V prihodnje na Katinari dve sodobni bolnišnici Koper in Milje nadoknadita zamujeno Trije župani o reformi krajevnih uprav
Primorski
št. 43 (20.976) leto LXX.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329
Primorski mobile
Spletne novice Primorskega dnevnika vedno s seboj
Snemi aplikacijo s spletne trgovine
□ Available on the
App Store
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190
dnevnik
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakdja@pnmorski.eu
SOBOTA, 22. FEBRUARJA 2014 1 ,20 €
9 , , I I t-, uuuuu ,
Kmečka zveza
• •
»na svojt zemlji«
Marjan Kemperle
V grenkem času, ko slovenske tiskarne in knjigarne zapirajo svoja vrata, predstavlja včerajšnje odprtje novega sedeža Kmečke zveze izjemo, žlahtno kot kapljica domačih vinogradnikov in sladko kot med čebelarjev.
Dejstvo, da se sedež nahaja v Trstu, v mestnem središču, v prostorih nekdanjega slovenskega špediterskega podjetja, daje pobudi dodano vrednost.
Vodstvo stanovske organizacije slovenskih kmetov (ne vseh ... a predsednik Fabec je v svojem nagovoru zaželel, da bi nekoč to postala) se je odločilo za pogumen korak v prihodnost. Novi, obsežnejši prostori bodo omogočili boljše in še bolj razvejane dejavnosti. V njih bo zrastla struktura za širitev čezmejnega sodelovanja in pridobivanje tistih sredstev, ki so potrebna za čim bolj samostojno delovanje zveze.
Novi sedež se je rodil pod srečno zvezdo utrjevanja stikov na kmetijskem področju in krepitvijo sodelovanja med Slovenijo in Furlanijo-Julijsko krajino, kot sta zagotovila slovenski minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan in deželni kmetijski odbornik Sergio Bolzonello.
Nakazanih je bilo nekaj ukrepov tržaškemu kmetijstvu v prid. V prvi vrsti izvajanje obvez iz protokola o zaščitni znamki Prosecco DOC in predstavitev upravljavskih načrtov za evropsko zaščitena območja.
Nanje tržaški kmetje čakajo že leta. Čas bi bil, da bi jih - z le-vosredinsko deželno upravo predsednice Serracchiani - vendarle dočakali.
rim - Včeraj sestavljena ministrska ekipa, danes bo prisegla
Polovica žensk in novi obrazi v Renzijevi vladi
gorica - V Kulturnem centru L. Bratuž slavje SCGV Emil Komel
Mladostna 60-letnica
RIM - Voditelj Demokratske stranke Matteo Renzi je sinoči po ve-čurnem srečanju z italijanskim predsednikom Giorgiom Napolitanom tudi formalno sprejel mandat za sestavo italijanske vlade. Napolitanu je predstavil svojo ministrsko ekipo, kot premier pa bo zaprisegel že danes dopoldne.
Renzi je sestavil vitko vlado z zgolj 16 člani, kar je pet manj kot doslej. Polovico ministrske ekipe sestavljajo ženske, kar je prvič v zgodovini države. Renzi bo s svojimi ministri, kot so sporočili iz predsednikovega urada, prisegel danes ob 11.30, prihodnji teden pa bi naj sledilo glasovanje o njegovi vladi v parlamentu. Renzi bo pri svojih 39 letih postal najmlajši predsednik v zgodovini italijanske republike.
Na 11. strani
Tkanje vezi med Benečijo in Posočjem
Na 2. strani
Sinoči predstavili 47. Kraški pust
Na 6. strani
Tržačan v Ukrajini
Na 11. strani
Olepšana goriški in tržiški Kinemax
Na 13. strani
V Novi Gorici za ureditev vrtičkov
Na 14. strani
GORICA - Mladostno, veselo, raznoliko, s prisrčnim posvetilom bivšemu ravnatelju Silvanu Kerševanu in njegovim prizadevanjem za rast in krepitev ustvarjalnosti mladih glasbenikov. Tako je Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel sinoči
praznoval 60-letnico ustanovitve v nabito polni dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž in izven nje, saj se je program slavnostne prireditve širil tudi na
sosednje prostore. Mozaika glasbenih
doživetij se je udeležilo veliko število kulturnih osebnosti, ki so prisluhnile
različnim zvrstem glasbe, so si ogledale jubilejno razstavo in so skupaj s številnim občinstvom zaploskale učencem, ki so prejeli štipendije za dosedanje uspehe in nadaljne študijske
in umetniške dosežke. O dogodku bomo podrobneje poročali jutri.
trst - Ob prisotnosti slovenskega ministra Dejana Židana
Nov sedež Kmečke zveze
Ob odprtju srečanje z deželnim odbornikom za kmetijstvo Sergiom Bolzonellom
TRST - Slovenski minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan je včeraj prerezal trak ob odprtju novega sedeža Kmečke zveze v Ul. Ghega 2. Predsednik stanovske organizacije slovenskih kmetov Franc Fabec je poudaril, da predstavlja kmetijstvo bogastvo. Pred odprtjem je minister Židan na srečanju z deželnim odbornikom za kmetijstvo utrdil sodelovanje med Slovenijo in Furla-nijo-Julijsko krajino na tem področju.
Deželno vodstvo Kmečke zveze je seznanilo ministra Židana s položajem kmetijskega sektorja na srečanju na domačiji Benjamina Zidaricha v Praprotu.
Na 4. strani
7

9771124666007
2
Sobota, 22. februarja 2014
ALPE-JADRAN
/
ŠPETER - Uvod v tradicionalno prireditev Benečija v skupnem slovenskem kulturnem prostoru Upravne volitve 25. maja
Muzej v Kobaridu in poti miru v povezavi s 1. svetovno vojno
ŠPETER - Februar in z njim slovenski kulturni praznik že sedem let še dodatno krepi vez med Benečijo in Posočjem oziroma med kulturnimi ustanovami in ljudmi na tem območju. V tem obdobju namreč poteka zdaj že tradicionalna prireditev »Benečija v skupnem slovenskem kulturnem prostoru«, med katero v Posočju predstavljajo beneško kulturno stvarnost, zadnji dve leti pa v okviru te pobude tudi v Špetru gostijo predstavnike iz Posočja. Tako sta bila letos gosta KD Ivan Trinko in Inštituta za slovensko kulturo Zdravko Likar, načelnik upravne enote Tolmin, dolgoletni prijatelj Benečanov in predsednik Fundacije Poti miru v Posočju, ter predstavnik Kobariškega muzeja prve svetovne vojne Zeljko Cimprič. Pogovor z njima je vodil novinar Novega Matajurja Antonio Banchig.
Letos poleti bo minilo 25 let, odkar je Zdravko Likar dal pobudo, da bi v Kobaridu ustanovili muzej o prvi svetovni vojni. V Sloveniji se je na splošno o teh dogodkih malo govorilo in vedelo, je povedal Cimprič, ki je z Likarjem in drugimi prijatelji sodeloval pri nastajanju muzeja, ki so ga uradno odprli 20. oktobra leta 1990. Dolgoletno povprečno število obiskovalcev je bilo šestdeset tisoč letno, v prvih letih in še zlasti potem, ko je muzej prejel dve pomembni nagradi, je bilo obiskovalcev tudi po 90 tisoč. Glas o muzeju v Kobaridu se je namreč v majhni državi, kot je Slovenija, zelo hitro razširil. Zanimanje je bilo izredno, med tujci je bilo največ obiskovalcev iz Italije (približno tretjina), pa tudi iz Nemčije in drugih krajev jih je veliko. V zadnjih letih pa je, tudi kot posledica gospodarske krize, število obiskovalcev upadlo na okrog petdeset tisoč, je še povedal Cimprič in dodal, da goste zanimajo podatki, predvsem pa človeške zgodbe. Pogosto tudi sami prinesejo gradivo, kot so na primer stare fotografije, tako da se tudi sami upravitelji muzeja učijo od obiskovalcev. Ob stoletnici prve svetovne vojne pa nameravajo urediti nekaj posebnih tematskih razstav. Cimprič je spregovoril tudi o odnosu z zbiralci in povedal, da pri nekaterih pogreša neke vrste etični kodeks in da nimajo vsi pravega odnosa do starih predmetov.
Za muzeje na prostem pa skrbi Fundacija Poti miru v Posočju, ki je nastala prav zato, da bi ovrednotila in obenem zavarovala jarke in druge ostaline prve svetovne vojne, ki so v naravi, je povedal Likar. Fundacija tudi izdaja publikacije, izšolala je nekaj vodnikov, uredila seznam 22 tisoč vojakov, ki so pokopani v Posočju, odprla Pot miru med Logom pod Mangartom, Bovcem in Mostom na Soči, sodeluje pa tudi pri pomembnem evropskem projektu Pot miru od Alp do Jadrana, katerega vodilni partner je Pokrajina Gorica (za ta projekt je odgovorna Mara Černic). Pot miru naj bi odprli v Gorici 21. marca naslednje leto. Likar si je tudi zaželel večje sodelovanje z Benečijo na tem področju, omenil je, da je na primer muzej na Kolovratu najbolj obiskan muzej na prostem, lepo pa bi bilo, da bi se razširil tudi na dreško stran.
Gosta iz Posočja sta podala tudi svoje mnenje o tem, zakaj je lažje govoriti o miru in bolj umirjeno v povezavi s prvo svetovno vojno, medtem ko dogodki iz druge svetovne vojne še vedno povzročajo nasprotovanja in sovraštvo. Tako Cimprič kot Likar sta se strinjala, da je razlog deloma v večji časovni oddaljenosti teh dogodkov. Cim-prič je še dodal, da so se v prvi svetovni vojni borili poklicni vojaki, ki so iz-
Četrtkov večer v Špetru, na katerem sta govorila Zdravko Likar (desno) in Željko Cimprič (v sredini), je povezoval novinar Novega Matajurja Antonio Banchig
nm
vrševali ukaze poveljnikov, medtem ko je bilo med drugo svetovno vojno vse bolj zapleteno. Likar je povedal, da je druga svetovna vojna nedvomno bolj globoko zarezala v beneško stvarnost,
saj je bilo to območje dalj časa v središču boja in so se na njem zvrstili številni tragični dogodki. Protagonista četrtkovega večera pa sta številno publiko tudi posvarila pred stereotipi in
omenila, da je za razumevanje preteklosti najboljše prebirati dnevnike in dokumente ljudi, ki so tiste dogodke doživeli na svoji koži.
Sinoči se je dogajanje selilo v Kobaridu, kjer sta arhitektka Donatella Ruttar in predsednica Inštituta za slovensko kulturo Bruna Dorbolo spregovorili o Slovenskem multimedialnem oknu, multimedijskem in interaktivnem muzeju, ki je v Špetru nastal v okviru čezmejnega evropskega strateškega projekta Jezik_Lingua. Lucia Trusgnach pa je zbranim predstavila letošnji Trinkov koledar. Prireditev »Benečija v skupnem slovenskem kulturnem prostoru« se bo zaključila jutri, ko bodo v kobariškem kulturnem domu igralci Beneškega gledališča uprizorili komedijo Hipnoza, ki je krstno izvedbo doživela na zadnjem Dnevu emigranta v Čedadu.
T.G./NM
skupaj z evropskimi
TRST - Deželna vlade je razpisala upravne volitve v Furlani-ji-Julijski krajini, ki bodo po pričakovanju v nedeljo, 25. maja. Obnovili bodo vsega skupaj 129 občinskih svetov in neposredno izvolili župane, volilnih upravičencev je vsega 372 tisoč. Porcia in Sacile sta edini občini, ki imata več kot 15 tisoč prebivalcev.
Freak Waves nocoj v Sežani
SEŽANA - Na območju sežanskega terminala že nekaj mesecev deluje obnovljeni Thin Lizzy Music club, prijeten prostor za koncerti-ranje, ki ga upravlja Klub ljubiteljev motorjev in glasbe. Nocoj ob 22. uri bo tu nastopila tržaška skupina Freak Waves, ki jo sestavljajo Igor Gustinčič na basu in voka-lu, Mitja Košuta na bobnih in vo-kalu ter Marjan Milič na kitari in vokalu. Predstavili se bodo s svojim značilnim repertoarjem, ki zaobjema priredbe znanih avtorjev iz bogate zakladnice rock'n'rolla, od legendarnih skupin iz šestdesetih in sedemdesetih let (Rolling-Stones, The Who, Beatles, Cream, Jimi Hendrix) pa do novejših (Pearl Jam, Placebo, Blur, Radiohead).
slovenija - V pričakovanju novih padavin
Planinsko polje postalo jezero
Gladina vode naj bi se do danes zvečer dvignila še za dodatnih 40 centimetrov - Največ težav v naselju Laze v občini Logatec
Na območju Planine in Laz je vse več hiš pod vodo
ozn - Pomen znanja jezikov
meta krese Gladina Planinskega polja je bila včeraj opoldne podobna jezeru
meta krese
Dan materinščine letos posvečen lokalnim jezikom v znanosti
ZENEVA - 21. februar je že 14 let mednarodni dan materinščine, obeležujemo pa ga v spomin na protest in smrt bengalskih študentov, ki so pred 47 leti zahtevali enakopravnost za svoj jezik. Dan je razglasila Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco), ki je želela tako opozoriti na potrebo po ohranjanju kulturne in jezikovne raznolikosti po svetu.
Letošnji mednarodni dan materinščine se bo osredotočil na lokalne jezike v znanosti. Kot je v poslanici zapisala generalna direktorica Unesca Irina Bokova, »razumevanje in govorjenje več kot enega jezika omogoča večje razumevanje bogastva kulturnih izmenjav po svetu. Priznavanje lokalnih jezikov omogoča večjemu številu ljudi, da so slišani in lahko aktivno sodelujejo v ustvarjanju skupne usode.« V današnje svetu je v navadi, da posameznik govori vsaj tri jezike - lokalnega, večjega in mednarodnega; ta jezikovna in kulturna raznolikost pa bi lahko bila »naša največja priložnost za prihodnost: kreativnost, inovacije in vključenost. Ne smemo je zapraviti,« še poudarja direktorica.
Slovenski minister za kulturo Uroš Grilc pa je
v poslanici ob mednarodnem dnevu maternih jezikov zapisal, da je letošnja tema, tj. vloga lokalnih jezikov v znanosti, še posebej aktualna. Ob spremembah zakona o visokem šolstvu je po njegovem mnenju priložnost za razmislek o tem, kako otrokom omogočiti visokošolsko izobrazbo v slovenskem jeziku. V znanosti je neprecenljiva vrednost prost pretok idej in konceptov, vendar ob tem ne smemo zanemariti tradicionalnega znanstvenega izkustva, ki ga posredujejo lokalni jeziki, saj bogati našo skupno bazo vedenja, je v poslanici zapisal Grilc.
»Ob mednarodnem dnevu maternih jezikov pa imamo še eno priložnost: uzreti bogato mavrico ma-ternih jezikov, ki sestavljajo in bogatijo naša življenja. Madžarščina, italijanščina, romščina in vsi drugi jeziki, ki jih srečujemo v šoli, na ulici, pri sosedih, so naša stvarnost. Upoštevanje različnih jezikovnih in kulturnih tradicij navdihuje našo solidarnost, temelječo na medsebojnem razumevanju, strpnosti in dialogu.«
Po svetu danes govorijo okrog 6000 različnih jezikov. Od tega jih po oceni Unesca polovici grozi, da bodo izginili. V povprečju na vsake dva tedna izgine po en jezik.
POSTOJNA - Gladina Planinskega polja se še vedno dviga, do danes zvečer naj bi se dvignila še za dodatnih 40 centimetrov. Kaj se dogaja pod gladino, skušajo ugotoviti tudi s podvodnimi kamerami. Na terenu ostajajo vse razpoložljive sile od gasilcev do Slovenske vojske, svojo prisotnost je že okrepila tudi policija. Najbolj kritična je situacije v vasi Laze, kjer je več stanovanjskih objektov pod vodo.
Po podatkih predsednika Gasilske zveze iz Postojne Simšiča je do včeraj v Planino pripeljanih 5500 vreč in večina od njih je bila že napolnjena. Povedal je tudi, da so prebivalci Planine morali zapustiti 11 hiš, še štiri so ogrožene do te mere, da bo izselitev verjetno potrebna v prihodnjih dneh. Trenutno voda povzroča težave 30 objektom. Potencialno ogroženih je dodatnih 20 objektov. Gladina vode na Planinskem polju je v 24 ura,h od 19. ure v sredo do 19. ure v četrtek, narasla za 25 centimetrov.
Slovenski predsednik Borut Pahor je včeraj obiskal Laze v občini Logatec, ki so - kot rečeno - zaradi poplav najbolj prizadet kraj ob Planinskem polju. »Ljudje ne bodo pozabljeni,« je zagotovil Pahor. »Seveda je razumljivo, da ljudem, ki so že od 31. januarja tako ali drugače v stiski, zmanjkuje potrpljenja, ko se počutijo za hip pozabljene,« je dejal predsednik Pahor.
Predsednik je dodal, da bo treba preveriti, ali je mogoče z nekaterimi ravnanji tudi dolgoročno preprečiti, da se prebivalci vnovič znajdejo v takih razmerah, kot so se tokrat. »Nekateri ukrepi so potrebni, ker se narava v zadnjih desetletjih spreminja,« je dejal še Pahor. Napovedal je, da bo glede tega govoril z vodstvom Slovenske vojske , ko mu bodo poročali o stanju pripravljenosti. (STA)
/
ALPE-JADRAN, DEŽELA
Sobota, 22. februarja 2014
3
ČEZMEJNO SODELOVANJE - Predstavitev evropskega projekta Tradomo
Milje, Koper in Trst skušajo nadoknaditi velike zamude
MILJE - Čezmejno sodelovanje med slovenskimi in italijanskimi občinami v okviru projekta Tradomo bi kazalo nadaljevati na konkretnih projektih z možnostmi, ki jih ponuja pravni okvir vzpostavitve Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS) po vzoru podobnih združenj v drugih delih Evrope, je bila glavna ugotovitev včerajšnjega posveta v Miljah. V projekt Tradomo so se vključile na italijanski strani občina Milje ter goriška in tržaška pokrajina, na slovenski strani pa mestni občini Koper in Nova Gorica, občina Šempeter - Vrtojba ter ministrstvo za infrastrukturo in prostor.
30 mesecev dolg projekt, ki se bo zaključil marca 2015 in se financira iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in iz nacionalnih sredstev, stremi k povečanju privlačnosti in konkurenčnosti čezmejnega območja. V okviru 2,66 milijona evrov vrednega projekta bodo zgradili cestne infrastrukture in kanalizacijski sistem ter informatizirali avtobusna postajališča na posameznih čez-mejnih linijah.
Gostitelj posveta miljski župan Nerio Nesladek je poudaril, da je projekt Tradomo pomemben začetni korak, ki odpira možnosti za nadaljnje sodelovanje v smislu skupne uporabe infrastruktur in storitev ter skupnega nastopa na trgu širšega prostora, ki sega od italijanskega Tržiča na zahodu pa vse do Pulja na jugu. Kot ključno orodje v tem smislu je odbornik tržaške občine Roberto Treu predstavil pobudo za vzpostavitev EZTS, ki bi na novo ovrednotil posebnosti in resurse območja severnega Jadrana. Pri tem bi zasledovali skupne cilje na zdravstvenem, socialnem in drugih področjih. Kot najpomembnejši cilj pa je Treu navedel področje transportne infrastrukture in logistike, konkretno železniško povezavo koprskega in tržaškega pristanišča.
Pravne vidike tovrstnega povezovanja je osvetlil Leopoldo Coen z vi-demske univerze, ki je izpostavil, da je EZTS samostojna pravna oseba, ki pa ne generira dodatnega birokratskega aparata, saj ga sestavljajo že obstoječi organi. Ker EZTS nima pooblastil na normativnem področju, pa je toliko bolj pomembno, da se ob ustanovitvi čim
natančneje definira cilje in prioritete delovanja.
Sledile so predstavitve nekaterih obstoječih EZTS iz bližnje okolice - v celotni EU je kar 37 tovrstnih združenj. Si-rii Eydner je predstavila EZTS, ki ga sestavljajo avstrijska dežela Tirolska ter italijanski avtonomni pokrajini Bocen in Trento. Zelo uspešni so tudi v EZTS GO, ki združuje občine Gorica, Nova Gorica in Šempeter - Vrtojba. Tako sta med drugim že operativna pilotna tečaja slovenščine v italijanskih šolah in načrt urbane mobilnosti, je navedla direktorica EZTS Sandra Sodini.
Projekt Tradomo sta v imenu Fur-lanije-Julijske krajine in Slovenije podprli predsednica Debora Serracchiani in dejansko že bivša ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Tina Komel. Izrazila je upanje, da bo tudi njen naslednik Gorazd Žmavc vztrajal na poti spodbujanja čezmejnega sodelovanja. (STA/ST)
Nasmejani predsednica FJK Debora Serracchiani in bivša ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Tina Komel
foto da@mjan
GOSPODARSTVO - Zveza trgovinskih zbornic predstavila podatke za četrto lansko četrtletje
Položaj boljši, kot kažejo številke
Statistični podatki še negativni, vendar pa na srednji in dolgi rok računajo na preobrat in nov zagon gospodarstva
Deželna zveza trgovinskih zbornic je včeraj predstavila podatke o konjunkturi v zadnjem lanskem trimesečju
foto damj@n
GLEDALIŠČE - Predstava SNG Drama in SSG Trst deležna stoječih ovacij
Velik uspeh Handkejeve drame Še vedno vihar v avtorjevem »naravnem okolju« v Pliberku
PLIBERK - Stoječe ovacije občinstva so v sredo in v četrtek sprejele obe ponovitvi uprizoritve »koroške epopeje« Petra Handkeja Še vedno vihar v režiji Ivice Buljana in v prevodu Braneta Čopa. Dolgo pričakovano gostovanje na Koroškem je nagradilo koprodukcijo SNG Drama Ljubljana in SSG Trst z dragocenim priznanjem, in sicer z odobravanjem posebno pozornih in ozaveščenih gledalcev, ki najbolje poznajo resnično, zgodovinsko ozadje te drame. Z gostovanjem v Kulturnem domu v Pliberku, ki ga je publika napolnila na obeh večerih, je tri ure in pol uro trajajoča drama zaživela v svojem naravnem okolju, nekaj kilometrov od Handkeje-ve rojstne hiše in od kraja, kjer so pokopani člani njegove družine, ki so postali glavni liki zgodbe. V »Traumspielu« se Handke pogovarja in sooča s svojimi predniki, lastno identiteto in krutim obdobjem, ki je zaznamovalo zgodovino prebivalcev teh krajev.
Obeh ponovitev so se udeležile številne kulturne osebnosti. O občutenem dogodku so obširno poročali tudi avstrijski mediji. Predstavo si je ogledala tudi pisateljica Maja Haderlap, s katero bo SNG Drama Ljubljana ponovno odprlo poglavje koroške zgodovine z uprizoritvijo romana Angel pozabe v režiji Igorja Pisona. Premiera bo marca v Ljubljani, predstava pa bo jeseni gostovala v Kulturnem domu v Pliberku.
Gledalci so z navdušenjem pozdravili protagoniste drame Še vedno vihar
milan piko
TRST - Zveza deželnih trgovinskih zbornic je včeraj v Trstu predstavila podatke o gospodarskih gibanjih v zadnjem lanskem četrtletju. Podatki kažejo na relativno stabilnost, pri čemer so pri vseh sektorjih razen vinogradniškem zabeležili negativne kazalce. Toda predsednik Unioncamere za Furla-nijo-Julijsko krajino Giovanni Da Poz-zo kljub temu ni pesimist. »Čeprav statistični podatki še ne kažejo rasti, pa smo le izšli iz dramatičnega obdobja in lahko torej nekoliko bolj vedro gledamo naprej,« je poudaril. V tem smislu je treba tudi razumeti razpoloženje podjetnikov, ki kažejo veliko željo, da z odločno reakcijo te za zdaj še negativne kazalce na srednji in dolgi rok obrnejo v pozitivno smer. »Torej lahko, ne glede na številke, v prihodnost gledamo z večjim optimizmom,« je še dejal Da Pozzo.
Če pogledamo nekaj številk, lahko ugotovimo, da sta tako proizvodnja kot promet v zadnjem lanskem četrtletju nekoliko upadla. Na podlagi odgovor, ki jih je poslalo 1400 podjetnikov, se je v primerjavi s tretjim lanskim četrtletjem proizvodnja zmanjšala za 0,9 odstotka, promet pa kar za 2,6 odstotka, pri čemer velja dodati, da je padec prometa pri poslovanju s tujino nekoliko manjši (-1,6 odstotka).
Po mnenju podpredsednika in odbornika za industrijo Furlanije-Julijske krajine Sergia Bolzonella »morajo vsi skupaj najti moč za sanje.« Po njegovih besedah gospodarski podatki v zadnjih šestih mesecih kažejo, da gre gospodarstvu v Furlaniji-Julijski krajini bolje kot v drugih deželah, da pa kljub temu še ni zaznati skupnih akcij, ki bi omogočile dokončni izhod iz krize. Bolzo-nello je tudi dejal, da je realna gospodarska slika boljša kot kažejo številke, ki so jih predstavili. »Prepričan sem, da ima lahko zveza Unioncamere pomembno vlogo pri izboljšanju splošnega položaja v FJK,« je še poudaril. Podpredsednik dežele je še dejal, da je treba Furlaniji-Julijski krajini omogočiti večjo konkurenčnost in zato bo Dežela v naslednjih mesecih skupaj z Union-camere pripravila take akcije, ki bodo večjo konkurenčnost gospodarskega sistema FJK tudi dejansko omogočile.
TRST	Sobota, 22. februarja 2014
APrimorski
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
odprtje novega sedeža - Ob prisotnosti slovenskega ministra za kmetijstvo in okolje Dejana Židana
Nov dom Kmečke zveze
Predsednik Franc Fabec: »Kmetijstvu zagotoviti osrednjo vlogo v družbenem in gospodarskem življenju« Srečanje slovenskega kmetijskega ministra z deželnim odbornikom za kmetijstvo Sergiom Bolzonellom
Predsednik Kmečke zveze Franc Fabec, slovenski minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan in deželni odbornik za kmetijstvo Sergio Bolzonello so s prosekarjem nazdravili ob odprtju novega sedeža Kmečke zveze
fotodamj@n
Kmečka zveza ima od včeraj nov domicil. V Ul. Ghega 2, v nekdanjih prostorih slovenskega špediterskega podjetja, je v mezaninu uredila enološki laboratorij in arhiv; v prvem nadstropju je vse bolj razvejanemu delovanju zveze namenjenih šest uradov in čakalnica.
Ti prostori so bili ob včerajšnjem uradnem odprtju prepolni članov in gostov. Svečanost sta s svojo udeležbo počastila slovenski minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan ter deželni kmetijski odbornik Sergio Bolzonello, ki sta na predhodnem skupnem srečanju utrdila dobre vezi med Slovenijo in Furlanijo-Julijsko krajino ter nakazala vrsto pobud (predvsem na področju čezmejnih projektov) za razvoj kmetijstva ob meji.
Predsednik KZ Franc Fabec je v svo-jen nagovoru omenil, da organizacija ne bi mogla doseči današnjega obsega, »če ne bi bili deležni podpore in pomoči matične Slovenije preko vseh njenih pristojnih institucij, naših krovnih organizacij tako stanovskih kot narodnostnih ter krajevnih uprav in institucij. Izpostavil je vlogo kmetijstva: »Njegova valenca gre preko že itak nenadomestljivega gospodarskega pomena, ker ga dodatno plemeniti skrb za varstvo okolja in ohranjanje zemlje, ki je za vsako skupnost pomembna dobrina, za našo zamejsko narodno skupnost pa nepogrešljiva za njen obstoj in razvoj.« Zaželel pa je, da bi »Kmečka zveza končno postala enotna streha za vse slovenske kmete v zamejstvu.«
Tržaški občinski odbornik za gospodarski razvoj Edi Kraus je omenil doprinos, ki ga kmetijstvu prinaša nov prostorski načrt Cosolinijeve uprave; za koordinatorja odbora Vsedržavne zveze kmetov Italije CIA Alberta Giombettija je kmetijstvo »strateški sektor.« Deželni odbornik Bol-zonello je napovedal vrsto deželnih ukrepov v korist kmetijstvu in pozdravil čez-mejno sodelovanje s Slovenijo.
Za ministra Židana predstavlja kmetijstvo »temelj stabilnosti«, saj je področje, ki »ureja okolje«. Ob raznih projektih in potrebi po upravljavskih načrtih za zaščitena območja, ki morajo predstavljati priložnost za razvoj kmetijstva, se je minister zahvalil Kmečki zvezi za takojšnjo pomoč, ki jo je nudila Sloveniji ob sedanji vremenski ujmi.
Nove prostore je blagoslovil duhovnik Dušan Jakomin, mladi flavtistki Na-usicaa Concina in Valentina Jogan sta poskrbeli za glasbeni utrinek.
M.K.
bolzonello - Zaščitena območja
»Upravni načrti do konca leta«
Odbornik Sergio Bolzonello, kaj namerava storiti deželna vlada za poživitev kmetijskega sektorja v tržaški pokrajini?
»Do konca marca bo deželna vlada dala v razpravo v deželni skupščini zakonski predlog o upravljanju gozdnih površin in kmetijskem razvoju. V tem okviru bo možno uresničiti nekatere točke znanega protokola o znamki Prosecco DOC. Tako bodo imeli kraški vinogradniki možnost uvajanja inovacij, obenem bodo razbremenjeni nekaterih sedanjih birokratskih obveznosti.«
Evropske zaščitne norme duši-jo razvoj vinogradništva na Krasu. Kdaj bo deželna uprava odobrila ustrezne upravljalne načrte?
»Vključili jih bomo v normo, ki jo
Sergio Bolzonello
fotodamj@n
sedaj pripravljamo.«
Kdaj bo ta norma odobrena? »Do konca leta.« Ali bodo v tej normi upoštevane zahteve kraških vinogradnikov? »V veliki večini primerov, da.«
M.K.
slovenski minister - Dejan Židan
»Sodelovanje«
»Izkoristiti čezmejne projekte evropskega programa 2014-2020«
Po obisku na kmetiji Zidarich v Praprotu je slovenski minister za kmetijstvo Dejan Židan odgovoril na vrsto vprašanj.
Kako ocenjujete obisk pri Kmečki zvezi?
»Vinska klet je fenomenalna, vkopana v živo skalo. Potrjuje, da je vinogradništvo ena od dejavnosti, ki raste. Je temelj gospodarske kmetijske aktivnosti. Vina je kvečjemu premalo. Zato vinogradniki nujno potrebujejo sprejetje upravljavskega načrta, ki bo omogočil, da bo znotraj območij Natura 2000 potekalo delovanje naprej. Ker pa tega upravljavskega načrta še ni, je kmetijstvo hudo prizadeto.«
Kako lahko Republika Slovenija pomaga pri tem?
»Ko je Natura 2000 postavljena, ko so priznani habitati, umika ni. To je potrebno vedeti. Evropska unija umika ne dopušča. Omogoča pa prilagoditev. Ta prilagoditev se imenuje upravljavski načrt. Slednji omogoča, da se na zaščitenih območjih postori marsikaj koristnega. Zato bi bilo treba čim prej pripraviti osnutke upravljavskih načrtov, ki naj upoštevajo ne le interese okolja in narave, temveč tudi ljudi, ki tukaj živijo, njihove potrebe po gospodarski aktivnosti. Tako se bo lahko omogočilo marsikaj, kar je sedaj prepovedano.«
Kako bi še lahko Slovenija tesneje sodelovala in se povezovala s kmetovalci v zamejstvu?
