f KO. 133 fctu-vin* Ctacago, Milwaukee, Waukegan, Duluth* Joliet, San Francisco, Pittsburgh, New York. Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg CLEVELAND OHIO, FRIDAY MORNING, JULY 21, 1972 SLOV€N!AN MORNING N€WSPAP€R STEV. LXXIV — VOL. LXXIV mmm zafisi Oil i is Lilli Novi grobovi Rose Slokar Po dolgi bolezni je preminula Zadnje vesti WASHINGTON, D.C. — Senat je včeraj izglasoval demokratski predlog za povišanje minimalne urne plače na $2.20. Ker je v Domu odobreni predlog različen, bo morala konferenca obeh domov doseči sporazum, predno bo nova najnižja plača z zakonom določena. Poskus republikancev ohraniti najnžnjo urno plačo do $2 ni uspel. WASHINGTON, D.C.— Obrambni tajnik M. Laird je dejal, da ni nobenih znakov, da bi iz Egipta odšli tudi ruski piloti in strokovnjaki pri protiletalskih raketah in radarju. Po njegovem naj bi odšli le vojaški “svetovalci”. Poročilo načelnika glavnega stana egiptskih oboroženih sil gen. Sadeka predsedniku Sadatu, objavljeno v Kairu, trdi, da so egiptske oborožene sile prevzele vse naprave in orožje, ki so ga imeli doslej v rabi in oskrbi Rusi. kojnik je bil mož Anne, roj.1 host „ r_enarsic_ 0če Mrs. Thomas MADRID, Šp. — Na progi Ma- hepubhke. Nihče od njih (Mary Ann) 0ndruS) Johna ■ V Kanoiu ni-o računal da v sredo v St vincent Charity bodo ZEA posede v boj v bolnišnici 78 let stara Rose S1°- tob, P fe; rit 1 • • kar s 5108 E. 115 St, Garfield n V 0bS,e.gU. Z falskimi ights, doma v vasi Male Loče 11 pCm3rFkiml Sllami* v Slovenskem primorju, od ko- SAIG0N, J. Viet — Strokov- der je prišla v ZDA pred 60 ^Jaka zunanjega odbora Senata leti, mati Antona Dodiča, Fran- A sta vprašala ameriškega ka in Josepha (zadnja dva v ^°Jaškega strokovnjaka tu, kaj Kaliforniji) ter 3-krat stara Se zgodilo tekom letošnje ko- mati. Bila je članica ADZ št. mhnistične ofenzive, če bi juž- 50, SNPJ št. 139 in SŽZ št. 47. n°vietnamske oborožene sile ne Pogreb bo iz Ferfolia pogreb- ^ele ameriške letalske podpo- nega zavoda na 9116 Union re- Častnik je bil kratek: Mi bi Avenue v soboto ob 8.30, v cer- ‘‘e v takem slučaju zdaj razgo- kev sv. Lovrenca ob 9, nato na Varjali kje drugje! Kalvarijo. Položaj v pogledu južnoviet- ftahiskih rednih oboroženih sil Edward Leonard f J® nekaj izboljšal, toda te še VceraJ Je T ;ed«° zame niso kos rdečim. ^ 1° Kjihova morala ie nizka pod. le bl1 Popeljan domov iz St. fn°st in borbena vnema komaj Vin^nt Charity bolnišnice, kjer f^tna. Ameriški vojaški sve- 36 bR na zdravljenju nekaj ted- tovalpi , ,.v ,. , nov, 63 let stan Edward Leo- hiliZr }SS Je’- J J0 ™* z 17907 Dorchester Dr, do v , r^ese'-1> uPal°> a °' rojen v Clevelandu, upokojen . aolocenem času redne vo- „ laske en tv TT. , gostilničar in restavrator. Posti ~ bUe kužnega Vietnama le 0;|Obne same braniti neodvis- CI0NALIZMA Na zasedanju prezidija Centralnega komiteta Zveze komunistov pretekli teden je bil na- Poskus hrvaških nacionalističnih izseljencev začeti v Jugoslaviji gverilski boj proti režimu in Jugoslaviji za neodvisno Hrvaško je pripravil komunistično vodstvo do odločnejših ukrepov. CLEVELAND, O. -— Sodela- bi bilo 20 do 30 mladih ljudi o- vec NYT R. H. Anderson je boroženih s puškami in revol- ... . ,. , . „ .. 1 ’ , nanev, birokraticnih nacionali- sporocil svojemu listu iz Beo- veni ter opremljeni s kratko- , , ,, , - . j . . . . , . . ... stov, separatistov m do gradite- grada v začetku tedna, da je na- valovnim radijskim oddajni- ,. . .. „ , ... S, , . , v. , . . J Ijev imperija v Srbiji. Prezidij stop skupine hrvaških naciona- kom. i . , , v . v. listov, ki so prišli is, Avstralije Vernik tovornjaka je sporočil !° FCSVetJ F“etoo pieko Avstrije v Jugoslavijo in oblastem, kaj se mu je zgodilo! ^ sodelavec NyT_ Iz Clevelanda in okolice i Piknik Zveze Tabor— Zveza slovenskih protikomu- v , . nističnih borcev Tabor priredi cicnalizern izrecno obsojen kot tQ nedeljo piknik na slovenski zbirališče vseh nasprotnikov režima od buržoaznih reakcijo- cT0 e’ naJ b^ se z§°" Leonarda, Edwarda Leonarda1 Ko rdeče nekatere divizije tekom I in Charlesa Hamilton, 7-krat stari oče, brat Mary Saurich, drid-Sevilla sta trčila danes dva osebna vlaka, pri čemer je bilo vsaj 18 oseb mrtvih, še več pa ranjenih. ^ričakr^6' dr^a3e bo^ise’ 30, narda in Vincenta Lenarsica. odaelk°Va ^ Rosebno usPeSni so Pogreb bo v ponedeljek dopoi-To So 1 maibnov rangerjev-1 dne iz Grdinovega pogrebnega' ki n ^iaajni in odločni borci, i zavoda na Lake Shore Blvd. 0bnpc,i*)0^USte radi‘ b)obro se 3^1 čas še ni določen. 'a tudi 1. divizija, ki brani1] _______o——— Hue. ^^Aroeriški strokovnjaki sodijo. 2iv^e^en- Giap ob začetku ofen- •“Tj, prepričan, da Nixon ne ta]s?