta ljubimkovati in sta izrabljala ugodne trenutke celo na Milanovem stanovanju. To pregrešno življenje je prvi opazil oče, ko se je ne-Kega dne povrnil iz dela in ju je dobil v objemu. Alfred je zbežal in Lizo je hotel oče v prvem trenutku zaklati a se je slednjič premislil. Drugo dejanje se vrši v kamnolomu. Delavci in delavke počivajo, pri opoldanskem odmoru. Pogovarjajo o Alfredu, kako brezvestno postopa z delavci. "Delavci gredo na delo. Paznik izda Alfredu nekatere delavce, ki vodijo uporno gibanje proti njemu, ta nato pozove Milana in mu naznani, da bo premeščen v drugi .kamnolom, Milan pa noče o tem nič slišati, ker je že vedel, da Alfred zalezuje njegovo ženo in da bi ga samo zato rad odpravil daleč proč, da bi mu ne bil v napotje. Milan postane ogorčen in hoče z dinamitno patrono pognati Alfreda v zrak a mu zbeži. Milan sede na skalo in se pogovarja sam s sabo. Delo mu ni gi'e izpod rok in dinamita se je neprevidoma vžgala ter ga ranila, da so ga morali odnesti v bolnico. Tretje dejanje se zopet vrši v Milanovem stanovanju. Oče Adam se togoti in bi Alfred» zdrobil, če bi ne bil zbežal pred osveto delavstva. Liza mu ugovarja. Nato vstopi Milan, ki je pri nesreči iitgubil vid in pamet, ter im* grozno obnašasje. Oče gre na delo. Alfred s« povrne m Liza ga sprejme z objemom. Prinese ji je darove. Pijeta likerje in pol pijana gre Liza po Milana, da bi z njim vzbudila v Alfredu ljubosumnost in je svoj namen tudi dose-gia. Alfred vzame nož, da zakolje Lizo ki pa ga je prehitela in mu s silovit naglico izpuli nož ter z njim zakolje lastnega moža, Milan»' Adam pride z dela in ko zagleda Milana mrtvega se bridko razjoče. Četrto dejanje se vrši pred Alfredovo vilo-Liza je po umoru moža zbežala k Alfredu, tel' ga moleduje na jo popelje s seboj v tujino tt on noče o te;u ničesar slišati, ker se mu je navsezadnje vendar le studila, da je postala morilka lastnega moža. Od daleč se sliši upitj0 množice in Alfred iz strahu zbeži. Delavci delavke pridejo oboroženi s skladivami, med njimi Adam grozen v svoj bolesti, kričijo P_° maščevanju nad Alfredom..., a dobijo le Liz°' Konec te delavske tragedije pridite in jo boste videli n.i dan prireditve. N«; «Í© SLOVENSKI TEDNU Stran« 8 v Dekliška Greda Ban Samo: VIPAVSKA MATI Hodil po zemlji sem naši, ,in pil nje bolesti. Hodil po zemlji sem naši, in pil nje prelesti. Oto Zupančič. Kjer koli sem, vedno se povrača k tebi moje hrepenenje. Glej, zopet je udaril večerni glas tvojega zvona na moje srce. Zapri oči, da ti v duši sijanejše zažari predraga slika: Z žarkimi trakovi je preplela zarja zapadno uebo, njen odsev se je razlil na kamenite gmajne, in molčeče vinograde; objel je vaški zvonik, in zalesketal v oknih otožnih hišic. Polagoma pojema, se trže in ugaša to rožnato tre-Petanie, in zapušča drage kraje, kakor zapušča človek svoj rodni dom: z bolestjo v duši. In Že nastopa mrak, in mirna pokojna noč zagrne vse v svoj tibi, ljubeči plašč. Vedno te nosim tako v svojem srcu, in snominjam se te v radosti in v veselju, v trpljenju in v tesnobi. Kjer koli sem. roma moje hrepenenje k tebi, o Vipavska moja rodna žemljica, ki te mi sinovi tvoji vse premalo poauamo, in ki te zdaj skrunijo tujci... Tih, ubog, in skromen je ta delček slovenske zemlje; in vendar kakor drugi hrani v sebi srca ki te ljubijo, tebe in tvoje otroke: Zlata srca. Okrog ognjišča sedijo: oče, sin, in mati. Ravnokar so povečerjali, in se za. hip zamislili vsak v svoje tuge in skrbi. Polagoma je pojemal ogenj sredi ognjišča; zdaj ugašal, zdaj vsplapolal, in metal čudne fantastične sence na stene. — Molimo, se je predramila mati iz svoje britkosti. Vrnile so se misli sina in očeta iz daljnih potovanj, in ubrala sta za «íaterjo večerno molitev. Mrmrajoče besede so padale kakor lek v njih razbolele duše. — Še za Toneta da bi mu Bog dal srečo, in ga vodil po pravi poti. — je molila mati. — Še za Maričko , da bo zvesta sama sebi in nam. — je še dodala, Oče in sin sta trudno poglasno odgovarjala. Čudovito sladka, in čudovito otožna je bila ta molitev. Zdelo se je da duše v tujini se naha-jaočih ploveje nad ognjiščem, in se družijo z svojci. Molitev je ugasnila... Sin se je po težkem, celo dnevnem delu odpravil v posteljo; za njim je kmalu odšel oče. Ostala je le mati, kakor vedno • Prva na noge, zadnja v posteljo. Pospravila je še po hiši, in se potem trudna naslonila ob ognjišče. Njeno srce je bilo vedno težko: zdelo se ji je, da je na dvoje razdeljeno. — En del je z skrbjo, in ljubeznijo prilepnjen na ta skromen, a ljubi domek,--a drugi del tava za razpršeno ljubeznijo po svetu. —; --- Danes pa ji e posebno težko, in sladko ob enem pri duši. Prejela je dvoje pisem, pred-poldne: Eno iz daljne Amerike in drugo iz Francije. Kakor blagodejen dež suhi zemlji, so bila za njo ta pisma, polna tople ljubezni. Sin iz Francije piše med drugimi: — Ni mi slabo, — a tujina ni za mene, — in na koncu: —• na svidenje kmalu mamica 1 A hčerka piše iz Amerike: Hladna in mrzla je tujina —, in vas ne morem pozabiti, — in ne rodne vasice. Sladko in otožno ji je pri srcu, ko premišljuje ta pisma. In iz oči ji polzijo solze. GUSTAV HUBKA uglaševaJec glasovirjev (afinador de pianos) Diplomiran na konservatoriju v Pragi, se priporoča lastnikom glasovirjev. U. T. 68, Mataderos 0235 TEODORA Da je vojska meči Japonsko in Rušilo neizogibna so Vedeli najboljše v Port Arturju. Kanti dobro so vedeli za razpoloženje Japoncev in nadejati se je bilo največje vojne. Prav tako so Rusi tudi malo dvomili o tem, da bodo z neznatnim rumenim narodom hitro gotovi. V tem trenutku se je razgovarjal veliki knez s svojimi ^tabsklmi častniki, s katerimi je odšel po obedu v svojo sobo, pri