»Trije viri so zelo pomembni. Prvo je plastična evropska kmetijska politika, ki se lahko tudi na meddržavni ravni izvaja. Nekatere pobude že potekajo, na primer želja po zaščiti terana.
Kako slovensko kmetijsko ministrstvo ocenjuje to pobudo?
Dejan Židan
fotodamj@n
»Podpira jo. Je pa organizacija proizvajalcev tista, ki vloži prošnjo za zaščito. Ministrstvo nudi samo tehnično-operativno podporo. Organizacija nas je obvestila, da so razgovori v zaključni fazi.«
Kateri so drugi sklopi sodelovanja?
»Omenim naj predvsem skupne bilateralne projekte Slovenija-Italija. V preteklih letih je bilo kar dosti denarja investiranega. Na žalost se pobude Kmečke zveze niso upoštevale. Če bi se, bi se te pobude še lažje izvajale.«
Kaj pa čezmejni projekti?
»Verjamem, da jih bomo v obdobju 2014-2020 znali dobro izkoristiti in bomo na tem področju uspešni.«
Kaj pa druge pobude?
»Mnogo pričakujemo od operativne Jadransko-jonske pobude. Tukaj je na razpolago še več denarja. Slovenija si prizadeva, da bi vsaj tehnični sekretariat bil v Sloveniji, mogoče v Portorožu. Od tega bi tudi naši ljudje imeli koristi.«
M.K.
praprot - Obisk na kmetiji Benjamina Zidaricha
Kmetijstvo, bogastvo za manjšino
Srečanje deželnega vodstva Kmečke zveze s slovenskim ministrom za kmetijstvo in okolje Dejanom Židanom
»Kako je to lepo ...« je zavzdihnil slovenski kmetijski minister Dejan Židan ob pogledu s terase Zidaricheve domačije na Tržiški zaliv. Dih mu je zastal tudi ob ogledu v skalo vkopane kleti, pet nadstropij pod zemljo, sad pogumnega pogleda v prihodnost mladega praprovskega vinogradnika.
Minister Židan, državna sekretarka Tanja Strniša in generalna konzulka Republike Slovenije v Trstu Ingrid Sergaš so na Zidarichevi kmetiji na srečanju z deželnim vodstvom Kmečke zveze izvedeli iz ust predsednika Franca Fabca na težave, ki jih morajo slovenski kmetje vsakodnevno premagovati. Boj z deželno birokracijo je marsikoga prisilil, da si je poiskal vinograd v Sloveniji, kjer je imel vse »papirje« urejene v treh mesecih, medtem ko bi moral v Italiji čakati nanje od tri do štiri leta. Pro-
tokol zaščitne znamke Prosecco DOC je ostal na papirju. Slovenski kmetje opravljajo dvojno vlogo: skrbijo za ureditev ozemlja in ohranjajo njegovo slovensko bit.
Senatorka Tamara Blažina je poudarila, da predstavlja kmetijstvo veliko bogastvo za manjšino. Deželni svetnik Igor Gabrovec je opozoril na odlašanje z upravljavskimi načrti kot »ponovni primer razlaščanja«. Njegov deželni kolega Stefano Ukmar je namignil ministru, naj poseže pri deželnih oblasteh, da bi dodelile upravljanje zaščitenih območij domačinom. Predstav nik goriške Kmečke zveze Stanko Radikon je omenil projekt o priznanju briškega tokaja, Stefano Predan iz Benečije pa pomen čezmejnih projektov s kmetijsko zadrugo iz Tolmina za ovrednotenje tamkajšnjega ozemlja.
M.K.
Ministrsko »na zdravje« v vinski kleti domačije Zidarich
fotodamj@n
TRST	Sobota, 22. februarja 2014
ZDRAVSTVO - Predhodni načrt za novi Burlo Garofolo in obnovljeno katinarsko bolnišnico
Bolnišnici bosta sodobni, svetli in racionalno urejeni
Novo pediatrično bolnišnico Burlo Garofolo bodo zgradili tik ob katinarski bolnišnici, slednjo pa bodo popolnoma preuredili in posodobili. Za »novi Burlo«, delno pa tudi za katinarsko bolnišnico, bodo značilni odprti in svetli prostori, barve, zelenje, otrokom in odraslim prijazno okolje ter racionalno urejeni prostori za učinkovito sodelovanje med bolnišnicama.
Tak je predhodni načrt, ki ga je komisija izvedencev z raznih koncev Italije izbrala med 9 projekti. Načrt, ki bo uradno razglašen 28. februarja, so izdelali štirje biroji pod vodstvom avstralskega BVN Architecture PTJ Ltd iz Sydneya. Ostali trije načrtovalci so italijanski: biroja Studio tecnico gruppo Marche in Ottaviani Asso-ciati ter arhitekt Massimo Cocciolito.
Funkcionalno, svetlo in prijetno
Načrt, ki ga je včeraj na pomorski postaji predstavil arhitekt Alessandro Castelli, temelji na funkcionalnih prostorih, ki morajo biti prijetni za obiskovalce vseh starosti.
Tamaro ponovno na čelu sinikata SAP
Lorenzo Tamaro je bil na četrtkovem kongresu potrjen za pokrajinskega tajnika policijskega sindikata SAP, ki ga vodi od leta 2009. Njegovi člani so izrazili zaskrbljenost nad napovedano »racionalizacijo« in opozorili, da zaradi nje tvegajo zaprtje policijska šola pri Sv. Ivanu in policijski postaji v Nabrežini in Miljah. Kongres je sovpadal s posvetom o koordinaciji in kooperaciji policijskih enot, ki so se ga udeležili tudi predstavniki policijskih sindikatov iz Slovenije.
Slana globa zaradi prodaje nožev
Policija je dvema mlajšima ženskama, ki sta skušali po tržaških ulicah prodajati nože, naprtila kar 5000 evrov globe zaradi nedovoljenega kramar-stva. Romunkama brez stalnega bivališča v Italiji so vseh šest zavojev nožev tudi zaplenili
Grozil z jeklenko
Nek bosanski državljan s stalnim bivališčem v Trstu je v četrtek zvečer najprej oklofutal brez razloga gosta nekega bara na Garibaldijevem trgu, nato pa grozil, da bo z jeklenko in vžigalnikom povzročil eksplozijo. Nato je pobegnil, policija ga je dohitela v Ulici Carducci in prijavila zaradi groženj in posesti noža z dvajset centimetrskim rezilom.
Za katinarsko bolnišnico bodo najprej zgradili objekt s slačilnicami in drugimi uslugami za osebje, nakar bodo sočasno preurejali katinarsko bolnišnico in gradili novi sedemnadstropni Burlo Garofolo na območju, kjer je zdaj parkirišče za osebje (parkirišče bo podzemno, tudi za obiskovalce). Na cesti pred obema bolnicama bodo uredili krožišče, pred Burlom bodo avtobusna postaja na pokritem in dvigala ter ulica z barom, infotočko in trgovinami.
Vhodna dvorana in stopnišče bosta velika in »odprta«, brez odvečnih pregrad, steklena stena bo zagotavljala veliko svetlobe. »Take bolnišnice so v ZDA normalne, v Italiji pa bo verjetno prva,« je dejal Ca-stelli. Sobe in čakalnice bodo v skladu s potrebami otrok, vse bo okrašeno, pomembni so tudi detajli. Čakalnice bodo opremljene z igrami za vse starosti, manjšo kuhinjo ter sobami, kjer bodo mamice in otroci lahko sami.
Med obema stolpnicama katinarske bolnišnice bo medtem »zrasla« tretja stolp-
Z leve generalni direktor bolnišniško-univerzitetnega podjetja Francesco Cobello, generalni direktor bolnice Burlo Garofolo Mauro Melato, deželna odbornica Maria Sandra Telesca in arhitekt Alessandro Castelli (foto Damj@n); na desni zunanji videz novega »katinarskega« Burla v očeh načrtovalcev
nica z dvigali, ki bodo hitro povezovala vse oddelke. Tako ne bo več treba romati po dolgih hodnikih, v dvigalo bomo stopili že z dvorišča. Sobe bodo dvoposteljne in enoposteljne. Vhod na urgenco (prvo pomoč) z Reške ceste bo skupen, z obstoječim nadvozom za rešilce, na koncu nadvoza pa bosta vhoda dveh oddelkov: urgenci Burla in katinarske bolnišnice. Bolnišnici bosta tesno povezani, prehod iz ene v drugo bo mogoč na raznih strateških mestih.
Zunanja podoba katinarske bolnišnice se bo spremenila. Opremili jo bodo z izolacijsko oblogo, fasadi obeh bolnišnic pa bosta dokaj zeleni, saj bo vsako nadstropje okrašeno z dolgo zelenico iz rastlin, ki ne zahtevajo večjega vzdrževanja. Skratka, v načrtu je veliko »avstralskega sloga« in naprednih idej.
140 milijonov evrov
V prihodnjih mesecih bo treba pohiteti, saj je vseh 140 milijonov evrov državnega in deželnega denarja na voljo, čas za uresničitev načrta pa je omejen, je povedal generalni direktor bolnišniško-uni-verzitetnega podjetja Francesco Cobello. Dokončni načrt morajo predstaviti najpozneje do 15. julija letos (s podrobnostmi in izboljšavami k predhodnemu načrtu se bosta ukvarjali delovni skupini obeh bolnišnic), izvajalca pa morajo izbrati do 30. junija 2015. »V nasprotnem primeru financiranja ne bo,« je poudaril Cobello.
Deželna odbornica za zdravje Maria Sandra Telesca je izpostavila, da je predstavljeni načrt dobro izhodišče, »zdaj pa bo treba pospešiti in preprečiti birokratske zaplete, ki so tipični za javna de-
la v Italiji«. Direktor univerzitetnega oddelka za medicino in kirurgijo Roberto Di Lenarda je spomnil, da na Katinari združujejo tri funkcije, ki so med seboj tesno povezane: zdravstvena nego, raziskovanje ter didaktiko.
Generalni direktor bolnišnice Burlo Garofolo Mauro Melato je izpostavil, da je »polemik, ki so spremljale načrt o preselitvi te bolnice konec, rojeva pa se velika sinergija s Katinaro. Male bolnice iz Istrske ulice ne bo več, zdaj bo imel Burlo boljšo pozicijo in razvojne možnosti«. Z njim se je strinjal tržaški župan Roberto Coso-lini, ki je obenem dejal, da je katinarska bolnišnica po 30 letih potrebna posodobitve, novo zdravstveno središče pa lahko postane v prihodnosti referenčna točka na čezmejni ravni. (af)
FINANČNA STRAŽA - Ponarejeno blago
95 jopičev za ljudi v stiski
Večkrat poročamo o tem, kako imajo finančni stražniki in cariniki polne roke dela s preprečevanjem širjenja ponarejenega blaga. Občasno imajo te zgodbe tudi prijeten epilog.
Konec leta 2012 so proseški finančni stražniki preprečili goljufom, da bi na italijanski trg vnesli 95 zimskih jopičev znane blagovne znamke, ki pa je bila ponarejena. Šlo je za zelo draga oblačila, saj so finančni stražniki izračunali, da bi nepridipravi z njihovo prodajo zaslužili preko 70.000 evrov! Dokončne dokaze so
dobili po podrobni analizi identifikacijskih kod vsakega oblačila in ob posredovanju specialistov v boju proti ponarejenim blagovnim znamkam.
Finančni stražniki so sodstvu, ki je medtem obsodilo prekupčevalce, predlagali, da bi zaseženo blago podarili manj premožnim ljudem. Sodstvo je predlog sprejelo in odredilo, naj jopiče podarijo eni od tržaških neprofitnih organizacij, ki pomagajo ljudem v stiski. Proseški finančni stražniki so jim 95 oblačil izročili v teh dneh.
SKP: Za smrtno nesrečo v pristanišču ni kriva usoda
Za nedavno nezgodo v pristanišču, v kateri je izgubil življenje delavec, ni kriva usoda, temveč neurejene varnostne razmere, je prepričan pokrajinski tajnik Stranke komunistične prenove Peter Behrens. Tragedija pomeni opozorilo za vse tiste, ki so odgovorni za varnost na delovnih mestih. Dovolj je z divjimi privatizacijami in z gospodarsko politiko, ki stremi le po dobičku, je v tikovnem sporočilu napisal tajnik Komunistične prenove.
Biološka oporoka: zadovoljstvo stranke LES-SEL
Tržaški občinski odbor je kot znano v ponedeljek storil prvi korak na poti uvajanja t.i. biološke oporoke, saj je na predlog podžupanje Fabiane Martini odobril osnutek sklepa občinskega sveta, ki predvideva uvedbo t.i. »Dat« oz. službe za hranjenje vnaprejšnjih izjav občanov, ali želijo oz. ne želijo zdravljenja, ki naj stopi v veljavo v trenutku, ko ne bi bili več v stanju posredovati zdravnikom svojega mnenja. Koordinatorka stranke Levica, ekologija, svoboda Sabrina Morena je v tiskovnem sporočilu izrazila zadovoljstvo nad odobritvijo osnutka, ki so ga predlagali člani njene stranke. Spomnila je, da so to zahtevali mnogi občani in občanke, osnutek pa po drugi strani ne žali občutljivosti vernikov. Če bo dokončno odobren, se bo lahko vsakdo odločal po svoji vesti. Zato je koordinatorka zelo kritična do stališč tržaške škofije in njenega časopisa Vita Nuova, ki je v prejšnjih dneh napadel podžupanjo Martini. Predstavniki katoliškega sveta se očitno niso zavedli, da nismo več v srednjem veku, je zapisala Sabrina Morena: vero moramo obravnavati kot zasebno stvar, med ateisti in verniki pa mora vladati medsebojno spoštovanje.
Na Vejni danes poimenovanje ceste po Baden-Powellu
Danes ob 15.30 bodo cestni odsek, ki od Trbiške ceste v bližini openskih gasilcev pelje na Marijino svetišče na Vejni, poimenovali po ustanovitelju skavtov Siru Robertu Baden-Powellu, pri čemer bodo odkrili dvojezične table. Do poimenovanja prihaja na dan, ko se skavti po vsem svetu spominjajo svojega začetnika, ob tem pa bo v Trstu potekal deželni skavtski shod. V župni cerkvi sv. Terezije Deteta Jezusa v Ul. Manzoni bo ob 18. uri sv. maša v spomin na tiste, ki so skupaj prehodili del skavt-ske poti. Po maši bo v župnijskem domu družabnost.
Senator Francesco Russo danes o rimskih dogajanjih
Senator Demokratske stranke Francesco Russo bo danes ob 11. uri v kavarni San Marco predstavil svoja gledanja o zadnjih dogajanjih na italijanskem političnem prizorišču. Senator Russo sodi v ožji krog sodelavcev bivšega ministrskega predsednika Enrica Lette, zato seveda ni zadovoljen, kako je DS obravnavala Letto.
6
Sobota, 22. februarja 2014
TRST
/
opčine - Včeraj predstavitev ob prisotnosti kraljevega para
47. Kraški pust že trka na vrata
Kraljica Rwžca K'rwšca (Erika Bezin) in kralj Ludvik Fajn Besoffen (Daniel Radeti) slovesno vstopata v dvorano ZKB na Opčinah, kjer je bila sinoči predstavitev 47. Kraškega pusta
fotodamj@n
glasbena matica - Doživeta prireditev
Glasbeniki ob dnevu slovenske kulture
Učenci so se predstavili z deli 17 slovenskih skladateljev
V dvorani ZKB na Opčinah so sinoči predstavili 47. Kraški pust, ki bo svoj višek dosegel v soboto, 1. marca, ko se bodo ob 14.uri s Pikel-ca spustili prvi udeleženci pustne povorke. Spremljala jih bo tudi nova pustna dvojica z Opčin, od koder prihajajo zmagovalci lanske izvedbe.
Kraljevi par je sicer predstavitev deloma zamudil. Kraljica Rwžca K'rwšca (Erika Bezin) se je do poznega popoldneva mudila na Jamaiki, kralj Ludvik Fajn Besoffen (Daniel Radeti) pa je ob odsotnosti soproge čas preživljal za šankom. V simpatičnem skeču, kjer jih je posnela kar uradna kraljeva televizija, pa sta se takoj materializirala v dvorani banke. Ob njuni prisotnosti je lahko občinstvo prisluhnilo predstavitvi programa, ki se bo začel v četrtek pred picerijo Veto na Opčinah ob 18. uri. Takrat bo na vrsti žreb startne liste vozov in skupin. V petek bo v Prosvetnem domu čas za Morski pustni defile. Maske bo razveselil še nastop mlade domače glasbene skupine Hackers, Omar Marucelli in Evgen Ban pa bosta povezovala večer.
Sobotna povorka bo ob osmih vozovih in devetih skupinah gostila tudi zastavonosce iz Fornova Tara, z njimi bodo nastopili še godbi s Proseka in Trebč. Marucelliju in Banu se bo na dan povorke za mikrofonom pridružil Marko Sancin. Na svoj račun pa bodo lahko tudi letos prišli amaterski fotografi in prispevali k pustnemu extempore v priredbi krožka Fotovideo Trst 80. V Prosvetnem domu bo v pričakovanju razglasitve zmagovalcev še čas za dobro glasbo s skupino Munda Štajerci. Kioski SK Brdina, Mladinskega krožka Tabor in pevskega zbora KD Tabor pa obljubljajo tople jedi in okrepitev za vse okuse.
Ob predstavitvi letošnjega Kraškega pusta so prireditelji otvorili razstavo z naslovom Pustne norosti, ki so jo pripravili Marisa Dolce, Beti Starc in Aldo Usberghi. Njihovi posebni pustni izdelki bodo na ogled do 2. marca, ob delavnikih od 17. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 12.ure. (mar)
61. miljski pust - Včeraj predstavitev
Na čelu sprevoda voz skupine Trottola
Na čelu miljskega pustnega sprevoda bo letos voz skupine Trottola, za njim pa vozovi Bulli e Pupe, Bora, On-gia, Madrioi, Lampo, Bellezze Naturali in Brivido.
Spored 61. miljskega pusta so predstavili na včerajšnji tiskovni konferenci v dvorani Millo. Pustno razpoloženje bo preplavilo miljsko središče že v četrtek dopoldne, ko je predviden otroški sprevod, uradno odprtje pa bo ob 17. uri z »zelenjavnim plesom«, kateremu bodo sledili koncerti pustnih godb po miljskih ulicah. V petek dopoldne bodo na Marconijevem trgu skupinske igre za otroke, podobno bo popoldne, ko bo ples za najmlajše. Ob 16.30 bo v dvorani Roma koncert mladinskih glasbenih skupin,
ob 18. uri bo na trgu koncert bande On-gia, od 20. dalje pa ples. Tudi v soboto bodo imeli na trgu glavno besedo otroci, višek pustnega dogajanja pa bo v nedeljo, 2. marca, ob 13.15, ko bo po ulicah krenil 61. miljski sprevod, medtem ko bodo zmagovalce razglasili ob 18.30. Vsak večer bo, po 23. uri, ples v miljskem Palacarnevale.
V ponedeljek se bodo miljski pu-starji odpravili od hiše do hiše in prebivalcem zaželeli uspešno nadaljevanje leta, v torek popoldne in zvečer pa bo ponovno ples na Marconijevem trgu in okoliških ulicah. Pogreb bo kot običajno na pepelnično sredo (ob 15.30), zaključna slovesnost 61. pusta pa ob 19. uri pri Korošcih.
Glasbena matica prireja vsako leto ob slovenskem kulturnem prazniku koncert svojih učencev z naslovom »Glasbeniki ob dnevu slovenske kulture«. Letos se je koncert izjemoma odvijal v Gallusovi dvorani na sedežu šole v Rojanu.
Na zelo dobro obiskanem večeru so učenci predstavili izključno skladbe slovenskih avtorjev (kar 17 slovenskih skladateljev), med katerimi naj izpostavimo prvič izvedeno Na gugalnici nekdanjega profesorja Glasbene matice Staneta Maliča in pa krstno izvedbo Zima učenca Roka Dolenca, ki jo je tudi sam izvedel na klavirju. Raznolik program, ki so ga profesorji zelo skrbno izbrali, so kakovostno, zbrano in občuteno izvedli pianisti Selena Cososchi, Alja Furlan, Giacomo Turturiello, Marat Acquavita, Asja Ra-potec, Dana Tenze, Matej Jazbec, Sara Tence, Noemi Cre-sevich in Rok Dolenc, violinisti Blaž Petejan, Maša Kocijančič in Sanja Samez, flavtistka Tjaša De Luisa, klarinetist Anton Jazbec, pevki Katerina Kustrin in Valentina Sancin ter tolkalist Lorenzo Dari iz razredov prof. X. Brass, T. Hme-ljak, J. Kjuder, T. Ražem, C. Sedmach, E. Slama, M. Štoka, V. Terčelj, D. Veresova, I. Zanetti.
Posebnost večera je bila tudi predaja namenu novega klavirja. Kot je v svojem pozdravu izpostavil ravnatelj šole prof. Bogdan Kralj, je za kakovostno delo in rast šole pomembno imeti na razpolago tudi primerne in čim kvalitetnejše instrumente. Zato se je Glasbena matica letos odločila, da nekaj sredstev nameni nakupu prepotrebnih novih instrumentov. Tudi to je pripomoglo k uspehu večera, ki ga bodo učenci, starši in profesorji še dolgo ohranili v lepem spominu.
j/^ o' kraški pust 2014 - Mala vaška skupnost se pridno pripravlja na pustni podvig
^rS" .Merčani se bodo letos čez »bivšo« mejo
na Opčine pripeljali z vozom na vetrno energijo
Majhna, a dokaj dejavna merčanska vaška skupnost se bo letos že desetič udeležila Kraškega pusta. Na domačiji pri Godcu, ki je v prvi polovici prejšnjega stoletja slovela vse do Trsta kot gostilna Kariž, smo zmotili dokaj prijetno druščino domačinov. Med njimi je bil tudi vaški duhovni vodja Ivan Žiberna, ki je z ostalimi pustarji Ran-kom, Samom, Nadjo in Katjo pripravljal posebne dodatke k letošnjemu vozu.
Kot nam je dejal Samo, bodo tudi letos sledili tradiciji slovenske politične satire. Vsebina pa bo namreč veliko bolj ekološka, saj neutrudnim Mer-čanom ni jasno, zakaj se slovenska država toliko otepa postavitve vetrnih elektrarn oziroma zloglasnih vetrnic in še vedno podpira druge manj ekološke načine pridobivanja energije. V nenehni boj s termoelektrarno, ki sežiga ogromne količine fosilnih goriv, bodo stopili tudi domačini, pravzaprav kar merčevske domačije.
Skupino smo zmotili ravno pri oblikovanju posebnih kartonastih škatel, ki naj bi do Merč pripotovale kar iz Nemčije. Debeli karton so po dobro premišljenem vzorcu spremenili v majhne barvane hišice. Teh bo skupno 39, kot je hiš v Merčah. Tu pa se je med njimi že sprožila velika debata, saj je kar nekaj hiš zapuščenih. Merčani pa imajo odgovor za
vse, pa še iznajdljivi so. Samo je predlagal, naj se na nekaterih primerkih posebnih kostumov kar razglaša prodajo ali najem, saj je prepričan, da bo kašen »Openc« izkoristil priložnost.
Ob pokušnji domačih dobrot, med katerimi je slovel tudi domači kruh s čebulo, so nekateri resno prejeli za delo. Čaka jih še barvanje slabe polovice kar-tonastih hiš, nato pa še postavitev stiropornih kritin.
Merčanske priprave na pust se odvijajo še v drugih dveh delavnicah. V eni izmed njih se te dni postavlja poseben drog, kjer se bo zavrtela vetrna turbina. Če bo ta delovala tudi v primeru brezvetrja, Merčani še razmišljajo. Resnejšim dilemam najdejo pa takojšni odgovor. Na vprašanje, zakaj so edina vaška skupnost onstran bivše meje, ki že dalj časa vztraja na Kraškem pustu, enostavno odgovorijo, da se v drugih bližnjih vaseh ljudje premalo povezujejo. V Merčah pa še kar vztrajajo na številnih področjih. Ob pustu in sodelovanju na Kraški ohceti z volovsko vprego nam je Ivan Žiberna razkril, da letos načrtujejo tudi prenos mleka na Dunaj.
Čez teden dni pa se bodo morali zadovoljiti le s krajšim izletom do Opčin. Najprej se bodo predstavili občinstvu pred sežansko pošto, nato jih bo energija vetra pospremila še na osrednje dogajanje Kraškega pusta. (mar)
/
ŠPORT
Sobota, 22. februarja 2014
7
Vecchietova razstava Memorabilia bo na ogled do 30. marca
fotodamj@n
grado na Bienalu v Sarcellesu leta 2009. Leta 2004 je zmagal na mednarodnem natečaju za realizacijo mozaika pred Severno postajo v Gorici. V osemdesetih letih je vodil Galerijo Tržaške knjigarne v Trstu. Ob ume-
Poklon Curielu
Ob 69. obletnici smrti Eugenia Curiela bo delegacija ANPI-VZPI, ANED in ANPPIA v ponedeljek ob 10.30 položila venec pred njegovo obeležje v spominskem parku pri Sv. Justu. Člani in somišljeniki so vabljeni, da s svojo prisotnostjo potrdijo ideale, za katere je daroval svoje mlado življenje tržaški antifašist in partizan Eugenio Curiel.
Mešani zbor Postojna v gosteh v Nabrežini
Ob Dnevu slovenske kulture prireja SKD Igo Gruden Zborovski koncert z gostovanjem enega najboljših zborov Primorske. Na obisku v Nabrežini bo mešani pevski zbor Postojna, ki ga vodi Mirko Ferlan. Utrip postonjske kulture bo predstavila Silva Bajc. Začetek ob 17. uri.
Ogled Lokarjeve zbirke porcelanastih izdelkov
V Muzeju vzhodne umetnosti v palači Leo v Ul. S. Sebastiano 1 v Trstu bo še do 2. marca na ogled razstava »Krhki zakladi - Italijanski porcelan med Vzhodom in Evropo iz zbirke Vanje Lokarja«. Danes ob 16. uri bo na sporedu tudi voden ogled eksponatov v spremstvu zgodovinarke umetnosti Anne Krekic. Vodenje bo zastonjsko, saj bo na voljo vsem proti plačilu redne vstopnice.
Na Proseku komedija v italijanskem narečju
Jutri bo na odrskih deskah Kulturnega doma na Proseku (ob 17. uri) gostila gledališka skupina od Sv. Ivana s komedijo v italijanskem tržaškem narečju »Tre done un merca', quatro una fiera« (Tri ženske, tržnica, štiri, sejem), ki jo je napisala Giuliana Artico, zrežiral pa Giuliano Zannier. V ospredju bo ženski lik, podobna Goldonijevi Mirandolini, ki med delom v agrutirizmu ne more brez ljubezenskih avantur. Vstopnina za predstavo, ki jo zveza L'Armo-nia organizira v sodelovanju z Zadrugo Kulturni dom Prosek Kon-tovel, znaša 6 evrov.
MUZEJ REVOLTELLA - Ob razstavi Franka Vecchieta Memorabilia
Jutri klepet z umetnikom, v sredo predstavitev monografije
V	Muzeju Revoltella je tačas kot znano na ogled razstava Memorabilia, na kateri so zbrana številna dela tržaškega slikarja Franka Vecchieta. Jutri se bo na razstavi zaustavil tudi niz Kultura ponovno v središču -mesec slovenske kulture v mestu, ki ga prirejata Slovenski klub in Skupina/Gruppo 85. Njegovi organizatorji so se namreč odločili, da predzadnji dogodek niza posvetijo likovni umetnosti. Ob 11. uri je tako predviden voden ogled oziroma pogovor s Frankom Vecchietom, ki ga bo vodila kustosinja razstave Giulia Giorgi. Pogovor bo potekal v italijanskem jeziku (vstopnina v Muzej Revoltella znaša 5€). To bo priložnost, da po-bliže spoznamo življenje tega tržaškega Slovenca (1941), ki se je po maturi na slovenskem klasičnem liceju v Trstu vpisal na Višjo šolo za grafiko v Urbinu. Študij grafike je nato nadaljeval v Ljubljani, izpopolnjeval se je tudi v Benetkah in v Parizu. Za seboj ima številne samostojne razstave v Evropi in Ameriki, sodeloval je tudi na mnogih pomembnih mednarodnih razstavah. Med prejetimi nagradami gre omeniti nagrado Prešernovega sklada leta 1989 in na-
JUTRI NA OPČINAH
Eva Tomšič in duo Zari percussion
Jutri ob 18. uri se bodo v Prosvetnem domu na Opčinah nadaljevala Openska glasbena srečanja. Letošnja sezona je v znamenju mladih izvajalcev in tudi tokrat bo tako. Koncert bosta oblikovala harfistka Eva Tomšič in tolkalski duo Zari percussion, ki ga sestavljata Tržačana Alex Kuret in Denis Zupin.
Tomšičeva je igranje harfe začela na Glasbeni šoli Koper pri prof. Svetlani Lučki Joksic, glasbeno izobraževanje pa je nadaljevala na Umetniški gimnaziji Koper - glasbena smer pri prof. Anji Gaberc. Trenutno je študentka harfe na Kraljevem konservatoriju v Bruslju pri znameniti prof. Jani Bouškovi. Nastopila je že na veliko državnih in mednarodnih tekmovanjih in dosegla pet zlatih in eno srebrno plaketo. Med večje dosežke spadata uvrstitev v finale slovenskega izbora za evrovizijskega mladega glasbenika 2012, kjer je nastopila kot solistka s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, in absolutna zmaga v kategoriji brenkal na tekmovanju Svirel 2013. Sodelovala je že s številnimi simfoničnimi in pihalnimi orkestri pod taktirko domačih in tujih dirigentov. Ravno tako se je izpopolnjevala na številnih seminarjih, med drugim pri prof. Marie-Pierre Langlamet, prof. Patriziji Tassini in prof. Isabelle Perrin. Letos je bila povabljena kot ena izmed 24 harfistk iz celega sveta za nastop na Svetovnem harfističnem kongresu 2014 v Sydneyju, kjer bo nastopila v okviru programa Focus on Youth. Doslej je nastopila že v Sloveniji, Italiji, Franciji, Wale-su, Belgiji, na Hrvaškem in v Srbiji.
Zari percussion duo je nastal leta 2012. Duo koncertira v Italiji in v tujini. Leta 2013 je nastopil na mednarodnem tekmovanju Svi-rel v Sloveniji, kjer je osvojil absolutno prvo mesto in tri posebne nagrade, lani pa se je tudi odlično uvrstil na selekciji za nastop v veliki finale (Grand Prix) mednarodnega glasbenega turnirija, ki bo letos v Parizu. Duo Za-ri je lovoriko najboljšega osvojil tudi na tekmovanjih »Concorso nazionale di esecuzio-ne musicale citta di Piove di Sacco« in na tekmovanju »Concorso internazionale citta di Padova«, prejel pa je tudi prvo nagrado na tekmovanju »Premio nazionale delle arti 2013« v kategoriji tolkal. Lani je bil nagrajen tudi na mednarodnem tekmovanju Luigi Zanuccoli v kraju Sogliano al Rubicone in na četrti izvedbi tekmovanja »Concorso musicale citta di Firenze«, kjer je poleg prve nagrade prejel tudi odliko za najboljšo komorno zasedbo. Duo snema za RAI in Radio Koper.