^a^ vreči v boj tolikšne le-e in pomorske sile v voliv- mi samo Odločen in obsežen Sri ,letU' Prerr^t arneri^ega letalstva je Ha^r,tcb rdečo zmago in uničil prjp 6 Kanoia. Morda je to le ra2 ° sv°j delež k spremembi tero° 0'ienja v Hanoiu, na kate-hekateri namigujejo. ^•°ndcn in Moskva Se sporazumela jetkXl)0N’ VeL Brit- - Sov-ihiej-j"1 2Veza bo smela v bodoče pl0rn v Londonu največ 40 di-kot ni °V namesto preko 100, hi. 1 ie imeda do lanske jese- Hno'ti vf An§leži izgnali ra^hip cianov sovjetskih u- Predstavništev. skleniijV^ru doig°vora> Ki sta ga njo partijo šaha v boju za svetovno prvenstvo je dobil B. Fischer, ki je s tem stanje izenačil na 2.5:2.5 točkam. Naslednjo partijo bosta Spassky in Fischer igrala v nedeljo. ¥al m¥m ¥ Evropi LONDON, Vel. Brit. — Nizki zračni pritisk nad Islandijo je odprl pot vročemu zraku iz Sre- hoteli začeti v Bosni gverilski in te so obkolile področje, da bii boj za neodvisno Hrvaško vzne-1 pripadnike zajele žive. Pri tern J miril komunistično vodstvo Ju-'je prišlo do boja. v katerem je goslavije v taki meri, da je nai bil kapetan varnostnih sil ubit. posebnem zasedanju prezidija* Zveze komunistov Jugoslavije En častnik ill 2 vojakov razpravljalo o položaju in spre- mrtvih V spopadli jelo nove ukrepe za boj proti' Znani tednik ‘"Time” poroča v dezemskega področja in s pod-rastočemu nacionalizmu v posa- svoj3 zadnji šcevilki pod nasio-j račja Kasp.-xega jezera na se-meznih republikah. Ivom “Bitka v Besni”, da je bil; ver in hud vročinski val je za- V prvi vrsti bodo skušali upo- v sP°Padu varnostnih sil in vo-’jel vso srednjo in severno Ru-rabiti dobro besedo in svarila, j as Ivo s teroristično skupino ka- rilo, pa segel uidi preko Dance pa ta ne bo zalegla, bodo u- 88 članov, ki je prešla mejo ske v Skandinavijo, porabili tudi ostrejše ukrepe.* *z Avstrije v Jugoslavijo 26. ju-j Severno od tečajnika, kjer Posebno obširno kampanjo proti nija in se v ukradenem tovor-! sonce poleti nikdar ne zaide, se nacionalizmu bodo izvedli na '-1;jaku Fodiet3a za prodajo mine- ] je dvignila temperatura na pre-Hrvav’kem, v Srbiji pa tudi v 1 ra3ne vode prepeljala 375 milj; ko 90 F. Vročina na Norveškem Makedcniji in na Kosovu kjer! da-ed v Bosno, ubit en častnik in* je povečala nevarnost gozdni! so se odnosi med Srbi in Albanci hudo zategnili. Partijski vodniki svarijo, da ZDRUŽENI NARODI, N.Y. — Gvineja, Somalija, Sudan in Jugoslavija so predložile, naj Varnostni svet ZN pozove Izrael, da bo “brez odlašanja’ vrnil 6 sirijskih in libanonskih častnikov, ki jih je ujel tekom svojega vpada v Libanon 21. junija letos. sovjetska in britanska vlada skib ° ^hdsebojnih diplomat-^ bo *m(da Veli- d*Morn anLa v Moskvi okoli 20 ^hiat^0^ oz^roma oseb z di-s izkaznicami. o pol&i vprašanjih PARIZ, Fr. — Na včerajšnji seji konference v Parizu je zastopnica provizorične revolucio-j name vlade Mrs. Binh odločno zavrnila ameriški poskus ločiti vojaški in politični del razgovo-* rov. Njeno stališče je podprl tu- WASHINGTON, D.C. di zastopnik Hanoia pri razgovorih Xuan Thuy. Ameriški zastopnik W. Porter je pozval rdečo stran k mirnemu razpravljanju predlogov o-beh strani za končanje vojne. Nobena stran ni omenila tajnega srečanja H. Kissingerja z Le Due Tho-jem in Xuan Thuy-jem v sredo. Rdeča stran je poskus razdeliti razgovore v vojaški in politični del zavrnila že preje, ker hoče rešitev celotnega vprašanja. Mrs. Binh je dejala, da bodo vse SAIGON, J. Viet. Zunanjepolitični odbor Senata je včeraj soglasno odobril dogovora med ZDA in ZSSR o omejitvi obrambe pred medcelinskimi raketami in o omejitvi ofenzivnih medcelinskih raket. Državni tajnik W. P. Rogers je pozval Kongres, naj oba dogovora potrdi do 18. avgusta, predno bo odšel na počitnice za čas republikanske narodne konvencije, da bodo mogle ZDA razgovore z ZSSR nadaljevati. 9 vojakov. Od teroristov naj bi1 požarov severno od tečajnika, bilo en ducat mrtvih, en ducat' V Frankfurtu ob Meni ns pa ranjenih, med tem ko jih je] Nemškem so zaradi vročine 4 o-porast nacionalizma, ki povzro-1 Pol°vica ušla v gore. : sebe umrle, v Muenchenu jih je ča spore med posameznimi naro-{ ‘'Time” piše, da je skupina te-’ moralo zaradi sončarice 120 v di Jugoslavije, spravlja v res-' roristov uPala na podporo pre- ] bolnišnice. no nevarnost pridobitve zadnjih'bivalstva> ki Pa 1° ni dobila. To! Starim ljudem na Danskem desetletij, pa tudi decentraliza-’3e bil° do nje brezbrižno ali ce-1 svetujejo zdravstvene oblasti, cijo javne uprave 'a gospodar- sovražno. Oblasti so bile za-1 naj ostajajo v senci, starše pa stva. j prepaščene, pravi “Time”, ko so i svare, naj ne puščajo majhnih Na Hrvaškem je bil proces sPoznale, da so bili teroristi sa-j otrok v avtomobilih, ki so na proti vodnikom vseučiliščnikov mladi ljudje, ki so odšli v soncu. ostale točke maglo in brez težav rešene, kakor hitro bodo ZDA pristale na popoln umik iz Južnega Vietnama, na opustitev! podpore predsed. Van Thieujuj ___________ j in vzpostavitev koalicijske vlade p _ j . v Saigonu, v kateri naj bi bili! v mir zastopani poleg nevtralcev kJ er m Irski predstavnikov sedanje vlade tu- di rdeči. TN- D'C- “ Sen- p°du ire Kennedy, ki je po 6 ha I C’ 36 P°zval svoje roja- bogajaa--kevm in Britance, naj s i lsbe3° rešitev svojim »a 5 kai« to je edina stvar- V remenski prerok pravi: . i0Parnn • >Tln Vr°ee z možnostjo °koli qa Kaj višja temperatura Rdeči se še vedno drže v Quang Tri mestu, četudi pritiskajo vladne sile vanj od treh strani. Vladne sile so začele novo ofenzivo v Binh Dinh pokrajini in zavzele brez večjega odpora dve okrožni mesti. ----o----- Iz slov. naselbin MILWAUKEE, Wis. — V nedeljo bo v Triglavskem parku misijonski piknik. Začetek ob 11. dopoldne s sv. mašo. Vsi vabljeni! preložen v začetku julija na za- tujino komaj pred enim ali dve-četek avgusta. Ljudi prijemajo ma Mtoma. Doslej so namreč In sodijo zaradi prepevanja hr- zmeraj trdile, da podpirajo U-vaških nacionalističnih pesmi,1 staše samo pripadniki starejše-srbskega odvetnika so obsodili, Sa rodu. tu Pa s0 bdi fantje sta-ker je pisal nacionalistične se- ri