čaši Šampanjca in finili cigarah o izgledih vojne. — Se nikakor ne morem verjeti — reče knez, medtem. ko je dim svoje cigare spuščal v zrak — da bi drznil ta rumeni narod nas napasti! Ali ni Rusija Največja sila sveta, ali ne trepeče vsa Evropa pred r«skim medvedom, kakor imenujejo našo državo? Ha, ha, ha, tudi Japonska bo imela priliko občutiti ■^potega medveda, ki jo bo raztrgala. —- liaztrgala jo bo na kosce, carska visokost, o tem l" dvoma! — vzklikne neki starejši častnik. "— Jaz pa sem prepričan, gospodje —• nadaljuje ve-Uki knez Aleksej — da smo na vse vojne možnosti 'lobro pripravljeni! Naše trdnjavo so dobro utrjene, fUzpoIagamo s topovi, ki daleč nesejo. Kar pa se tiče N°jniU ladij, ki leže v luki, nam more dati podadmi-'"1 Virent najboljše sporočilo. , Vaši carski Visokosti moreni samo zagotoviti — °dvrue že posiveli častnik — da z portarturško floto |RIiko odbijemo vsak napad Japoncev. Naši vojni ladji ^etvizan" in "Cesarjevič" sta tako 4trdno zgrajeni, ' a .lima ne more nihče škodovati! Prepričan sem — spregovori veliki knez Aleksej, ko Je napravil dolg požirek iz svoje čaše — da so ti aPonoi še daleč za nami in da nimajo niti pojma o izumih! ^ «elel bi, da bi dobili vojno napoved to noč, tedaj I že lahko jutri poslal njegovemu veličanstvu carju z°javko o zmagi. , Navsezadnje pa, gospoda moja — nadaljuje knez eksej it0 -je stopil k svoji pisalni mizi in vzel iz tfala neko brzojavko — bi vam rad povedal še ne- Kft - mural Marakov je s svojim brodovjem blizu Port A,turini razveseljivega: Urja! Admiral Marakov 1! .— so vskliknili vsi navdu- ~~ Tedaj smo zaščiteni! •ie > Marakov — nadaljuje knez Aleksej — Aft' °aPlul izpred Vladivostoka, da bi branil Port ^ I» migliro gospoda moja, da še enkrat napol- nimo čaše in jih izpraznimo na zdravje slavnega admirala Marakova, .ki bo na. mor ju premlatil Japonce, kakor bom storil jaz z njimi lia kopnem! Viceadmiral Virent dvigne svojo čašo in vzklikne svečano: — Naj živita oba junaka bodoče vojne, njegova carska visokost knez Aleksej in admiral Marakov! živela! živela! Živela! Čaše so zažvenketale. Vsi častniki so vzklikali za svojim starim tovarišem. Samo eden je ostal miren na svojem prostoru. To Je bil človek visoke postave, plave, že nekoliko posi-vele brade in ves izraz njegovega obraza jo govoril o neruskem poreklu. Njegove modre oči so izdajale isto kakor inteligentni in prijetni obraz, v katerem so bila vklesana energična usta. — Kaj pa vi, general Steselt — se obrne knez Aleksej k molčečemu. — Zakaj se nočete pridružiti našemu slavi ju t že nekaj časa vas opazujem in zdi se mi, dft ste že nekaj dni vedno zelo slabo razpoloženi. — Ali smem odkrito govoriti, carska visokosti — vpraša general Stesel. — Govorite, prosim — vzklikne veliki knez — vem sicer da vidite bodočnost vso črno pred seboj, toda ne morem reči drugega kakor da ste hraber in svoji službi vdan vojak in jaz vam dovoljujem govoriti, povedati smete vso kar vam leži na srcu! — Dobro torej — vzklikne Stesel, medtem ko §0 drugi molčali in ga smehljaje se, nekateri pa sočutno gledali — jaz ne morem nikakor deliti z vami vaših radostnih upov! Carska visokost mi je malo prej dejala, da sem črnogled, vendar sem to samo radi tega, ker sem previden ! — Previdnost prav za prav ni največja krepost, ki bi morala krasiti vojaka! — pristavi veliki knez porogljivo. — Naj mi oprosti carska visokost, toda jaz mislim, da mora biti vojaku, ki je postavljen na tako nevarno mosto, kakor smo mi, previdnost največja dolžnost! že dalje časa sem v Port Arturju, Japonce sem opazoval in spoznal, da v izumih niso ostali daleč za nami. Bojim se, da nam bo ta sovražnik strašen in da bomo potrebovali vso hrabrost in upornost, da ga bomo lahko" premagali. Radi tega bi želel opozoriti vašo carsko visokost na največjo previdnost in predvsem bi prosil, da bi »e služba v pristanišču izpolnjeval* n&jvestneji«, — To besede pomenijo nekakšno očitanje meni, — vzklikne jezno viceadmiral Virent. — Mislim, da se mi še ne treba izpostavljati kritiki gospoda generala átesela!. — Ne govorim ljikakšnlli praznih stvari — odvrne Stesel, no da bi si pomišljal četudi samo za hip, — sam sem se prepričal, da se služba v pristanišču površno opravlja, posebno straža na trdniavali in -svetilnikih. Mornarji kakor vojaki zapuščajo ladje, ne trdim da z dovoljenjem gospoda Virenta in se potikajo po dvomljivih krčmah Port Artur.ia in se vračajo šele proti jntru pijani na svoje ladje. čo bi sovražnik nepričakovano napadel. Port Artur, ne smem niti pomisliti na katastrofo, ki bi so utog: nila pripetiti. To sem govoril odkritosrčno,, ker želim avojo domovino obvarovati nesreče. Namen pa, , da bi hoteli ukazovati gospodu viceadmiralu Viren tu ali .pa ga klevetati pri vaši carski. visokosti je še. daleč od mene! — Ce hočem vam to verjamem, lahko pa tudi no, —• vzklikne viceadmiral Vlront. -r Sicer pa, gospod general Stesel, za to trditev mi boste morali še odgovarjati! ■ r — Kakor želite, gospod viceadmiral, — odvrne Stesel mirno in hladno. Vedno me boste našli priprav--Ijenega, da zastopam to, kar sem vam sedaj tukaj povedal! — Mir, gospoda, — vzklikne knez Aleksej, ki je stopil med oba častnika, ki sta se drug drugemu sumljivo približala. — Mislim, da smo vsi pili malo preveč šampanjna in zato je po mojem mnenju čas, da se razidemol Ostanite z Bogom in hvala vam za ovacije, ki »te ml jih priredili ob priliki mojega rojstnega dne! Milostna kretnja državnika — in častniki odidejo iz sobe, obecnem pa Iz palače državnikove. Vsi so se držali odaljeni od Stesela, kolikor so se mogli, nihče ni hotel priti z njim v dotiko. Vsi so bili prepričani, da mu je njegova odkritosrčnost pomagala, da