V	obeh primerih gre torej za mlade, a že uspešne in uveljavljene glasbenike in kdor jim je že prisluhnil jutrišnji koncert nadvse priporoča.
Včeraj danes
Danes, SOBOTA, 22. februarja 2014
MARJETA
Sonce vzide ob 6.55 in zatone ob 17.41 - Dolžina dneva 10.46 - Luna vzide ob 0.38 in zatone ob 10.32.
Jutri, NEDELJA, 23. februarja 2014
MARTA
VREME VČERAJ: temperatura zraka 16 stopinj C, zračni tlak 1015 mb ustaljen, vlaga 85-odstotna, veter 5 km na uro severnik, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 11 stopinj C.
[I] Lekarne
Od ponedeljka, 17., do sobote, 22. februarja 2014: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Ul. Mazzini 43 - 040 631785, Ul. Fabio Severo 122 - 040 571088, Žavlje - Ul. Flavia 39/C - 040 232253, Fernetiči -040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Ul. Mazzini 43, Ul. Fabio Severo 122, Ul. Combi 17, Žavlje - Ul. Flavia 39/C, Fernetiči - 040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Combi 17 - 040 302800.
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo.
Mt Kino
tniški dejavnosti se posveča tudi didaktičnemu delu na Mednarodni grafični šoli v Benetkah in drugih umetnostnih šolah, doma in po svetu.
Ob pomembni Vecchietovi razstavi, ki bo v tržaškem muzeju Revoltella na ogled do 30. marca, je pri Založništvu tržaškega tiska izšla tudi monografija z naslovom Memorabilia. Gre za hommage umetniku, čigar ime je skozi čas bilo vedno vezano tudi na to založbo. Knjigo bodo predstavili v sredo, 26. februarja, ob 17.30. Na predstavitvi bodo ob Vecchietu prisotni urednik Andrej Furlan, ki je tudi avtor fotografij Vecchieto-vih objavljenih del, umetnostni zgodovinarki Nadja Zgonik in Federica Luser, ki sta prispevali spremni študiji, ter kustosinja Giu-lia Giorgi. Slednja je v monografijo dodala izčrpno biografijo Franka Vecchieta in seznam vseh njegovih dosedanjih osebnih in skupinskih razstav ter edicij.
Ob tej priložnosti bodo monografije na voljo s posebnim popustom, ljubitelji pa si bodo lahko izbrali monografijo z grafiko, ki jo je umetnik pripravil v omejenem številu.
AMBASCIATORI - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Sotto una buona stella«.
CINEMA DEI FABBRI - 16.00, 18.30, 21.00 »Voci nel buio«.
FELLINI - 15.00, 16.45 »Belle e Seba-stien«; 18.30, 20.30, 22.20 »Smetto quando voglio«.
GIOTTO MULTISALA 1 - 16.10, 18.30, 19.50, 21.00, 22.10 »12 anni schiavo«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.00, 17.45, 20.15, 22.15 »A proposito di Davis«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 15.50, 18.00 »I segreti di Osage County«.
KOPER - PLANET TUŠ - 14.00, 16.00 »Lego film 3D«; 15.00 »Lego film«; 14.20 »Pločevinko«; 17.00 »Divja salsa«; 18.20 »12 let suženj«; 15.20 »Ameriške prevare«; 19.50 »Batler«; 16.20, 18.00 »Justin Bieber: Believe«; 18.40 »Neskončna ljubezen«; 18.15, 20.20, 22.30 »Pompeji«; 15.50 »Purana na begu«; 14.40, 16.40 »Purana na begu 3D«; 21.20 »Robocop«; 17.40, 22.30 »Vampirska akademija«; 20.00 »Volk iz Wall Street«; 21.00 »Zimska pripoved«; 19.00, 20.45 »Varuhi zapuščine«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 15.50, 17.50, 20.00, 22.10 »Monuments Men«; 15.00, 16.45, 18.30, 20.30 »The Lego movie«; Dvorana 2: 15.30, 17.40, 19.50, 22.10 »Disney's saving Mr.Banks«; 17.50, 22.15 »Storia d'in-verno«; Dvorana 3: 15.50, 20.00, 22.10 »Lone Survivor«; Dvorana 4: 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Pompei«.
SUPER - 15.30, 17.00 »Khumba«; 18.30 »La grande bellezza«; 21.00 »The Wolf of Wall Street«.
THE SPACE CINEMA - 16.10, 18.50, 21.30 »12 anni schiavo«; 15.10, 15.50, 17.55, 19.50 »The Lego movie«; 22.00 »The Lego movie 3D«; 15.30, 20.00 »Pompei«; 17.45, 22.10 »Pompei 3D«; 15.50, 17.25, 20.00, 21.00, 22.15 »Sot-to una buona stella«; 15.00, 18.05, 19.40, 20.05 »Monuments Men«; 17.15, 19.40, 22.05 »Storia d'inverno«; 15.30, 17.40 »Belle & Sebastien«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 14.45, 16.30, 18.20 »The Lego movie«; 20.15, 22.10 »Sotto una buona stella«; Dvorana 2: 15.00, 18.00, 21.00 »12 anni schiavo«; Dvorana 3: 15.30, 17.30 »Sotto una buona stella«; 20.20 »The Lego movie 3D«; 22.15 »Storia d'inverno«; Dvorana 4: 15.15 »Belle & Se-
£Pogteßnv podjetje
mm
tfsuh^MO' II H|
ALABARDA
od leta 1999
na Opčinah, v Boljuncu, v Nabrežini, v Miljah, v Trstu
in na Istrski ulici nasproti pokopališča sv. Ane
Tel. 040 21 58 318
Nudimo prevoz pokojnika
24 ur na 24 Informacije: 392 7372323
bastien«; 17.10, 19.50, 22.10 »Monuments Men«; Dvorana 5: 15.45 »The Lego movie 3D«; 17.50, 20.00, 22.00 »Pompei«.
H Šolske vesti
JASLI V SLOVENSKEM DIJAŠKEM DOMU »Srečko Kosovel«: pričeli so se vpisi otrok od 1. do 3. leta za š.l. 2014/15. Info in vpisi v pisarni Dijaškega doma, Ul. Ginnastica 72, od pon. do pet., od 8. do 15. ure. Tel. 040573141.
OBČINA DOLINA sporoča, da bodo potekala, za š.l. 2014/15, vpisovanja v otroške občinske jasli v Dolini - slovenska in italijanska sekcija (Dolina št. 200) do petka, 28. februarja. Zainteresirane osebe bodo lahko, v spremstvu vzgojnega osebja, obiskale občinske jasli v Dolini ob torkih v mesecu februarju od 10. do 11. ure. Dodatne informacije in vpisni obrazci na www.sandorligo-dolina.it.
Naznanjamo žalostno vest, da nas je zapustil naš mož, oče, ded in praded
Bruno Rismondo
Od njega se bomo poslovili v ponedeljek, 24. februarja od 10.00 do 12. ure v ulici Costalunga.
Družina
Padriče, 22. februarja 2014
Pogrebno podjetje Alabarda
Dragi Marko, ob boleči izgubi očeta Bruna
izrekamo tebi, Borisu in mami Danici občuteno sožalje.
Prijatelji Robi, Andrej, Jožko, Stojan, Franko, David, Evgen, Egon, Iztok in Romeo
Zbogom, boter Bruno. Spomin nate bo ostal vedno v naših srcih.
Družine Manin in Spetič
Sočustvujemo z družino vsi pri Gaji
^ Zapustil nas je naš dragi
Umberto Alberti (Berto)
Žalostno vest sporočajo
sin Alessandro ter ostalo sorodstvo.
Od njega se bomo poslovili v ponedeljek, 24. februarja od 11.30 do 13. ure v ulici Costalunga. Sledil bo pokop ob 13.30 na pokopališču v Boljuncu.
Boljunec, 22. februarja 2014
Pogrebno podjetje Alabarda
Žalovanju se pridružujejo
sestra Milka, svakinja Klavdija, nečakinje z družinami in Sandro.
Z Aleksandrom sočustvujemo vsi pri AŠD Breg
8
Sobota, 22. februarja 2014
TRST
/
Društvo Finžgarjev dom in CPZ Sveti Jernej
vabita na
VEČER SLOVENSKE PESMI IN BESEDE
posvečen jubilantom, ki so zaznamovali kulturni utrip na Opčinah:
skladatelju Stanetu Maliču
pisatelju Alojzu Rebuli
zborom Vesela pomlad
Sodelujejo:
ŽPS in MlPS Vesela pomlad -vodi Andreja Štucin
Sopranistka Mojca Milič -klavirska spremljava Vinko Škerlavaj
MoPZ Sv. Jernej -vodi Walter Lo Nigro
MeCPZ Sv. Jernej -vodi Janko Ban
Mladinska igralska skupina Tamara Petaros -vodi Manica Maver
Slavnostni govor: prof. TATJANA ROJC
NOCOJ, 22. februarja ob 20h v Finžgarjevem domu
,*i Čestitke
M Izleti
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV v Trstu v sodelovanju s Kru.tom vabi v petek, 7. marca, ob praznovanju dneva žena na obisk Sejma cvetja in vrtnarstva v Porde-nonu. Na razpolago je še nekaj mest! Vpisovanje in informacije na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8, II. nad., tel. 040-360072.
Ü3 Obvestila

u
KULTURNO DRUŠTVO
kraški dom
vabi
Prešerno skupaj
v nedeljo, 23. februaija, ob 17. uri
v kulturni dom na Colu
na
Pesem prijateljstva
Program bodo oblikovali MePZ Logatec, Sežana in Repentabor.
Danes je prav krasen dan, ker FJONA in KARIN praznujeta rojstni dan! Komaj čakava z njima svečke na torti ugasniti in ves dan se veseliti. Vse najboljše jima želi družina vsa, najbolj pa seveda ... midva. Matija in Isabel.
NŠK - Oddelek za mlade bralce v Narodnem domu, Ul. Filzi 14, je odprt ob ponedeljkih in torkih, od 9. do 13. ure; ob sredah, četrtkih in petkih, od 14. do 18. ure. Vabljeni!
OPENSKA PUSTNA SKUPINA vabi vse pustarje, ki bi radi sodelovali s skupino na letošnjem Kraškem pustu, da se zglasijo v večernih urah v kletnih prostorih Prosvetnega doma.
AŠD SK BRDINA vabi člane, da se množično udeležijo tekme - pokal »Nova«, veljavne za Primorski smučarski pokal, ki bo v nedeljo, 23. februarja, v Forni di Sopra. Nadaljujejo se tudi tečaji smučanja, ob priliki bo možen avtobusni prevoz za člane društva v Forni di Sopra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke ESSO na Opčinah. Tel. št.: 335-5476663 (Vanja).
DELAVNICA O PREHRANI pri SKD Igo Gruden bo potekala v društvenih prostorih danes, 22. februarja, od 14. do 18. ure. Vodila jo bo Ica Krebar, avtorica knjige »Kuharica za dušo in telo«. Pojasnila in vpis na tel.: (00386) 40303578, mateja.sajna@gmail.com ali na tel.: 349-6483822 (Mileva).
ŠOLA ZIMSKEGA OBREZOVANJA: danes, 22. februarja. Informacije na sedežu zavoda Ad Formandum, Ul.
Ginnastica 72. Tel. 040-566360, ts@adformandum.org.
KRUT in Društvo slovenskih upokojencev v Trstu v sodelovanju s Co-munita di Sant'Egidio FVG vabijo v ponedeljek, 24. februarja, ob 17.30 na predstavitveno konferenco priročnika »Starostnik na svojem domu«, z Barbaro Fabro, ki je vodnik pripravila. Publikacija je koristen pripomoček za orientacijo med službami in pri spoznavanju možnosti, ki jih nudi tržaški teritorij starejšem. Konferenca se bo odvijala v italijanščini na sedežu krožka Kru.t, Ul. Cicerone 8, 2. nadstropje, Trst. Informacije in prijave (mesta so omejena) na tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it.
OB 69. OBLETNICI smrti Eugenia Curiela bo delegacija ANPI -VZPI, ANED in ANPPIA položila venec pred njegovo obeležje v Parku spomina pri sv. Justu, v ponedeljek, 24. februarja, ob 10.30, da s svojo prisotnostjo potrdijo ideale za katere je daroval svoje mlado življenje tržaški an-tifašist in partizan Eugenio Curiel.
MATEMATIKA ZA VSAKOGAR bo na sporedu v torek, 25. februarja, ob 17. uri v prostorih Slovenske prosvete, Ul. Donizetti 3. Vabljeni!
TPPZ P. TOMAŽIČ obvešča, da bo v torek, 25. februarja, ob 20.45 na sedežu na Padričah, redna pevska vaja.
SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, sklicuje redni občni zbor v sredo, 26. februarja, ob 19.30 v prvem in ob 20.00 v drugem sklicanju.
YEN - evropsko združenje mladinskih manjšinskih organizacij prihaja na sestanek v Trst. Organizatorji MOSP in Mladi SSK, vabijo vse mlade in po srcu mlade manjšince in večince ter vse kulturnike, ki jim je pri srcu vpetost naše manjšine v evropski prostor, da nas obiščete med 26. februarjem in 2. marcem v depandansu Lipa v Bazovici in da se udeležite uradnega odprtja in družabnega večera z našimi evropskimi gosti v četrtek, 27. februarja, ob 18.00 v gostilni v Bazovici. Kontakt: ylctrst@gmail.com, FB -stran TudiMiSmo YEN.
OBČINA DOLINA sporoča, da bo do petka, 28. februarja, možno predložiti prošnje za dodelitev denarnega prispevka za povračilo stroškov za nakup, v š.l. 2013-14, učbenikov / individualnih učnih pripomočkov / vozovnic za lokalni javni prevoz v tržaški pokrajini v korist šoloobveznih učencev (osnovne šole in nižjih srednjih šol in prvih dveh razredov višjih srednjih šol), s stalnim bivališčem v občini Dolina.
ODBOR KRAŠKEGA PUSTA obvešča, da na petkov pustni defile' »Morski svet« se lahko vpišejo vsi od 0 do 100 let preko spletne strani www.kraski-pust.org ali na dan prireditve, 28. februarja, od 18.30 do 19.30 v Prosvetnem domu.
SKLAD MITJA ČUK, v sodelovanju z Rdečim križem Slovenije, zbira denarna sredstva za pomoč družinam in posameznikom pri odpravljanju posledic snežne ujme z žledom. Denar zbiramo na sedežu Sklada Mitja Čuk, Proseška 131-133, do 28. februarja, od ponedeljka do petka, od 9. do 19. ure.
FOTOVI DEO TRST80 vabi na Foto Extempore za 47. Kraško pust na Opči-nah. Pravilnik na www.trst80.it ali informacije na tel. 0039-3294128363 (Marko).
SKD RDEČA ZVEZDA v sodelovanju z vaditeljem Janom, organizira tečaj yo-ge na Krasu. Lekcije se odvijajo v telovadnici osnovne šole v Saležu ob ponedeljkih in četrtkih od 18.30 do 19.45 in od 20.00 do 21.20. Vabljeni na sprostitev.
LJUDSKI DOM v Podlonjerju (Ul. Ma-saccio 24) vabi v ponedeljek, 3. marca, od 16. ure dalje, na otroško pustno rajanje.
SKD VIGRED vabi otroke na tradicionalno pustno rajanje, ki bo v ponedeljek, 3. marca, od 16.00 do 19.00 v spodnjih prostorih stavbe Albina Škerka v Šempolaju.
PUST V NAŠEM SPOMINU - v društvenem baru SKD France Prešeren n' G'rici v Boljuncu je do 4. marca na ogled razstava starih fotografij o pustu, ki so jo pripravile članice Skupine 35-55. Vabljeni.
IZREDNI OBČNI ZBOR SKD F. PREŠEREN: prvi sklic v torek, 11. marca, ob 20.00; drugi sklic v sredo, 12. marca, ob 20.30 v zgornjih prostorih občinskega gledališča Boljunec. Dnevni red: odobritev spremembe statuta.
MFU - Magna Fraternitas Universalis -Kulturni dom Dr. D. Ferriz - Olivares prireja telovadno uro za otroke od 6. do 12. leta v soboto, 15. marca, od 16.30 do 17.45 »Yoga telovadba: sprostitev in koncentracija« na sedežu, Ul. Mazzini 30, 3. nadstropje. Info: 0402602395.
MOSP IN SLOVENSKI KULTURNI KLUB razpisujeta ob prazniku slovenske kulture literarni natečaj (vezna nit so motivi iz del Alojza Rebule). Namenjen je mladim od 15. do 25. leta starosti. Pobudo bogati projekt s predavanji in delavnicami umetniškega pisanja in govora. Nagrajevanje zmagovalcev in recital njihovih del bo sredi aprila v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3.
13 Prireditve
FOTOVIDEO TRST80 vabi na ogled fotografske razstave »Zima« Radivoja Mosettija v gostilni v Zgoniku (Zgo-nik 3).
FINŽGARJEV DOM IN MCPZ SV. JERNEJ vabita na Večer slovenske pesmi in besede, ki bo danes, 22. februarja, ob 20.00 v Finžgarjevem domu na Opčinah. Posvečen bo jubilantom, ki so zaznamovali kulturni utrip na Opčinah: skladatelju Stanetu Maliču, pisatelju Alojzu Rebuli ter zborom Vesela pomlad. Govor: prof. Tatjana Rojc.
TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo danes, 22. februarja, ob 11. uri odhod avtobusa iz Padrič za nastop ob 70. letnici Kajuhove smrti v Velenju.
DRUŠTVO MARIJ KOGOJ vabi na proslavo ob dnevu slovenske kulture: »Veselo na pot od Narodnega doma do Marije Miot«. Slavnostna govornica je dr. Bogomila Kravos. Pri programu sodelujejo učenci Nižje srednje šole Sv. Cirila in Metoda od Sv. Ivana. Proslava bo v nedeljo, 23. februarja, v dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu v Trstu s pričetkom ob 17. uri.
KD KRAŠKI DOM - Prešerno skupaj vabi v nedeljo, 23. februarja, ob 17. uri v kulturni dom na Colu na Pesem prijateljstva. Program bodo oblikovali MePZ Logatec, Sežana in Repentabor.
KD RDEČA ZVEZDA vabi na ogled filma o pohodu »Od morja na Triglav 2013«, v nedeljo, 23. februarja, ob 17.30 v društvenih prostorih v Saležu.
L'ARMONIA IN ZADRUGA KULTURNI DOM PROSEK KONTOVEL bo predstavila gledališko komedijo v tržaškem narečju »Tre done un marca, quattro una fiera« v nedeljo, 23. februarja, ob 17. uri v kulturnem domu na Proseku.
MLADINSKI DOM BOLJUNEC vabi v nedeljo, 23. februarja, ob 17. uri na veseli nedeljski popoldan. Po ogledu dokumentarca o antičnem mestu Per-zepolis, bo nastopil rokohitrc Nejc Kravos. Vabljeni!
NA KRILIH... sopevci zbora Primorec
-	Tabor se spominjajo prijateljice Claudie Cotič z razstavo njenih slik in s pesmijo v nedeljo, 23. februarja, ob 17. uri v Ljudskem domu v Trebčah. Razstava bo odprta od 17. do 20. ure. Vabi SPD Krasje!
SKD TABOR - Prosvetni dom, Opčine
-	Openska glasbena srečanja: v nedeljo, 23. februarja, ob 18. uri Eva Tomšič (harfa) in Zari Percussion duo -Denis Zupin & Alex Kuret (tolkala).
VZPI-ANPI - SKD SLAVEC Ricmanje-Log vabita v nedeljo, 23. februarja, ob 18.00 v galerijo »Babna hiša« v Ri-cmanjih, na srečanje z domačinom Josipom Deponte. V dogodek nas bo pospremil krajši filmski posnetek in kulturni program.
DSI vabi v ponedeljek, 24. februarja, v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3, na večer s predstavniki študijskega centra za narodno spravo iz Ljubljane. Predstavili bodo tri nove publikacije. Začetek ob 20.30.
UMETNIŠKA ŠOLA UNINT, MFU -Magna Fraternitas Universalis, vabi v ponedeljek, 24. februarja, ob 17.30 na predavanje umetnika Leonarda Calva »Razumeti umetnost - od renesanse do sodobnikov (2. del)«. Knjigarna Centro Borsatti, Ul. Ponchielli 3, Trst.
KINOATELJE vabi v sredo, 26. fa-bruarja, na srečanje z nagrajenko Nagrade Darko Bratina. Poklon viziji, dokumentaristko Ruth Beckermann v kavarni San Marco ob 11. uri. Ob 20.30 bomo vrteli dokumentarni film Paper Bridge v Gledališču Miela.
NŠK - Oddelek za mlade bralce v Narodnem domu v Ul. Filzi 14 vabi na pravljično urico, ki bo v sredo, 26. februarja, ob 16.30 za otroke iz vrtca, ob 17.30 pa za osnovnošolce. Pravljico bo pripovedovala Biserka Cesar.
ZTT bo v sredo, 26. februarja, ob 17.30 v muzeju Revoltella v Trstu predstavila monografijo Memorabilia o Franku Vecchietu, ki je izšla ob istoimenski razstavi. Vabljeni!
NŠK - ODDELEK ZA MLADE BRALCE v Narodnem domu, Ul. Filzi 14, vabi na srečanje z mladinskim pisateljem Žigo X. Gombačem v četrtek, 27. februarja, ob 11.00.
SKD ŠKAMPERLE, Š.Z. BOR IN VZPI-ANPI vabijo na ogled razstave »Ko je umrl moj oče«. Odprta bo vsak dan od 9. do 21. ure, do 28. februarja.
SKLAD MITJA ČUK vabi na ogled razstave Jasne Merku' »Trine«, v Bam-bičevi galeriji na Opčinah. Urnik: od ponedeljka do petka, od 10. do 13. ure ter od 17. do 19. ure, do 28. februarja.
MFU - Magna Fraternitas Universalis -Kulturni dom Dr. D. Ferriz - Olivares prireja v četrtek, 6. marca, ob 17.30 »Bralni krožek«, tj. interaktivno srečanje z branjem odlomkov in medsebojno izmenjavo misli in razmišljanj na temo »Miti in skrivnosti Furlani-je Julijske krajine« z avtorico Gabriello Chmet, moderator dr. Guido Marot-ta, knjigarna Centro Borsatti, Ul. Ponchielli 3, Trst.
DRUGI KONCERT REVIJE KRAŠKIH PIHALNIH GODB v organizaciji ZSKD in JSKD ter v sodelovanju s SKD Lonjer-Katinara bo v nedeljo, 16. marca, ob 17. uri v Športno kulturnem centru v Lonjerju. Nastopajo GD Nabrežina (dir. Sergio Gratton), PO Breg (dir. Edvin Križmančič) in Brkinska godba 2000 (dir. Tomaž Škam-perle).
0 Mali oglasi
IŠČEM DELO kot pomočnica ostarelim osebam ali kot hišna pomočnica. Možnost premikanja z lastnim prevoznim sredstvom. Tel.: 333-4970923.
DAJEM V NAJEM stanovanje na Lo-njerski cesti, 2 sobi, kopalnica. Cena: 400,00 evrov mesečno. Tel.: 040576116.
GOSPA srednjih let, Slovenka s priporočili, išče delo kot pomočnica ali negovalka bolnih in ostarelih ljudi. Tel. št.: 331-1711096.
NA PROSEKU dajemo v najem stanovanje z veliko kuhinjo, dve veliki sobi, shramba, balkon in klet. Tel. št.: 040-251336 ali 333-2283256.
ODDAJAM V NAJEM samostojno hišo z vrtom pri Banih. Tel. št.: 3387121253.
POMAGAM PRI UČENJU in pisanju domačih nalog dijakom nižjih in višjih srednjih šol. Tel.: 345-9264496.
PRODAM 4 ALUMINIJASTA PLATIŠČA originalne bmw, mera 16, 5 lukenj, z gumami. Mere: 225-55-16. Cena: 200,00 evrov. Tel.: 348-5443289.
PRODAM diatonično harmoniko končan, uglasitev v do, fa, si bemolle, s tremi poltoni. Cena po dogovoru: Tel.: 00386-41554249 ali 340-4678850.
PRODAM zazidljivo parcelo v središču Boljunca. Tel.: 334-9438101.
Turistične kmetije
AGRITURIZEM ŠTOLFA SALEŽ 46 je odprt do 23. februarja.
Tel. 040-229439
KMEČKI TURIZEM RADETIC SI-DONJA v Medji vasi je odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih do 4. maja.
Tel. 040-208987
Id Osmice
DRUŽINA CORETTI je odprla osmico v Lonjerju. Toplo vabljeni. Tel. št.: 340-3814906.
DRUŽINA DEBELIS je odprla osmico na Kolonkovcu. Vabljeni! Tel.: 3473648603.
DRUŽINA MERLAK je odprla osmico v Ul. San Sabba 6, v bližini Rižarne. Toči belo in črno vino z domačim prigrizkom. Tel.: 329-8006516.
FRANC IN TOMAŽ sta v Mavhinjah odprla osmico. Vljudno vabljeni! Tel.: 040-299442.
IVAN PERNARČIČ ima odprto osmico v Vižovljah. Vabljeni! Tel.: 040-291498.
OSMICO sta odprla na cesti za Slivno Corrado in Roberta. Tel.: 3383515876.
OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medji vasi št. 14. Tel. 040-208553.
PRI DAVI DU v Samatorci št. 5 je odprta osmica. Vabljeni! Tel. št.: 040-229270.
Prispevki
V	spomin na prijatelja Renata Bulga-rellija darujeta Elda in Livio 20,00 evrov za AŠD Sokol.
V	zahvalo na lepo petje ob pogrebu naše drage Albine Caharija vd. Žužek darujeta družini Žužek in Bursich 100,00 evrov za mavhinjski cerkveni pevski zbor.
V	spomin na drago svakinjo Albino Ca-harija vd. Žužek daruje Milka Žužek Kralj 40,00 evrov za mavhinjski cerkveni pevski zbor.
V	spomin na Albino Caharija vd. Žužek daruje družina Doljak - Košuta 30,00 evrov za mavhinjski cerkveni pevski zbor.
V	spomin na Danielo Birsa in Silvano Regent daruje družina Širca Srečko 35,00 evrov za AIRC - Center za rakasta obolenja.
V	spomin na očeta Giovannija Ušaja daruje kmetija Ušaj Martin 50,00 evrov za Jus Nabrežina.
V	spomin na drago mamo Amalijo Co-ronica Crevatin daruje Združenje Triestebella 100,00 evrov za AGMEN FVG - Trst.
V	spomin na Marico Gruden - Rebula in Mirkota Budala darujeta Gabi in Mirko Antoni 50,00 evrov za SKD Vi-gred.
www.primorski.eu1
/
MNENJA, RUBRIKE
Četrtek, 20. februarja 2014
9
SLOVENIJA TA TEDEN
Na čelu
županske povorke
Darja Kocbek
Največji mesti v Sloveniji, Ljubljana in Maribor, imata župana, ki sta bila izvoljena kot nova obraza v politiki. Ljubljanski župan Zoran Jankovic, ki je glasove Ljubljančanov zbiral s svojo listo, je ljubljanski župan od jeseni 2006, mariborski Andrej Fištravec je bil izvoljen pred slabim letom dni na nadomestnih volitvah kot kandidat ene od vstajniških skupin, ki so z množičnimi protesti proti nesposobnim in skorumpiranim politikom izsilile odstop prejšnjega župana Franca Kan-glerja. Sociologa Fištravca je večina Mariborčanov spoznala šele na protestih, kjer je bil med govorniki, Jankovic je bil pred vstopom v politiko v Sloveniji znan kot nekdanji predsednik uprave Mercatorja, največje trgovske družbe v državi.
Danes sta z obtožbami o zlorabah obremenjena tako Jankovic kot Fištravec, razlika med njima je le v tem, da so kriminalisti proti Jankovicu že vložili kazenske ovadbe, in v zneskih denarja, ki naj bi jih uporabila v lastno korist.
Proti Zoranu Jankovicu so kriminalisti v zadnjih letih uvedli pet kazenskih postopkov. Iz časa, ko je vodil Mercator, preiskujejo domnevno zlorabo položaja pri nakupu zemljišča v Srbiji. Iz časa, ko je ljubljanski župan, ga bremenijo obtožbe o sumljivih transakcijah med Mestno občino Ljubljana in podjetji Grep, Baza Dante in KLM (katerega solastnik je Jankovic) pri gradnji športnega parka Stožice, ki je glavni projekt njegovega županovanja. V primeru Tri-tonis je Jankovic osumljen goljufije pri prodaji zemljišč na Vojkovi cesti v Ljubljani, pred kratkim pa so ga kriminalisti obiskali še zaradi sumov, da naj bi nezakonito zahteval pla-
čilo donacij v zameno za izpeljavo nekaterih projektov ljubljanske mestne občine.
Komisija za boj proti korupciji je pred letom dni objavila poročilo o nadzoru premoženja predsednikov parlamentarnih strank, v katerem je za Zorana Jankovica navedla, da je od leta 2004 večkrat in sistematično kršil protikorupcijsko zakonodajo. Od nastopa funkcije župana Ljubljane leta 2006je po ugotovitvah komisije na svoje bančne račune v Sloveniji prejel 2,99 milijona evrov, od tega približno 2,4 milijona evrov ni bilo povezanih z njegovim rednim osebnim dohodkom. Leta 2011 je bilo na Jankovicev osebni bančni račun nakazanih 208 tisoč evrov z naslova verižnih transakcij, ki so se začele v podjetju Grep, ki posluje z Mestno občino Ljubljana. Janko-vic komisiji izvora precejšnjega dela svojega premoženja ni znal pojasniti, sicer pa že ves čas vse obtožbe iz poročila zavrača.
Komisija ga je vzela pod drobnogled, ker se je v jeseni leta 2011 odločil vstopiti v državno politiko. Tik pred državnozborskimi volitvami je ustanovil stranko Pozitivna Slovenija in z njo zbral največ glasov. Tako je postal predsednik parlamentarne stranke. To funkcijo je moral lani, po poročilu KPK, prepustiti predsednici sedanje levosredinske vlade Alenki Bratušek.
Andrej Fištravec se je v tem tednu moral braniti očitkov o neupravičeni porabi denarja s službeno kreditno kartico. Z njo je julija lani v dveh mariborskih trgovinah kupil oblačila v vrednosti 320 evrov. Fištravec priznava, da je oblačila kupil, neprepričljiva pa so njegova pojasnila, zakaj jih ni plačal iz lastnega žepa. »To obleko smatram kot uniformo, saj sicer hodim okoli v kavbojkah in jopici. Mi-
slil sem, da če delavci, ki delajo na cesti, dobijo uniformo, to pripada tudi županu. Ko so mi strokovne službe pojasnile, da to ne gre, sem sprejel to dejstvo in oblačilo plačal z osebnega računa,« razlaga. Da je šlo za »napako«, mariborski župan utemeljuje tudi postavko za nakup avtomobila za 40.000 evrov v predlogu proračuna Mestne občine Maribor za letošnje leto. Tudi v tem primeru je bil nekdanji visokošolski učitelj in doktor znanosti Andrej Fištravec slabo obveščen, saj razlaga, da so ga na to postavko opozorili mediji.