do sk°raj izključno izpod 25 stavke, igralca košarke Zvoni- ^ek mira Petricevica so obsodili na’ Ni izključeno, da je jugosio-eno leto zapora, ker je imel zve-; vanska tajna policija, ki ji je cize s hrvaškimi izseljenci v Ohiu sPel° uriniti svoje agente med v ZDA. V Makedoniji je sodišče emigrantske skupine, sama pri-odredilo uničenje gramofonskih vabila hrvaške teroriste prav v plošč, ki so slavile dva bolgar-l tem basu v Jugoslavijo, trdi “Tiska nogometaša kot Makedonca.1 me ’- Ta vpad naj bi bil dokaz in podpora obtožnici proti sku- Anglija ima megleno, vlažno vreme z neurji, na Francoskem pa je prišlo v nekaterih krajih zahodno od Pariza zaradi številnih ploh do manjših poplav. iiozen za Teroristična skupina iz tujine V to napeto vzdušje nacional- pini zagrebških visokošolcev, proti katerim se je imela prav tedaj začeti sodna razprava v nm napetosti je butnila vest o Zagrebu, poskusu hrvaških izseljencev or- ganizirati oborožen upor v sami Jugoslaviji. Tanjug je o tem poročal 2. julija letos: Zvezno Časopisje napada Avstralijo, švedsko in Zah. Nemčijo Po spopadu s skupino hrva- WASHINGTON, D.C. — Vodnik republikancev v Senatu Hugh Scott je dejal, da bo predsednik ZDA predložen za Nobelovo mirovno nagrado zaradi svojega napora za pomiritev z Ljudsko republiko Kitajsko in s Sovjetsko zvezo. Doslej sta dobila Nobelovo mirovno nagrado ameriška predsednika T. Roosevelt, ki je po- pristavi v koristi Zavetišča škofa Rožmana v Argentini. Pri kapelici bo opoldne sv. maša, kosilo bo na razpolago in vse druge dobrote, ki sodijo k veselemu pikniku. Vsi iskreno vabljeni! Newburski dan— Društva “Mir,” “Bled” in “Kraljicg miru” Ameriške dobrodelne zveze prirede to nedeljo “Newburški dan” na izletniških prostorih ADZ v Leroyu, Ohio. Na pikniku bodo na razpolago okusna okrepčila, od štirih popoldne dalje pa bo ples ob zvokih J. T. Trio orkestra. Vsi, iz bližnje in daljne okolice prisrčno vabljeni! Pecivo naprodaj— Članice podružnice št. 25 SŽZ ,bodo jutri, v soboto, od 11. dopoldne dalje prodajale okusno domače pecivo in krofe. Zlata poroka— Mr. in Mrs. Mike Vidmar, 6611 Edna Avenue, bosta jutri, 22. julija, praznovala zlato poroko. Iskreno čestitamo in želimo, da ju Bog še dolgo ohrani! Na obisku— Prejšnji teden se je oglasil v našem uredništvu g. Jože Malo-vič, ki je prišel iz Ljubljane na obisk k svoji sestri Mrs. Tomažin, 18900 Kildeer Avenue. G. Malovič je pred 52 leti živel v Clevelandu in sodeloval pri “Orlu”, pri Prosvetnemu društvu in pri “Liri”. Dobrodošel! Asesment— Tajnik društva Presv. Srca Jezusovega št. 172 KSKJ bo pobiral asesment v nedeljo od 10. do 12. ure dopoldne na Addison Road. Zadušnica— V ponedeljek ob 8.15 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Johna Rebola ob 4. obletnici njegove smrti. Jutri ob 8.15 zjutraj bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pokojnega Johna Bavec v spomin tretje obletnice njegove smrti. Prijeten obisk— Včeraj sta se oglasila v uradu Ameriške Domovine in si ogle- Gen. Abrams ni imel nič zraven SAIGON, J. Viet. — Preiskovalec Senata ZDA Labere Garcia je dejal, da je preiskava dognala, da gen. Abrams ni imel nobene zveze z letalskimi napadi na Severni Vietnam lani in v čine v parlamentu, je odstopila začetku letošnjega leta, ki jih je z izjavo, da ne more podpisati Finska vlada odstopila HELSINKI, Fin. — Socialdemokratska vlada, ki nima ve- na svojo roko odredil tedanji poveljnik 7. letalskih sil ZDA gen. J. D. Lavelle. Ta izjava naj bi bila dokaz, da gen. Abrams ne bo imel nobenih težav pri zasliševanju pred Senatom, predno ga bo ta potrdil za novega načelnika glavnega stana armade ZDA. sporazuma z Evropsko gospodarsko skupnostjo, ki ga je dogovorila. Predsednik vlade Rafael Paa-sio je dejal predsedniku republike Urhu Kekonenu, da more sporazum podpisati samo vlada, ki ima za seboj večino parlamenta. sredoval med Rusi in Japonci leta 1904-5, in W. Wilson, ki je dala tiskarno prijazna sthrokraj-hotel s svojimi predlogi za ska rojaka g. Franc in ga. Rezka Društvo narodov zavarovati Sedej iz Vrhovcev pri Ljubljani, režimsko časopisje začelo ostro j svet pred novo vojno ob koncu ki sta prišla 1. julija na obisk k napadati tuje države, ki dopu-| Prve svetovne vojne. (svoji sestri, oziroma svakinji ščajo delovanje hrvaških in srb-i Richard M. Nixon je izjavil Mrs. Mary Iskra, 18814 Mohawk skin emigrantov na svojih tleh.' ob nastopu svoje službe, da hoče Avenue, in njenemu možu Fran-Posebno ostro je bilo proti Av- končati oborožena soočenja ve- ku- M Clevelandu ostaneta do in Zahodni likih sil in jih nadomestiti s po-lkorica julija. Želimo jima pri-gajanji. Kljub vsem naporom'ietno bivanje v našem mestu! tajništvo za notranje zadeve je*ških nacionalistov, ki je vpadla objavilo, da je prišla te dni v preko meje in prišla v Bosno, je deželo ilegalno ustaško-fašistič-na skupina teroristov med katerimi so tudi nekateri kriminalci. V našo deželo so prišli iz nekaterih zahodno-evropskih in prekomorskih držav. Pripadniki te- straliji, Švedski roristične skupine so prišli na Nemčiji. področje zahodne Bosne. Prebi-j “Nedeljne Novosti” so pisale, mu doslej ni uspelo končati valstvo področja, na katerem se da kuje zarote proti režimu v vojskovanja v Vietnamu. je skupina pojavila, se je dejav-| tujini okoli 15,000 Hrvatov in ______o______ no zavzelo in nudilo dragoceno Srbov. Od časa do časa