je padel pri knezu v nemilost ln smatrali so ga že za izgubljenega. Stesel nI sedel v sijajno ekvipažo z vsemi ostalimi, zapustil je knezovo palačo in odšel po portarturšklh ulicah proti svoji hiši. Imel je svojo lastno hišo daleč v predmestju, v bližini visoke skale, na kateri je bila. zgrajena trdnjavica, ki se je imenovalo Zlata vrata. To je bila prijazna hišico v kateri je stanoval z avo-jo soprogo in hčerko. Neposredna bližina morja ki se je tu eojedalo v »e- SLOVENSKI TEDNIK No. 320 Utrinki iz nase nove domovine Prostoslav Savinjski: LOTERIJSKE DOGODIVŠČINE (Nadaljevanje) To kar sledi se je pa dogodilo že pred 17 leti. Kar nič mi ni treba zamoičati imena ker je glavni junak gotovo že ped grudo, saj je bdi .takrat že približno setítdeset'letnik, statistika pa nas uči da izmed 171 smrtnikov doseže «amo «den 77 let. Na dalekem jugu buenosaireske provincije leži prostrani» in napredno mesto Tres Arroyos, ki je že takrat štelo okrog 50.000 duš. Mesto je važno poljedelsko ter živinorejsko središče, poleta pa so mu dali okoliški kmetje, ki so po veliki veemi danske narodnosti; Danci pa so znani kot najnaprednejši poljedelci rt«, s vrtu, posebno v mlekarstvu jih nihče ne poseka. V tripo+oške mestu je nad četrt stoletja tlačil svoj kovaški meh Don Sebastian Weissen-burerer, trd onem ški priimek, ki ga ne smemo dati v usta kakemu argentinskemu otročaju eelo odrnRlrm ne. Saj ga pa tudi nihče po imenu klica! ni, po vem mestu in širni okolici je bil znan kot, "Don Sebastian". V zibelko pa so položili dona Sebastiana v Tamsweg-u na Solnograškem, tam kjer so za časa ranjke Avstrije (pa morda še tudi danes( gojili slavno pincgavsko konjsko pleme. Ob pincgavskih šimlih se je Don Sebastian do dobra naučil čestite kovaške obrti ter prišel v Argentino še ob pravem času, ko je ta obrt še imela zlato dno. To ti je bila slika pred 20 in več leti pred Don Sebastianovo kovaenico, ko je imel po 5 pomočnikov ter je pred njegovo delavnico stalo po 25 do 30 konj kakor na semnju. Desetaki in petdesetaki so kar tako leteli v kovačnico kot lastove v gnezdo. Po en peso podkev, po 30 konj na dan, po štiri podkve vsak konj znaša po ljudskošolskem računu 120 pesov na dan. Zato je pa Don Sebastian te pesičke nalagal v svetle hišice v Tres Arroyos, in zemlje je imel zunaj mesta več kakor kakšna starokrajska fara. Pa darežljiv je bil kot sveti Jurij in mu vzlic temu premoženje ni šlo nizdol. V njegovi hiši je vihtela domače žezlo Lizika, dobrodušna Salcburžanka, ki se vzlic četrtstoletja Argentine ni priučila jeziku nove domovine, zaradi česar tudi ni bila opr8vljiva in besedična, marveč je čepela ves dan doma kakor kakšna mumija. Gost, ki je prišel gospej Liziki na dogled, se je moral pokloniti široki omari kjer so se leto in dan šibili kolači in potvice, ki so jim drugarile krače in klobase. Klet je bila vedno dobro založena s par sodov belega vina; a j belo vino to je bila Don Sebastianova slabost, pravil mi je. da na Pincgavškem ne pijejo druzega vina kol belega, seveda kedar imajo cvenka zanj. Vseli omenjenih blagrov božjih je bil deležen v izobilju vsak gost, ki je prestopil prag Don Seba-stianove hiše. Omembe vredno je, da je imel naš junak hčer-edinico, ki je bila poročena z nekim Dancem — estancijerjem. Po tem opisu Don Sebastianovih gmotnih razmer boste soglašali da nikakor ni bil potreben glavnega dobitka. Ko sem jaz spoznal Don Sebastiana je bil baš v cenitu kakor solnce opoldne. Slutil pa j<" že pogubo svoje obrti, kajti večkrat mi s žalostjo je omenil, češ kaj bo s kovaštvom keda'' bodo bencinasti konjički preplavili deželo?! __, (Dalje prihodnjič) Trgovina vina in jestvin 4 Cen. rojakom se priporočata brata KURINČIC ulica CHICLANA 3899, vogal Castro U. T. 61-3681 — Buenos Aires Telefonična in druga naročila se dostavljajo na dom Ob nedeljah vhod Castro 2296 lino majhen vrti«, ki ga je Stesel sam negoval, čez vse pa prijetna osamljenost so ugajali generalu, da si je tukaj osnova! svoj dom. , , V to prijetno In prijazno hišico stopi sedaj Stesel. _ Dobro došel oče! t- . vzklikne krasni dekliški glas. — Ah, kako lepi je to, da si že prišel domovi Bali sva se že, da boS moral ves večer ostati tam preko v knezovi palači. , Dtažestna mlada deklica stara kakšnih osemnajst let, je hitela po pregrnjenih stopnicah generalu naproti, pomagala mu je pri slačenju plašča, pa tudi meč, ki si ga je odpasal, mu je vzela iz roke. In general je odšel po stopnicah v sobo kjer mu je njegova še vedno lepa iena prišla naproti in mu prisrčno stisnila Toko. — Ah, moji dragi, — spregovori general Stesel — kako sem vedno srečen, kadar sem pri vaju! Lažje mi je pri srcu In nlkakih skrbi ne Čutim več! Do-volita, da vaju poljubim, vaju, ki ml lepšate življenje, tebe, moja mila Marija moja zvesta življenjska spremljevalka In tebe, krasna Ljudmila, sladki dekliški cvet! General si pritisne istočasno Seno in hčerko na prsa, oni pa sta mu obsull obraz s poljubi, — to je bila krasna slika rodbinskega življenja. V Oteselo vi hiSi niso vladali ruski običaji, temveč nemški. On je bil sicer rojen v Rusiji, toda nemškega porekla, njegova soproga pa je bila rojena Nemka. Ona je bila hčerka neke pruske plemiške obitelji in je ob priliki nekega obiska pri svojih sorodnikih v Rti siji spoznala svojega moža. —- In sedaj mislim na to, — nadaljuje Stesel in ▼ skrbeh pogladi svojo soprogo in hčerko po glavi, — da se bom moral kmalu o dvaju ločiti, da vaju ne bom dolgo ali pa morda nikoli več videl! — Kaj vendar govoriš t — ga vpraša Marija začudeno. — Cemu se baviš s tako nemogočimi mislimi! Zakaj bi se moral ločiti od naju! Ali nameravaš odpotovati, ali si morda premeščeni — Jaz ostanem v Port