Na prve obtožbe zaradi razmetavanja občinskega denarja je Andrej Fištravec sicer moral odgovarjati novembra lani, ko je s 23-člansko delegacijo odpotoval na Kitajsko. »Svet je velik, Slovenija je majhna. Denarja v Sloveniji ni, zato ga je treba iskati po svetu. Sam ne bo prišel k nam,« je obisk na Kitajskem opravičeval Fištravec.
Kot župana največjih občin sta Janko-vic in Fištravec tudi na čelu razmeroma dolgega seznama lokalnih veljakov, za katerimi se vlečejo repi različnih nerazčiščenih primerov, preiskav, ovadb ali tudi že kazenskih postopkov. Najmanj kakšna četrtina, čez palec, od dobrih dveh stotnij slovenskih županov (iz različnih strank ali neodvisnih) je v tovrstnih »težavah«. Fištravčev mariborski predhodnik Kangler je bil doslej edini, ki so ga občani prisilili k odstopu, pa še to, ker je bil premalo previden tudi pri poslu za opremljanje mesta s samodejnimi hitrostnimi radarji, s katerim je mislil odirati državljane. Zanimivo bo torej videti, koliko tako obremenjenih županov se bo na jesenskih lokalnih volitvah ponovno potegovalo za ta položaj, še bolj pa, koliko jih bo navzlic takšni prtljagi ponovno izvoljenih.
Prej do novice na naši spletni strani
www.primorski.eu
ljubljana - Do 14. aprila razstava o Planici
V fotografski objektiv ujeti planiški orli in najvažnejši dogodki
Šelhausov posnetek skakalcev na poti na vrh skakalnice
rosa
Na ljubljanskem gradu je na ogled fotografska razstava s katero želijo organizatorji obeležiti 80-letnico prve velike skakalnice v Planici. Predstavljen je izbor 67 fotografij iz fotografskih zbirk Muzeja novejše zgodovine Slovenije iz obdobja med 1934 in 1990. Na ogled postavljene dela skušajo predstaviti zgodovinski utrip Planice v omenjenem obdobju. Med drugim ponujajo poglede na skakalnice, konstruktorje, prostovoljce in skrbnike skakalnic. Prikazane so fotografije različnih tekmovanj, med njimi najznamenitejša prva tri svetovna prvenstva v smučarskih poletih v Planici iz let 1972, 1979 in 1985. Na fotografijah ne manjkajo domači in tuji trenerji, sodniki, razni funkcionarji, planiški delavci ter obiskovalci. Seveda pa je
osrednja pozornost namenjena znamenitim planiškim orlom. Naj omenimo le nekatera legendarna domača imena tega športa, Janez Polda, Jože Šlibar, Rudi Finžgar, , Marjan Pečar, Marjan Mesec, Ludvik Zajc, Bogdan Norčič, Miran Tepeš, Primož Ulaga, Matjaž Zupan, Matjaž Debelak in Franci Petek.
Kot avtorji fotografij se predstavljajo številni znani slovenski fotore-porterji z Edijem Šelhausom na čelu. Obiskovalci si lahko ogledajo še filmsko gradivo iz Arhiva Republike Slovenije, razstavi dobrodošel pridih humorja pa dodajo še karikature na temo planiških skokov umetnika Bine-ta Roglja, tudi nekdanjega uspešnega skakalca. Razstava je na ogled do 13. aprila. (RoŠa)
koroška - Razprava v zvezi z reformo deželne ustave
Ugledni pravniki v Tinjah pozvali koroške oblasti, da morajo v ustavi svoje mesto dobiti tudi Slovenci
»Nova koroška deželna ustava in udeležba slovenske narodne skupnosti« je bil naslov celodnevnega foruma pravnikov in politikov včeraj v Domu pro-svete v Tinjah. Prireditev, ki je močno odmevala v koroški javnosti, se je končala s pozivom zbrane srenje avstrijskih pravnikov, naj Koroška končno in uradno prizna dvojezičnost dežele in končno naj bi nova deželna ustava predvidevala, da slovenska narodna skupnost dobi možnost, da lahko svoje interese zastopa v vseh odločilnih organih dežele ter da se interesi manjšine upoštevajo tudi pri procesih političnega odločanja. V Ti-njah zbrani pravniki pri tem še posebej opozarjajo, da je umestitev koroških Slovencev v deželno ustavo, v kateri trenutno sploh niso omenjeni, nujno potrebna tako z vidika preteklosti dežele kot tudi dejstva, da je slovenska manjšina konstitutivni del prebivalstva dežele Koroške. V pozivu navedene točke pa naj bi bile tudi pomemben prispevek k ohranjanju identitete slovenske narodne skupnosti v deželi.
Uvodoma je na forumu najprej spregovoril referent za izobraževanje v tinjskem domu Martin Pandel, ki je poudaril, da Tinje s tem prispevajo svoj delež k nujno potrebni razpravi o novi deželni ustavi, deželni poslanec socialdemokratov v deželnem zboru Andreas Scherwitzl pa je kot zastopnik deželnega glavarja Petra Kaiserja številno publiko seznanil z dosedanjimi pripravami za deželno ustavo, ki jo hoče deželni zbor sprejeti morda še do konca letošnjega leta. Glede umestitve slovenske narodne skupnosti v novo deželno ustavo ni povedal nič konkretnega, je pa zagotovil, da bodo vzeli v pretres tudi mnenja uglednih pravnikov, ki so včeraj spregovorili v Tinjah. Nato pa so podali svoje poglede vrhunski avstrijski strokovnjaki za pravna in ustavna vprašanja, med njimi Gerhard Hafner, Karl Weber, Peter Pernthaler, Heinrich Neisser, Bernd-Christian Funk, Peter Bußjäger in tudi koroško-slovenski odvetnik Rudi Vouk, ki je navzočim in javnosti predstavil zahteve slovenske narodne skupnosti v zvezi z novo ko-
V Tinjah zbrana srenja avstrijskih pravnikov je na koncu foruma pozvala koroško deželno vlado, naj primerno umesti koroške Slovence v novo deželno ustavo
roško deželno ustavo. Iz referatov vseh je bilo razvidno, da za umestitev slovenske manjšine v novo deželno ustavo ni nobenih ovir ter da obstajajo celo velike možnosti, da se v novi ustavi dejansko upošteva slovenska manjšina in to ne le s splošnimi formulacijami, temveč tudi s konkretnimi členi.
Slovenski pravnik Rudi Vouk je v svojem referatu predstavil predlog Zbora narodnih predstavnikov Narodnega sveta koroških Slovencev, ki ga je pod njegovim vodstvom izdelala posebna skupina. Predlog predvideva tri nove odstavke v novi ustavi, v katerih naj bi dežela uradno priznala dvojezičnost na Koroškem, omogočila občinam in drugim uradom, da prostovoljno poskrbijo za več vidne dvojezičnosti in uporabo slovenščine kot uradnega jezika, ter da ustvari tudi pravna osnova za udeležbo slovenske narodne skupnosti v demokratčnih organih. »Koroški Slovenci se pri svo-
ji zahtevi lahko opiramo na dežele drugod v Evropi, kjer je umestitev etničnih in jezikovnih manjšin v ustavi že standard,« je poudaril Vouk.
Kot je znano, je pred letom dni izvoljena nova vladna koalicija na Koroškem, ki jo sestavljajo socialdemokrati, ljudska stranka in Zeleni, že pred volitvami napovedala tudi korenito reformo deželne ustave. Med drugim odpravili sistem strankarskega proporca v deželni vladi, ki bi ga nadomestili z večinskim, koalicijskim sistemom vladanja, v sklopu reforme pa naj bi - po zahtevi koroških Slovencev in tudi številnih uglednih pravnikov - prišlo tudi do umestitve slovenske narodne skupnosti in njenih pravic v deželno ustavo.
Vsi referati in razprava na včerajšnjem tinjskem forumi bodo objavljeni v posebnem zborniku, ki bo izšel jeseni letos. (il).
KOPER - Do 14. marca
Skulpture in fotografije Renza Possenellija
Na sedežu koprske Skupnosti Italijanov so včeraj odprli instalacijo tržaškega umetnika Renza Possenellija z naslovom O ljudeh in hišah. Večji del razstavnega prostora zavzemajo figure v naravni velikosti, na stenah pa so razstavljene črno-bele fotografije zapuščenih istrskih mest.
Figure v naravni velikosti, izrisane s črno in rdečo kredo ter modelirane v lesu, ujete v najlon in zavite v zapredek ostajajo, zaledenele v večnost. Moški in ženske, ki jih je Possenelli iz zgodovinskega sna obudil v življenje, so nemi, premagani (...). Opominjajo nas, da je bil čas tisti veliki kipar, ki je vodil umetnikovo roko, je ob instalaciji zapisala Cristina Lombardo. Da figuralna poseljenost v galerijskem prostoru ni naključna, ampak pričakovano premišljena premisa izvedbenega načrta umetniškega akta kot dela celostnega dejanja, pa opozarja Dejan Mehmedovič.
Possenelli se je rodil leta 1942 v Trstu, kjer živi in dela, s kiparje-njem v lesu, kamnu in sintetičnih materialih se ukvarja več kot 40 let. V začetku kariere je sodeloval na številnih skupinskih in samostojnih kiparskih razstavah, po 25 letih zatišja pa je v zadnjem času znova pričel razstavljati.
Razstava, ki jo prireja Skupnost Italijanov Santorio Santorio Koper v sodelovanju z izolsko Galerijo Insula, bo na ogled do 14. marca.
10
Sobota, 22. februarja 2014
KULTURA
/
ssg - Enodejanka Tržačana Enrica Luttmanna
Sen - o umetninah, varnostnikih in tatovih
Uspešna slovenska odčitava italijanskega gledališkega dela
Sodobni italijanski dramatik iz Trsta v odčitavi slovenskega gledališča, ki ne deluje ravno tik državne meje: zanimivi dogodek je bil ta četrtek na sporedu v tržaškem Kulturnem domu v sklopu Zelenega abonmajskega programa Slovenskega stalnega gledališča.
Prešernovo gledališče iz Kranja je namreč nastopilo z enodejanko Sen (Il sonno), porogljivim komično-absurd-nim gledališkim delom dramatika, scenarista in prevajalca Enrica Luttmanna, ki ga na rodni Trst še vedno marsikaj veže, čeprav že dolgo let ne živi več tukaj. Tržaška gledališča so postavila že več njegovih del: omenimo naj ravno Sen, ki ga je Stalno gledališče Furlanije Julijske krajine uprizorilo leta 2002, in dramo o življenju tržaškega boksarja Tiberia Mi-trija Fuori i secondi, s katerim je La Con-trada odprla sezono 2010-2011, medtem ko bo prihodnji teden v mali Bartolije-vi dvorani krstna uprizoritev njegove monodrame Una z Mario Grazio Plos. Kakorkoli že, v četrtek si je avtor v dvorani ogledal slovensko postavitev svojega dela in se verjetno ob njem zabaval skupaj z gledalci, ki jim je bila, po ploskanju in nasmejanih obrazih na koncu sodeč, predstava všeč.
Delo, ki ima podnaslov Delirij v enem dejanju, se v enem zamahu loteva marsikatere teme, denimo sodobne likovne umetnosti, za katero določeni predmet postane umetnina, če ga kot takega razglasijo umetnik sam ali pa kritik in galerist, zato postanejo umetnina spodnjice razobešene v umetnostni ga-
leriji in tudi človek, ki je zaspal na kavču pod njimi, če tako zatrdi kritik. Obenem predstava namiguje na umetnikov občutek lastne nerealnosti, na površnost odnosov med ljudmi, ko vsakdo govori, ne da bi se zavedal, ali sploh kaj pove, česar sogovorniki tudi ne zahtevajo.
Režiserka Mateja Koležnik je harmonično združila različne ravni predstave, med katere spada tudi element teatra v teatru. Učinkovito izstopa lahkotna absurdnost prikazane zgodbe in obenem so liki razpoznavno realistično oblikovani, vsak s komičnim pridihom: varnostnika in tatova, ki sta posrečeno ženska in moški, prva pritlehno prakti-
ljubljana - V sredo v Cankarjevem domu
Marko Letonja bo nastopil
z orkestrom iz Strasbourga
V sredo, 26. t.m., bo na odru Gallusove dvorane v Ljubljani gostil Filhar-monični orkester iz Strasbourga pod taktirko slovenskega dirigenta Marka Le-tonje. Orkester je bil ustanovljen l. 1855, zaradi svojega sedeža v Alzaciji je bil v teku zgodovine označen zdaj za nemški, zdaj za francoski orkester. Od l. 2012 je njegov glavni dirigent Marko Letonja, bivši vodja Orkestra Slovenske filharmonije in Simfoničnega orkestra in opere v Baslu. Trenutno je stalni gostujoči dirigent v Melbournu, lani pa je žel tudi veliko odobravanja v Dunajski državni operi z opero Pikova dama Petra Ilji-ča Čajkovskega, kamor so ga letos ponovno povabili za Hoffmannove pripovedke Jacquesa Offenbacha.
Napovedani program je posvečen glasbi prve polovice 19. stoletja. Večer se bo odprl s koncertno uverturo Rimski karneval op. 9 francoskega skladatelja Hectorja Berlioza. Skladba je nastala na podlagi odlomkov skladateljeve opere Benvenuto Cellini in je bila prvič izvedena l. 1844. Naslov je dobila zaradi povzemanja odlomkov iz pustne scene, ki jo karakterizirajo ritmi saltarella. Zaradi znanega uvodnega odseka z angleškim rogom, svoje živahnosti in ekstroverz-nosti je skladba zelo priljubljena in spektakularna. Francoska nit s pridihom tokrat poljske občutljivosti se bo nadaljevala v Prvem klavirskem koncertu v e-molu op. 11 Frederica Chopina. Delo je bilo objavljeno kot prvo, vendar je v resnici nastalo takoj po Drugem koncertu v f-molu l. 1830, ko se je Chopin poslavljal od rodne Poljske in odšel v Francijo. Kot večina sočasnih del gre za bra-vurozno skladbo s poudarjeno solistično
čna, medtem ko se drugi nekoliko precenjuje, igrata Vesna Slapar in Peter Mu-sevski; Matjaž Višnar je moški, ki je zaspal v galeriji, Vesna Jevnikar njegova naivna žena, Darja Reichman nekoliko histerična sama vase zaverovana slikarka, Borut Veselko in Miha Rodman sta zdravnik in sin, ki gledata predstavo v dvorani, iz katere stopi še zanesena umetnostna kritičarka, ki jo igra Vesna Pernarčič. Sceno je ustvaril Igor Kne-zovic, dognane kostume Alan Hranitelj. V slovenščino je besedilo prevedel Janko Petrovec, ki je sam v nekaterih italijanskih ponovitvah igral varnostnika in tatu. (bov)
TOMIZZEV DUH
knjiga - Od Idrije do Nediže
Paranormalno danes ali svet duhov nekoč
Knjiga z naslovom »Od Idrije do Nediže - Miti Fiabe e leggende del Friuli sto-rico«, ki jo je uredila Ada Tomasetig, izdala pa videmska založba Chiandetti, predstavlja obsežen nabor 578 ljudskih zgodb tega najbolj zahodnega etničnega slovenskega prostora. Dasiravno, kot v spremni besedi ugotavlja že jezikoslovka Liliana Spo-nozzi Monai, so bile podobne zgodbe prvič zbrane že davnega leta 1873, izpod peresa takratnega priznanega poljsko-ruske-ga raziskovalca Jana Boudoina de Courte-naya, med kasnejšimi zbiratelji ljudskega izročila pa velja omeniti vsaj še Milka Mati-čeva, pa tako celostnega popisa zgodb, legend in pripovedk iz območja Nadiških dolin in Rezije, kot smo jih priča z delom Ade Tomasetig, še nismo bili deležni.
V pripovedkah se nam izrisuje t.i. mi-krozgodovinsko razumevanje družbene realnosti, ob tem pa nam ponudijo vpogled v svet sobivanja živih in mrtvih oziroma uvid v skrivnostni svet duhov narave. Starodavne zgodbe praviloma spregovorijo o vsem tistem, kar danes razumemo pod oznako pa-ranormalno. Ponovno obudijo in v ta svet prikličejo čudežna, mestoma strašljiva bitja kot so: krivapete ali krevjapete, duhovi ali du-huovi, razna strašila, spirite ter fantasme, škrate, orkule, balavantare, beledante, vied-mance ... V nekaterih zgodbah se pojavijo tudi dobro poznani junak, kot je Kralj Matjaž, ali malce manj poznani, kot npr. Lint-ver ali kraljica iz Landarske jame. Številne izmed njih izpričujejo perečo socialno problematiko, ki se ilustrativno kaže, bodisi v trpkem ponekod celo krutem odnosu do revščine in umiranja ali pa v zasmehovanju
»Boljši je naš Jurek kot domači burek«
Milan Rakovac
Marko Letonja
vlogo in šibko orkestralno spremljavo. Z virtuoznimi in izredno spevnimi odseki se bo spopadel ameriški enfant prodige Kit Armstrong (letnik 1992), po izobrazbi pianist, skladatelj in matematik. Iz klavirja in kompozicije je diplomiral na Kraljevi akademiji za glasbo v Londonu, iz matematike magistriral na Univerzi Pierra in Marie Curie v Parizu, trenutno pa svoj glasbeni talent in bistri um izpopolnjuje pri cenjenem pianistu Alfredu Brendlu.
Večer bo sklenila znamenita Beethovnova Sedma simfonija v A-duru op. 92. Prvič je bila izvedena l. 1813 na dobrodelnem koncertu na Dunaju z orkestrom najboljših glasbenikov tistega časa. Naj omenimo, da je prvo violino igral Beethovnov tesni sodelavec slovenskih korenin Ignaz Schuppanzigh. Zivahni in ostinatni plesni ritmi karak-terizirajo in poganjajo skladbo, tako da jo je Richard Wagner v svojem spisu Umetniško delo prihodnosti krstil za »apoteozo plesa«.
Sara Zupančič
V Sočiju padajo kolajne, v Kijevu granate. V Sarajevu 1984. triumf olimpijskega duha, 2014. demonstracije obupanega ljudstva. Od latinske formule »kruha in iger« so današnjim vladarajem ostale le igre. Kruha je vse manj. Ali pa ga sploh ni. So igre dovolj za človeka? Slovenija ima ta hip sedem olimpijskih medalj, toda, ali to lahko drži pokonci nacijo, družbo, državo? Hrvaški nauk: Ivica Kostelic je letos v Sočiju le srebrn, še včeraj pa sta brat in sestra Ivica&Janica hrvaška čustva držala na visoki temperaturi in narod zasipala z zlatom, srebrom in bronom.
Ah, Sarajevo 1984: Jure Fanko je v veleslalomu za Slovenijo in Jugoslavijo osvojil prvo medaljo na zimskih olimpijadah sploh. Navdušeni Sarajevčani so nosili transparente »Više volimo našeg Jureka nego domaceg bu-reka«. Trideset let kasneje Sarajevo enako strastno vihti transparente »Ski-nite kravate, dajte nam plate!« (Sleci-te kravate, dajte nam plače).
Tina Maze dvakrat zlata v Sočiju, Tina-kot-Prešeren? Kot Jančar? Kot Kučan, Drnovšek? Kot Laibach? Sem velik ljubitelj športa, še vedno brcam nogomet, smučam tudi, še danes vsta-nem ob zori in buljim v TV, če boksa Kličko, kot nekoč Cassius Clay (Mohammad Ali) ... Son sportivo mi, e basta! Po Zagrebu veselo vogan bičikle-tu, co muoj, una »bianchi« con lo stem-ma reale, ča ima vec lit nego ja ki hi iman punu guzicu - bičikleta je dar ve-
likega kampiona našega Istrijana Cvit-ka Bilica, che'l iera come Fausto Copi
0	Gino Bartali per noi altri kad bi vuon
1	Valenčič i Levačič vuogali zguorun priko Vršiča, pa Varšava-Berlin-Prag, e tutto quanto!
Tudi vloga športnikov v zgodovini ni majhna, starejši se bodo morda spomnili, kako je 1948. neofašistični atentator v prsi ustrelil Palmira Tol-giattija, njegovo življenje je viselo na nitki, v celi Italiji so izbruhnile demonstracije, vsepovsod nemiri, spopadi s policijo, mrtvi, ranjeni, Italija je bila na robu državljanske vojne. Potem pa je Gino Bartali osvojil Tour de France in veselje je premagalo bes in strah in željo po maščevanju ...
To je bila Italija, od te in takšne civilne, humanistične, državljanske, levičarske Italije tudi danes ostaja veliko. Kaj pa mi? Slovenija, Hrvaška, Srbija, Makedonija, Črna Gora? Kosovo? Bosna in Hercegovina? Kako daleč je olimpijsko leto 2014 od olimpijskega leta 1984? Hm, takrat smo se res približali Italiji: kupiš kavbojke in mor-tadelo, na Kontovelu poješ tripe&po-lenta, gledaš narodnega heroja Jureta Franka in misliš, da Tito ni umrl. Prosim? Potem se treseš na Škofijah, strah te je carinikov in potiš se pod tremi Arbiter srajcami, dvema Nachmias suknjičema in Godina jakno: imate kaj za prijavit, jaaa, pol kile kafeta, svečke za fičota, drobnjarije ... Če te Cerber ne ocarini, greš naravnost k Tinetu v Se-
želje po kopičenju bogastva - pa naj si gre za skrivanje denarja in nakita pred dediči ali pa za skrivno premikanje mejnikov, na sicer pregovorno obubožanih gruntih.
V delu od Idrije do Nediže smo priča prikazu bogastva ljudskega pripovednega izročila, ki se ga lahko odkrižamo kot običajno praznoverje, beremo na način, ki nas po-bližje seznani s svetom naših prednikov, psihoanalitični pristop pa nam na stežaj odpira vrata v še vedno skrivnostni svet nezavednega, ki nenazadnje sooblikuje naša (za)vedenja, čustva in mišljenja.
Vse zgodbe so zapisane v izvirnem slo-vensko-beneškem narečju in pospremljene z italijanskem prevodom. Fotografije je prispeval Graziano Podrecca, ilustracije pa so delo Giacinta Iussa.
RobiŠabec
čo na dimljenega lososa, juho iz kozic in škampe na žaru .
Toda, bodimo pošteni: ko najboljši hrvaški sinovi demokratično napovedujejo, da si bodo danes (in ne 1990!) pripeli priponke z napisom »Prej nam NI bilo bolje« imajo morda prav. Morda danes vsi nastopamo v So-čiju in se v divjem spustu vozimo iz blagostanja v bedo, v biatlonu pa streljamo v žive tarče?
Nemara je Sarajevo 2014 bolj realno od Sarjeva 1984. In če prej ni bilo bolje, saj če bi bilo bolje, zakaj ni trajalo? Bolje je bilo in je danes slabše nam, ljudem, ki smo živeli od svojega dela, sedaj pa od dela komaj živimo.
Petnajstletni Rečan mi potoži: Učiteljica verouka mu je dala enko, ker je na vprašanje, kaj je molitev, odgovoril: izguba časa. Sprašuje me o pomenu športa, o vlogi človeka v zgodovini in politiki, o partizanih, Titu, Leninu ... Borna, mu rečem, vse te zgodbe so out, če pa hočeš iz zgodovine potegniti kaj koristnega za danes, treniraj atletiko, veslanje, nogomet. Če ti šport ne diši, beri. Beri Bakunina in Kropotkina, beri Krležo in Cankarja, morda pri njih najdeš uporaben nauk. Tebe in tvojo generacijo čaka težka naloga popraviti tisto, kar smo tvoji dedje in očetje zapravili. Veš, naša junaka in vzornika sta bila Štukelj in Cerar. Kar je dobro, a za življenje - premalo. Ni kruha od iger, kruha daje znanje, delo in upor. Sedaj je čas upora.
/
ITALIJA, SVET
Sobota, 22. februarja 2014
1 1
rim - Renzi na Kvirinalu predstavil ekipo ministrov, ki bo danes prisegla
Polovica žensk v najmlajši vladi v zgodovini Italije doslej
RIM - Voditelj Demokratske stranke Matteo Renzi je sinoči po ve-čurnem srečanju z italijanskim predsednikom Giorgiom Napolitanom tudi formalno sprejel mandat za sestavo italijanske vlade.
Napolitanu je predstavil svojo ministrsko ekipo, kot premier pa bo zaprisegel že danes dopoldne.»Matteo Renzi je sprejel mandat za sestavo nove italijanske vlade,« je po skoraj treh urah pogovorov sporočil tiskovni predstavnik italijanskega predsednika. Pogovori med Renzijem in Napolitanom o potencialnih ministrih so se precej zavlekli, vsekakor so trajali dlje, kot so pričakovali politični opazovalci.
»Zavedam se odgovornosti, občutljivosti in izredne časti, ki izhaja iz oblikovanja vlade, sposobne prinesti upanje,« je novinarjem po srečanju dejal Renzi. »Storil bom vse, kar je mogoče, da si prislužim zaupanje poslancev, senatorjev in milijonov Italijanov, ki čakajo na to vlado, da zagotovi konkretne odgovore,« je poudaril.
Renzi je sestavil vitko vlado z zgolj 16 člani, kar je pet manj kot doslej. Polovico ministrske ekipe sestavljajo ženske, kar je prvič v zgodovini države. Ključno mesto gospodarskega in finančnega ministra sicer prevzema mo-
Pogovori med Renzijem in Napolitanom o potencialnih ministrih so se precej zavlekli, vsekakor so trajali dlje, kot so pričakovali politični opazovalci.
ansa
ški, strokovnjak in glavni ekonomist pri Organizaciji za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) Pier Carlo Pa-doan. Notranji minister bo ostal Angelino Alfano, ki je s svojo Novo desno sredino tudi podprl Renzijevo vlado. Bo pa Alfano izgubil mesto podpredsednika vlade.
Nekoliko nepričakovano vladno ekipo zapušča zunanja ministrica Emma Bonino. Nasledila jo bo Federica Mogherini, poslanka Demokratske stranke in strokovnjakinja za zadeve EU. Bosta pa v vladi ostala minister za infrastrukturo Maurizio Lupi ter zdravstvena ministrica Beatrice Lo-
renzin. Dosedanji minister za okolje Andrea Orlando bo presedlal na vrh pravosodnega ministrstva, njegov resor (okolje) pa prevzema Gianluca Gallet-ti. Doslej minister za stike s parlamentom Dario Franceschinibo v Renzije-vi vladi minister za kulturo, ministrica za izobraževanje bo postala vodite-
ljica koalicijske stranke Državljanska izbira Stefania Giannini. Ministrica za obrambo bo Roberta Pinotti, resor ekonomskega razvoja pa bo pokrivala Federica Guidi. Kmetijsko ministrstvo prevzema Maurizio Martina, minister za delo in socialne politike pa bo Giuliano Poletti.
Poleg navedenih bodo še trije ministri brez listnice in sicer bo Maria Elena Boschi vodila resor za reforme in odnose s parlamentom. Ministrica za poenostavitev in javno upravo bo Marianna Madia, ministrstvo za dežele pa bo prevzela Maria Carmela Lanzetta.
Renzi bo s svojimi ministri, kot so sporočili iz predsednikovega urada, prisegel danes ob 11.30, prihodnji teden pa bi naj sledilo glasovanje o njegovi vladi v parlamentu. Renzi bo postal s svojimi 39 leti najmlajši predsednik v zgodovini italijanske republike.
Berlusconi je včeraj takoj zafrk-nil Renzija, češ, da ima večino v svoji stranki, ne ap tudi v parlamentu. Nichi Vendola je dejal, da se je tresla gora in rodila miš, obenem pa je izrazil upanje, da mu bo delo Renzije-ve vlade omogočilo, da si bo glede enje premislil.
kijev - Dogovor med predsednikom Janukovičem in predstavniki opozicije, predvideva vrnitev k ustavi iz leta 2004
Podpisan sporazum o končanju krize
ukrajina - Tržačan Claudio Grbec živi v mestu Lugansk
»Evropska neodločnost zelo razočarala Ukrajince«
Predsednik Janukovič in predstavniki opozicije ob podpisu dogovora
ansa
KIJEV - Ukrajinski predsednik Viktor Janukovič in opozicijski voditelji so včeraj podpisali dogovor o končanju krize, ki je državo pripeljala na rob državljanske vojne. Ukrajinski parlament je že izglasoval vrnitev k ustavi iz leta 2004, ki omejuje predsednikova pooblastila. Sporazum, ki predvideva ustavne spremembe, oblikovanje vlade narodne enotnosti in predčasne predsedniške volitve, so v Modri dvorani predsedniške palače podpisali predsednik Janukovič ter opozicijski voditelji Vi-talij Kličko, Arsenij Jacenjuk in Oleg Tjagnibok.
Podpisu so prisostvovali tudi posredniki Evropske unije, ki so sodelovali pri pogajanjih, odposlanca ruskega predsednika Vladimirja Putina pa ni bilo. Sporazum so pred tem dosegli na maratonskih pogajanjih med Janukovičem in voditelji opozicije, na katerih so sodelovali tudi posredniki EU in Putinov odposlanec, varuh človekovih pravic Vladimir Lukin.
Janukovič je že dopoldne sporočil, da je z opozicijo dosegel dogovor o končanju več mesecev trajajoče krize v državi. V uradu ukrajinskega predsednika so ob tem napovedali, da bodo sporazum podpisali že ob 12. uri po krajevnem času, a se to ni zgodilo. Še preden je opozicija potrdila dogovor s predsednikom, je Januko-vič že tudi sporočil, da je sprožil postopke za predčasne predsedniške volitve, za vrnitev ustave iz leta 2004 ter oblikovanje vlade narodne enotnosti, kar so bile glavne zahteve opozicije in protestnikov. Sporazum predvideva tudi preiskavo nasilnih dejanj, ki bo potekala pod skupnim nadzorom oblasti, opozicije in Sveta Evrope. Ja-nukovič pa je še obljubil, da ukrajinsko vodstvo ne bo razglasilo izrednih razmer.
Obe strani sta se poleg tega zavezali k prekinitvi nasilja ter k amnestiji doslej aretiranih protestnikov. Protestniki so obljubili umik iz zasedenih javnih stavb ter predajo nezakonitega orožja, vlada pa je pristal, da bo oborožene sile odslej uporabljala izključno za varovanje javnih poslopij.
V najhujšem nasilju od začetka krize v Ukrajini novembra lani je bilo v četrtek ubitih najmanj 60 ljudi. Policisti so proti protestnikom na osrednjem kijevskem trgu uporabili strelno orožje, s streh pa naj bi nanje streljali tudi ostrostrelci.
Kljub dogovoru med oblastjo in opozicijo pa radikalna gibanja napovedujejo nadaljevanje »nacionalne revolucije«. Kot so poudarili v skupini Desni sektor, zahtevajo odstop Janukoviča, česar pa dogovor ne omenja. Z bojem bodo zato nadaljevali. (STA)
TRST - Claudio Grbec je kemik, ki je bil dolgo let zaposlen na liceju Franceta Prešerna v Trstu. Po upokojitvi se je preselil v Ukrajino, dejansko živi med Trsom in Luganskom.
Kdaj ste se preselili v Ukrajino?
Pred 13 leti sem spoznal Ukrajinko, s katero sva si dopisovala in potem sva si skupaj ogledala Kijev. Potem sem obiskal skoraj vso Ukrajino, predvsem zahodni del z Lvovom, polotok Krim in vzhodni del z Luganskom, kamor sem se preselil, ko sem se upokojil. Kot prevajalec sem skoraj 10 let sodeloval z raziskovalnim inštitutom ISDEE, ki se je ukvarjal s politiko in gospodarstvom v vzhodnih evropskih državah. Za Tržačana Sergia Vecchija, ki je delal v strukturi EU v Bruslju in pripravljal obširno študijo o Ukrajini, pa sem zbiral politično-ekonomske članke.