napadejo podporo javnim organom pri u-ničevanju teroristov. V prvem ti emigranti jugoslov. zastopstva v tujini, pa pošiljajo svoje stiku z organi varnosti in eno-j agente tudi v samo Jugoslavijo, tami krajevne obrambe je bila j To se dogaja največ v poletju, teroristična skupina razbita in ko je čas največjega tujskega večinoma uničena. Organi varnosti so na sledi ostankov razbite skupine. Časnikar R. H. Anderson poroča, da ostanke te skupine po dveh tednih od omenjene objave še vedno love. Skupina naj bi prišla iz Avstralije v Avstrijo, od tam pa preko meje v Jugoslavijo, kjer je ustavila nekega voznika s tovornim avtomobilom in ga prisilila, da jo je odpeljal v Bugojno, severozahod- prometa in pregled na mejah manj strog. Četudi povzročajo emigranti jugoslovanskemu režimu precej sitnosti, je vendar glavna težava doma, pravi Anderson. To je nacionalizem narodov Jugoslavija, njihovi različni jeziki, preteklost, kultura in vera. Težave povečuje needinost med samimi komunisti tako v pogledu Marksove ideologije kot v praktičnem vodstvu dežele no od Sarajeva. V skupini naj (in njenih republik. Sudan bo obnovil stike z ZDA KARTUM, Sud. — Sudan je lani prekinil diplomatstske odnose s Sovjetsko zvezo in pognal njene zastopnike iz dežele, ko je bilo očitno, da so ti sodelavci pri poskusu vreči sedanji režim gen. Nimieryja. Ta je postopno izboljšal stike z arabskimi državami, ki so u-smerjene bolj na konservativno stran, pa tudi z državami Afrike. Približal se je znova tudi zahodnim silam in sedaj je na tem, da obnovi redne diplomatske stike z ZDA, ki jih je prekinil junija 1967 ob izbruhu vojne med Izraelom in Egiptom. Hvala za obisk! Zadnje slovo— Članstvo Društva Naš Dom št. 50 ADZ je vabljeno danes, v petek ob 7.30 zvečer v Ferfoliev pogrebni zavod na Union Avenue, da se poslovi od umrle članice Rose Slokar. Podpiranje v Ohiu porastlo za 19%! COLUMBUS, O. — Država O-hio je v preteklem finančnem letu, ki se je zaključilo 30. junija letos, izdala za podpore potrebnim blizu 600 milijonov dolarjev, 19% več kot leto preje. Državni avditor J. Ferguson je dejal, da je šlo od 115 milijonov povečanih izdatkov za podpiranje 47 milijonov za pomoč odvisnim otrokom in za pomoč otrokom brezposelnih. g!H flaiEMžmi Domov! na ^ h 6117 St Clair Avenue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5,50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: j_ $20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO ^^>83 No. 139 Friday, July 21, 1972 Kdo je George McGovern Leta 1953 se je mladi G. S. McGovern odzval vabilu in se lotil organiziranja demokratične stranke v Južni Dakot. To je storil verjetno s tiho mislijo, da mu naj ta služi za njegove bodoče politične načrte. Lotil se je dela in začel zbirati imena demokratov in vztrajno razlagati potrebo po dvostrankarskem sistemu a-meriške demokracije. Hodil je od naselja do naselja, razlagal, govoril in iskal podpore. V teku dveh let načrtnega dela je imel v svojih seznamih 35,000 imen, na katere se mu je zdelo, da se lahko zanese pri svojem političnem delu. Ti so bili tudi finančni podporniki njegovega napora. George McGover-n ni imel denarnih sredstev, živel je skromno s svojo ženo in štirimi otroci, pa vztrajno nadaljeval s svojim političnim delom. Ko se je leta 1656 odloči! kandidirati v Kongresu, je sproti nabiral denar, s katerim sta s prijateljem voznikom kupovala gasolin in krila druge stroške poti. Njegova volivna kampanja je bila kljub skrajno pičlim finančnim sredstvom uspešna. McGovern je pri volitvah zmagal nad Haroldom Lovre-jem, ki je bil dotlej Že 8 let v Kongresu. Komaj je prišel v Kongres, je McGovern že v pismih svojim volivcem začel poročati o svojem delu in predlogih. jVneto je zagovarja! podpiranje cen deželnih pridelkov, ker je bilo to v korist njegovih volivcev, pa se zavzemal tudi iz istega vzroka za omejitev uvoza govedine. Leta 1958 so poslali v boj proti mlademu McGovernu guvernerja Joa Fossa, znanega junaka iz druge svetovne vojne. Mož je vodil volivni boj le bolj na široko z nastopi v mestih in javnih prireditvah v prepričanju, da bo Mc-Governa lahko porazil. Ta je delal vztrajno kot pred dvemi leti in Foss je grdo pogorel, četudi ga je z vso vnemo podpiral tudi sen. Karl Mundt. Po teh uspehih se je George McGovern odločil za kandidaturo za zvezni senat proti Karlu Mundtu jeseni 1960. Dobil je pri volitvah 35,000 glasov več kot predsedniški kandidat J. F. Kennedy, pa vendar volitve izgubil. Ostal je na cesti brez službe, ko ga je pozval novo-izvoljeni predsednik J. F. Kennedy in ga povabil k sodelovanju v njegovi novi administraciji. McGovern je. upal na poljedelsko tajištvo, pa se končno sprijaznil z direktorjem “hrane za mir”, posebnim programom zvezne vlade, ki ga je Kongres komaj prejšnje leto odobril. V Kennedyjevi administraciji na čelu programa “hrana za mir” je ostal McGovern dve leti. Tedaj se je seznanil in sprijaznil s Kennedyji in z njihovimi sodelavci in prijatelji, kar mu je kasneje ponovno koristilo. Leta 1962 se je ponovno odločil za kandidaturo v zvezni senat in zmagal s komaj 504 glasovi nad svojim tekmecem podguvernerjem Joem Bottumom. Šest let kasneje je bil McGovern izvoljen znova brez posebnih težav. Otroci McGoverna so med tem rastli, hčerki Ann in Susan sta graduirali na University of Wisconsin, sta poročeni in imata otroke, Terry je star 22 let