Aitarju, — odvrne Ctesel, — toda ve, mili moji, ve morata odpotovati! Začudeno so spogledata Marija in Ljudmila,- potem pa vzklikne generalova soproga s čudno izpreménje-nim glasom: — Zakaj morava odtodt Ti govoriš v zagonetkah, izražaj se jasnejet — Zaupal se vama bom, — reče Stesel in odpelje obe ženi k divanu ter sede z njima nanj. Jutri odpluje iz našega pristanišča trgovaka ladja, ki je namenjena v London. S kapetanom, ki ml je prijatelj, sem že govoril in on mi je obljubil, da vaju bo vzel s seboj! — V London t — vpraša Marija začudeno. — Kaj bova mi dve v Londonu t — Marija, doslej sem ti tajil, ker nisem hotel, da bi solnčne žarke pognal predčasno iz svoje hiše. Sedaj pa je popolnoma resno in takoj moram govoriti o tem. Vojna nam je mnoco bližja, kakor si morda vidve in marsikateri prebivalec Port Arturin to misli. Lahko nam jo napovejo jutri, lahko pojutrišnjem, morda šele čez osem dni, toda temni vojni oblaki ne bodo dalje viseli nad nami. Tu v Port Arturju se bo odločila usoda Rusije. Ce hočejo Japonci zmagati si morajo osvojiti to mesto, jaz pa sem prepričan, da bodo preobrnili nebo In zemljo, da bi dobili Port ATtur v svojo oblast. Ta trdnjava bo morala kljubovati strašnemu obleganju, smrt in propast bosta gospodarila na ulicah. Poleg teea pa še druee težkoče obleganja, strašno po-manikanie, glad. strašne kužne bolezni, ki so vedno zveste spremljevalke vsake voine naposled pa bi utegnil izbruhniti požar, ki bo opustošil vse mesto — ne, ne, Marija, to ni za nežne žene pa tudi jaz sam se bom lahko mirneiše boril ko bom vedel, da sta vidve na varnem! Radi teca te prosim, mila moia Marija, pripravita se z Ljudmilo k skoraišniem odhodu! Vzemi s seboj samo najpotrebnejše. Ztrodaj zjutraj odidita na krov ladje, — Bog pa bo dal, da se bomo zopet videli! Kajti .usoda ne more biti tako strašna, da bi nas ločila, — Usoda ni strašna, dragi mož — odvrne Stese-lova soproga s krepkim glasom, prizadevala si je, da bi premagala solze — ti pa si čuden, kajti sicer nama ne bi m o cel kaj takšnega predlagati! — Mar naj bi te zapustili, ko pa veva, da je tvoje življenje vsak dan, da, vsako uro v nevarnosti?! In ti si domišlmš. da bi imeli samo trenutek miren, da bi sploh mof?li živeti brez tebe t Ljudmila, povej, ali hočeš zapustiti očeta in sama odpotovati na varno ! — Mati, ti me žališ s takšnim vprašanjem — vzklikne dražestna deklica in kljubovalno dvigne glavo s svojimi lepimi temnimi lasmi. — Pridi na moje srce, moja ljubljena hčerka — vzklikne gospa Stesel veselo. — Drugega odgovora nisem niti pričakovala od tebe! No, sedaj bom pa ja» dala očetu odgovor! Četudi bi bil Port Artur mesto najstrašnejšega po-stošenja — nadaljuje gospa Stesel s svečanim glasom, vstane z divana in stopi z bleščečimi očmi pred svojega moža, — če bi smrt strašno gospodarila, jaz »C ne bom nikdar ločila od tebe! Vojakova žena sem, ti si to pozabil, in moja dolžnost je, da vztrajam pri svojem soprogu do konca. — Sicer pa — zašepeče Marija skoraj nežno — mar žone nismo vam možem potrebne! Kdo vam bo zdravil rane, ko so boste krvavi vrnili iz boja! Kdo va« bo negoval, ko boste zboleli, kdo bo skrbel, da boste ostali zdravi pri hrani, ki vam bo potrebna! To so naloge, ki jih moramo izpolniti me žene — iz Pori Arturja. In ko bodo vaše vrste zmanjšane ko vas ne bo do-volj da bi dvignili nove nasipe, veruj mi, mož moj. tudi me žene bomo za to uporabne. Kajti četudi j<" v mirnem času žena slabotna, četudi zaostaja v odločnosti za moškim, ji zraste v nesreči pogum £n on« ne zaostaja za moškim! Zdajci si potegne Stesel ženo na prsi in vzklikne: — Kdo je na svetu bogatejši od mene t Ali ni moj» najplemenitejša žena, k temu pa drago in milo dete! Da, dragi moji, vidve ostaneta pri meni! Ne puščau' vaju od sebe! Naj pride karkoli, mi ostanemo skupaj' Četrt ure pozneje je sedela mala obitelj pri čaju >» medtem ko je gospa Stesel nalivala iz samovarja po diše*čo tekočino v skodelice, vpraša Ljudmila svojega očeta: — Ali res mfsliš, da je ta strašna vojna neizogibna! — Da, neizgobina je, dete moje — odvrne genortf' — če sploh hočemo dovoliti, da vojne morajo obs!°' jati! Na žalost se marsikateri narodi še vedno ne inoi<" jo srečati na mostu razuma, kakor vidimo, ne morejo se na miren človeški način zediniti, še vedno n"01'" meč odločevati, kateri izmed dveh narodov je močnejši! Kdo pa nosi krivdo, če bo ta vojna nastala! vpr«s" Ljudmila. — V svoji hiši govorim lahko odkritosrčno in t>re/ skrbi — odvrne Stesol. — Na žalost moram reči, 'i" so Japonci prisiljeni k vojni. Ta delovni in pridni »"' rod ni napravil Rusiji nikdar ničesar žalega, tod« gospoda v Petrogradu je nenasitna v svojem pol'1' pu po zemlji! (Nadaljevanj®1 Mo. 320 SLOVllVSKI TEDNIK STItAN 7 PRAVILA Zveze Slovenskih Prosvetnih, Delavskih in Gospodarskih društev v Južni Ameriki (Nadaljevanje iz štev. 319 Slov. Tednika z dne 28.9.1935) a) Zveza ima svoje glasilo, katero urejuje od odbora postavljen urednik a upravlja en član odbora. Obema določi plačo odbor. Pisanje lista nadzoruje odbor, za kar mora imeti mesečne, oziroma potrebne, sestanke katerim prisostvujeta tudi urednik in upravnik. Smer lista mora biti vedno v skladu (smislu) druge točke teh pravil in se ne sme nikdar oddaljiti od tega. člen1 ¡7. Kongres (Občni zbor Zveze) a) Kongres Zveze je najvišja instanca, na katerem delujoči odbor poda poročilo o delovanju Zveze, sprejema predloge učlanjenih društev in članov istih, po potrebi spreminja pravila ter določa nadaljne smernice in delovanje Zveze. b) Kongres Zveze se vrši vsake dve leti v prvem četrtletju. Vstop na kongres imajo vsi redni člani učlanjenih društev. Kongres vodi star predsednik ali njegov