Kakšen je Lugansk?
Je blizu ruske meje, skoraj tisoč kilometrov jugovzhodno od Kijeva. Po velikosti je primerljiv s Trstom, a je središče dvomilijonske oblasti (regije). V tem industrijskem mestu so jeklarne, na desetine premogovnikov, orožarska industrija, tekstilne tovarne. Nekoč so tu proizvajali lokomotive za vso Sovjetsko zvezo. Na podeželju so žito, krompir, sadje, zelenjava in sončnice. Prebivalci so skoraj vsi ruskega izvora in doma govorijo samo rusko. Šole so večinoma dvojezične, na univerzah pa je učni jezik pretežno ukrajinski.
Ukrajina je močno razdeljena in iz tega izhajajo sedanji nemiri. Razlogi pa ni-
Claudio Grbec
so samo jezikovne, temveč predvsem ekonomske narave. Težka industrija in premogovniki vzhodnih regij so povezani z Rusijo, zahodni Ukrajinci (predvsem vi-sokokvalificirana mladina) pa vidijo velike možnosti zaposlitve in zaslužka z vstopom v EU.
Sklepam, da kijevski nemiri niso dosegli »ruskega« Luganska.
Protesti so predvsem v Kijevu, na Majdanu je veliko aktivistov iz zahodnih regij. V vzhodni Ukrajini je mirnejše, ker je prebivalstvo večinoma solidarno z vlado in varnostnimi organi. Krvavih spopadov je manj, do njih prihaja le med privrženci ene in druge strani.
Kako gledate na dramatično stopnjevanje nasilja v zadnjem tednu?
Prebivalci zahodnih regij, posredno pa tudi EU in ZDA, podpirajo (tudi fi-
nančno) upornike, prebivalci vzhodnih regij pa pošiljajo proti upornikom svoje pristaše (in jih tudi bogato plačujejo). Mrtvi in ranjeni niso samo rezultat krute in brezobzirne represije vladnih sil (in bolj ali manj prikritih ruskih svetovalcev), ampak tudi spopadov med izurjenimi in oboroženimi ekstremisti z obeh strani. V teh mesecih so bili poleg aktivistov prizadeti tudi predstavniki medijev ter zdravstveno osebje, ki je nudilo pomoč ranjenim.
Kakšno je trenutno razpoloženje med prebivalci?
So prizadeti, ker se bo položaj v vsakem primeru precej spremenil - tudi po dogovorih, ki so jih sklenili v teh urah. Verjetno bodo potrebni nova pogajanja, sprememba vlade, nove volitve, pogovori med EU, ZDA in Rusijo. Novi spopadi in žrtve niso izključeni.
V teh dneh letijo kritike tudi na EU. Kaj pravijo v Ukrajini?
Da bi se morda lahko vse to preprečilo, ko bi EU odločneje zagovarjala ukrajinska proevropska stališča. Zdaj je dokaj pozno in škoda ne bo povrnjena. EU ni ugodila niti skromni zahtevi Ukrajincev po odprtem vizumskem režimu in njihovi želji po ekonomski pomoči. Rusija je pokazala večjo pripravljenost, da pomaga Ukrajini. Jasno je, da ima EU svoje notranje težave, za Evropejce pa Ukrajina ni ravno del Evrope. ZDA se bolj izpostavljajo in ponujajo pomoč. Nad sedanjimi stališči EU so Ukrajinci (in jaz z njimi) globoko razočarani.
Aljoša Fonda
TRST	Sobota, 22. februarja 2014
APrimorski
r	dnevnik
ow
n ° ki
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu
SOVODNJE - Srečanje županov treh slovenskih občin
Reforma krajevnih uprav: kako se primerno opremiti?
V življenju slovenske narodne skupnosti v Italiji odigravajo pomembno vlogo, poleg seveda njenih organizaciji, tudi slovenske občine, ki dajejo skupnosti možnost, da se ukvarja s prostorskim načrtovanjem in da odloča o usodi ozemlja, na katerem živi. Glede tega deželna uprava Furlanije Julijske krajine pripravlja reformo krajevnih uprav oz. občin, o kateri se pravzaprav ne ve še nič jasnega, lahko pa prinese za slovenske občine kar neprijetne novosti, kot npr. ukinitev oz. združitev z drugimi, večjimi občinami oz. podrejenost le-tem z odvzemom dela pristojnosti. Zato bi bilo pametno, da bi slovenske občine začele same razmišljati o možnem povezovanju ter združevanju oz. racionalizaciji večjih služb in storitev. V ta namen je včeraj dopoldne na sovodenj-skem županstvu steklo prvo srečanje županov občin Doberdob, Sovodnje in Šte-verjan Paola Vizintina, Alenke Florenin in Franke Padovan, ki so jih spremljali še nekateri odborniki iz doberdobske in šte-verjanske občine ter občinski tajnik v teh dveh občinah Riccardo Masoni.
Vsi župani so pozitivno ocenili srečanje, na katerem se pravzaprav niso lotili konkretnih aspektov možnega povezovanja oz. sodelovanja, saj se vsem trem izteka mandat in se bodo morale s tem ukvarjati prihodnje uprave, ki pa bodo lahko že računale na določeno gradivo in smernice. Možnosti je več, od združevanja npr. tajništev, tehničnih uradov oz. računovodstva, pri čemer bi vsaka občina ohranila svoj matični urad, do povezovanja v t.i. zvezo občin idr.. Pri tem je bil do-berdobski župan Vizintin mnenja, da ne bi bilo zgrešeno razmišljati tudi o ustanovitvi velike kraške občine, ki bi združevala
Župani treh občin so bili v precejšnjem sozvočju, s konkretnimi rešitvami pa se bodo morale ukvarjati naslednje uprave, saj se sedanjim izteka mandat
bumbaca
dosedanje slovenske občine na tržaškem in goriškem Krasu, saj mora povezovanje sloneti na ozemeljski, družbeni, kulturni, jezikovni, zgodovinski in gospodarski homogenosti, brez katere je težko združevati občine. Tako bi dobili močno enoto, ki bi povezovala ozemlje, kjer živi slovenska narodna skupnost, pravi Vizintin, ki je drugače zelo zaskrbljen glede snujoče se deželne reforme krajevnih uprav, s katero slovenske občine tvegajo izginotje oz. priključitev ali podrejenost večjim občinam, kot so Trst, Tržič in Gorica, na to nevarnost pa politiki prevečkrat pozabljajo.
Pri vsem tem je treba delati premišljeno ter se informirati pri tistih upravah, ki povezovanje oz. združevanje storitev že izvajajo, je menila sovodenjska županja Flo-reninova, ki je bolj skeptična glede ustanovitve zveze občin, saj gre za upravno telo, ki zahteva tudi neko »nadstrukturo«, kar
pa ni najbolj praktično. Predstavniki treh občin so po njenih besedah tudi razmišljali o vprašanju spoštovanja zaščitnega zakona v luči novih zakonskih določil o krajevnih upravah, po katerih morajo občinske uprave proizvajati veliko dokumentacije, ki zahteva prevod v slovenščino, kar pa je za trenutne občinske prevajalce prevelik zalogaj. Poleg tistega, kar je napisano, pa je treba paziti predvsem na tisto, kar ni napisano, da ne pride do omejevanja pristojnosti, pravi Floreninova, ki opozarja, da deželna uprava lahko uvede novosti tudi na drugih področjih, npr. pri oblikovanju prostorskih načrtov, kjer bi manjše občine lahko prisilili v obvezno pridobivanje mnenja večjih občin.
Za števerjansko županjo Padovano-vo je bil storjen prvi korak, prav njena občina pa bi bila v slučaju, ko bi bilo predvideno združevanje občin, v kočljivem položaju: z doberdobsko in sovodenjsko ob-
čino namreč ni ozemeljske povezanosti in bi se morala združevati z bližnjimi občinami, kot sta npr. Gorica ali Krmin, medtem ko je prvenstvena naloga ta, da se povezovanje išče s slovenskimi občinami. Zato so hoteli tudi vedeti, kaj mislita župana Doberdoba in Sovodenj, s katerima je bila Padovanova glede tega na včerajšnjem srečanju v sozvočju. Seveda konkretnih odločitev včeraj ni bilo, navsezadnje tudi ni še znano, kakšne vrste reformo bo oblikovala deželna uprava: konkretno se bodo morali s tem ukvarjati upravitelji, ki bodo vodili doberdobsko, sovodenjsko in šte-verjansko občino po upravnih volitvah, do katerih bi moralo priti letos. Medtem ko se lahko zgodi, da bosta v Sovodnjah in Šte-verjanu še naprej županovali Floreninova in Padovanova, pa se Vizintinu izteka že drugi mandat in ne more več kandidirati, zato bo morebitno povezovanje stvar njegovega naslednika oz. naslednice. (iž)
GORICA - Raziskava odbora Unicef
Okrog 150 malčkov neprimerno oblečenih
Velika večina mladih in otrok se dobro počuti, okrog 117 pa jih živi v stiski
117 otrok in mladih na Goriškem skoraj gotovo živi v stiski, za drugih 250 pa obstaja dvom. To je rezultat raziskave o dobrem počutju otrok in mladih v goriški pokrajini, ki jo je v prvih mesecih leta 2012 izvedel goriški pokrajinski odbor Unicef v sodelovanju s Pokrajino Gorica, krajevnim Rdečim križem, škofijsko Karitas, Pokrajinskim šolskim uradom in zavodom Isig ter z doprinosom vzgojiteljev, učiteljev in profesorjev krajevnih šol, župnij ter športnih in glasbenih društev.
Iz raziskave izhaja, da v vrtcih in šolah na Goriškem ni velikega števila primerov materialne stiske, saj se z leto sooča 2,17 odstotka osnovnošolcev, dvom pa obstaja za 3,42 odstotka niž-ješolcev in 5,12 odstotka dijakov prvega bienija višje srednje šole. Avtorji pri tem med drugim opozarjajo, da je približno 1,5 odstotka (150 otrok), ki obiskujejo vrtec, neprimerno oblečenih za dotični letni čas, pri čemer se postavlja vprašanje, ali do tega prihaja zaradi gmotne stiske ali pa zaradi nepozornosti staršev. Okoli pet odstotkov le-teh pa teži k pretiranim zahtevam o šolskem uspehu lastnih otrok, medtem ko kakih šest odstotkov staršev glede tega zahteva malo ali nič.
Le manjše število otrok živi v stiski
Bolj pogoste so težave na polju čustev in odnosov, ki jih mladi izrazijo z napadalnostjo, uničevanjem in osamitvijo, kar naj bi bilo bolj razvidno predvsem v bieniju na tehničnih in poklicnih šolah. Zato bi bilo treba preveriti, ali so otroci in mladi, ki imajo tovrstne težave, tudi isti, za katere se je ugotovilo, da živijo v gmotni stiski oz. so zanemarjeni. Če bi to dokazali, bi bil to pokazatelj, da gmotna stiska in pomanjkanje ne vplivata samo na fizično dobro počutje otrok in mladih, ampak tudi na socialno plat in občutek neprimernosti v določenem okolju, kar lahko privede tudi do samo-osamitve in marginalizacije.
TRŽIČ - V okviru projekta Poti miru
V teku letošnjega leta ureditev območja kote 85 o sobnem podjetništvu
Doma je imel revolver
V	okolici Nove Gorice so policisti v četrtek med hišno preiskavo zasegli orožje. 61-letni moški je doma hranil revolver znamke RG s pripadajočimi naboji. Na poziv policistov je pištolo izročil sam. Nalog za hišno preiskavo je izdalo novogoriško okrajno sodišče. Policisti bodo zoper moškega uvedli hitri postopek zaradi kršitve zakona o orožju. (km)
Bili so brez dokumentov
Štirje kitajski državljani so v četrtkovih večernih urah vstopili v Slovenijo brez ustreznih listin. Vozilo znamke BMW, v katerem so sedeli 24-letni voznik in trije sopotniki, stari 31, 46 in 43 let - vsi kitajski državljani, so v Šempetru pri Gorici prestregli policisti novogoriške policijske postaje za izravnalne ukrepe. Zaradi kršitve določil Zakona o tujcih so policisti trem potnikom v avtomobilu izrekli globo z izdajo plačilnega naloga, 31-letna oseba pa je ustrezne listine imela. (km)
Seja EZTS v Gorici
V	dvorani goriškega občinskega sveta bo v ponedeljek, 24. februarja, potekala seja skupščine Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje EZTS GO. Člani skupščine bodo na seji, ki se bo začela ob 11. uri, obravnavali več točk: na dnevnem redu so potrditev zapisnika prejšnje seje, potrditev zaključnega računa za leto 2013 in potrditev proračuna za leto 2014.
Začenja se Komigo baby
V	Kulturnem domu v Gorici se danes ob 16.30 začenja niz gledaliških predstav za otroke, ki so mu njegovi prireditelji dali naslov »Komigo baby 2014 -Mama, očka...gremo v gledališče!«. Uvodna predstava bo Grimova »Mo-tovilčica«, v kateri nastopata Boštjan Štorman in Lucija Čirovič.
Kam pluje naš šport?
V	Kulturnem domu v Gorici bo v sredo, 26. februarja, ob 18.30 okrogla miza o športu v zamejstvu »Kam pluje naš šport«. Sodelovala bosta profesorja Andrej Vremec in Ivan Peterlin, predsednik ZSŠDI-ja, povezoval bo Albert Voncina.
Z urejanjem strelskih jarkov in položajev so na dobri poti
Dela za ureditev spominskega območja kote 85 v tematskem parku prve svetovne vojne v Tržiču so na dobri poti, da se zaključijo v teku letošnjega leta. Dela, ki potekajo v okviru čezmejnega projekta Poti miru, izvaja družba Agraria Isontina iz Gorice na podlagi načrta arhitekta Silva Stoka, ki predvideva vzdrževanje in obnovo gozdnih površin območja ter čiščenje in urejanje odseka tamkajšnjih strelskih jarkov, kar bo stalo 30.421 evrov. Občina Tržič je doslej, brez del v okviru projekta Poti miru, poskrbela za obnovo približno 2400 metrov strelskih jarkov in položajev ter 3,5 kilometra poti, z deli v okviru projekta Poti miru pa bodo uredili dodatnih 375 m strelskih jarkov in kilometer poti.
RRA severne Primorske vabi na delavnico »Možnosti, priložnosti in oblike financiranja socialnega podjetništva«, ki bo v torek, 25. februarja, ob uri v stekleni dvorani novogoriškega županstva (Trg Edvarda Kardelja 1). Namen delavnice je opredelitev razpoložljivih finančnih instrumentov, ki lahko prispevajo k povečanju novih ekonomskih aktivnosti. Poudarek bo na prednosti financiranja tovrstnih aktivnosti z vidika gospodarstva, predstavljeni pa bodo tudi primeri dobrih praks socialnih podjetij v občini Benetke ter oblike in strukture financiranja.
/
GORIŠKI PROSTOR
Četrtek, 20. februarja 2014 1 5

GORICA-TRŽIČ - Prenova Kinemaxov
Lepša in udobnejša
Zamenjava sedežev, novi zasloni in razsvetljava - Porast števila obiskovalcev
Široki, udobni in elegantni sedeži iz rdečega žameta, popolnoma prenovljena razsvetljava z led žarnicami, nov visoko tehnološki avdio sistem: vse to krasi tretjo dvorano goriškega Kinemaxa, ki je dejansko doživela popolno prenovo in kjer bodo prihodnji teden namestili še nov zaslon, tla pa pokrili s tapisomom. Tako prenovljena dvorana bo namesto prejšnjih 68 imela 62 sedežev, ki so širši in udobnejši, v njej pa bodo ponujali predvsem kakovostno avtorsko filmsko produkcijo.
Lepotilni posegi v multikinu na goriškem Travniku se torej nadaljujejo, saj bodo kmalu olepšali tudi ostali dve dvorani in preddverje, kjer bodo med drugim namestili nova 50-pal-
čna zaslona. Prav tako se nadaljujejo tudi posegi v tržiškem Kinemaxu, kjer v nekaterih dvoranah načrtujejo namestitev novih sedežev in tapisoma ter izboljšanje razsvetljave ob vstopu v dvorane, kar bi morali dokončati do marca letos, v septembru pa bi morali v četrti in peti dvorani namestiti tudi udobnejše sedeže.
Pri družbi Transmedia, ki upravlja oba Kinemaxa, želijo nadaljevati z lepotilnimi posegi, tudi v zahvalo občinstvu, ki tudi narašča: če sta med 1. januarjem in 19. februarjem 2013 oba kina zabeležila 38.449 obiskov (v Tržiču 28.465 in v Gorici 9.984), je v istem obdobju letos obiskov bilo 44.942 (v Tržiču 32.775, v Gorici pa 12.167), se pravi 6493 obiskov več kot lani.
Novi sedeži v dvorani 3
GORICA - Brezžični internet
Guglielmo se širi
Omrežje bo pokrivalo trga Cavour in Sv. Antona, postajo in županstvo
Goriško brezžično internetno omrežje Guglielmo se širi. Spomeniško varstvo je goriški občini izdalo dovoljenje, na podlagi katerega bo v območje delovanja brezplačne wi-fi povezave vključila tudi odsek Verdijevega korza med ljudskim vrtom in pokrito tržnico, Trg Cavour, Trg Sv. Antona, železniško postajo, belo dvorano goriškega županstva in pritličje palače županstva. »Dela se bodo začela že v ponedeljek, 24. februarja,« je z zadovoljstvom napovedal goriški občinski svetnik Fabrizio Oreti, ki mu je župan Ettore Romoli zaupal nalogo, da pobliže sledi razvoju projekta brezžične internetne povezave v mestu. Zanj se je občinska uprava zavzela že pred nekaj leti, ko so z omrežjem Guglielmo pokrili Ulico Garibaldi, Ulico Mazzini, Travnik in območje okrog županstva. Nato so
uporabo wi-fi povezave omogočili na delu Korza Italia in Korza Verdi, v Raštelu, v Ulici Oberdan, Nunski ulici, mali dvorani Verdijevega gledališča in centru Punto gio-vani, kmalu pa bo brezplačno »deskanje« mogoče še v drugih krajih. Povezava z Wi-Fi omrežjem goriške občine je enostavna. Vsi, ki se želijo povezati preko prenosnega računalnika, mobilnega telefona in drugih naprav, bodo morali vnesti uporabniško ime in geslo, še pred tem pa bodo morali posredovali številko mobilnega telefona. Najprej je treba s prenosnim računalnikom ali drugo napravo poiskati Wi-Fi omrežje, ki se imenuje Guglielmo. Nato se pokaže stran, na kateri je treba vtipkati številko mo-bitela in kodo »Goriziawifi«. Kmalu zatem uporabnik prejme SMS sporočilo, v katerem sta navedena geslo in uporabniško ime.
Z Igorjem Pisonom (na desni) se je pogovarjal David Bandelj (ob njem) bumbaca
ŠTMAVER - Voz društva Sabotin
Pustarje je letos privlačila Indija
Pri stavbi bivše osnovne šole v Štmavru mrzlično poteka gradnja pustnega voza, s katerim namerava društvo Sabo-tin tudi letos nastopiti na raznih sprevodih na Goriškem in Tržaškem. Štmaver-ci, ki so v preteklosti s svojimi stvaritvami večkrat segli po najvišjih pustnih lovorikah, želijo tudi tokrat presenetiti člane žirij in zabavati gledalce. »Upamo, da nam bo uspelo,« se nadeja Adrijan Feri, član društva Sabotin in eden izmed mladih graditeljev štmavrskega voza, ki bo posvečen rastočemu ekonomskemu in kulturnemu vplivu Indije na svetovni sceni. »S pripravami smo začeli pred meseci. Oktobra smo
imeli že prve skice, nato pa smo se lotili gradnje. Prejšnji mesec je delo potekalo počasi, saj je cilj, ki smo si ga zastavili, dokaj zahteven, zdaj pa nam gre hitreje od rok,« pravi Feri, po katerem sodeluje pri gradnji okrog 20 ljudi, medtem ko se bo sprevodov udeležilo bistveno višje število pu-starjev. »Samo odraslih je čez sto,« pravi Feri in dodaja, da se te dni zaključuje tudi priprava kostumov, ki jih skupina deklet šiva pod vodstvom Irene Valentinčič. Prvega sprevoda se bo voz društva Sabotin udeležil že jutri v Gorici, nastopili pa bodo tudi na Opčinah, v Sovodnjah, v Tržiču in na (morebitnih) drugih povorkah. (Ale)
GORICA - V Katoliški knjigarni srečanje z Igorjem Pisonom
»Zasilni izhodi« je knjiga,
iz katere veje tržaško vzdušje
Knjiga z naslovom »Zasilni izhodi« je izšla lansko leto pri založbi Mladika. Ob prisotnosti avtorja Igorja Pisona iz Trsta so jo predstavili v (izjemoma) sredo zjutraj v Katoliški knjigarni v sklopu »srečanj ob kavi«, ki se nadaljujejo po krajšem premoru.
V knjigi je zbrana piščeva kratka proza, iz katere, zlasti v zavesti zunanjih opazovalcev/bralcev, veje tržaško vzdušje, tudi če mesto ni na nobeni strani zapisano s svojim imenom. Nasprotno pa se Tržačani tega ne zavedajo, saj menijo, da bi se dogajanja lahko odvijala kjerkoli drugje. Med poslušanjem kratkega prebranega odlomka, v katerem nastopajoča oseba stopi v kavarno, naroči skodelico črne kave in jo posreba z vsemi značilnimi gibalnimi odtenki, se podpisani kronist, prav zaradi svojega tržaškega izvora in nekajletne kavarniške izkušnje v mladostnih letih, nagiba k zaznavi, da imajo prav prvi. Takšen obred je značilen le v Trstu, kjer je odnos do kave primerljiv s tistim, ki ga imajo Neapeljčani.
Z Igorjem Pisonom se je, pred posegom tudi nekaterih drugih od desetine prisotnih, pogovarjal David Bandelj. Z vrstnikom iz mlajše generacije ustvarjalcev - Pison tudi režira in slika - sta se usmerila v nekaj jezikovnih dilem, kot je tista, katera je čustvena verbalna ali pisna govorica v primerih dvojezičnih pesnikov in pisateljev. Gost je menil, da je nad določeno ravnjo izražanja težko biti povsem kakovostno dvojezičen. Nekaterih odtenkov psiholoških stanj ni mogoče povedati ali napisati drugače kot v jeziku, ki smo mu vselej pravili materinščina, pri sedanjih družinskih dinamikah pa povezava med materjo in besednim izražanjem ni tako absolutno usodna. Lirika ni, ali pa je izredno težko prevedljiva.
Tudi pojavnosti leporečja in nasprotno nepravilne uporabe ali izgovorjave slovenskih besed, stavkov in daljših besedil niso, ali ne smejo biti strogo opredeljene. Dogaja se, da doživljamo osrednjeslovenske »okope« kot preveč monopolistične, saj se lahko tudi obrobje po svoje sočno in izbrano javno izpostavlja. To seveda ne sme, dodajamo, biti opravičilo za vse kalke in trditve, češ tudi narečja bogatijo celovito ponudbo slovenščine. Marsikaj se pretihota-plja kot narečno svežino, v resnici pa je v povedanem ali napisanem - na primer na spletnih straneh - 40/50 odstotkov italijanskega besedišča.
K predstavitvi avtorja bolj kot knjige je sodila napoved prihodnjih načrtov. Claudio Magris ga je pozval, naj predela njegovo »Donavo« v gledališko besedilo za italijansko gledališče na Reki. Tržaška ustvarjalna srenja pripravlja nekaj v zvezi s 100-letnico prve svetovne vojne, a pojavljajo se še nedorečenosti, kako naj projekt izzveni zunaj običajne retorike. Srednjeročno pa pride verjetno na vrsto roman ... (a.r.)
Med gradnjo voza v Štmavru bumbaca
RUPA - Danes
Tovarna Kemica vabi na obisk
Kemica prireja dan odprtih vrat. Tovarno, ki v Ulici Bratov Rusjan v Rupi proizvaja lepila in lepilne trakove, lahko ob tej priložnosti obiščejo vsi zainteresirani občani, vabilo pa je seveda namenjeno zlasti domačinom in tistim, ki jih skrbijo morebitni škodljivi učinki proizvodnih dejavnosti na okolje in zdravje. Pobuda bo potekala danes, 22. februarja, na predlog sovodenjske občinske uprave.
Tovarna bo odprta za javnost med 9. in 13. uro. Sprejem in voden ogled prostorov proizvodnega obrata bo trajal do 11.30, nakar bodo predstavniki družbe spregovorili o podjetju in njegovih proizvodih. Sledili bodo pozdravi županje, generalnega direktorja podjetja Kemica Italija in lastnika podjetja Kemica, ob zaključku je predvidena pogostitev. Dogodka se bodo udeležili tudi predstavnike pokrajinske uprave. Na dan odprtih vrat so v prvi vrsti vabljeni občani bližnjih vasi Ru-pa in Peč, dobrodošli pa bodo prav vsi, ki jih zanima pobliže spoznati delovanje ene izmed redkih še delujočih tovarn v neposredni bližini glavnega mesta goriške pokrajine.
1 4 Četrtek, 20. februarja 2014
GORIŠKI PROSTOR
/
nova gorica - Občina vendarle sprejela vse formalnosti o urejanju urbanih vrtov
Vrtičkarji naj bi začeli kopati aprila
Tudi neurejene vrtičke ob potoku Koren bodo uredili
k.m.
Potem ko so konec januarja novogo-riški mestni svetniki sprejeli odlok o urejanju in oddajanju urbanih vrtov v zakup, so minuli teden sprejeli še pravilnik, ki določa pogoje za urejanje in oddajo. Tako so sedaj urejene še zadnje formalnosti, ki so manjkale do uresničitve leto dni stare ideje o tem, da bi občina meščanom omogočila urejanje vrtičkov. Po napovedih župana Mateja Arčona naj bi bila zemljišča urejena in na voljo do konca marca. V omenjenem pravilniku so svetniki določili cene za najem, območje in velikost urbanih vrtov, izgled lop za shranjevanje orodja in podobno. Za mesečno uporabo neopremljenega urbanega vrta bo treba odšteti 10 centov, za opremljen gospodinjski vrt od 20 do 30 centov, za opremljen bivalni vrt pa 40 centov - pri vseh cenah gre za mesečni najem kvadratnega metra. Poleg tega bodo najemni-
ki dolžni plačevati še sorazmeren del obratovalnih stroškov in stroškov rednega vzdrževanja, sem sodijo elektrika, voda, odvoz odpadkov in vzdrževanje objektov. Za ureditev prvega dela vrtičkov v bližini objekta novogoriške policije ima občina že podpisano pogodbo s podjetjem Mestne storitve. Župan obljublja, da bodo zemljišča pripravljena do konca marca. »V tem času bo objavljen tudi razpis za najem v skladu s sprejetim pravilnikom,« dodaja župan, ki si želi, da bi projekt uspel, kar bi bila dodatna spodbuda za urejanje vrtičkov tudi na drugih predvidenih lokacijah v mestu, predvsem pa da bi uredili obstoječe vrtičke. »Meni osebno so najbolj moteči vrtički ob Kornu, ki so dejansko neurejeni in tam je naša naloga, da bomo letos zadeve tudi pogodbeno uredili z najemniki ter da jih v kasnejši fazi tudi urbanistično uredimo in postavimo jasna pravila,« pojasnjuje župan, ki zagotavlja, da obstoječih obdelovalcev vrtičkov ne podijo, temveč da želijo z njimi urediti dosedanje stihijsko stanje. Nekateri namreč najemnine plačujejo, drugi ne, pa tudi videz teh vrtičkov je vse prej kot urejen. Na omenjeni razpis, ki naj bi bil objavljen kmalu, se lahko prijavijo občani no-vogoriške mestne občine. Za urejanje vrtičkov se namreč zanima vse več občanov, nekateri bi se tega radi lotili iz ekonomskih razlogov, saj sta sadje in zelenjava vse dražji, drugi zato, ker cenijo kakovostno lastno pridelavo brez uporabe škropiv, tretji zaradi rekreacije oziroma terapevtskega in socialnega pomena. Na občini so se zadeve na predlog nekaterih svetnikov po vzoru večjih urbanih središč lotili lani. Skupaj s Fakulteto za arhitekturo so pripravili urbanistično delavnico o urejanju vrtičkov v Novi Gorici in celo izdali brošuro o tem. (km)
sovodnje - Obisk vrtca Živ Žav
V knjižnici so malčke pričakale pravljične lutke
Pravljico bodo dijaki liceja Gregorčič spet uprizorili v ponedeljek v KB Centru
Pet dijakov prvega razreda slovenskega humanističnega liceja Simona Gregorčiča iz Gorice je v minulih tednih obiskalo so-vodenjsko občinsko knjižnico. Dijaki so otrokom otroškega vrtca Živ Žav z Vrha predstavili pravljico Neke zimske noči pisateljice Christine Butler. Otroci so v knjižnico prišli s šolskim avtobusom. Tu so jih dijaki pričakali z lutkami, ki so jih izdelali sami. Prikazali so zgodbo o ježku, ki prejme za darilo lepo rdečo kapo. Ježek se kape razveseli, žal pa mu je prevelika, tako da jo želi podariti zajčku. Sle-
Malčki vrtca in lutkarji v knjižnici
di potovanje kape od živalice do živalice, dokler se slednja ponovno ne vrne ravno k malemu ježku. Ježka je igrala Giovanna Iacumin, zajčka Ilaria Medvedich, lisico Jasmin Bu-tkovič, jazbeca pa Matteo De Rose. Pravljico je pripovedovala Alessia Zavadlav. Za to priložnost je Jasmin Butkovič naslikala tudi izredno lepo scenografijo. Otroci so bili nad pravljico navdušeni, veselili pa so se tudi mask, ki so jih po poslušanju navdušeno pobarvali. Pravljico bodo spet uprizorili v ponedeljek, 24. februarja, v Feiglovi knjižnici v Gorici.
števerjan - Fotoklub Skupina75
Ob kulturnem prazniku tudi Lebanove »Črnine«
Ena izmed razstavljenih fotografij
V sklopu prireditve »Kultura brez meja«, ki jo že drugič prireja pet sosednjih občin, bo Skupina75 v nedeljo, 23. februarja, priredila samostojno fotografsko razstavo v Galeriji75 na Bukovju v Števerjanu. Z nizom fotografij z naslovom »Črnine« se bo ljubiteljem umetniške fotografije predstavil Vasja Leban, po rodu iz Šempetra, ki pa živi in dela v Vitovljah v Vipavski dolini. Leban je tudi predsednik priznanega Foto kluba iz Nove Gorice in bo na ogled postavil niz črnobelih fotografij, spremno besedo pa bo ob odprtju razstave podal mednarodni mojster fotogra-
fije Rafael Podobnik iz Nove Gorice. Odprtje razstave bo v Galeriji75 v Kulturnem domu na Bukovju v Števerjanu v nedeljo ob 15. uri. Po ogledu in pogovorm z avtorjem, se bodo lahko obiskovalci podali na Jazbine na kmetijo Gradis'ciutta, kjer bo ob 16.30 uri najprej na sporedu odprtje likovne razstave in skupinskega fotoprikaza članov Fotokluba Skupina75 s kritično besedo umetnostne zgodovinarke Katarine Brešan. Ob 17. uri pa bo na vrsti osrednja prireditev »Kulture brez meja« s petjem, glasbo in recitacijami v slovenščini, italijanščini in furlanščini. (vip)
nova gorica
Na platformi Kickstarter še en goriški projekt
Šesti Business Meetups Nova Gorica je zabeležil rekordni obisk podjetnikov in širše javnosti, ki jo zanimajo pozitivne podjetniške zgodbe in ljudje. Rdeča nit, množično financiranje oz. crowdfunding, je pritegnila več kot 50 obiskovalcev, ki so napolnili Cafe Gallus, lokal v centru mesta, kjer bodo organizirana redna srečanja vsak tretji četrtek v mesecu.