in študira na University of Virginia, 19 let stari Steven je vnet muzikus, 17 let stara Mary pa je v high school. Sen. G. Š. McGovern je nastopil v Senatu prvič proti ameriškemu posegu v Vietnam septembra 1953, ko je bil živ še J. F. Kennedy in ko ZDA še niso bile tako globoko v vojni. Nato je skozi štiri leta v glavnem puščal to vprašanje ob strani. Ko sta sen. W. Morse in sen. E. Gruening nastopila v razpravi v Senatu proti Tonkinški resoluciji leta 1964, je njun nastop zavračal kot pretiran in neprimeren. Spomladi 1967 je nastopil javno proti Johnsonovi politiki v Vietnamu, ki jo je označil za “politiko norosti”, prihodnje leto pa se je žg začel zavzemati za ameriški umik iz Južnega Vietnama. Ko je lani spoznal, da je vprašanje vietnamske vojne še vedno živo, posebno med delom mladine, je začel to vprašanje bolj poudarjati in potiskati v ospredje tekom svojih nastopov pri primarnih volitvah, četudi tega prvotno, kot je sam dejal, ni nameraval. Zanj je bilo vprašanje gospodarstva in domačih potreb važnejše. V Senatu je bil McGovern na splošno znan po svojih liberalnit stališčih, pa je le glasoval proti ukinitvi zakona o “pravici do dela”, za kar so se zavzemale delavske unije. S tem se je delavskim vodnikom močno zameril, kar pa ga ni vznemirjalo, dokler je bil le senator v Južni Dakoti, ki je pretežno farmarski predel. Za predsednika ZDA se je McGovern pognal prvič leta 1968, pa ni prišel daleč. Tokrat je bil prvi, ki je napovedal svojo kandidaturo in to načrtno in vztrajno pripravljal. Posebca komisija demokratske stranke je pod njegovim vodstvom pripravila nova določila za narodno kcnven-; cijo in izbor delegatov za njo. McGovern je zato določila I mm točno poznal in jih tudi dobro uporabil v svojo korist. Ko so drugi kandidati iskali podporo za svoje imenovanje na stari način, je McGovern začel organizirati pri tleh in neposredno. Uspelo mu je pridobiti tisoče mladih ljudi, ki so videli v njem svojega kandidata in se pognali z vso vnemo na delo. Z njihovo pomočjo je nato izvedel v demokratski stranki prevrat in postal njen predsedniški kandidat. V začetku primarnih volitev je nastopal z močno radikalnim volivnim programom, ki pa ga je postopno omiljeval, ko je spoznaval, da bo nemara res dosegel imenovanje za predsedniškega kandidata. O njegovem volivnem programu bomo spregovorili kaj več enkrat prihodnjič. BESEDA IZ NARODA zacijah, posebno preje pri Jugoslovanski Katoliški Jednoti, tako tudi pri župniji sv. Jožefa. Res zelo požrtvovalen človek! Mr. John Zivetz Jr. je sin znane pionirske družine pokojnih Mr. and Mrs. John Živetz. Njegov oče je bil zelo aktiven dru-štvenik in je mnogo delal in prispeval k napredku naših jednot in društev. Oče je bil rodom Dolenjec, doma iz stopiške fare na dolenjski strani Gorjancev. Oba iz krajev, kamor je Stvarnik in za njim Noe posejal semena, iz katerih so prilezle na dan žlahtne trtice, ki rodijo zlate jagode, ki dajejo nebeško sladke kapljice na obeh straneh Gorjancev. Če upoštevam vse to, potem sem na jasnem, zakaj so ljudje iz teh krajev dajali svetu in mnogo našemu novemu svetu, ki mu gospodari Stric Sam, tako dobre, prijazne, vljudne in požrtvovalne sinove in hčere, kakor je baš naš dobri John L. Živetz! Bog ga živi še mnogo, mnogo let! * KAKO SE VRTI vse drugo med nami in okrog nas? Pred nekaj tedni nazaj smo imeli hud vihar in deževje, ki je napravilo precej škode. Za tem pa nekaj tednov suša. Farmarji po okolicah se pritožujejo, da je letošnje zelo slabo vreme spomladi poškodovalo precej razne sadeže, mnoge posetve pa zakasnilo. Če vse tako, bodo potrošniki to čutili, ko se bodo vsemu zopet cene višale. — Delavske razmere, to je, kar se tiče zaposlitve, niso najboljše. Vzrokov za to je več. Draginja požira ljudem denar, ti pa zahtevajo za dela, ki jih opravljajo, višje plače. To se ponavlja naprej in naprej. * ZANIMIVO je od ene strani, kako v teh kislih časih rešujejo krize, ki jih povzroča draginja. Dan za dnem vsi tožimo, da je vse predrago, kar je res! Ni še tako dolgo, ko se je meso dobilo po trgovinah za 50 do 75c funt. To pred kakimi desetimi leti še. Zdaj? Podražilo se je za trikrat in še več. Malo boljša govedina je zdaj od dolarja naprej tja do $1.50. Boljša za “steake” pa velja skoro več kakor zlato ... V starih časih so ti mesarji dali, ko si kupil funt ali dva govedine, kosti za juho zastonj, kolikor si ji hotel. Zdaj vse razžagajo tako, da so kosti lepo pomešane z mesom in gre vse za lepe cene. Tudi same bele kosti so drage zdaj. Kaj povzroča vse te draginje? Nekaj pove tole: Pred kratkim so stavkali livarji, ki s cementi vlivajo razne stavbne podlage, stene, tlake in drugo. Dobili so 52c poviška na uro. Zdaj bodo njihove plače, kakor omenjeno poročilo pove, $9.95 na uro, kar je skoro $10. Za temi tavajo tesarski delavci (carpenters) $10 na uro. Navadni delavci (to pomočniki in drugi (ki delajo pri stavbin-stvih) so imeli doslej $7.37 na uro, zahtevajo tudi več. Itd., itd. Kje se bo to končalo in ustavilo? Kako naj najemajo take delavce za razna popravila stari upokojeni ljudje, ki se morajo preživljati z mesečnimi pokojninami, ki ni dosti večja, kakor pa zaslužijo nekateri zgoraj o-menjeni samo en dan? Tako se vrti sedanji svet s! svojimi gospodarstvi. Tako, kakor je rekel pred nedolgim tisti stric iz Rockdale o starem kraju: “Nekateri hodijo peš in trgajo podplate. Drugi, kdor