namestnik. Dnevni red kongresa se objavlja v vsaki številki glasila vsaj dva meseca pred kongresom. Kongres je sklepčem ob vsaki udeležbi in sklepa z navadno nadpolovično večino. Na zahtevo polovice učlanjenih društev, mora odbor sklicati iz-vanredni kongres. e) Pri ispopolnjevanju ali spremembi pravil, ostane točka a) pod členom 2, "vedno neis-preinenjena', dočim se druge točke lahko spreminjajo. d) V slučaju neprilik, da ne bi bila kaka točka zapopadena v teli pravili, ima odbor polno-moč, ua o ;em odloča do prihodnjega kongresa. Člen 8. Dolžnosti in pravice društev a) IJdružena društva morajo poslati vsaj vsake tri mesece natančno poročilo o društvenem delovanju. Dolžnost društev je tudi dopisovati v glasilo in dajat a zvezi predloge, kateri se članstvu zde primerni. b) Pravice društev so; zahtevati od Zveze da jih v vseli slučajih brani, jim daje na razpolago knjige, dovoli objave vseh društvenih oglasov v glasilu ter zahtevati, da jim Zveza uredi društveno knjigovodstvo, katero mora biti vsaj enkrat na leto pregledano po zvezi-nem pooblaščencu. Člen 9. Prenehanje delovanja a) V slučaju morebitnega prenehanja delo-vaaja katerega iz med učlanjenih društev, pripade vse premoženje istega Zvezi. V slučaju, Pa, da prenoha Zveza delovati, si izvolijo društva in Zveza, upravni odbor, kateri upravlja Zvezino premoženje eno leto, na kar uredi zadevo v smislu drugega člena teh pravil, če se 'Ued tem časom ni obnovila Zveza, (Konec) IZKUŠENA BABICA FILOMENA BENEŠ DE BILIK, diplomirana na univerzi v Pragi in v Buenos Airesu. Zdravi vse ženske bolezni. vse ženske bolezni.Sprejema tudi noseče v popolno oskrbo na dom. Ordinira od 9 ure zjutraj do 20 ure zvečer LIMA 1217, I. nadstr. U. T. 23 Buen Orden 3389 — Bs. Aires Društvom Pripr. Odbor za Zvezo, prav lepo prosi vsa društva naj skličejo člauske sestanke, na katerih naj se čita in premotriva pravila Zveze in naj čim prej javijo izid ali sklepe sestankov. Veselilo nas bo, če nam boste poslali Vaše odkrite želje in predloge, katere bomo vedno Spoštovali in po možnosti upoštevali. Dolžnost nas vseh mora biti, da delamo na to, da se vse slovensko delavstvo strne v eno samo fronto, s katero bomo lahko branili naše pravice. Vsak naj po svojih močeh pomaga, da se naše želje uresničijo. Naj ne bo slovenskega delavca, ki bi ne bil v enem iz med naših društev, kjer bo vedno dobil dovolj, zabave ter možnosti izobrazbe, katera mu bo odprla oči in pokazala krivico, katero trpijo milijoni in milijoni delavskega ljudstva. Prip. odbor za Zvezo D. L D. LJUDSKI ODER Vabi K deseti obletnici svojega obstoja na kateri se uprizori velika socialna drama "H1NKEMANN" ki se vrši v soboto dne 19. oktobra t.l. ob 9 uri zvečer v DVORANI XX SETTEMBRE ulica Alsina 2832 VSPORED: Otvoritev, godba 1) NN. Slava delu, (moški zbor) 2) Vodopivec: Vojak na potu (moš. zbor) 3) Betkoven: Večerna (moški zbor) 4) N. N. Na straži (moški zbor) 6) F. T. Dekle med rožami (oktet m. zbor) 7) N.N. Na dan, (deklamacija) 8) N. N. Kuplet (tenor solo) 9) Ernest Toller: "Hinkemann" (Socialna drama) Po sporedu prosta zabava z bogatim srečolovom in šaljivo pošto Pri plesu sodeluje orkester in godba Vstopunia za moške $ 1.50. Vstopnina za ženske „ 1.— Člani „ 1.— Članice prosto K obilni udeležbi uljudno vabi ODBOR ZUBOZDRAVNICA Dra. Samoilovic de Falicov in FELIKS FALICOV < > Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure DONATO ALVAREZ 2181 ¡ U. T. 59 - 1723 ' ^ Trelles 2534 - - -...... V dar dobite na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—0 $, lepo sliko v barvali Odprto tudi ob nedeljah. Atelje MARKO RADALJ F. Quiroga 1275 in 1407 DOOK SUD n Ing. O. Jekovec, Buenos Aires SOCIJALNA STRAN BOJA Z RAKOM (Dopis "Slov. Tedniku") VII. "SMRTONOSNI ŽARKI" V prejšnem preglednem odstavku smo rekli, da je pomen tehnike za boj z rakom dvojnega značaja. Najpred strokovnega značaja, ker se otvarja z umetnim proizvajanem takozva-nih 'trdih" žarkov možnost, da se napade raka v njegovi doslej nepremaglivi trdnjavi v večjih globočinah1'^ telesu, kjer se ga ravno iz tehničnih vzrokov z radijem še ni moglo uspešno napasti. Potem pa gospodarskega torej so-cijaüiega značaja, ker nas vodi zakadi večjih stroškov do potrebe zavodov socijalnega značaja, ki gospodarski neodvisni od bolnika, morejo istega zdraviti brezplačno, torej ne glede na njegovo večjo ali manjšo gospodarsko moč. Da bo čitatelju važnost gospodarsko-socijal-ne strani številk bolj jasna, moramo posvetiti precl vsem nekaj besedi in pažnje nevidnim valovom, o katerim smo že parkrat omenUi, kako da se je pokazalo, da UDijao racno celico, docim so popolnoma nenevarni za zdravo. Tako da imamo opraviti s pravimi "smrtonosnimi žarki za raka, dočim za bolnika pomenijo rešitev njegovega življenja. Prostor in značaj ten časopisnih člankov nam ne dopuščata, da bi se natančnejše poglobili v veiezannnivi del prirodoslovne znanosti, ki se bavi z valovi razne vrste. Vendar poskusimo napraviti most od bolj znanega do neznanega, tako da si čitateij pridobi vsaj glavni pojem o stvari. S poija znanosti o valovih in valovanju bo Slovencu najbližji oni del, ki se peča z zračnimi valovi. lxer, koliko je Slovencev, ki ne bi bili pevciü Nekateri zares, drugi pa vsaj tedaj, če se kakšno nedeljo priključijo veseli bratovščini — pivcev. Tedaj tudi takšni, če že pijejo, začutijo nepremagljivo hrepenenje, da tudi malo "zapojejo". Kaj je m kako nastane petje, pa tudi govorjenje sploh V V plučnem mehu nabrani zrak spuščamo v posameznih sunkih in presledkih skozi grlo, kjer se vsled stresljajev zvočne mrenice spremeni v vrsto raznih zračnih valov. Ti se širijo po zraku s hitrostjo okrog 330 m na sekundo. Kadar tak zračni