Tokratni osrednji gost, Primož Zelenšek, produktni vodja projekta Chipolo, je goste navdušil z nasveti in triki, kako uspeti pri zbiranju finančnih sredstev preko plaforme Kickstarter. S svojo ekipo Nollies Apps, ki jo sestavlja sedem razvijalcev, oblikovalcev in poslovnežev so za Chipolo zbrali namesto želenih 15.000 USD kar 300.000 USD in s tem za 20-krat presegli zastavljen cilj. Chipolo je najmanjši iskalec izgubljenih predmetov, ki deluje na osnovi bluetooth tehnologije in aplikacije za nadzor in upravljanje iskanja predmetov, ki jo uporabniki pametnih telefonov lahko brezplačno naložijo.
Vrhunec srečanja je bilo razkritje novega goriškega projekta, ki bo na Kickstarterju v naslednjih dneh zagnal svojo kampanjo. Znan goriški podjetnik Tomaž Jug in ekipa študentov, ki se je na novembrskem Startup vikendu Nova Gorica uvrstila na tretje mesto, je kampanjo razvijala v Start:up Geek House Nova Gorica - co-working prostoru v Primorskem tehnološkem parku. Produkt, za katerega bodo na Kickstarterju kmalu začeli zbirati finančna sredstva, so poimenovali Hexapad. V praksi gre za veliko stensko tablico za delovna okolja, kjer s pomočjo namenskih interaktivnih aplikacij optimiziramo različne poslovne procese. Ekipa je predvidla že vrsto aplikacij, ki obogatijo izkušnjo uporabnikov v posameznem okolju kot npr. v hotelskih recepcijah, restavracijah, projektnih pisarnah, klicnih centrih, turističnih agencijah itd., poleg tega pa bo na voljo enostavno programsko okolje za izgradnjo novih aplikacij.
Hexapad bo drugi »goriški« produkt, ki se bo podal v kampanjo množičnega financiranja. Prvi so se tega podviga lotili v ekipi Red Pitaya pod vodstvom Roka Urši-ča. Red Pitaya je na Kickstarterju zbrala namesto pričakovanih 50.000 USD več kot 250.000 USD. Gre za napravo, ki omogoča, da pametni telefon, tablični ali osebni računalnik postane merilni instrument. Z Red Pitayo bodo merilni instrumenti, ki jih uporabljajo v laboratorijih, dostopni skoraj vsakemu ljubitelju elektronike.
Druženje je tokrat popestrila torta ob 14. rojstnem dnevu Primorskega tehnološkega parka in degustacija piva Pelicon. Njegova lastnika, Matej Pelicon in Anita Lozar, sta sredstva za odprtje lastne obrtne pivovarne pravtako poskušala zbrati s pomočjo množičnega financiranja.
Business Meetups Nova Gorica so neformalna poslovna srečanja, ki jih Primorski tehnološki park prireja z namenom izmenjave dobrih podjetniških zgodb, znanja, izkušenj, navezovanja novih poslovnih vezi ter morda tudi novih poslovnih priložnosti. Naslednje srečanje bo v četrtek, 20. marca, v kavarni Gallus v Novi Gorici.
/
GORIŠKI PROSTOR
Sobota, 22. februarja 2014
15
gorica - Trgovinska zbornica
»Dovolj je besedičenja, čas je za složnost in akcijo«
/
»Dovolj je besedičenja. Čas je za složnost in akcijo, saj nam drugače preti propad. Pokažimo ponos in pripravimo stvaren razvojni načrt za preporod goriškega območja.« Predsednik goriške Trgovinske zbornice Gianluca Madriz je sinoči sklical srečanje, na katerem je upraviteljem, sindikatom, stanovskim organizacijam in predstavnikom oblasti predlagal ustanovitev delovne skupine, ki bi izdelala celovit projekt za rešitev Goriške iz hudih težav, v katere je zabredla v zadnjih letih.
»Reorganizacija institucij in uprav, ki je pred nami, bi lahko naš prostor še dodatno obubožala. Biti moramo pripravljeni: združiti moramo moči in začrtati smernice za naprej,« je povedal Madriz, po katerem Trgovinske zbornice v FJK in drugod niso vedno znale nuditi ustreznih odgovorov, zdaj pa si želi, da bi ustanova,
ki jo vodi, spodbudila sodelovanje med raznimi akterji goriškega prostora. Pobudo gostitelja srečanja je pohvalil prefekt Vittorio Zappalorto, po katerem je treba najti učinkovito metodo priprave razvojnih projektov, ki jih bo treba predstaviti deželi in vladi, goriški župan Ettore Romoli pa je ocenil, da je treba do prihodnjega srečanja že izdelati nekaj konkretnih idej, saj bi drugače šlo le za »izgubo časa«. V razpravo se je vključil tudi predsednik pokrajine Enrico Gherghetta, ki meni, da so glavni problem goriškega prostora previsoki davki, zaradi katerih je Slovenija bolj konkurenčna, in birokracija. »Na pomenu bomo pridobili le v trenutku, ko bo privabljal podjetja,« je dejal Gherghetta.
Razprava se bo nadaljevala 3. marca, ko bo Madriz priredil javno srečanje, ki se ga bo udeležila tudi predsednica dežele Debora Serracchiani. (Ale)
CI3 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
PROVVIDENTI, Ul. Oberdan 3, tel. 0481-531972.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170.
DEŽURNA LEKARNA V MOŠU MORETTI, Ul. Olivers 70, tel. 048180270.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
S. NICOLO', Ul. I Maggio 92, tel. 0481790338.
DEŽURNA LEKARNA V RONKAH
ROMJAN (ALLA STAZIONE), Drevored Garibaldi 3, tel. 0481-777446.
Gledališče
»ZIMSKI POPOLDNEVI« v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici ob 16.30: danes, 22. februarja, »La citta e il drago«; informacije v uradih CTA, Ul. Vittorio Veneto 7 v Gorici 10.00-14.00 (tel. 0481-537280, 335-1753049, in-fo@ctagorizia.it, www.ctagorizia.it).
KOMIGO 2014 v Kulturnem domu v Gorici: 7. marca, ob 20.30 v italijanščini »Quando le donne erano di sinistra« (Marino Zanetti), Terzo Teatro iz Gorice; 18. marca ob 20.30 v slovenščini »(U)tri(n)ki«, KUD Grešni kozli; 30. marca ob 18. uri v slovenščini »Umor v vili Roung« (Achille Campanile), Dramska družina F.B. Sedej iz Števerjana; 1. aprila ob 20.30 v furlanščini »Sdrindule: Ri-dere per non piangere - Ridi par no vai«; 14. aprila ob 20.30 v slovenščini »Po mojem Slovenci«, igra Boris Kobal; 5. maja ob 20.30 v slovenščini »Sljehrnik« (Iztok Mlakar); 27. maja ob 20.30 v Slovenskem narodnem gledališču v Novi Gorici v italijanščini »Omaggio a Fo - Jannacci - Gaber. Per ora rimando il suicidio«, igra Marina De Juli; 5. junija v slovenščini ob 20.30 »Radio-aktivni live 2!«; informacije in predprodaja vstopnic v Kulturnem domu v Gorici (tel. 0481-33288; info@kulturni-dom.it).
KOMIGO BABY 2014 v Kulturnem domu v Gorici: danes, 22. februarja, ob 16.30 bo Grimova gledališka predstava »Motovilčica«, nastopata Boštjan Štorman in Lucija Čirovič.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE (SSG) v Gorici ob 20.30: 24. februarja v KC Lojze Bratuž komedija Alda Nicolaja »Parole, parole ali Ni bila peta, bila je deveta«, Gledališče Koper v režiji Jake Ivanca; 24. marca v Kulturnem domu drama »Striček Vanja« Če-hovega, režiser Ivica Buljan; 26. maja v KC Lojze Bratuž »Pet modernih no dram« Yukia Mishime, v režiji Mateje Koležnik; informacije v Kulturnem domu v Gorici (tel. 0481-33288) vsak delavnik od 10. do 13. in od 16. do 18. ure in v Kulturnem centru Lojze Bratuž (tel. 0481-531445) vsak delavnik od 8.30 do 12.30 in od 17. do 19. ure.
V GLEDALIŠČU VERDI v Gorici: 24. februarja, ob 20.45 koncert organista Camerona Carpenterja (nadomešča koncert violinista Amadeusa Leopolda, ki je bil napovedan za 22. februar); informacije pri blagajni v Ul. Garibaldi 2/a, tel. 0481-383601.
U Kino
DANES V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 14.30 - 16.15 -18.10 »The Lego Movie«; 20.00 - 22.15 »Monuments Men«. Dvorana 2: 15.30 - 17.45 - 20.15 -22.15 »Sotto una buona stella«. Dvorana 3: 15.45 »Monuments Men«; 18.00 - 21.00 »12 anni schiavo«. DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 14.45 - 16.30 -18.20 »The Lego Movie«; 20.15 - 22.10 »Sotto una buona stella«. Dvorana 2: 15.00 - 18.00 - 21.00 »12 anni schiavo«.
Dvorana 3: 15.30 - 17.30 »Sotto una buona stella«; 20.20 »The Lego Movie« (digital 3D); 22.15 »Storia d'inverno«. Dvorana 4: 15.15 »Belle & Sebastien«; 17.10 - 19.50 - 22.10 »Monuments Men«.
Dvorana 5: 15.45 »The Lego Movie« (digital 3D); 17.50 - 20.00 - 22.00 »Pompei«.
fl Razstave
UTE (UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE) iz Gorice vabi na odprtje skupinske razstave udeležencev slikarskega laboratorija z naslovom »Sguardi e riflessioni sulla citta« danes, 22. februarja, ob 17. uri v bivši konjušnici palače Coronini na Drevoredu 20. septembra v Gorici.
V	GALERIJI STUDIOFAGANEL na Drevoredu 24. maja v Gorici je na ogled razstava z naslovom »Soffio di luce« Sergia Scabarja; še danes, 22. februarja, 10.00-13.00, 16.00-19.30.
V	KULTURNEM CENTRU LOJZE BRATUŽ v Gorici bo v petek, 28. februarja, ob 18. uri odprtje zgodovinsko-dokumentarne razstave z naslovom »Vroče sledi hladne vojne. Prehod Slovencev čez železno zaveso 19451991«. Razstavo bo predstavil zgodovinar Jože Dežman, pel bo MoPZ Chorus 97, recitirala bosta Paul Eluard - Svoboda in Skupina mladih KD Stanko Vuk; ob 17. uri bo projekcija dokumentarca »Vroče sledi hladne vojne«; razstava bo na ogled do 12. aprila ob prireditvah ali po domeni.
V	KULTURNEM DOMU V GORICI je na ogled skupinska čezmejna likovna razstava »Soča brez meja - Isonzo senza confini«; do 28. februarja od ponedeljka do petka 10.00-13.00, 16.0018.00 ter med prireditvami.
Koncerti
»ODPRTO SRCE GORIŠKE« - dobrodelni koncert za Humanitarno društvo KID bo 26. februarja ob 19. uri v Kulturnem domu v Novi Gorici, kjer bo do 28. februarja potekala tudi dobrodelna prodajna razstava v organizaciji Foto kluba Nova Gorica. Nastopili bodo Big band NOVA z gosti, NOVA jazz quintet, Dijaki umetniške gimnazije Nova Gorica, igralec Radoš Bolči-na; informacije in predprodaja vstopnic pri blagajni Kulturnega doma od 10. do 12. ure in od 15. do 17. ure ter uro pred koncertom (tel. 0038653354013, www.kulturnidom-ng.si).
V KULTURNEM DOMU V GORICI bo v četrtek, 27. februarja, ob 20.30 koncert državnega ansambla pesmi in plesa Rusije Voroneška dekleta; informacije in predprodaja vstopnic v Kulturnem domu, tel. 0481-33288, in-fo@kulturnidom.it.
H Šolske vesti
VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOBERDOB
obvešča, da bo vpisovanje v vrtce, osnovne šole in nižjo srednjo šolo potekalo do petka, 28. februarja. Vpis v slovenske šole bo še vedno v papirnati obliki, vpisne pole so na razpolago na tajništvu v Doberdobu in na posameznih šolah. Urnik tajništva: ponedeljek in torek 8.00-9.30, sreda 14.0016.00, četrtek in petek 12.30-13.30 in ob sobotah 8.00-10.00; informacije po tel. 0481-78009.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA V GORICI
obvešča, da se vpisovanje otrok v otroške vrtce, v osnovne šole in v srednjo šolo večstopenjske šole bo potekalo do petka, 28. februarja, v uradih šole v Ul. Grabizio 38 v Gorici vsak ponedeljek od 10. do 13. ure, vsak torek od 15. do 17. ure, vsako sredo od 10. do 13. ure in od 15. do 17. ure, vsako soboto od 9. do 12. ure, v petek, 28. februarja, od 10. do 13. ure. Za šole s slovenskim učnim jezikom bo vpisovanje potekalo še v papirnati obliki. Vpisne pole so staršem na razpolago na tajništvu in na vsaki posamezni šoli. Družine smejo vložiti le eno prošnjo za vpis..
S Izleti
jemali od 9.30 do 10.45. Start bo ob 11. uri pod cestnim mostom preko Soče v Solkanu; kategorije: absolutno, člani do 40 let, veterani 41-55 let, starejši veterani 55+. Proga meri 3.950 metrov z višinsko razliko 480 metrov. Startnina znaša 10 evrov. Vsi udeleženci bodo prejeli simbolično nagrado - spominek, nagrade in pokali za prvouvrščene po kategorijah. Tek na Sabotin bo ob vsakem vremenu.
NOVI GLAS vabi na potovanje v Maroko od 21. do 28. maja; informacije in vpisovanje na upravi Novega glasa, tel. 0481 533177, e-mail mohorje-va@gmail.com.
UPOKOJENCI DOBERDOB organizirajo enodnevni avtobusni izlet na dan žena, 8. marca, v Veneto (Este, Arqua Petrarca, Padova); informacije in vpisovanje v trgovini pri Mili (tel. 048178398), v gostilni Peric (tel. 048178000) in pri Milošu (tel. 3804203829).
V NARAVNEM REZERVATU OTOKA CONA bodo v nedeljo, 23. februarja, med 10. in 15. uro vodiči družbe Rogos vodili dva ogleda v odkrivanju zanimivosti in navad sivih in beločelih gosi, kreheljcev in vseh drugih vrst, ki so otok Cona izbrale kot zimsko zatočišče; mesta so omejena, obvezna prijava po tel. 333-4056800 ali info-rogos@gmail.com.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO prireja tradicionalno praznovanje dneva žena v soboto, 8. marca, z izletom v hrvaško Istro za ogled mest Grožnjan in Ro-vinj. Vpisujejo po tel. 0481-882183 (Dragica V.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481-884156 (Andrej F.), 347-1042156 (Rozina F.); na račun 20 evrov.
PD RUPA-PEČ vabi na letošnji tradicionalni izlet v Jordanijo, ki bo potekal od 19. do 26. avgusta; informacije po tel. 0481-882285 (Ivo).
□ Obvestila
TEK NA SABOTIN bo Društvo ljubiteljev teka Filipides priredilo v nedeljo, 23. februarja. Zbirališče bo pri zadnji postaji mestnega avtobusa v Solkanu (pri mostu za Brda), prijave bodo spre-
KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici je odprta po zimskem urniku od ponedeljka do petka 10.00-18.00.
KRUT obvešča, da se začenja spomladanski ciklus skupinske vadbe in plavanja v termalnih bazenih v Gradežu. Ponudba vključuje vodeno vadbo v bazenu, avtobusni prevoz in spremstvo. Datumi: ob torkih 11., 18., 25. marec; 1., 8., 15., 22., 29. april; 6., 13., 20., 27. maj. Vabljeni stalni in novi člani, vpisovanje v goriški pisarni na Kor-zu Verdi 54 vsak torek od 9. do 12. ure ali po tel.0481-530927.
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE sporoča, da bo redni letni občni zbor v torek, 25. februarja, ob 12. uri v prvem in ob 20. uri v drugem sklicu v sejni sobi Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sklicuje volilni pokrajinski svet včlanjenih društev na Goriškem v prvem sklicu v nedeljo, 9. marca, ob 8. uri in v drugem sklicu v ponedeljek, 10. marca, ob 19.30 v Tumovi dvorani KB Centra, Korzo Verdi 51 v Gorici s sledečim dnevnim redom: glasbeni uvod, imenovanje predsedstva, pokrajinskega sveta in volilne komisije, poročilo pokrajinskega predsednika, pozdravi, razprava in predlogi, volitve novega pokrajinskega odbora in predsednika, razno.
H Prireditve
SKRD JEZERO iz Doberdoba vabi v društvene prostore v soboto, 15. marca, ob 20. uri na praznovanje dneva žena. Gostji večera bosta gospe Tatjana in Valentina iz Boljunca s skečem, ob glasbi bosta sledili večerja in tombola; ženske iz Doberdoba bodo pripravile razstavo ročnih del; informacije in rezervacije po tel. 347-1243400 (Magda).
ZADRUGA EDUCARE WALDORF FJK
prireja predavanja na sedežu na Trgu Republike 33 v Borgnanu pri Krminu: danes, 22. februarja, ob 10.30 na temo predčasnega vstopa v osnovno šo-
lo; v torek, 25. februarja, ob 20.30 o vedenjskih motnjah in težavah pri dojemanju šolskih snovi; vstop prost.
PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ, KD STANKO VUK MIREN-OREHO-VLJE in KTD Zarja Bilje vabijo na proslavo ob kulturnem prazniku z naslovom »Tje bomo našli pot... « v nedeljo, 23. februarja ob 17. uri v župnijskem domu Anton Gregorčič v Štandrežu. Slavnostna govornica bo direktorica Goriške knjižnice Irena Škvarč. Po proslavi bo na trgu Sv. Andreja ku-rentovanje s Ptujskimi kurenti.
KULTURNO DRUŠTVO KRAS DOL-POLJANE prireja v nedeljo, 23. februarja, ob 18.30 projekcijo filma o bratih Rusjan na sedežu društva na Palkišču.
PRIREDITEV »KULTURA BREZ ME-JA/CULTURA SENZA CONFINI, Soo-čenja/Confronti« bo v nedeljo 23. februarja, na kmetiji Gradis'ciutta na Jazbinah v Števerjanu. Ob 16.30 odprtje likovne in fotografske razstave Društva briških likovnih ustvarjalcev Dablo in Fotokluba Skupina 75, ob 17. uri klepeti, pogovori, odkrivanja, spoznavanja, ki povezujejo srca preko meja. Nastopili bodo zbori MePZ Mirko Špacapan iz Podgore, MePZ F.B. Sedej iz Števerjana, MPZ Ludvik Zorzut iz Medane, MePZ Rado Si-moniti iz Dobrovega, Coral di Luci-nis, učenci SCGV Emil Komel in Pro musica Dobrovo, pihalni orkester Brda, ansambel Briški kvintet, solisti in plesalci Martina Kocina, Nikolaj Pintar, Mirjam Špacapan, Rosana Volk in Monika Zajšek.
OKROGLA MIZA O ŠPORTU V ZAMEJSTVU »Kam pluje naš šport« bo v sredo, 26. februarja, ob 18.30 v Kulturnem domu v Gorici. Sodelovala bosta profesorja Andrej Vremec in Ivan Peterlin, predsednik ZSŠDI-ja, povezoval bo Albert Voncina.
KINOATELJE vabi na otvoritev audio-vizualne inštalacije in podelitev nagrade »Darko Bratina. Poklon viziji« dokumentaristki Ruth Beckermann v četrtek, 27. februarja, ob 18.30 v Trgovskem domu na Korzu Verdi v Gorici.
DRUŠTVI JADRO IN TRŽIČ TER ZDRUŽENJE STARŠEV ROMJAN vabijo v petek, 28. februarja, ob 18.30 v občinsko knjižnico v Tržiču na večer slovenske kulture »Med Krasom, morjem in Sočo«. Tatjana Rojc bo predstavila dela pisatelja in esejista Alojza Rebule, uvodne besede bo podala Rudica Požar Manfredini ob glasbeni spremljavi Eduarda Zottija.
AŠKD KREMENJAK in vaška skupnost vabita na pustni ples s Štefanom in Ivano v torek, 4. marca, ob 21. uri v večnamenskem centru v Jamljah, Prvomajska ulica 20.
S Poslovni oglasi
50-LETNA IŠČEM DELO: čiščenje ali skrb za starejše.
Tel. 00386-40-628540
0 Mali oglasi
IŠČEM DELO v gostinskem sektorju; dolgoletna izkušnja kot upraviteljica in kuharica. Tel. 333-7168949.
Pogrebi
DANES V GORICI: 10.30, Luciano Viatori, blagoslov v kapeli splošne bolnišnice in na glavnem pokopališču.
DANES V ZDRAVŠČINAH: 10.30, Adriana Blason por. Simonetti (iz Pal-manove) v cerkvi v Zdravščinah in na pokopališču v Štarancanu.
DANES V TRŽIČU: 9.30, Maria Malfatti vd. Randi, blagoslov v bolnišnici, sledila bo upepelitev; 10.50, Francesco Marenzi iz bolnišnice v baziliko Sv. Ambroža, sledila bo upepelitev.
DANES V ŠKOCJANU: 12.30, Giorgio Moimas (s pokopališča v Beglianu) v cerkvi in na pokopališču.
1 6 Sobota, 22. februarja 2014
RADIO IN TV SPORED
Rai Tre
bis
SLOVENSKI PROGRAM
Na kanalu 103
18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Utrip Evangelija
20.50 Tv Kocka, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
^ Rai Uno
7.00 8.00, 9.00 Dnevnik 8.25 Show: Uno Mattina in famiglia 10.15 Linea Verde Or-izzonti 10.55 Verska oddaja 12.00 La pro-va del cuoco 13.30 Dnevnik 14.00 Easy Driver 14.30 Talk show: Le amiche del sabato 17.00 Dnevnik 17.15 A Sua immagine 17.45 Passaggio a Nord-Ovest 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 1.00 Dnevnik 20.35 64° Festival della Canzone Italiana
Rai Due
7.10 Film: Labou 8.45 Inside the World 9.30 Rai Parlamento Punto Europa 10.00 Sulla Via di Damasco 10.30 Cronache Ani-mali 11.30 Show: Mezzogiorno in Famiglia 13.00 Dnevnik in šport 14.00 Serija: Sea Patrol 15.35 Voyager Factory 17.10 Sereno Variabile 18.05 90° minuto Serie B 18.50 Razza Umana 19.35 Serija: Squadra Speciale Cobra 11 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Castle 21.50 Nan.: Body of Proof 22.40 Dnevnik in rubrike 23.00 Športna rubrika 23.45 Rubrike
^ Rai Tre
Canale S
Avanti un altro! 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Striscia la notizia - La Voce dell'irruenza 21.10 Film: Mrs. Doubt-fire 23.40 Speciale Tg5
O Italia 1
6.55 Nan.: Cyber girls 7.45 Nan.: True Jackson, VP 8.35 Nan.: Glee 10.30 Nad.: The Secret Circle 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Film: Batman & Robin 16.00 Film: Amore con interessi 18.00 Serija: How I met your mother 18.30 Dnevnik 19.00 Risanka: Tom & Jerry 19.25 Film: Monster House 21.10 Film: Harry Potter e l'ordine della fenice (fant.) 23.45 Film: In viaggio per il college
La l
LA
7.00 7.55 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.55 Coffee break 11.10 20.30 Otto e mezzo 11.45 Film: Nadine - Un amore a prova di proiettile (kom.) 13.30 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Serija: Le strade di San Francisco 16.40 Film: Un re per quattro regine (vestern) 18.10 Serija: L'ispettore Bar-naby 20.00 Dnevnik
7.25 Nad.: La grande vallata 8.15 Film: II commissario Le Guen e il caso Gassot 9.30 L'elisir del sabato 11.00 Tg Regione - Bel-lltalia 11.30 Tg Regione - Prodotto Italia 12.00 Dnevnik in šport 12.25 Aktualno: Tgr Il Settimanale 12.55 Tgr Ambiente Italia 14.00 Deželni dnevnik, sledi Dnevnik, Tg3 Pixel 15.00 Talk show: Rai Educational 16.50 Per un pugno di libri 17.55 Serija: Un caso per due 18.55 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob
20.30 Film: Armageddon - Giudizio finale 23.25 Dok.: Liberi a meta
K Rete 4
6.50 Media Shopping 7.35 Serija: Miami Vice 8.30 Serija: Hunter 9.30 Magazine Champions League 10.00 Donnavventura 10.50 Ricette all'italiana 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Nan.: Detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Aktualno: Lo sportello di Forum 15.30 Ieri e oggi in Tv 16.00 Serija: Le in-dagini di Padre Castell 17.00 Film: Poirot - La domatrice 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Il Segreto 20.30 Nad.: Tempesta d'amore 21.30 Film: C'era una volta in America
6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Prometne informacije in vremenska napoved 8.00 Dnevnik in vremenska napoved 9.10 Superpartes 10.00 Melaverde 11.00 Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Talent show: Amici 16.00 Show: Verissimo 18.50 Kviz:
21.10 Film: Exodus (dram.)
^ Tele 4
7.00 8.35, 13.20 Dnevnik 7.25 12.40 Roto-calco Adnkronos 7.40 Dok.: Italia da sco-prire 8.05 Dok.: Borgo Italia 13.0017.00 Le ricette di Giorgia 13.45 Variete: Voci in piazza 16.30 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 17.20 Aktualno: Musa Tv 17.30 Happy Hour 18.00 21.00 Qui studio a voi stadio 19.05 Tg Confartigianato 20.00 Rubrika: La parola del Signore 23.30 Trieste in diretta
(T Slovenija 1
7.10 Zgodbe iz školjke 7.30 Otroške oddaje in risane nanizanke 9.25 Kviz: Male sive celice 10.15 Infodrom 10.30 Film: Prek vseh ovir 11.55 Nad.: Mladi Leonardo 12.25 Mu-zikajeto 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.25 Tednik 14.25 Prava ideja! 14.55 Na lepše 15.20 Slovenski magazin 15.55 Dok. odd.: Moj pogled na znanost 16.25 O živalih in ljudeh 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.20 Na vrtu 17.40 Dok. serija: Človeški planet 18.30 23.45 Ozare 18.40 Risanka 18.55 22.20 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Utrip 20.00 Kviz: Moja Slovenija 21.50 Dok. film: Odiseja 5200 - Kolo, ki je zavrtelo svet 22.55 Nad.: Svet brez konca
(f" Slovenija 2
6.00 Olimpijski studio 6.10 Deskanje prostega sloga - paralelni slalom, kvalifikacije (m in ž), prenos 8.45 Krling - finale (m), pon. 10.10 Deskanje prostega sloga - paralelni slalom (m in ž), prenos 10.30 Smučarski teki - 30 km (ž), prenos 13.35 Alpsko smučanje - slalom (m), 1. vožnja, prenos 15.20 Biatlon - štafete (m), prenos 17.05 Alpsko smučanje - slalom (m), 2. vožnja, prenos 18.15 Hokej na ledu - tekma za tretje mesto (m), pon. 20.30 Sočija-da, večerna olimpijska oddaja 21.00 Bob -štirideset, 1. in 2. vožnja (m), pon. 21.35 Hitrostno drsanje - zasledovalna tekma (m in ž), pon. 22.35 Aritmija 23.35 Aritmični koncert: Zebra Dots
(t* Slovenija 3
6.00 Sporočamo 6.05 Dnevnik 10.50 Voli in izvoli 12.1517.25 Na tretjem... 13.30 Prvi dnevnik 17.30 Poročila ob petih 17.50 Kronika 19.00 Dnevnik 20.00 Satirično oko 20.15 Država, politika, civilna družba 20.50 Svet v besedi in sliki 21.05 Utrip 21.30 Žarišče 22.05 Tarča Spored se sproti prilagaja dogajanju v Državnem zboru
i Koper
13.35 Dnevni program 13.40 Alpsko smučanje (m), slalom 14.25 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.45 Smučarski teki (ž), 30 km 15.30 Biatlon (m), 4x7,5 km 17.10 Alpsko smučanje (m), slalom 18.10 O živalih in ljudeh 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vsedanes - Svet 19.40 Jutri je nedelja 19.50 Tednik 20.20 Folkest 2012 22.15 Hokej na ledu - 3. mesto, finale
Tv Primorka
11.0014.00, 16.30 Tv prodajno okno 11.30 14.30 Videostrani 15.00 Zgodbe o glasbi z Jožico Svete 17.00 Odbojka: Salonit Anhovo - Go Volley, Modra skupina - 6. krog, pon. 19.15 Pravljica 19.30 Rad igram nogomet 20.00 Predstavljamo - Srednja šola Veno Pilon Ajdovščina 20.30 Znanstveni večer 21.30 Požen' Evropo - Hrana za zdravje in delovna mesta 22.00 Glasbeni večer, Tv Prodajno okno, Videostrani
pop Pop TV
7.00 Risanke in otroške serije 10.15 Serija: Hotel 13 10.25 Film: Bitka Mary Kay 12.25 Serija: Beverly Hills 90210 13.20 Serija: Opremljevalci v zasedi 13.45 Serija: Prenovimo kopalnico 14.10 Serija: Zvezda dizajna 15.05 Serija: Sanjski moški 16.05 Film: Sam z očetom 18.10 Serija: Zabelje-no po ameriško 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Film: Titanik (dram., '97, r. J. Cameron, i. L. DiCaprio, K. Winslet) 23.45 Film: Prave barve
/
Kanal A
6.00 Risanke 8.05 Serija: Uresničite sanje 8.40 Serija: Igrače za velike 9.1016.35 Serija: Akcija 9.40 Serija: Zakladi s podstrešja 10.30 Serija: Čarovnije Crissa Angela 10.55 Astro Tv 12.25 Tv Prodaja 12.40 Film: Kit Kittredge 14.30 Film: Henryjev zločin 17.05 Serija: Rubikon 18.00 Svet - Povečava 18.30 Serija: Živali na delu 19.05 ŠKL - šport mladih 20.00 Film: Policijska akademija 7: Misija - Moskva 21.30 Film: Muenchen
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar in napovednik; 7.25 Dobro jutro; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Komorno popotovanje; 10.00 Poročila; 10.15 „Skupaj", vodi Vida Valen-čič; 11.00 Malo za štalo, malo za hec!; 11.20 Tedenski izbor - Studio D; 12.00 Ta roza-janski glas; 12.30 Music Box; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 14.40 Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Mala scena: Vinko M\\u0151derndorfer: Obiski - izvirna radijska igra, režija Vladimir Jurc, sledi Music box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 5.00 Jutro na RK; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s si-noptikom; 8.30, 9.30 Poročila; 9.00 Sobota in pol; 9.10 Prireditve danes; 10.00 Torklja; 10.30 Poročila; 10.45 ZOI; 11.00 Dopoldanski gost; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.16 Svežemodra selekcija; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Legende; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Za železno zaveso.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30,
CS
VREDNO OGLEDA
Sobota 22. februarja Rete 4, ob 21.15
Cera una volta in America
ZDA 1984 Režija: Sergio Leone Igrajo: Robert De Niro, James Woods in Elizabeth McGovern
Dogajanje Leonejevega filma je postavljeno v prvo polovico prejšnjega stoletja, ko sta Max in Noodles še zelo mlada pričela svoje sodelovanje s krajevno tolpo nepridipravih. Njuno prizadevanje na tem področju ju seveda kaj kmalu privede do aretacije, a po nekajletni vrnitvi na prostost, se prijateljska vez, ki ju je do takrat združevala skali. Veliki italijanski režiser je svoje tretje oko uprl v življenje Noodlessa, židovskega bossa, ki je v East Sideju odločal o usodi marsikaterega sonarodnjaka, a je naposled postal tudi sam žrtev nasilja. Film, svojevrstni prikaz petih desetletji ameriškega vsakdana, je tudi zadnje Leonejevo delo.