med njimi zmore, frči okrog s “fickom”. Kdor ima pa cilinder na glavi, se vozi s “cadillacom” in puši smotke ... Ampak je več vedno tistih, ki hodijo okrog s praznimi žepi in želodci... Naj bo dovolj tega, pa še kaj drugič kaj o čem drugem. Vsem pa iskren pozdrav! Tone s hriba iišddfcinska sestra Joliet, 111. — V nekih čudnih časih smo. Napredek in razvoj tehnike sta v mnogih ozirih na' vse razne načine silno pospešila hitrost raznih obratov, strojev,1 prebudila mnoge do pred krat-' kim neznane elemente, ki po^ spešujejo občevanja, taka in taka, med ljudmi po svetu itd.1 Napredek res vsestranski. Le neke j potreb v sedanjih časih5 zgl< da, da ne znamo rešiti, da bi pospešili boljšo postrežbo. To je, da bi bila hitrejša in bolj točna dostava poštnih dostav, zlasti časopisov. Kar je pred 20 leti dospelo skoro v enem dnevu, zdaj prejmeš včasih šele čez' teden dni. Res čudno! Potovanje po zraku z letali vzame zdaj iz ZDA v Evropo le par ur. V, New Yorku, ali pa v Chicagu zajtrkuješ — obeduješ pa že v Londonu, Parizu, Rimu in naj-brže še celo v Karlovcu tam na vzhodni stran Gorjancev. Po pošti pa “citrajo” AD včasih po pet in šest dni, predno dospe iz Clevelanda sem na naš hrib v! naše “kuče”, kamor je naslov-J Ijena. Tako je, na nekih koncih i srno urni, da kaj — na drugih’ pa “polževo urni”, da ne vem,! kako bi to bolje pojasnil. To po-j ve, da so tudi dopisi kasni, ker^ bolj počasi dospejo do uredni-, štev, potem pa še bolj počasi pridejo na beli dam. nazaj v kra-j je, iz katerih so bili poslani. Tako se tu in tam zgodi, da kake objave za to in ono pridejo šele nekaj dni med javnost, kateri so' namenjeni in katero vabijo k udeležbi, z datumom dneva, v katerem se vrše. Javnost (to’ smo mi vsi) bi morali začeti ma-1 lo drezati naše zastopnike v kongresu, da naj se zganejo in kaj store v tem oziru, da bo boljša postrežba v tem oziru.’ Vse se da izboljšati, kako da bi se ne mogla boljša postrežba uvesti v dostavljanju pošte!? * NAŠ DOBRI JOHN ŽIVETZ je bil pred kratkim lepo počaščen in deležen javnega priznanja s predstavniki narodnostnih skupin. To o priliki, ko se je mudil v našem mestu posebni poročevalec Dumitru Danielopol od “Copley Pressa”, ki je obi-i skal v Jolietu nekatere pred-’ stavnike raznih narodnosti. V Chicagu se je vršila konferenca | zastopnikov raznih narodnosti.1 ki politično podpirajo in sodelujejo z republikansko stranko. Ko se je Danielopol mudil v Jo-' lietu, so mu priredili v Sheraton Motor Inn (gostišču) sestanek, katerega so se udeležili nekateri odlični predstavniki in zastopniki narodnostnih skupin. Med te-’ mi je bil tudi časten gost naš znani, dobri jolietski Slovenec John L. Jevitz (Živec), ki že dolgo vrsto let zastopa jolietske Slovence v republikanski stranki in je v tem času na važnem javnem položaju kot “Clerk of Joliet Township”. Med nami tudi znan kot vnet društveni delavec pri naših slovenskih organi- ■ Antonia M. Šega CLEVELAND, O. — Dne 25. junija 1972 je diplomirala iz St. Alexis School of Nursing kot registrirana medici nska sestra gdč. Antonia (Toni) M. Šega. Delitev diplom je opravil clevelandski škof Most Rev. Clarence G. Issenmann. Toni je hčerka g. Franceta in ge. Tončke Sega, katera sta se priselila v Cleveland po zadnji vojni. Toni je bila rojena v Clevelandu v St. Clairski naselbini. Otroški vrtec in . sedem razredov šole je obiskovala’1-pri Sv. Vidu, osmi razred pa je končala v fari sv. Viljema v Euclidu. Nato je hodila 4 leta v Villa Angela srednjo šolo, katero je končala v prav dobrim uspehom. Že v Villa Angela je bila aktivna v raznih odborih in projektih. Toni' jci-že:'po naravi vedno pripravljena pomagati, kjer je potreba, zata se je odločila, da bo postala medicinska sestra. Zaprosila je za sprejem v St. Alexis šolo, kjer je bila sprejeta in dobila prvo leto tudi štipendijo. Eno leti je obiskovala St. John univerzo, nato pa dve leti St. Alexis School of Nursing, kjer je -zaključila svoj študij kot ena najboljših v skupni kategoriji (All-around student) in v priznanje prejela srebrno značko (silver pin) Florence Nightingale. Toni je bila vedno aktivna na vseh poljih, še prav posebno pa zadnje leto kot -predsednica študentovskega koncila. Iskrene čestitke, veliko sreče in božjega blagoslova v tvojem poklicu, Toni! Prijatelji j imela Federacija tudi letos ve-' lik piknik, ki se bo vršil v sre-| do, 9. avgusta, na SNPJ izletni-! ških prostorih (farmi) na Char-don in Heath Rd. Da bo to res 1 velik piknik, vam jamči pet cle-' velandskih klubov s 1,500 člani ter barbertonski in girardski klub. Svoje buse bodo imeli nasled-j nji klubi: Euclid, Waterloo Rd., St. Clair Ave., Newburgh in ' Barberton; mnogi se bodo pa pripeljali z lastnimi avti. Euclidski bus bo odpeljal izpred SDD na Recher Ave. točno cb 12. uri, kar naj upoštevajo vsi potniki, ki že imajo vozne listke, ali jih bodo še nabavili. Cena za obratno vožnjo je samo $1. Za rezervacijo pokli-čiitc John Troha 381-3666 ali Krist Stokel-a 531-3151. Pokličite takoj, da ne bo godrnjanja. Na pikniku bo mnogo veselja in dobre volje kot vselej, kadar pridejo skupaj starejši “gavnar-ji”. Na razpolago bo vsega dovolj, kajti naše kuharice in točaji dobro vedo za naše potrebe. Tudi godbo bomo imeli, ki bo vlekla revmo iz naših kosti. Seveda bodo tudi balincarji in pevci prišli na svoj račun. Sa-moobsebi je umevno, da bo tudi mnogo plodnih in plehkih razprav o sodobnih problemih, ki tarejo svet. Slične razprave bistrijo možgane. Pridite torej vsi! Piknik euclidskega kluba v sredo, 12. julija, je bil velik u-speh. Serviranih je bilo nad 500 obrokov kosila. Skupno je bilo navzočih okoli tisoč ljudi iz vseh predelov Clevelanda in o-koliških naselbin. Vsi so bili Židane volje in tudi pesem je prišla na svoj račun: Frank Česen, por. uspeha in Vas naj lepše pozdrav Ijam! Ana Blodnikar * Hales Corners, Wis. — Spošto vani! Vaše pismo je prišlo. 