val zadene ušesno mrežico srečnega, ali nesrečnega poslušalca (ta sreča ali nesreča odvisi seve od tega, če prihaja pevski glas od pevca ali pivca), se utis prenese v možgane in poslušalec sliši do,-.tični glas. Če sestoji tak zvočni val iz manj valov, stresljajev, na sekundo, se ima utis globokega tona, in narobe. Če ti udari na uho 256 takih zračnih valov, slišiš glas Cl. Če delim/o za 1 sekundo preleteli pot od 330 m s tem številom, vidimo da je zračni val tona Cl 130 cm dolg. Najvišji pevski ton povzroča zračni val, ki je dolg 2 in pol centimetra, val ostrega žvižga je dolg 1 centimeter in pol. A človeško uho more še razločevati, torej "slišati" zvoke, ki povzročajo zračne valove, kateri zanihajo torej udarjajo nanj po 40.000 krat na sekundo. Zračnih žarkov, katerih valovi so bolj ali več kratki, kot kar se more tresti, nihati, ušesna mrenica, več ne slišimo. , (Nadaljevanja sledi) STíUN 8 slovenski tednik No. 320 PRIMORSKE WESTS Demonstracije ob odhodu 11. letnika C koli 3000 ljudi spremljalo slovenske fante ob slovesu — številni incidenti z fašisti Gorica, avgusta 1935. — Poročali smo, že da spremljao zlasti v Gorici, naše fante, ki odhajajo na abesinsko fronto, vedno velike množino ljudi, ker se to cesto dogaja, so se naša. poročila navadno križala in ni bilo v vsem popolnega in jasnega vpogleda. Zato hočemo danes podati na kratko poročilo o dogodkih ki so se razvijali ob odhodu največje skupine slovenskih fantov iz goriške okolice. Ta dogodek, ki se je razvil v pravo manifestacijo in ki je globoko odjeknil med ljudstvom, ho ostal zlasti oblastem glasen memento. Takoj v začetku moramo povdariti še vedno izredno in veliko nenaklonjenost ter šovinizem fašistične organizacije napram našim ljudem. Zlasti fašisti, ne tako vojaki in ostala policija so namreč skušali na najbolj brutalen način motiti naše ljudi ob poslavljanju. To dejstvo je vzbudilo med samimi priseljenimi Italijani precej ogorčenja in je imelo tudi posledico, ker, kakor pravijo poročila, so ubili Italijani sami pri javnem vrtu v Gorici par dni po lej manifestaciji enega fašista in enega rar nili. Ker oblasti o tem molče, nismo mogli kontrolirati do sedaj tega poročila, vendar upamo. da bomo lahko v kratkem točno poročali ali odgovarja to resnici ali ne. Kakor smo v začetku omenili se je ob slovesu 11. letnika v Gorici razvila prava manifestacija. Slovenska godba iz okolice je na čelu ogromne povorke spremljala fante do Gorice. Iz vseh vasi iz okolice in gora se je zbralo okoli 500 do 600 nabornikov. Sli so skozi Voljčo drago, Št: Peter in po cesti so s jim pridruževali vedno tudi ostali domačini. Do Št. Petra je vsa povorka štela že nad 3000 ljudi. Od tu se je razvijala z godbo na čelu, ki je igrala domače koračnice in ob prepavanju domačih pesmi do Podturna. Vsa ta množica je ustavila ves promet. Pri Podturnn jim je prišlo nasproti več avtomobilov goriškega fašja, v katerih so bili mili čnild in pa tajnk goriške polcije. Šofer prvega avtomobla, ki je znan pretepač, je napadel takoj enega iz godbe in mu razbil godalo. Toda moral se je ves krvav umakniti. S tem napadom je prišel pretep in miličniki so se morali s svojimi luksuznimi avtomobili kmalu umakniti in bežati. Povorka je šla dalje. Malo dalje so jih čakali karabinerji, po številu okoli 40, ki so pa Dr MILOSLAV1CH Praktikiran na klinikah na Dunaju, Pragi in Parizu. Zdravi bolezni kožo, krvi in spolne bolezni. Se govori slovensko, nemško in špansko. PETNAJSTDNEVNO PLAČEVANJE GARANTIRANO ZDRAVLJENJE Zdravnik za notranje bolezni. Ob nedeljah od 9 do 11 ure zjutraj. Sprejema: od 11 do 12 i nod 3 do 7 zvečer. Ulica Reconquista 629 U. T. RETIRO 1852 popolnoma drugače nastopili proti ljudem. Pomešali so se med fante in ljudi, ter mirili. Vendar pa niso imeli ničesar miriti, ker so naši ljudje popolnoma brez izzivanja in mirno nadaljevali pot. Kapetan karabinerjev je stopil pred godbo in tako no nadaljevali mirno pot do. goriškega korza. Tu pa so bile vse ulice zastražene po fašistih, ki so z izzivanjem zopet hoteli pretep. Slišalo se je vpitje "Doís Slovenci!", "Dol z izdajalci!" prepevali domače pesmi ter skušali mirno nada-itd. Naši se sprva na to niso ozirali in so dalje Ijevati pot do kolodvora. Vendar pa so se sem pa tja gruče med seboj udarile čeprav fašisti niso imeli pravega pogum,a, ker so se bali prevelike mase. Pred kolodvorom so čakali in stražili vojaki, ki pa niso delali nikakega nasilja. Pustili so na kolodvor le nabornike," ostali pa so se v manjših skupinah vračali. Med tem pa so opazili Tablo, k} so jo nosili na čelu povorke in ki je imela spredaj napis "Živijo letnik 1911!" zadaj pa karikaturo opice, ki kaže osle. To je razjarilo miličnike in povzročilo pretep, pri katerem Je bilo več nevarno ranjenih. Še dolgo so se poznali krvavi sledovi od pretepa na cesti. Radi pretepanja je bila cesta pred "distret-to militare" skoro vsa krvava. Neki višji oficir, ko je videl nezaslišno pretepanje nedolžnih fantov, je fašiste prosil naj že vendar odnehajo, kar seveda niso storili. Ena skupina, ki se je vračala domov je šla po cesti pod železničkim mostom proti Štandre-žu in Mirnu. Pri železniškem mostu jo je čakala patrulja miličnikov, ki je ustavila prvega in ga pretepla z bilcovko. Ostali, ki. so nato prišli na pomoč pretepanemu, so patrulja z lahko razgnali. V Mirnu jih je čakala druga patrulja, a ta se je v bojazni za svojo kožo umaknila in pustila fante pri miru. Zvečer so. prišli na treh Or. J. H A £3 M ŽENSKE BOLEZNI — MATERNICA — JAJČNIK — PREZGODNJA ALI ZAKASNJENA PERIODA — BELI TOK — NOTRANJE BOLEZNI ŽELODEC IN DROBOVJE — GONOREJA, MEHUR, OBISTI ULTRAVIOLETNI ŽARKI Klici na dom: U. T. 47 Cuyo 7601 — Sprejema od 3—8 zvečer Tucumán 2729, esq. Pueyrredón NIZKE CENE Ugodno tedensko in mesečno plačevanje jg INSTITUTO MEDICO INTERNACIONAL m BRASIL 925 BLENORAGIA in njene posledice SIFILIS —Kri, živčne bolezni, Srce, Pljuča in Notranje bolezni na splošno Najstarejši zavod katerega vodi njegov lastnik DR. D. S T I G O L Sprejema od 9 do 12 in od 25 do 21 Ako hočete biti zdravlieni od vestnega in odgovornega zdravnika zatecite se na CLINICA MEDICA CANGALLO Zdravljenje po ravnatelju dr. A. GODEL Specijalisti za sigurno in hitro zdravljenje — Blenoragije - Kapavca AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH SPOLNE (606 - 914) Krvne in kožne bolezni ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNA ženske bolezni, bolezni matcrnice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specija-Ijsti za pljučne, srčne, živčne in reumatične bolezni ŽARKI X — DIATERMIA — ANALISE GOVORI SE SI OVENSKO Sprejema se od 9. do 12 in od 15 do 21. CALLE CANGALLO 1542 B^deIRIGOYEN 1548 W&m as, «.imiihm: SLOVENSKI TEDNIK STRAN 9 jali našim kmetom že pred kakimi desetimi leti, ko so cene zemljuščii in pridelkov bile Se primerne. Takrat je bilo posojilo vsakomur na razpolago in v neverjetno visokih zneskih. Marsikateri, ki je šel takrat fašistični radodar-nosti na liman ice,- je postal danes sam zaradi tega žrtev postavljena na cesto. V SPOMIN POK. MONS. LEOPOLDA CIGOJA V spomin pok. mons. Leopolda Cigoja, duhovnega vodje Malega semenišča, ki je pokopan v Črnicah, se bo v Malem semenišču v Gorici zgradila"lurdska votlina s kipom Matere božje. V ta namen se nabirajo darovi. DRUGA SKUPINA SLOVENSKIH ROMARJEV NA SVETI GORI Na sveto Goro pri Gorici je prispela pretekli četrtek že druga skupina romarjev iz Ljubljane Romarji, ki jih je bilo okrog 40, so po maši na Gori odpotovali proti Trstu. No. 320 .—-- "— = ■i i avtomobilih v Miren policisti, ki pa .so se kmalu brez posla vrnili. Karabinjerji sami po vaseh ne delajo velikih sitnosti in nasilja, pač pa so razjarjeni fašisti. Ker se vojaške oblasti boje od tedaj nadalj-nih sličnih dogodkov, so pričeli nabornike klicati posamič. Vendar pa to popolnoma nič ne moti ljudi, da ne bi teh fantov spremljali na kolodvor v večjih skupinah. Talco je n. pr. nabornike 12. letnika iz Št. Petra spremljalo v Gorico okoli 100 fantov. Seveda je prišlo do pretepa z fašisti in tudi do zasliševanja. Taki dogodki se vrste sedaj skoro stalno in ni dneva, ko se podajajo fantje v vojsko, da ne bi prišlo do večjih ali manjših incidentov. Do popolne jasnosti prihaja zdaj nasprotje med obema elementoma v Gorici, ki so ga toliko v časa skušali prikrivati. Ni čudno, da se ob takih prilikah nekako ponavlja zgodovina, ko se sliši po goriških ulicah spet prepevat znatno pesem : "... saj Gorica je slovenska..." NAPAD TALI.TANRKE UČuTF.LJICE NA SLOVENSKE MATERE Gorica, avgusta 1935. — O žalostnih razmerah, ki vladajo po naših vseh naš list stalno poroča. Ker je slučaj vreden, da se ga zabeleži, ga objavljamo in tudi zato, ker jasno in živo r>riča o veliki bedi, ki vlada med našim ljudstvom. V neki mali vapi ie učiteljica onazila, ad otroci-vidno -neóaio. .Tela je snrnSevati otroke, kaj so kosili. "Kromnir s solio" je bil odgovor malone vseh učencev. Naslednji dan je ponovila svoie vnraSanie in dobila isti odgovor in tako tudi nekaj dni zanovrstjo. Učitelja se je na te odgovore razsrdila in dala poklicati matere v šolo na zagovor. Došlim materam je začela na dolgo in široko razlagati kako morajo hraniti svoje otroke, hrano menjavati itd. Napadla jih je tako .surovo in nesramno, češ, da ne zna-jo ničesar in kakšne otroke, da bodo vzgojile. Lahko si mislimo, kako so boleti ti očitki revne matere, ki si od ust trgajo, da- nasitijo lastne otroke s tem kar imajo. Priseljenka tega ne ve, da sicer po naših vaseh ni bilo nikoli izobilja, da pa naši ljudje ob normalnih razmerah niso nikoli stradali, tako kot danes še celo ne. OBUPNE GOSPODARSKE RAZMERE NA TOLMINSKEM Gorica, avgusta 1935. — Gospodarske raz-mene v okoiici Tolmina se stalno in rapidno slabšajo. Tudi one vasi, ki so do zadnjega še primerno dobro vzdržale, so začele pešati in danes so, še pred nekaj leti dobri in nekdaj trdni kmetje samo še kolonisti. Goriški mont je za svoja posojila in hipoteke na kmetije, začel prevzemati v last vsa zadolžena posestva. Največ so k temu nalemu padcu pripomogla takozvana brezobrestne, posojila, ki so jih da- Zastopana po profesorjih specializiranih v najznamenitejših zdraviliščih v Evropi nastavljenih nalašč za zdravljenje slovenske kolektiviteto. Moderne razfcuževalnice voneričnih bolezni BLENORAGIA zastarela in kronična, naglo in garantirano ozdravljenje. SIFILIS v vseh svojih stopnjah, model no zdravljenje. ENFER-KRI IN KOŽA; — izpahljaji, Eczeme, izpadanje las. SPOLNA SIBKOST (impoteneia). SRCE, pljuča, kašelj, naglo hujšanje. ŽELODEC toško prebavljanje, črevesje. GRLO, nos, ušesa, žarki X, diatermia. REVMATIZEM, Hemoroides, nervoznost. Rezervirani konsultoriji za ženske, nered- ■ no perilo, nosečnost in porodi. Preiščito se potem naših zdravnikov, da bosto dognali njih sposobnost in njih zdravljenje z garantijo za Vaše hitro H ozdravljenje. ■ PO Fotografija "LA MODERNA" Edina in najbolj poznana fotografija v slovenski koloniji. NOVOPOROčENI' Najboljši in najtrajnejši spomin je lepa in dobro izdelana povečana slika, ki Vam jo napravi fotografija "LA MODERNA". Posebne ceno z velikim popustom z ozirom na številno slovensko klijentelo. Poštne slike od $ 5.— dalje ducat. Obiščete nas lahko vsak dan od osmih zvečer, tudi ob sobotah. — Ne pozabiti: Fotograf. "LA MODERNA" S. Saslavsky Av. SAN MARTIN 2579 Telefon: 59-0522 Bs. Aires Največja klinika v Buenos Airesu. Ordmira 10 zdravnikov specialistov. 