15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35 Robe del mio orto; 8.50, 15.05 Pesem tedna; 9.00 Gostje tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35, 20.00, 22.00 Glasbena lestvica; 11.00 L'alveare; 12.01 Ora musica; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 Europa 2.0; 13.35, 20.30 My chance on air, 14.00 Slot Pa-rade/Anteprima Classifica; 14.35 Play Music Life; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Po-meriggio ore quattro; 18.00 London Calling; 19.30 Večerni dnevnik; 19.00 Saranno suo-nati; 21.00 Tutti i topi vogliono ballare; 22.30 Sonoricamente Puglia; 23.00 Etnobazar; 0.00 Nottetempo.
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 7.00 Jutranja kronika; 9.05 Program za mlade; 10.10 Kulturomat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 10.50, 16.15, 19.30 Obvestila; 11.10 Kviz; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe - vmes; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 13.45 Labirinti sveta; 14.30 Sobotno branje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 18.15 Minute za šanson; 19.00 Dnevnik; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni glasbeni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Informativna odd. v angl. in nem.; 22.40 Kratka radijska igra; 23.05 Literarni nokturno.
SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.10 -22.00 ZOI; 6.40 Športna zgodba; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme po Sloveniji; 8.15 Govorim rusko; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 8.55, 13.30, 18.50 Sporedi; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.08 Popevki tedna; 10.00 Časovni trak; 10.45 Zapisi iz močvirja; 11.00 Olimpijski spomini; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 13.00 Danes do 13-ih; 14.45 Express; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Športna sobota; 20.30 Rokomet: Gorenje - Flensburg, liga prvakov; 20.45 Soči - pregled dneva; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Glasba svetov.
SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Divertimento; 14.30 Razgledi in razmisleki; 15.00 Jazz siesta; 15.30 DIO; 16.05 Sporedi; 16.10 Sobotni koncert; 18.00 Izbrana proza; 18.30 Arsov sobotni večer; 19.00 Operni večer; 23.20 Poigra; 23.55 Lirični utrinek (pon.).
RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-18.00 Farant; vmes 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.00-12.00 Mozaik (105,5 MHZ).
APrimorski
~	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2014 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2014 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
Sobota, 22. februarja 2014 17
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu
Doping: padel tudi Italijan
Nemška biatlonka in nekdanja dvakratna olimpijska prvakinja v smučarskem teku Evi Sachenbacher-Stehle je v Sočiju padla na dopinškem testu. Prepovedana snov naj bi se nahajala v prehranskem dopolnilu. Na tekmi s skupinskim startom na 12,5 kilometra je bila 4. pred Tejo Gregorin. Kontrole ni prestal niti italijanski tekmovalec v bobu William Frullani, nekdanji deseterobojec. Italijan je že odšel domov, njegovo mesto v bobu bo zasedel Samuele Romanini.
APrimorski
~	dnevnik
Še po kakšno kolajno?
Slovenski deskarji so v Sočiju po zaslugi Žana Koširja (na sliki) že osvojili kolajno, Tržičan je bil v paralelnem veleslalomu tretji, danes pa si v paralelnem slalomu želijo še kakšno. Poleg Koširja sta na prvi tekmi dobro formo potrdila tudi Rok Marguč in Rok Flan-der, ki prav tako optimistično pričakujeta slalom, predvsem to velja za Marguča. Košir je v slalomu v zadnjih letih beležil še boljše rezultate kot v veleslalomu.
ALPSKO SMUČANJE - Tina Maze kljub obetom in nato hladni prhi v slalomu
m^	m	** v««
o Prva dama Socija
Tina Maze je olimpijske igre v Sočiju zaključila kot najboljša alpska smučarka. V smuku in veleslalomu si je priborila zgodovinski prvi zlati medalji slovenskih športnikov na zimskih OI, bila pa je še četrta na superkombinaciji in peta v superveleslalo-mu, na obeh tekmah pa je bron zgrešila za desetinko sekunde. Ma-zejeva, skupna zmagovalka svetovnega pokala v minuli zimi, je bila na zadnji tekmi teh OI, v slalomu, osma. Tudi tokrat po tretjem mestu na prvi progi v boju za stopničke. V svoji zbirki ima, ob dveh naslovih svetovne prvakinje in štirih svetovne podprvakinje, še srebrni olimpijski medalji iz OI pred štirimi leti v Vancouvru. Tega dejstva, da je tudi v Sočiju postavljala mejnike slovenskega in mednarodnega športa, po slalomu še ni imela v svojih mislil.
«V tem trenutku težko gledam na kaj drugega. Ta slalom je pustil nekaj posledic, je nekaj, kar mi ni šlo in potrebovala bom nekaj časa, da vse skupaj prebavim. Utrujena sem. Težko se mi je bilo boriti na tak način. To ni to, ni mi šlo in je bilo težko biti hiter. Na prvi progi mi je še šlo, na drugi pa je bilo težko, utrujena nisem imela občutka kako hitra sem in kako napadam. Vedela sem tudi, da sem na prvi progi začela slabo,» je menila Mazejeva.
«Vsak dan smo trenirali slalom. S to disciplino se enostavno ne spoprijateljim. Preveč neuspehov je bilo v tej zimi, preveč slabih voženj mi je načelo samozavest, zato ne znam smučati tako sproščeno, kot v prejšnji sezoni. Mislim, da mi ne manjka treningov, ampak dobrih tekem,» je bila kratka in potrta Mazejeva.
Na progi Roza Hutor si je zlato medaljo priborila 18-letna Američanka Mikaela Shiffrin, za 53 stotink je zaostala Avstrijka Marlies Schild, ki je na drugo mesto prišla iz šestega po prvi vožnji, 81 pa njena rojakinja Kathrin Zettel, sedma na prvi progi. Tina Maze je zaostala 1,71 sekunde in osvojila osmo mesto, odličje pa je zgrešila za devet desetink. Mazejeva je bila tudi v svojem zadnjem nastopu na teh OI na dobri poti do vrhunske uvrstitve. Po prvi vožnji slaloma je namreč tretja, za vodilno Mikaelo Shiffrin je zaostajala 67 stotink. Med njima je bila Nemka Maria Hofl-Riesch, ki je bila na koncu četrta (+1,19).
«Neverjetna prva slalomska vožnja Tine. Na prvem odseku si je sicer nabrala ves zaostanek. .Spodaj je imela en odsek hitrejši od Shiffrinove, v drugem pa bila le malo za njo. V drugi vožnji jo je nekaj zaustavilo, malo preveč zadržano je smučala. Sla-
KOLAJNE
Tina Maze edina, ki je v Sočiju osvojila dve zlati kolajni
ansa
lom smo dobro trenirali, toda na OI je počivala le en dan, ni bilo časa za dihati. Vse discipline pa je kljub temu opravila na vrhunski ravni,» je dejal Massi.
«Mislim, da bo Tina šele po prihodu v Evropo na naslednje tekme svetovnega pokala dojela, kaj je naredila. Tekme bo začenjala kot olimpijska zmagovalka. Ponosen sem, da sem del te ekipe, priča zgodovinskih uspehov slovenskega športa in Tine Maze. Tina je bila že najboljša smučarka, zdaj, z dvema zlatima medaljama na OI, pa je dobila tudi dokončno uradno potrditev,» je dodal trener Mauro Pini.
Država	Z	S	B	Skupno
Norveška	10	4	S	22
Rusija	9	10	7	26
Kanada	9	10	5	24
ZDA	9	7	11	27
Nemčija	S	4	4	16
Nizozemska	6	7	9	22
Švica	6	3	2	11
Belorusija	s	0	1	6
Francija	4	4	7	15
Poljska	4	0	0	4
Kitajska	3	4	2	9
Južna Koreja	3	2	2	7
Avstrija	2	7	3	12
Švedska	2	6	6	14
Češka	2	4	2	S
Slovenija	2	1	4	7
Japonska	1	4	3	S
Finska	1	3	0	4
Velika Britanija	1	1	2	4
Ukrajina	1	0	1	2
Slovaška	1	0	0	1
Italija	0	2	6	8
Avstralija	0	2	1	3
_atvija	0	1	2	3
Hrvaška	0	1	0	1
Kazahstan	0	0	1	1
Izidi
SMUČARSKI PROSTI SLOG kros, ženske: 1.
Marielle Thompson (Kan); 2. Kelsey Serwa (Kan); 3. Anna Holmlund (Šve); 4. Ophelie David (Fra); 5. Sandra Naeslund (Šve); 6. Katrin Ofner (Avt); 7. Katya Crema (Avs); 8. Fanny Smith (Švi); 9. Anna Wörner (Nem); 10. Katrin Müller (Švi)
BIATLON ženske, štafeta: 1. Ukrajina 1:10:02,5 (0+5); 2. Rusija + 26,4 (0+4); 3. Norveška 37,6 (0+5); 4. Češka 1:23,2 (0+14); 5. Belorusija 1:30,9 (1+8); 6. Italija 1:40,8 (1+9); 7. ZDA 2:11,7 (0+13); 8. Kanada 2:19,0 (2+12); 9. Švica 2:31,8 (0+9); 10. Poljska 2:31,9 (4+8). ALPSKO SMUČANJE ženski slalom: 1. Mikaela Shiffrin (ZDA) 1:44,54; 2. Marlies Schild (Avt) + 0,53; 3. Kathrin Zettel (Avt) 0,81 ; 4. Maria Höfl-Riesch (Nem) 1,19; 5. Frida Hansdotter (Šve) 1,36; 6. Emelie Wikström (Šve) 1,57; 7. Nastasia Noens (Fra) 1,58; 8. Tina Maze (Slo) 1,71; 19. Maruša Ferk (Slo) 5,62. HITROSTNO DRSANJE ženske, kratke proge, 1000 metrov: 1. Seung-Hi Park (JKo); 2. Kexin Fan (Kit); 3. Suk Hee Šim (JKo); moški, 500 metrov: 1. Viktor An (Rus); 2. Wu Dajing (Kit); 3. Charle Cournoyer (Kan; štafeta moški: 1. Rusija, 2. ZDA, 3. Kitajska. HOKEJ NA LEDU moški, polfinale: Švedska - Finska 2:1 (0:0, 2:1, 0:0); Kanada - ZDA 1:0 (0:0, 1:0, 0:0)
CURLING moški, finale: Kanada - Velika Britanija 9:3, za 3. mesto: Švedska - Kitajska 6:4.
ALPSKO SMUČANJE - Danes moški
Na startu tudi junak iz Kanade Razzoli

Danes
KONČNE ODLOČITVE (7) 10.15 DESKANJE paralelni slalom, moški (Košir, Marguč, Flander, Šušteršič, Slo; Coratti, Erlacher, Fischnaller, March, Ita) paralelni slalom, ženske (Kotnik, Slo; Boccacini, Ochner, Ita)
10.30 SMUČARSKI TEK 30 km skupinski start
(prosto), ženske (Jezeršek, Slo; Piller, Agrelter,
Debertolis, Brocard, Ita)
13.45 ALPSKO SMUČANJE slalom, moški
(Valenčič, Kosi, Kranjec, Slo; Thaler, Moelgg,
Gross, Razzoli), 17.15 2. vožnja
14.30 HITROSTNO DRSANJE ekipno
zasledovanje, moški ekipno zasledovanje,
ženske
15.30 BIATLON 4 x 7,5 km, moški (Fak, Bauer, Marič, Dokl, Slo; Del Lorenzi, D. in M. Windisch, Hofer, Ita)
16.00 HOKEJ NA LEDU moški, tekma za 3. mesto
DRUGA TEKMOVANJA 6.15 DESKANJE paralelni slalom, moški/ženske, kvalifikacije 17.30 BOB štirised - 1./2. vožnja
Pred štirimi leti je Giuliano Razzoli zadnji dan iger v Vancouvru priboril Italiji edino zlato kolajno. Junak iz Kanade bo «azzurre« zastopal tudi na današnjem slalomu v Sočiju, vendar ni v zadnjih letih nikoli tekmoval prepričljivo. »Imamo močno slalomsko ekipo, če nam uspe osvojiti kolajno v tehničnih disciplina, bo naš obračun iger zelo dober, spodbuja svoje trener Claudio Ravetto, a se zdijo to bolj pobožne želje. Manfred Moelgg je fant za težke tekme, Stefano Gross obljublja napadalno smučanje na vse ali nič, Patrick Thaler pa priznava, da se počuti dobro, le ko miruje. »Ko smučam, me zbada v desni del hrbtna, kot da bi mi me zabodli,« je dejal.
Slovenijo bodo danes zastopali Mitja Valenčič, Klemen Kosi in Žan Kranjec. Le prvi ima realne možnosti za solidno uvrstitev. Trener Miha Verdnik trdi, da je v precje boljši formi kot je bil na zadnji tekmi svetovnega pokala v Schladmingu.
Prva vožnja bo ob 13.45, druga pa ob 17.15.
SHORT TRACK - Adut italijanske odprave in dobitnica treh kolajn v So-čiju Arianna Fontana je nastope končala z neuspehom. Na 1000 m je padla in izgubila že v četrtfinalu.
I »Vzadnjih letih je vsako sezono stopnjevala dosežke in od-kljukala vse, kar je bilo mogoče. Od prvega srebra na 1 SP v Val d'Iseru leta '09, do naslova svetovne prvakinje, do drugega naslova, dveh srebrnih olimpijskih medalj, pa v minuli zimi do velikega globusa, zdaj je bila dvakrat zlata na OI. Izjemno,« je zaokrožil nastop Tine Maze Andrea Massi.
I »Danes na ogrevanju je ugotovila, da je zaradi prehlada tako oslabela, da ne more nastopiti. Bolečine v boku pa so bile znosne in zaradi njih bi lahko tekmovala,« je zdravnik Anže Kristan razložil, zakaj je Katarina Lavtar odpovedala nastop v slalomu. Zveni nekoliko skeptično.
I »Vsa ta vprašanja so za sodnike, ne zame. Jaz sem svoje opravila,« je na namige o pomoči sodnikov odgovorila 17-letna Adelina Sotnikova, senzacionalna dobitnica zlata v umetnostnem drsanju.
I »Ne razumem. Nekoliko sem osupla,« je razplet tekme v umetnostnem drsanju komentirala nekdanja olimpijska prvakinja, živa legenda Katarina Witt.
I »Bojim se, da bom drsanje pogrešale, ne slave, temveč treninge. Nehale ne bom, ne bi mogla, niti tega nočem, a za tekmovanje na visoki ravni je napočil čas, da rečem konec.« Carolina Kostner je potrdila, da bo nastopila le še na svetovnem prvenstvu marca v Saitami.
I »Absolutno nisva zaročenca.« Caterina Kostner potrjuje, da je češki drsalec Tomas Verner le dober prijatelj
HALO SOČI
Zaradi kolajne brez las
Ruska hitrostna drsalka na kratke proge Nina Jevtejeva si je obrila glavo. Pred prejšnjimi igrami v Vancouvru je namreč obljubila, da se bo odpovedala lasem, če Rusija dobi kolajno v tej disciplini. Na igrah 2010 jim je sicer kolajna ušla, a so v Sočiju Rusi dobili kar tri kolajne v shorttracku.
Zlorabili olimpijske kroge?
Mednarodni olimpijski komite nasprotuje temu, da sta se aktivistki, zdaj že nekdanji članici pankovske skupine Pussy Riot Nadežda Toloko-nikova in Marija Aljohin, v proti Pu-tinu uperjenem spotu, postavili pred olimpijskimi krogi. «Vedno smo bili
proti temu, da se olimpijske igre zlorabijo za izražanje političnih stališč,»
je dejal tiskovni predstavnik komiteja Mark Adams.
Naval na šolo Lipnicke
Šola v Jekaterinburgu, kjer je začela drsati 15-letna Julija Lipnicka, ki je kot najmlajša umetnostna drsalka osvojila ekipno olimpijsko zlato, je po njenem uspehu postala bistveno bolj obiskana. Vodja šole Nadežda .arsac-kik pravi, da se je v umetnostno drsanje vpisalo 40 novih otrok, vsi pa želijo stopiti po poti Lipnicke. «.tarši so videli lep prizor. Ampak Lipnicka je za to morala garati, tega pa se starši ne zavedajo,» je opozorila.
18
Sobota, 22. februarja 2014
ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE
/
Finale Kanada-Švedska
Hokejisti Kanade in Švedske (ki je izločila Slovenijo) so finalisti olimpijskega turnirja v Sočiju. V polfi-nalu so Kanadčani premagali ZDA z 1:0. Odločilni zadetek je dosegel Jamie Benn v 22. minuti. Švedi so v polfinalu z 2:1 premagali Finsko.Tekma za bronasto medaljo med Finsko in ZDA bo že danes ob 16. uri po našem času, veliki finale Švedska -Kanada pa jutri ob 13. uri.
Dvojno slavje Kanade
Kanadčani so osvojili zlato medaljo v curlingu tudi v moški konkurenci. V finalu v Sočiju so gladko z 9:3 odpravili Veliko Britanijo in prvič je Kanada na enih igrah osvojila zlato v obeh konkurencah. Zadovoljni so bili tudi Britanci, ki so osvojili prvo olimpijsko medaljo v curlingu, potem ko se je ta šport vrnil v olimpijski program leta 1998 v Naganu. Bron so osvojili Švedi, ki so s 6:4 po podaljšku premagali Kitajce.
SOCHI umetnostno drsanje - Po nastopu žensk
V Južni Koreji ^ ^ so žalostni in jezni
ŠAMPIONKA O ŠAMPIONKAH
«Yuna Kim razred zase«
Na svetu doslej najboljša umetnostna kotalkarica Tanja Romano o najboljših umetnostnih kotalkaricah v Sočiju
Si si ogledala finalni nastop?
Na Tv Cielo, ja Tekma me je prevzela in navdušila. Zelo sem zadovoljna za Ca-rolino Kostner. Končno ji je uspelo. Njen nastop je bil odličen, lepo drsanje, lepi skoki. Skratka odličen finale, jaz pa bi z zlatom vsekakor nagradila Korejko. Yuna Kim in drsanje, to je eno in isto. Ona je drugačna od drugih po eleganci, po lahkotnosti, s katero izvaja skoke, kot da se sploh ne bi trudila. Rusinja je zelo borbena, zelo mlada, impresivna, ampak Kim je razred zase.
Polemike že plamtijo...
Saj je jasno, kdo je bil boljši. Vendar se to dogaja. Ve se, da je prednost, ko na tej ravni tekmuješ v svoji domovini, to vedno vpliva na sodnike.
V svoji karieri si tudi ti doživela nekaj krivičnih odločitev. Katere te je najbolj prizadela?
Na svetovnem prvenstvu leta 2009 v Fraiburgu nisem bila brezhibna, toda tudi zdaj, če pogledam posnetke tekme, je bil moj nastop boljši od nastopa Debore Sbei. Tudi, ko me je premagala na državnem prvenstvu, ni kotalkala boljše, poleg tega je bil moj program po težavnostni stopnji zahtevnejši.
Kostnerjeva je tekmovala s tvojim Bolerom...
Ja, ja. V finalu je bila njena sporočilnost manj izrazita kot v shortu, a še vedno odlična. Tudi koreografija je bila zahtevna, izvrstni so bili tudi koraki. Res krasno.
Prebrali smo, da je imela v svojem programu 11 skokov. Koliko si jih imela ti?
Dve kombinaciji in šest posamičnih skokov, torej deset.
En skok manj.
In en trojni rittberger več, vendar tega ne zapiši, da se ne bi zdelo, da se hočem hvaliti ali kakorkoli primerjati.
Saj sem vprašanje postavil jaz! Bolero je zahtevnejši od drugih glasbenih kulis, ker je brez pavz, med katerimi si lahko tekmovalec za nekaj sekund oddahne.
Drži.
Ali to sodniki upoštevajo?
Seveda, v drsanju še toliko bolj.
Kostnerjeva razmišlja, da bi se poslovila od tekmovanj.
Jaz ji to tudi toplo svetujem. Ne bo ji žal, če se odloči za ta korak. Najbolje je, če nehaš, ko si na vrhuncu. In za Carolino pomeni bronasta kolajna vrhunec. Poleg tega je bil to njen najboljši nastop odkar tekmuje. Končati kot zmagovalec je najlepše.
Tanja to dobro ve, saj se je poslovila kot svetovna prvakinja. In enako stara kot zdaj 27-letna Carolina.
A. Koren
Milijoni Južnokorejcev so se v zgodnjih jutranjih urah zbudili in z velikim pričakovanjem čakali nastop umetnostne drsalke Kim Yu-Na. Zelo so si želeli, da bi njihova ljubljenka v Sočiju ubranila olimpijsko zlato iz Vancouvra 2010. A je končala «le» na drugem mestu, kar je v Južni Koreji povzročilo žalost in gnev. V nekaj urah po razglasitvi rezultatov se je sesula spletna stran Change.org, na kateri so tisoči navijačev podpisovali peticijo za ponoven pregled sodniških ocen prostega programa umetnostnih drsalk. Skupno so zbrali 700.000 podpisnikov!
Največje ime v južnokorejskem športu ima neverjetno bazo navijačev, ki so pričakovali, da bo Kimo-
Yuna Kim
ansa
va osvojila zaporedno zlato, posebej po tem, ko je s sicer majhno prednostjo pred tekmicami končala kratki program. Njena predstava v prostem programu se je zdela brez napak, a Rusinja Adelina Sotnikova je dobila višje ocene in zavzela najvišjo stopničko.
Kimova je prosti program začela zadnja, in sicer še pred 4. uro zjutraj po korejskem času. Korejski televizijski komentatorji so s presenečenjem in šokom pospremili ocene in namignili, da so sodniki podlegli vplivu ruskega občinstva v dvorani. Odločitev sodnikov v prid Rusinje so sicer zgroženo pospremili tudi številni drugi ljubitelji umetnostnega drsanja z vsega sveta.
«Zanimivo bo videti, ali bo Sot-nikova še kdaj požela tako visoke ocene. Danes Yu-Na ni izgubila, Rusija je zmagala,» je dejala nekdanja drsalka in nekdanja trenerka Kimove Byeon Seong-Jin za televizijsko postajo KBS.
«Kim Yu-Na toči solze zaradi ruskega ustrahovanja,» govori eden izmed naslovov na spletni strani časnika JoongAng Ilbo. «To je nepošten izid .. Prednost domačega terena je pričakovati, a nismo pričakovali, da jo bodo izrazili na takšen način,» so še dodali pri omenjenem dnevniku.
Pri južnokorejski tiskovni agenciji Yonhap izpostavljajo, da veliko tujih medijev dvomi o pravilnosti sodniške odločitve. «Žalostno je, da olimpijske igre, ki naj bi v največji meri izpostavljale poštenost, pokvari takšna sodniška odločitev,» menijo pri Yonhapu.
outsiderji - Philip Brown
Kanadski smučar jo je očaral zaradi svoje simpatije
Natakarica Tajrim Sedmach meni, da je delo v gostilni
napornejše od celodnevne smuke
Natakarica v zgoniški gostilni Tajrim Sedmach je za najljubšega outsiderja izbrala kanadskega smučarja Philipa Browna, ki si zelo želi osvojiti olimpijsko medaljo. Na veleslalomu v Sočiju je bil 29., ker pa je mlad, bo svojo priložnost najbrž dobil čez štiri leta v Pyeongchangu.
Zakaj ste izbrali prav njega?
Ker na fotografiji zgleda simpatičen.
Športnih prireditev verjetno ne spremljate ravno pogosto ...
Na splošno športa ne spremljam, čeprav vsako toliko tudi kaj pogledam, če mi je všeč.
Na primer?
Umetnostno drsanje, odbojka in košarka so tisti športi, ki jih včasih pogledam.
Ste se kdaj ukvarjali s športom?
V mladih letih sem se ukvarjala s smučanjem. Ko sem prvič tekmovala v veleslalomu, so me diskvalificirali, ker sem preskočila vratca. Na moji drugi tekmi pa ni bilo snega, zato nismo smučali, ampak smo tekli po travi. Takrat sem se uvrstila na tretje mesto, sem pa tudi razumela, da smučarske tekme niso zame. Po nekaj letih sem nehala. To je to.
Vseeno še smučate. Je bolj naporna celodnevna smuka ali nekajurno serviranje kosil in večerij v gostilni?
Mislim, da je serviranje bolj naporno. Ko smučaš, to počneš za zabavo in sprostitev. (p. v.)
moja rusija - V moskovskem predmestju živeči Slovenec Andrea Balbi
Rusi raje v Alpe kot v Kavkaz
Če so Rusi spoznavali Slovenijo predvsem za časa dodatnih kvalifikacij za svetovno prvenstvo 2010, ko so slovenski nogometaši premagali Rusijo, se je za časa olimpijskih iger v Sočiju zanimanje še povečalo. Predvsem hokejske predstave slovenskih Risov so Ruse zelo presenetile: »Novinarji in drugi so se razburjali nad tem, da država veliko vlaga v hokej, ki je državni šport, rezultati pa so porazni. Čudili pa so se, da v Sloveniji igra hokej 183 profesionalnih igralcev (750je vseh članov zveze, vključno z rekreativci), torej zmagujejo z borbenostjo in entuziazmom, ne pa s pomočjo denarja,« razlaga Andrea Balbi, Tržačan, ki od leta 1987 živi v Rusiji. Za hokej se je sicer navdušil ravno letos: »Prvo tekmo od začetka do konca sem gledal šele letos, priznam. Ogledal sem si tekmo med Slovenijo in Avstrijo,,« pravi navijač Slovenije, ki je nekaj več pričakoval od skakalcev, zadovoljen pa je z nastopi Tine Maze: »VRusiji so sicer ženske vedno nekoliko v ozadju. S Tino je bilo sicer nekoliko drugače, saj so poudarjali njeno lepoto, saj sodi med najlepše v Sočiju, kajne?« Slovenijo pa Rusi ne poznajo izključno zaradi nogometa in (zdaj) hokeja. Deželo na sončni stran Alp so posvojili kot turistični cilj: privlačne so jim predvsem terme v Čatežu
in Portorožu, in prav zaradi velikega povpraševanja so cene letov zelo visoke. »Zato, ko se vračam domov, moram največkrat leteti v Benetke in ne v Ljubljano,« se razburja Balbi.
Ker je poznal ruski jezik, je pred več kot dvajsetimi leti sprejel službo pri Olivettiju v Moskvi, od leta 1994 pa sodeluje s špediterskim podjetjem v Bo-logni: »V največji meri se ukvarjam z uvozom, saj Rusija izvaža res malenkosti, ponavadi samo pokvarjene izdelke,« razlaga bivši prebivalec Moskve, ki zdaj živi v Zelenem gradu, ruski Silicon Valley. »Mesto je v moskovskem predmestju, od centra je oddaljeno kakih 45 kilometrov, veliko pa je kot Trst.« Že ime nakazuje, da je v mestu veliko zelenja, kar je Balbija tudi privabilo. »Do leta 1990 je bilo mesto zaprto za tujce, vanj si lahko vstopil samo z dovoljenjem. Tačas pa ga naseljuje 215.000 prebivalcev, med njimi pa je še vedno malo tujcev,« še dodaja Tržačan, ki se redno vrača v rojstni kraj. Nazadnje je bil v Trstu poleti, vselej pa iz daljne Rusije redno bere tržaški dnevnik Il Piccolo, novice po televiziji pa spremlja izključno po TV Koper, ker ostalih slovenskih programov ne oddajajo več preko satelita. Spremljanje medijev pa ga vedno razžalosti, saj od daleč gleda propad mesta.
V Rusiji so olimpijske igre nestrpno pričakovali: »Na Rdečem trgu je števec že pred dvema letoma kazal, koliko dni še manjka do otvoritve.« Največ zanimanja je vladalo za nastope hokejistov, kjer pa jim je spodletelo, zelo zagreti pa so vsi tudi za umetnostno drsanje. »Novejše športne panoge, kot je krling, pa Rusi še niso dojeli, smučanje in deskanje prostega sloga pa spremljajo predvsem mladi, ki so te športe spoznali v Avstriji ali Švici, kamor odhajajo na počitnice.« Večjih polemik, ki so polnile strani zahodnih
medijev, po ruskih časopisih niso razglabljali: »V ospredju je navdušenje. Ni bilo polemik ne o protigejevski usmeritvi ruske politike ne o fotografijah novinarjev, ki so razkrivale stanje hotelskih sob. Zna se, da so za olimpijske igre tudi vložili več desetin milijonov dolarjev, ve se o podkupninah in o tem, da so dela plačevali več, kot bi morali. Vendar so zdaj v ospredju olimpijske igre in šport, šele po njih bodo na vrsto prišli obračuni. Zdaj se sicer že šušlja o odstopih, na prepihu je minister za prevoze. Nekdo bo vendarle moral plačati,« pravi Balbi. Izjema so le neredi v Ukrajini, ki so v četrtek prevladali na spletnih strah glavnih ruskih medijev in zasenčili tudi hud poraz ruskih hokejistov.
Kaj bodo Sočiju prinesle olimpijske igre, je še nejasno. Se bo vendarle razvil zimski turizem? Napovedali so, da bodo nekatere športne objekte preselili v Sibirijo, v Novosibirsk, veliko ledeno dvorano pa naj bi spremenili v trgovski center. »Ne vem, če se bo ob Sočiju razvil tudi zimski turizem. Kdor si je že zdaj lahko privoščil potovanje v Avstrijo in Švico, bo tja še odhajal. Čeprav se zdi neverjetno, pa vendar je za Ruse ceneje odpotovati v Alpe kot na Kavkaz.«
Veronika Sossa
/
ŠPORT
Sobota, 22. februarja 2014
19
košarka - Boris Salvi o tem, zakaj je bil Breg v deželni C-ligi prikrajšan za štiri točke
»Hudo mi je za igralce«
Odvzem štirih točk na lestvici deželne košarkarske C-lige zaradi zamude pri izplačilu kotizacije za registracijo igralcev, ki niso last društva, je za Breg huda kazen, na tej ravni tudi precej redka. Novico smo objavili že včeraj, kaj se je pravzaprav zgodilo pa nam je obrazložil načelnik košarkarskega odseka ŠZ Breg in njegova »duša« Boris Salvi.