0 se pravi, da se je leto spet cbr nilo. Prilagam ček za nadaljno naročnino; kot po navadi za en° leto. Danes ne bom pisal več, ker imam itak načrt, da se bom v kratkem oglasil osebno. Pa se bomo takrat kaj pogovorili. ^ Z najboljšimi pozdravi in željami! Dr. Joseph Gole ❖ Toronto, O. — Spoštovana u prava! Priloženo pošiljam P0®* no nakaznico za enoletno naro nino. Želeč Vam obilo uspeha tu 1 v bodoče, Vas naj lepše pozdrav Ijam! Stanko Šuligoj Piknik, Federacije sipokojeneev EUCLID, O. — Kot je javnosti deloma že znano, smo slovenski upokojenci organizirani v svojih klubih, kjer se v velikem številu shajamo na sejah, delamo izlete, se zabavamo in ukrepamo o raznih zadevah, ki so v korist 28 milijonov ameriških upokojencev in človeštva v splošnem. Dvanajst teh klubov z nad 2,500 člani ima svojo Federacijo z glavnim, stanom v Clevelandu. Namen Federacije je nastopati skupno v vseh važnih zadevah, kajti “v skupnosti je moc!” Razen tega se spoznavamo med seboj in izmenjavamo svoja mnenja, ker končno imamo vsi enake življenjske interese. Tistih dvajset odstotkov socialnega poviška, za katerega smo beračili dve leti, nima v tej neznosni draginji in inflaciji skoro nobenega pomena. Zato bo treba kar naprej dregati politikaše za boljšo socialno in zdravniško oskrbo. Kakor vsako leto, tako bd Katalogi blaga CHICAGO, m. — Prvi kata* tr* log razpoložljivega blaga v go vini po pošti je obsegal D a 1872 le 163 različnih kosov. M°' derni katalog obsega preko D > 000 različnih stvari, ki so na raz polago. A Forest City, Pa. — Spoštovano uredništvo! S priloženim čekom obnavljam naročnino za eno leto in prilagam dva dolarja za tiskovni sklad. Z Ameriško Domovino sem zelo zado-! voljna in jo rada berem. Želim Yam mnogo nadaljnega: V POKOJU Leta so prišla, pokoj uživam; najrajši na klopi pred hišo počivam. Rožice gledam, ki na vrtu Cveto, in ptičke poslušam, ki v vejah pojo. Včasih popoldne sprehajat se grem, kaj lepega vidim in novega zvem. V Baragov dom jo rad zavijem, dobrega vina kozarec spijem. Zdravnik mi svetuje: le vino rad pij, še rajši pa wiskey v kozarček nalij. Takole se meni v pokoju godi, ko mati država za mene skrbi. Tone K°sir OTROK SE MAŠČUJE Kako ravnati z otrokom, da mu naši nauki o lepem 0 nju ne bodo zoprni in da ne bo počel ravno naspr0t Poglej ga, kako sedi, sreblje Mora prositi, se zahvaDU^ juho in komolce ima razprte,1 oproščati. Kot navita lutka- ^ kot bi bil sam pri mizi. Ne mo- za nalašč noče, posebno tijo ga pogledi ostalih, zdi se ce- krat ne, ko bi se radi z lo, da uživa v tem svojem skraj-’ pestavili in pobahali. ^ ge-no neolikanem obnašanju pri Reakcija prihaja sama W^s- jedi. In skoraj je že odrasel, ta be, porojena od večnega P e, naš otrok! Ko da mu nismo ni- ka. Lepo obnašanje se mU koli povedali, kako je prav in vrže v nekaj neprijetnega, kako ne sme delati. Na vse smo kaj, čemur se želi čimP^-Up, ga začeli navajati že v najnež-1 makniti. Prav radi tega se^ ^ nejši dobi, ko je komaj zlezel ci tudi večkrat skrijejo, c iz dojenčka, in potem smo be-’slutijo obisk. A, deli nad vsako njegovo kretnjo.' Vzgojo, ki vodi do olik^^y Zdaj pa se vede kot Zakaj? divjak! je treba graditi drugače- jj mora na trdnh temeljih b* eJjj o, . . t, — dajejo starši in predpost3 Odgovor je preprost. Prevec .. . , , . . j; Ti Pr ,, ’ , . AT s svojimi dobrimi zgledi. ^ e smo zahtevali od njega. Nepre- , v . ... nas 1 , . . .V ,. , r v kasajo vse pridige. Ah 11 y stano je moral poslušati te vec- v v , 9 /v se ■ oponaša ze dojenček: oe = ne°pom,ne, »troga pravja, vo-:mfca ,e ^ bi in < jaška povelja. Hotel, smo ga o-,^ da obrne ^ v > dol iem blikovati še otroka, da bi se ve-V , ■ kar b0 del kot odrasel, samostojen člo-1 ? , P° , vek. Sila rodi odpor! Prenasi- “* * 3 P, ' „ika cen vsega s, zdaj daje duska m „^,,^{1, ljube®,v* se nam mascuje za vse nazaj, j uravt>vešenostb doslednost>. " Še marsikje dosegamo s pre- narejenosti, potem začnim3^o]-tiravanji ravno nasprotno. Kje, ti najprej sebe, kajti ^ pokaže otrok sam. Noče po- bolj bodo naše zahteve v s ^ zdraviti znanca, ne da roke, kaj z našim lastnim vedenjem, ^ šele, da bi odgovoril na vpraša-' ko hitreje in bolj sproščen3^ nje. In če pride obisk, ga ne samo po sebi razumljiv0 pripravimo, da bi povedal in pokazal, kaj vse zna. prešle na otroka. Lepih navad se bo otrok Že nekaj mesečnega otroka'vzel počasi. Starši pa so ve ^ namreč začnemo terorizirati in1 krat tako neučakani. Kak° tiščij%V. potem se to naše posiljevanje; smiselno je npr., ko troske ročice velik nož m vl q. ko jih še držati ne rnore^°vasa, vleče skozi vse otroštvo. Na ukaz mora deklamirati, pripovedovati posrečene šale/trok potrebuje čas, dosti ^ peti, telovaditi, plesati in igra- da se seznani in spoprime ti. Pridružijo se še nove zahte- likami pravilnega obnašanj ve. ! ta čas mu moramo pustiti- MISIJONSKA SREČANJA IN POMENKI 