12 ODDELKEV Oddelek za vernične bolezni in sifilis. Plačevanje od $ 10 dalje mesečno. J Blenoragija. Brezbolestno, gotovo in hitro ozdravljenje. lišaj, itd. — Porodi, zgodnji porodi, neredno perilo. Oddelek za ženske. Sprejema zdravnica in zdravnik specjalist vsak zase. Za notranje ir zunanje bolečine vseh vrst; m.aternica, ajčnik, čiščenje itd., izpuščaji, lišaj, itd. Nacelnica tega oddelka je zdravnica, diplomirana v Parizu in Bs. Airesu, specijalistka v ŽENSKIH IN OTROŠKIH BOLEZNIH, z mnogoletno prakso, KI GOVORI SLOVANSKE JEZIKE Klinica general. Jetika, srce, želodec, obisti, čreva itd. Oddelek za jetične. Posebni pregled po novem načinu. Oddelek žarki X. Radioskopia, radiografi ja $ 10 za vsako. Električni oddelek. Prozorno luč. Žarki ultra violeta infra rudeča itd. Oddelek specialistov za otroke. Laboratorični oddelek. Razkroj krvi vseh vrst in narave. Sanatorični oddelek. Dognanje kakoršnekoli bolezni, po nizkih cenah. Natančni pregled od zdravnike specialista računamo $ 3.—. Brezplačen pregled za venerične bolezni VGODNO PLAČEVANJE Ordiniramo od 9—12 in od 15- -21. Ob nedeljah in prazniki od 9—12. GOVORIMO SLOVENSKO ORGANO DE LA COLECTIVIDAD YUGOESLAVA EN LA AMERICA DEL 8UD ■ TT1E11I "el SEMANARIO ESLOVENO" (YUGOESLAVO) Calle AÑASCO 2322 Año VIL Nüm. 3201 buenos aires PROPIETARIOS: LAS SOCIEDADES CULTURALES ESLOVENAS Izdajajo: Slovenska prosvetna društva v Argentini. Za pisanje odgovarja: Uredniški odbor. Urejuje: Jan Kacin IZ JUGOSLAVIJE DA BI TUDI RUDARJI ŽIVELI Pred kratkem je načelnik II. skupine rudarske zadruge obiskal v Ljubljani rudarskega glavarja Močnika, ki mu je predložil obširna gradiva glede obupnega stanja rudarjev, in kako bi se dalo to vprašanje rešiti. Rudarski glavar je obljubil, da bo pogoje preučil, vprašanje je, če jih bo tudi izvedel, kar, upamo. Znano je, da se rudarske družine z očetovim zaslužkom ne morejo nikoli najesti do si-tesra in da je mnogo otrok vsled pomanikanja jetičnih, medtem ko premogokopne družbe delajo mastne dobičke. STAVKA V TVORNICI NA KOLIČEVEM V Bonačevi tvornici na Količevem je stavka že od 17. avsrusta. Navzlic veliki popusti ji-vosti e. Prana Bonača se ni posrečilo izravnati spora in vse kaže, da $ra bo težavno poravnati, ker delavstvo ne popusti od svoie zahteve, da se umakniti iz tvornice dofedarni ravnatelj Wnltfjch, ki je pa haie že sam iziavil, da bo tvornieo znrvnstil. Na drucri strani na delavstvo noče pristati na zahtevo, da nosi primerne posledice tisti, ki ie naiveč kriv. da je prišlo do stavke. Podjetje je vsem delavcem odpovedalo. toda delavci nočeio sprejeti svojih knjižic. OBLASTVO JE RAZPUSTILO ORJUNO z utemeljevanjem, da je organizacija prekoračila svoie delovno območje, ker se je udej-'tvovala izključno po vzorcu r?zpuščene Orju-nc. SVOJO MATER JE UMORILA V Zapotoku pod Kureščkom se je v soboto ponoči zgodil strašen zločin. 19-let.na Amalija Vodetova, edina hči 60-letne kočarice, je umorila svojo mater. Amalija, ki je lepo dekle, bi se morala poročiti 8. t. m. s poljskim delavcem 21-letnim Francom Debeljalcom. Fant pa se ji je menda zaradi siromaščine začel umikati. Dekle je naenkrat začelo misliti, da se ji fant izmika, ker je njena mati še žva. Zato se je odločilo za strašen zločin. Pozno ponoči je s sedmimi udarci po glavi umorilo svojo mater Marijo. Pri neverjetno sirovem pobijanju je stari ženici brizgala kM iz ran poldrug meter visoko po steni. Orožniki z Iga so zločinko (OC I0C3030E30I I0E30I O n o DR. S. SCHAVELZON Vodja kliniko v bolnišnici Muniz VENERIČNE BOLEZNI NOTRANJE BOLEZNI OOSPE: Rezervirani prostori. OČI - UHO - NOS - GRLO - ŽARKI X ULTRAVIOLETA - DIATERMIA o Pueyrredón 936 U. T. 47 — 8416 B° Sprejema od 8 do 1C 14 do 16 in 19 do 21. _ Ob nedelja od 8 do 9. ocaoi , i,.-.ioBior , , loiapcssssi aretirali in jo privoli v Ljubljano v sodne zapore. Pri zaslišavanju se je mladenka zapletala v protislovja, ki dado sumiti, da morda z njenim razumom ni vse v redu. HITLER JE VRNIL SVOBODO LUŽIŠKIM SRBOM Enako kot Nemci na Kočevskem v Jugoslaviji, živijo tudi Srbi v Nemčiji kompaktno naseljeni. Tem Srbom je dal Hitler popolno narodno svobodo, samo da se morajo strinjati s režimom. To seveda nemški listi še posebno povdarja-jo, ker imajo interes pridobiti naklonjenost Jugoslavije, da bi bil moralni odpor Slovanov čim manjši. ~......~ • ihGiJhHHl it®m ¡lÉtlÉl D o a o ¡8É INSTITUDO - DENTAL - POPULAR 2261 — AV. SAN MARTIN — 2261 Pregled brezpalčno Izdiranje zob brez bolečin $ 2.— Nov način in različne vrst'* stavljanja zob KLEPARSKA DELAVNICA Napeljava vode, elektrike in gasa, (plomería, cinguería, calefacción, electricidad,, hojalatería mecánica). IVAN KOŠUTA in DRUG Se priporoča Cucha Cucha 2601 U. T. 59 - 2561 Buen^o Aires Restavrant c n P i n» Edino slovensko zbirališče Vsako nedeljo plos. Lepi prostori, pripravno svadbe CENE ZMERNE — Preročiščf. po 70 cont. Se priporoča lastnik B1ILIQ ŽIVEC OSORIO 5085 PATERNAL Krojačnica MOZETIČ Cenjenim rojakom sporočam, da sem dobil poletne vzorce. Delo prvovrstno, cene zmerne, blago trpežno. Se priporoča Sebastian Mozetič 5019 - OSORIO - 5025 BUENOS AIRES (PATERNAL) Slovenske (íosnodinie in Kuharice Zahtevajte po vseh almacenih slavno-znane izdelke tvornice za živila "Ikas", L kot so gorčica (mostaza) pecilni prašek (polvo para hornear), malinovec (jarabe de frambuesa), vajnilin sladkor (azúcar avainillada, prašek za puding (polvo para budin). — Vsi oni almacenerji, ki teh iz-■delkov nimajo, naj jih zahtevajo telefo-nično: 68 Mataderos 0235. Naročniki iz dežele pa se lahko pismeno (v slovenščini) obrnejo na tvornieo: KUČERA & Cia. Calle TAPALQUE 5969, Buenos Aires.