»O zapadlosti roka nismo prejeli nobenega sporočila kot je praksa in tudi spletna stran federacije, preko katere opraviš vse operacije, v tistem obdobju dolgo časa ni delovala. Tri dni po zapadlosti roka za plačilo nas je računovodkinja deželne zveze opozorila, da s plačilom zamujamo. Naslednje jutro sem vse obveznosti poravnal. Še krepko pred iztekom roka smo plačali tudi drugi januarski obrok, nekaj denarja so nam celo vrnili, ker smo plačali preveč, prav tako smo dosti pred iztekom roka izplačali pristojbino tudi za kasnejšo registracijo Gorija in Marca Grimaldija. Vem, da nas to ne opravičuje, ker so roki za izplačilo objavljeni tudi v razpisu, pa vendar bi pričakovali, da bi bila državna zveza v teh za vsa društva tež-
Domači šport Danes
Sobota, 22. februarja 2014 KOŠARKA
DRŽAVNA DIVIZIJA C - 20.30 na Opčinah: Jadran Franco - San Vendemiano
DEŽELNA C-LIGA - 18.30 v Trstu, 1. maj: Bor Radenska - Romans; 20.30 v Dolini: Breg - Fogliano
DEŽELNA D-LIGA - 18.00 pri Briščikih: Kontovel -Perteole
UNDER 14 MOŠKI - 16.00 pri Briščikih: Kontovel -
Barcolana
NOGOMET
ELITNA LIGA - 15.00 v Carlinu: Cjarlins Muzane -Kras Repen
ODBOJKA
MOŠKA B2-LIGA - 18.30 v Ceseni: Fenice Cesena - Sloga Tabor Televita
MOŠKA C-LIGA - 20.00 v Sovodnjah: Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje -Mortegliano
ŽENSKA C-LIGA - 18.00 v Repnu: Zalet - Villa MOŠKA D-LIGA - 18.00 v Červinjanu: Creditfriuli -Sloga Tabor
1. ŽENSKA DIVIZIJA - 20.30 v Repnu: Zalet Kmečka banka - OMA
UNDER 18 ŽENSKE - 18.30 v Trstu, šola Rossetti: CGSS - Zalet Sokol
UNDER 16 ŽENSKE - 15.30 v Trstu, Suvich: Virtus -Zalet Breg/Breg; 16.30 na Proseku: Zalet Kontovel A - Altura; 19.00 na Proseku: Zalet Kontovel B -Virtus
Jutri
Nedelja, 23. februarja 2014 NOGOMET
PROMOCIJSKA LIGA - 15.00 v Štandrežu: Juventina
-	Valnatisone; 15.00 v Križu: Vesna - Ronchi
1.	AMATERSKA LIGA - 15.00 v Dolini: Breg -Sovodnje; 15.00 v Turjaku: Fogliano Turriaco -Primorec
2.	AMATERSKA LIGA - 15.00 v Trstu, Ul. Locchi: Sant'Andrea San Vito - Zarja
3.	AMATERSKA LIGA - 15.00 v Rudi: Ruda -Primorje; 15.00 na Padričah: Gaja - Fiumicello; 15.00 v Doberdobu: Mladost - Audax Sanrocchese DEŽELNI NARAŠČAJNIKI - 10.30 na Rouni: Kras -Bearzi
NARASČAJNIKI - 10.30 v Podgori: Juventina -Aquileia; 10.30 v Sovodnjah: Sovodnje -Pradamano
NAJMLAJŠI - 8.45 na Opčinah, Ul. Alpini: Opicina
-	Kras; 10.30 v Pierisu: Pieris - Sovodnje; 10.30 v Korenu: Virtus Corno - Juventina
ODBOJKA
MOŠKA D-LIGA 19.00 na Opčinah: Sloga Tabor -Travesio
UNDER 19 MOŠKI - 11.00 v Trstu, Volta: Triestina -Olympia; 16.00 v Repnu: Sloga Tabor - Win Volley Pordenone
UNDER 18 ŽENSKE - 18.00 v Trstu, 1.maj: Zalet Barich - Olympia
UNDER 16 ŽENSKE - 11.00 v Sovodnjah: Soča
Lokanda debetak - Eat Volley
UNDER 15 MOŠKI - 116.00 na Opčinah: Poggivolley
-	Sloga Tabor; 18.00 v Pordenonu: Win Volley PN
-	Olympia KOŠARKA
UNDER 17 ELITNI - 12.00 v Miljah, športna palača: Arcobaleno - Jadran ZKB UNDER 15 ELITNI - 11.30 v Codroipu: Jacuzzo Pneumatici - Jadran ZKB
Boris Salvi
arhiv
kih časih nekoliko bolj uvidevna in prožna. Moti nas predvsem nekaj.«
Kaj?
»Nepravično je, da so v končni fazi kaznovani igralci, ki niso ničesar krivi in se dan za dnem trudijo na treningih. Bolje bi bilo, ko bi nam naprtili globo, čeprav je v času krize tudi to hud zalogaj. A vsaj za društvo, ne za košarkarje.«
Boste res vložili pritožbo?
»Bomo, sicer bomo še počakali, ker se dogovarjamo za skupen nastop z mnogimi drugimi klubi, ki so se znašli v enakem položaju kot mi. Tako bo pritožba imela večjo težo, sicer pa dvomim, da bo tudi učinkovita. Gre tudi za to, da državni zvezi pokažemo, da mora imeti več posluha za društva, ki jih duši finančna kriza, ne pa, da se gre v Rimu samo neke politike in ohranjevanja položajev.«
Je zaradi izgubljenih točk položaj ekipe v boju za play-off ogrožen?
»Ne gre nam za rezultat, ampak za to, da košarkarjem našega društva nudimo igranje v ustreznih prvenstvih in z ustreznim strokovnim kadrom. Za društvo torej ni tako hudo, če ima štiri točke manj. Zelo pa je hudo za igralce in meni osebno zaradi njih. Danes zvečer (sinoči, op.ur.) bom šel na trening, jim razložil kaj se je zgodilo, se jim opravičil ter jih prosil, da dajo še bolj vse od sebe in da zmagajo še na tistih tekmah, ki so za nas težje.
Še vedno tudi mislim, da se bomo uvrstili med prvih osem in da bo trener Vato-vec moštvo tako pripravil, da bomo v play-offu igrali kot znamo in premagali tudi tiste ekipe, ki so bile do zdaj boljše od nas.« (ak)
košarka - Bor in Breg doma
Romans na 1. maju z izvenserijskim igralcem
V D-ligi razpeti med obstankom in končnico za napredovanje
V	deželnih košarkarskih ligah bodo ta teden vse štiri ekipe igrale pred domačimi navijači, kar bo prav gotovo prav prišlo, saj vseh čaka zahteven tekmec. Breg, Bor Radenska in Kontovel danes, Sokol pa šele v ponedeljek. Breg (ob 20.30) bo gostil Fogliano, ki ima le zmago manj. Če želi potrditi, da sodi med najboljše ekipe lige, bo moral - v nasprotju s prejšnjim tednom - nasprotnika premagati. »Prejšnji teden smo šli dva koraka nazaj, čim prej moramo vse nadoknaditi,« meni trener Va-tovec. Fogliano ne gre podcenjevati, gre za direktnega konkurenta, nosilci so Slovenec Petrovič, Piani, Deana in Diviach. Tudi Bor Radensko čaka težka naloga. Na Stadion 1. maj prihaja Romans, ki je po krajši krizi že spet na zmagovitih tirnicah. Ekipo je okrepil slovenski košarkar Mi-tič, ki s svojimi 202 centimetri igra na krilu in je za ekipo izvenserijska okrepitev. Razen Babicha bo imel trener Oberdan vse igralce na razpolago. Med tednom so dobro trenirali, trener pa predvsem želi, da igra v napadu ne bi slonela več samo na posameznikih, vendar da bi ekipe le razvila skupinsko igro.
V	D-ligi manjkajo do konca rednega dela samo trije krogi: obe ekipi se še borita za obstanek oziroma za vstop med ekipe, ki bodo igrale v play-offu. Kontovel se bo v popolni postavi meril danes s Perteolami, Sokol pa bo igral v ponedeljek proti Ronchiju. Obe slovenski ekipi bosta zmago skušali iztržiti proti ekipam, ki sodijo v sam vrh lestvice. Pri Kontovelu si želijo po treh porazih zmago: »Na prvi tekmi smo izgubili samo za dve točki, tako da bo razplet odvisen izključno od nas samih. Rad bi, da bi pred domačimi gledalci pokazali dobro igro in koncentracije,« pravi trener Švab.
šah
Slovenski šahisti SST so se izkazali
Začelo se je deželno ekipno mladinsko prvenstvo, na katerem nastopata po dve ekipi tržaškega društva SST in Palmanove. Po štirih odigranih kolih vodi prva ekipa s Pal-manove, ki je za to priložnost najela prvo-kategornika Jurija Zamar Kodeljo. Furlanska ekipa ima pol posamezne točke več od prve ekipe SST, kjer nastopajo tudi Matej Gruden, Lejla Juretič in Elia Riccobon. V neposrednih dvobojih je enkrat zmagala Palmanova s 3:1, enkrat pa SST z 2,3:1,5, obe ekipi pa sta premagali svoji drugi ekipi po dvakrat s 4:0. Druga ekipa SST predstavlja Kraško sekcijo in je tačas tretja, saj je dvakrat premagala drugo ekipo Palmanove s 3:1. Obakrat so bili uspešni Mojca Petaros, Sebastjan Pieri in Loris Carli, medtem ko je potegnil krajši konec Boštjan Petaros na sicer neugodni 2.šahov-nici. V zadnjem kolu se bosta pomerili prva ekipa SST z drugo iz Palmanove in SST Kras s tačas prvouvrščeno. (Marko Oblak)
Priznanja Juventussi
Trbiška smučarka Lara Della Mea, 15 let, med najboljšimi v Italiji, je zmagovalka letošnje nagrade Juventussi, ki jo podeljuje deželni odsek stanovska organizacija športnih novinarjev USSI. Polge nje bosta priznanje prejela tudi mlada tržišla jadralca Mat-teo Zerbin in Giluo Maccarone, državna prvakinja 420 med mladinci. Posebna priznanja bodo pripadla ritmični gimnastičar-ki Alexandri Ana Maria Agiurgiuculese in atletinji iz Pradamana Alissi Sverzut. Podelitev bo v torek v Trstu.
Smučanje: uspešen nastop nižje srednje šole Gruden
Na Piancavallu so se v alpskem smučanju pomerili dijaki nižjih in višjih srednjih šol. Na veleslalomski preizkušnji Dijaških iger so se izkazali tudi dijaki slovenskih šol: med kadeti (dijaki nižjih srednjih šol) sta se na deželno fazo uvrstili ženska in moška ekipa nižje srednje šole Igo Gruden iz Na-brežine, kot najboljši posameznik pa se bo v Ravasclettu naslednji teden pomeril še Samuel Purič (ravnateljstvo Opči-ne). Nabrežinska šola je dobila tudi šolskega pokrajinskega prvaka - Mattia Del Latte, sicer smučar ŠD Mladina, je bil najhitrejši, tik pod stopničkami pa je bil Purič. Med kadeti-njami pa se je na 4. mesto uvrstila dijakinja Grudna Veronika Bordon, bivša tekmovalka SK Devin. V kategoriji naraš-čajnic in naraščajnikov (dijaki 1., 2. in 3. razredov višjih srednjih šol) se na deželno fazo ni uvrstila nobena izmed treh slovenskih šol. Zois je sicer osvojil enako število točk kot licej Oberdan, a je bil na koncu tretji zaradi slabših posamičnih uvrstitev. Na deželni fazi se bosta pomerila samo dijaka Zoisa Ma-
tej Kalc, ki je bil sedmi med naraščajniki, in Valentina Sosič, ki je bila 8. Deželna faza bo v Ravasclettu v sredo, 26. februarja.
Izidi - kadetinje: 4. Bordon Veronika, 7. Giorgia Sini-goi (obe Gruden), 8. Anna Ciuch (ravn. Opčine), 9. Irene Lo-periato, 13. Tina Fabi (obe Gruden), 11. Klara Ukmar (ravn. Opčine), odstopila Petra Kalc (rav. Opčine); kadeti: 1. Mattia Del Latte (Gruden), 4. Samuel Puric (rav. Opčine), 6. Ales-sandro Deluisa, 8. Jan Sedmak, 9. David Terčon (vsi Gruden), 10. Sasha Zidarič, 12. Giacomo Bellinello (oba rav. Opčine), 14. Ivan Braico (Gruden), naraščajniki: 8. Veronika Sosič (Zois), 9. Zala Čok, 10. Iris Vecchiet (obe Prešeren), 12. Jana Prašelj (Zois); naraščajniki: 7. Matej Kalc, 8. Carlo Francesco Rossi (oba Zois), 9. Matej Udovič (Štefan), 10. Jan Ostoli-di, 13. Rudi Škerk (oba Prešeren), 14. Loris Stain (Zois), 15. Ivan Roici, 16. Sandor Ciuch (oba Štefan), 17. Tomaž Daneu (Zois), 20. Peter Jerič (Zois), 21. Devan Štoka (Štefan), odstopil Dimitri Cacovich (Štefan).
nogomet - V elitni ligi že danes
Kras s Spetičem v napadu Vesna spet v blatu
Doma tudi Juventina - V Dolini jutri Breg proti Sovodnjam
Kras bo tekmo elitne lige proti Cjarlinsu, ki na lestvici s 24 točkami zaseda 12. mesto, odigral že danes v go-steh. Seveda pričakuje zmago, vprašanje pa je, kako se bo obnesel zdaj, ko je prisiljen igrati brez obeh svojih najboljših napadalcev. Za nesrečnega Corvaglio, ki se je težko poškodoval na tekmi v Rep-nu proti San Danieleju, se je sezona že končala, okrevanje se bo žal najbrž zavleklo tudi v naslednjo. Radenko Kneže-vič, ki je v sredo prestal operacijo poškodovane roke, bo morda nared aprila. Nehvaležno vlogo edine »špice« moštva bo trener Branko Zupan poveril Luki Spetiču. Danes ne bo niti Giordana in Tawguia. Toda Kras ima menjave, tako tako je »obsojen« na zmago.
Po zmagi v zaostali tekmi v sredo je Vesna spet prva na lestvici promocijske lige, a s prednostjo, kakršne doslej še ni imela. Jutri bo spet igrala v Križu, njen nasprotnik bo na papirju precej slabši Ronchi. Neznanka je stanje kriškega pra-vokotnika. »Igrišče je v slabe stanju, spet nas čaka blato,« pravi športni vodja Paolo Soavi. Ali so igralci odpravili mlečno kislino, ki se je nabrala v mišicah v sredo, bo pokazala tekma. Telesno so dobro
pripravljeni, trener ima na voljo tudi več menjav. Jasno je, da pričakujejo zmago.
»To, da si je Giolo izpahnil ramo in ga ne bo kar nekaj tekem, je za nas zelo slaba novica, saj je zadeval praktično na vsaki tekmi (letos že 13 golov) Imamo sicer več alternativ, je pa škoda, ker je bil res v formi,« pred jutrišnjo tkemo v Štan-drežu proti Valnatisoneju pravi športni vodja Juventine Gino Vinti. Računa, da bo spet obveljal zakon domačega igrišča. »Z 21 osvojenimi točkami smo v ligi ekipa z najboljšim izkupičkom na domačih tleh,« je poudaril Vinti. Za Valnatisone velja, da je fizično dobro pripravljena ekipa, po igri pa zaostaja za Juventino. »Zdaj moramo vedno igrati za zmago, saj tudi Vesna gre zelo dobro. Naš cilj je, da pred derbijem aprila v Križu ne zaostanemo preveč za njimi,« je še povedal Vinti.
Zanimiv slovenski derbi se obeta v Dolini med Bregom, ki je na vrhu lestvice dohitel Cormonese prav po zaslugi Sovodenj, ki so vodilnega nepričakovano premagali. Primorec bo gostoval v Turjaku.
V 2. AL bo Zarja gostovala v Trstu pri skoraj nepremagljivi ekipi S.Andrea (61 točk).
odbojka - Ta teden
Olympia v ponedeljek proti neznanki iz Gumina
Sloga Tabor že danes v Ceseni - Zalet kuje maščevanje
Odbojkarje Sloge Tabor čaka danes v Ceseni težka naloga. Nasprotnik je namreč drugi na lestvici in vodilnemu Cordenonsu diha za ovratnik, za njim zaostaja le za točko. Slogaši so v prvem delu v Repnu iztrgali temu nasprotniku točko, danes zjutraj pa so v Ceseno odpotovali v zelo okrnjeni postavi. Sirchu, ki je zaradi službenega potovanja v Indijo manjkal že prejšnji teden, se je na seznamu odsotnih pridružil Iaccairno, ki si je na tekmi prejšnjega kroga zvil gleženj, ne sicer tako hudo, a igrati še ne more. Tudi z Bolognesijem, ki počasi okreva, bodo najbrž raje, če bo potrebno, varčevali do prihodnje pomembne tekme za obstanek proti Bellarii. Čeprav ga boli rama, bo moral na mestu korektorja začeti Vasilij Kante. Obeti res niso najboljši, nimajo pa kaj izgubiti.
V deželni C-ligi bo združena ekipa Olympia v Guminu igrala šele v ponedeljek zvečer. Ta tekma je mnogo težja kot kaže položaj na lestvici nasprotnikov. VB Gemona se lahko namreč ponaša kar s šestimi zaporednimi zmagami, v tem času je ugnala tudi Ferro Alluminio (3:2), nazadnje pa celo VBU (3:1). Mladinci Gumina, ki imajo s trenerjem Mattio (za njimi pa stoji tudi nekdanji trener mladinske reprezentance Schiavon) oster režim treningov, so očitno
zelo napredovali.To bo torej za Olympio eno ključnih gostovanj v povratnem delu, glede na to, da bo vse neposredne dvoboje za vrh odslej igrala v Gorici. Na tej tekmi bo Olympia najbrž še vedno igrala brez Jerneja Ter-pina, ki zaradi bolečin v kolenu in posledičnih terapij že deset dni ne trenira.
Soča, mladinska ekipa goriškega projekta o sodelovanju, bo v Sovodnjah gostila zdaj malo manj uspešni, a še vedno dokaj močni Mortegliano.
V	ženski C-ligi kujejo igralke Zaleta maščevanje. Proti današnjem tekmecu v Repnu Vivilu so v prvem delu po vodstvu z 2:0 izgubile s 3:2. Zdaj igrajo mnogo boljše in bolj samozavestno, tudi Vivil so prehitele na lestvici (imajo dve točki več)zato je današnja tekma ena od tistih, ki jih lahko še posebej motivira, pa tudi gostje, ki so se okrepile s tolkačico Pulivirenti, so v dobri formi, zato se obeta hud boj.
V	moški D-ligi bo druga ekipa Sloge Tabor danes popoldne igrala v Červinjanu. Po porazu proti boljšemu Volley clubu lahko v boju za ohranitev visokega tretjega mesta spet pride do zmage. Bodo pa fantje igrali tudi jutri, ko bodo na Opčinah gostili vodilni Tarvesio. tekma bi sicer morala biti na pustno soboto-
20 Sobota, 22. februarja 2014_VREME, ZANIMIVOSTI
/
vremenska slika
Vremenska napoved
Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri.
Od severozahoda se nad srednjo Evropo in Alpe širi območje nizkega zračnega tlaka. Alpe je od zahoda dosegla nova frontalna motnja. V višinah priteka k nam prehodno nekoliko toplejši in manj vlažen zrak.
Oblačno bo in ponekod bo deževalo. V Alpah bo snežilo in meja sneženja bo med 500 in 800 metri nad morjem. Ob morju bo pihala šibka burja.
Deževalo bo, toda popoldne bodo padavine postopno ponehale. Meja sneženja bo med 500 in 700 metri nad morjem. Na Primorskem bo jutri dopoldne zapihala šibka burja.
Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do 5, na Primorskem okoli 8, najvišje dnevne od 1 do 6, na Primorskem do 12 stopinj C.
Jutri bo sprva oblačno a popol- Jutri bo pretežno jasno, zjutraj dne se bo vreme poboljšalo in bo po nižinah megla. zjasnilo. Pihala bo šibka do zmerna burja.
Vremensko pogojene težave bodo sprva imeli le najbolj občutljivi, nato se bo obremenitev okrepila; okrepljeni bodo §£ tudi nekateri bolezenski znaki. Spanje ponoči 2 bo moteno. Priporočamo večjo previdnost.
Danes: ob 1.20 najvišje 30 cm, ob 8.28 naj-	—
nižje -24 cm, ob 17.36 najvišje 0 cm,	g Morje je rahl°
o ob 19.30 najnižje -1 cm.	S razgibano, tem-
S Jutri: ob 2.35 najvišje 24 cm, ob 10.51 naj-	peratura morja
nižje -25 cm, ob 18.53 najvišje 10	I 11 stopinj C. cm, ob 22.49 najnižje 3 cm.
>M t"
:f5
Na Zlebeh...........670
Vogel ................330
Kranjska Gora.........75
Krvavec..............195
Cerkno...............100
Rogla ................145
Piancavallo...... . . . .420
Forni di Sopra .......380
Zoncolan............450
Trbiž .................285
Osojščica ............180
Mokrine .............450
V povprečju 3,2 tube zobne paste na leto
ZAGREB - Povprečni Hrvat letno porabi 3,2 tube zobne paste in zanje odšteje slabih 45 kun (okoli šest evrov), je pokazala raziskava agencije AC Nielsen, ki jo je objavil specializirani hrvaški mesečnik za maloprodajo »Da, trgovec«. Navedli so tudi izide ločene raziskave agencije Hendal, ki je ugotovila, da si skoraj 96 odstotkov Hrvatov zobe umiva vsak dan. Poleg objave Nielsenove tržne raziskave je časnik v sodelovanju z agencijo Hendal opravil raziskavo o navadah Hrvatov, ko gre za ustno higieno. Izvedli so je na vzorcu 411 anketirancev, starejših od 15 let. Slabih 96 odstotkov vprašanih si zobe umiva vsak dan. So pa tudi slabi trije odstotki takih, ki si zob ne čistijo vsak dan, in poleg tega še dober odstotek takih, ki ščetke nikoli ne uporabijo.
Srečen Kalifornijec zadel vrtoglavi dobitek 425 milijonov dolarjev
San Jose - Neznani srečnež iz Kalifornije je na ameriški loteriji zadel glavni dobitek v vrednosti 425 milijonov dolarjev (310 milijonov evrov). To je šesti najvišji dobitek v zgodovini ameriške loterije.Srečna kombinacija številk je bila izžrebana v sredo zvečer, kdo je novopečeni milijonar, pa še ni znano. Zmagovita srečka je bila prodana na bencinski črpalki v kraju Milpitas v Silicijevi dolini. Njen lastnik Kulwinder Singh bo prav tako obogatel, saj bo prejel milijon dolarjev. Tega sicer še ne ve, ker je bil na poti iz Indije v ZDA, ko je bila objavljena novica, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
SEUL
Srečanje
ločenih
Korejcev
SEUL - Ločene korejske družine so se včeraj znova srečale v severnokorejskem gorskem letovišču Kumgang. 82 izbranih Južnokorejcev se je v spremstvu 58 družinskih članov srečalo s 180 sorodniki iz Severne Koreje, poročajo južno-korejski mediji. Člani družin, ločenih po korejski vojni v leti 1950-1953, ki so se srečali v četrtek, so se včeraj znova sestali v hotelskih sobah, nato bodo skupaj kosili, kasneje pa se bodo srečali še v dvorani hotela.
91-letni moški in 84-letna ženska iz Južne Koreje, ki sta na srečanje prišla z reševalnim vozilom, sta se zaradi zdravstvenih težav predčasno vrnila domov, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Po prvem krogu srečanj se bo 88 Severnokorejcev, ki so jih izbrali v Pjongjangu, od nedelje do torka srečalo s 361 sorodniki z juga.
Srečanja družin je zelo občutljivo in čustveno vprašanje za sprti državi. Stiki preko meje po pismih, elektronski pošti ali telefonu v glavnem niso mogoči. Prva srečanja po korejski vojni so organizirali leta 1985, naslednja pa med letoma 2000 in 2010. Do prvih srečanj po več kot treh letih prihaja pred skupnimi vojaškim vajami južnoko-rejske in ameriške vojske, ki se bodo začele v ponedeljek. Severna Koreja je zaradi vaj celo grozila z odpovedjo srečanj ločenih družin.
ITALIJA V ZRCALU TUJIH MEDIJEV
Renzi kot Caravaggiov mladenič napoveduje preporod Italije
Sergij Premru
Verjetno je najbolj pomenljiv dokaz o tem, kar po svetu mislijo o nastopajočem italijanskem premieru Renziju, neobičajna slika, ki jo objavlja The New York Times. V okviru rubrike »Fashion & Style«, to se pravi moda in stil, ne-wyorški dnevnik piše, da se v Italiji napoveduje »youthqua-ke«, kar bi lahko prevedli kot mladostniški potres. Članek je opremljen s sliko, točneje s fo-tomontažo, v kateri je Renzi upodobljen kot Caravaggiov mladenič s košaro sadja. Ni naključje, da so izbrali prav znamenito sliko iz časa italijanske renesanse kot nekakšno voščilo, naj mlademu premieru uspe uveljaviti za Italijo prepotreb-ni preporod - renesanso po dolgem Srednjem veku. »Prihodnji prvi minister bo vzbudil nov občutek razcveta in energije«, piše v uvodu članka, ki je sicer namenjen pomladitvi v sicer ostarelem svetu italijanske visoke mode.
Ostal bi kar pri vprašanju pomladitve italijanske politike. Če bo Renziju uspelo, bo pri 39 letih, ki jih je praznoval januarja, najmlajši predsednik vlade v zgodovini Italije in najmlajši prvi minister držav Evropske unije. Na drugo mesto EU se uvršča 40 letni mal-težanski premier Joseph Muscat, sledi 41 letni romunski pre-
mier Victor Ponta, potem 42 letna premiera Finske Jyriki Katainen in Češke Bohuslav Sa-botka, šesto mesto v sedmind-vajseterici prvih ministrov pa zaseda slovenska premierka Alenka Bratušek, ki bo prihodnjega 31. marca praznovala svoj 44. rojstni dan.
Pred Renzijem je bil najmlajši italijanski premier bradati Giovanni Goria, ki je vstopil v palačo Chigi leta 1987 pri 43 letih starosti, leta 1954 je postal predsednik vlade Amintore Fanfani pri 45 letih, lani pa Enrico Letta pri 46 letih.
Letta je bil v sedlu od 23. aprila lani do 13. februarja letos, to se pravi 296 dni, kar je nekaj manj od povprečnega trajanja povojnih italijanskih vlad, ki znaša približno leto dni. V 68 letih republike si je sledilo 62 vlad, a samo 25 prvih ministrov, ker so nekateri vodili več vlad: Al-cide De Gasperi in Giulio An-dreotti sedem, Amintore Fan-fani šest, Aldo Moro pet in Silvio Berlusconi štiri. Od začetka italijanske republike junija 1946 do konca t.im. prve republike leta 1994 so vlade trajale povprečno 342 dni, v drugi republiki pa 600. Andreotti se ponaša z najkrajšo vlado, in sicer samo devet dni, od 17. do 16. februarja 1972, Berlusconi pa z najdaljšo od 11. junija 2001 do 23 aprila 2005 za skupnih 1412 dni.
Opravičujem se za digre-sijo in se brez nadaljnjega vračam k poročanju tujih medijev o Italiji. Ki je te dni seveda osredotočeno na Renzija.
El País ima Renzija za Machiavellijevega naslednika, ki mu svojega predhodnika ni treba iskati daleč od svojega dosedanjega županskega sedeža v firenški mestni palači Vecchio. Ambicija je mladega Renzija privedla do poteze, ki je značilna za Machiavellijev pristop do oblasti: lahko bi čakal in gradil svoj volilni uspeh, na podlagi katerega bi potem prevzel oblast, v resnici pa je razumel, da mu je oblast dostopna v tem trenutku in jo je zagrabil. Španski dnevnik pa piše tudi, da sta Ren-zijeva predhodnika Monti in Letta bila vsak mlajši od prejšnjega in vsi mlajši od »starega kajmana«, ki se še vedno nevarno potika po hodnikih oblasti. Ni pa rečeno, da bo Renzi-ju uspelo to, kar ni uspelo Mon-tiju in Letti in mu grozi nevarnost, da postane le nov člen verige italijanske nestabilnosti in imobilnosti. Razen če mu ne bo uspel čudež: voditi stabilno in dolgotrajno vlado, ki bo obenem sposobna reformirati državo.
O Machiavelliju piše tudi Süddeutsche Zeitung, za katerega je Renzi ugledni naslednik znamenitega toskanskega misleca iz časov prehoda iz Stare-
ga v Novi vek. Münchenski časopis ugotavlja veliko razliko med dosedanjim premierom Letto in naslednikom Renzijem, ki ga je »odrinil z naslanjača«: Renzo ni samo mlad, ima tudi karizmo, je prizadeven in predvsem ima v sebi velikansko voljo po oblasti. Evropa naj računa, napoveduje bavarski dnevnik, da bo Renzi prav gotovo postavil na dnevni red vprašanje tri odstotnega praga državnega primanjkljaja, kar že vnaprej vznemirja nemške komentatorje.
Ekonomski tednik Bloomberg Businessweek ne citira političnega filozofa izpred pol tisočletja: v značilnem ameriškem slogu Renzija označuje kot »Demolition Man«, to se pravi človeka, ki se ukvarja z rušenjem, izraz pa priklicuje tudi istoimenski znanstveno-fanta-stični film iz 80ih let prejšnjega stoletja, v katerem se takrat še mladi Sylvester Stallone poslužuje vseh sredstev za dosego svojih ciljev. Renzi si je zaslužil tak vzdevek, ker hoče ostraniti s politične scene ostarele italijanske politike in njihov ustaljeni sistem oblasti. S tem v zvezi newyorški tednik navaja Ren-zijevo izjavo po zmagi na decembrskih primarnih volitvah, ko je dejal, da dosedanji esta-blišment »uporablja izraz stabilnost kot izgovor za svojo imobilnost.«
Tudi France Info navaja podoben citat nestrpnega Ren-zija: »Nastopil je čas!« Vsekakor se dosedanjemu firenškemu županu mudi, čaka pa ga nelahka naloga, da temeljito prenovi italijansko politiko, in to z isto večino, ki je podpirala predhodnika Letto. Po mnenju nekaterih je Renzi samo nekakšen levičarski Berlusconi, za druge predstavlja italijanskega Tonyja Blaira, francoski nacionalni radio pa ga primerja tudi z bivšim predsednikom Sarkozyjem zaradi izredne sposobnosti, da zasede središče medijske scene.
»Čaka ga nelahka naloga, da se dogovori z Berlusconijem, ne da bi prevladal Berlusconi« piše britanski The Economist. Bolj kot prevzem štafetne palice, je tokrat Renzi strgal oblast Letti iz rok, vendar firenški politik kar izžareva energijo in bi utegnil udejaniti reforme, ki jih je Letta samo nakazal, ni pa jih zmogel realizirati, Renzijev poskus pa bi lahko propadel in sicer iz treh razlogov, piše londonski tednik: ker ni dovolj izkušen za prevzem vsedržavne odgovornosti, ker bo moral vladati z dosedanjo koalicijo in ker mu volilci niso neposredno zaupali oblasti. Vprašanje je, ali bodo ti minusi prevladali nad nedvomnim plusom - veliko Renzijevo energijo, meni The Economist.