113. Ime in namen MZA. (Anketa L) V ustanovni listini in pravilih MZA, z dne 17. septembra 1963 M izboljšanih, z dne 31. decembra 1971, beremo: Člen I: IME. Svetovna misijonska povezanost slove nskih znamkarskih poverjeništev v zaledju in na terenu se imenuje misijonska ZNAMKARSKA AKCIJA. S kraticami jo označujemo samo z MZA. Člen IR NAMEN. Namen MZA je izvajati, s pomočjo žrtev misijonskih sodelavcev, or9anizirano znamkarsko akcijo v prid vsem slovenskim misijo-ri^r]em in misijonarkam, med r°jaki v zaledju in na misijon-skem terenu, v kolikor so ti v°ijui sodelovati. MZA išče naj-1 azličnješih možnosti in nači-nou, kako zbirati potrebna sred-siva za podpiranje nujnih po-Ireb in zadev naših misijonskih Pionirjev. MZA je zrasla iz potrebe zah-^ev časa, v duhu II. vatikanske-§a koncila, ki je uradno proglasil, da je vsak katoličan tudi misijonar, ako se v resnici zaveda ^ujega velikega poslanstva. dkar izhajajo v petkovi AME-JMŠKI DOMOVINI (AD) po do-v 0u in razumevanju urednica in uprave lista MISIJON-bKA SREČANJA IN POMEN-I (MSIP), se je krog misijon-Pionirjev in garačev zelo razširil in istočasno močno po-^ozal. Morda se je to najbolj po-azalo ob nedavno zelo uspeli Nabirki MZA za avto v Čile, ko Je v vHo reakcij dobrih duš. Samo z Pozitivno je bila izražena ® rb, čes da nekateri pravijo, da e bo nabirka uspela v tako jfatkem času nekaj tednov. arija je pomagala ovreči tako govoričenje na čudovit način. koraj istočasno je poslal so-r6 avec iz jugo-zapada dežele r.asni bar $150 za sestro Antonio Suhadolnik v Braziliji, ka-ri smo pomoč lahko posredo-a i p0 našem novem sodelavcu 1-Ludvik Ce§larju, C.P. 182, d C Sao Roque SP, Brasil, v iu^ te<^n^b- Poslal nam je 23. lan- njen naslov in dodal: “Hva-s 2a zaupanje. Suhadolnikovo Povabil v Sao Paulo. Res je y a tu in dobila nekaj zdravil. 21 a se Je do nas 6 dni, ker ni-dob-25 letal° denarja, čeka ni nekateri raje imeli za misijonsko sodelovanje med nami, po možnosti, kako bolj primerno ime. MZA je bila za začetek kot nalašč. V letih razvoja je pa res prišlo sedaj tako daleč, da izraz “znamkarska’ ne odgovarja več dejstvom, ker mnogi sodelujoči pomagajo najraje z denarno pomočjo in s čeki, medtem ko se na znamke sploh ne razumejo. Kljub koristnosti zbiranja znamk za misijonsko pomoč, smo prišli do položaja in stanja, ko je treba ime na primeren no,-čin prilagoditi novem,u položaju in poudariti raje VSAKO POMOČ VSEM MISIJONARJEM ALI KATEREMUKOLI POSAMEZNIKU NA TERENU MISIJONSKE CERKVE, kakor jo pač kdo najlažje in najraje preko naše MZA posreduje. Lepo torej prosimo, da v tednih pred nami v poletju, čimbolj vsi sodelujoči v MZA, najdemo skupno najboljšo rešitev za NOVO IME, ki naj bi bolj stvarno izrazilo, kar nam danes pomeni MZA v razvoju. Molimo, premišljujmo, pogovarjaj mo se med seboj o možnostih, ob vsem, kar bomo v teh člankih v ANKETI, kar pomeni poizvedovanje, zbiranje podatkov, te tedne objavljali vsem v preudarek. Podajali bomo razna priporočila, v kolikor so nam dostopna. Vsakega sodelavca pa z vso iskrenostjo prosimo, da nam svetuje, kar' si sam najbolj želi in kar se mu najboljše ali nekaj tednih došlo lepo šte- najbolj primerno zdi. Vse bo po možnosti upoštevano; predno bomo napravili SKUPNO KONČNO ODLOČITEV. Če ne preje, vsaj ob koncu leta, ko prevzame delo nov odbor, v kolikor bi bil potreben. Zanimivo, da cela vrsta naših zelo zvestih sodelavk pri zbiranju in sortiranju znamk misli in čuti, da bi dober izraz bila MISIJONSKA AKCIJA. Med temi so najbolj zveste sodelavke mnogih let: pionirke Mary Vavpotiče va, Anica Tushar jejva, Angela Železnikova, Caroline Kucherjeva, Mary Štrancarjeva, Ana Gabrova, Ivanka Levstikova, Josephine Stražišar jeva, Kristina Medvedova, Marjeta Kvasova, Julka Zarnikova, Johana Petkovskova, Johana Belajeva, Mary Bohova, Mary Coffeltova. Frances Močnikova, Marija Je-retinova, Josephine Beričičeva in več drugih, da imenujemo samo nekatere iz vseh delov a-meriškega kontinenta. Mr. Joseph Želle, podpredsednik clevelandske MZA, bi želel dodati spredaj še SLOVENSKA Mis. Akcija. I. podpredsednik celotne MZA iz Gorice, dr. Jože Gruso-vin, pa svari: “Quieta non mo-vere”, kar pomeni: “Ne premikaj, kar miruje.” On dodaja: “MA je prekratka, MZA po mo- , ^ ____,_i._ jem ravno prav. Tudi delo _ žejjCČ.1'6'! Pozdravim in Vam J znamkami je pravilno. Gre vse Pri v zdravja in uspeha v pomoč misijonom in je hobby krat ^Sem duhovnem delu. Več- tako za mladino kot za odrasle. Mis m 5ada Preberem v AD dim S;eČanja in Pomenki. Vi-Žrtv„-i a nekateri ljudje veliko rtel^k k’oMljati po pošti. Od tu jem an^n^ uradnik pošilja svo-Zo U kratu-misijonarju v Ama-haJ1-0 kanki. Gotovo je to denIaine^Sa pot' Bom jaz niei nar poslal ^ojem b Vi pa zame kar u bratu Karlu v Sher- jih0?’ Quebec- Odbijte $10, ki Jo luarU'I'ern °- Cukaletu v Indije m'°rda k°m kaj tu za na-gam C°narie dobil. Rad poma- lahu’ ar lnorein- Tudi znamke ^ko Pošljem.” bile i\rUni;ia Se °gMša iz Kalifor-Va, _eimenovana: “Prav lepo brisi*^0 Za bujone, posebno SpreC°narji in misijonarke. 2a sloy1 6 ^Ud* m0■,' akromni dar ^j-n^ misijonarje $20 in dol. misijonarju, ki ^ijonaSi in 10 d°L sk; T J*rKl> ki je v največji Stipan Francisco.” Pomoč bajboi , sijon£ SLki- L.r D° V kr x-umoc koli ^em dana dvema naj- LCCima' v katoli- bo od BM°nE pa smo nedav-Ve Posfl8 3 i V oblavc> vse daro- Siionart nim slovenskim mi- Presggii ^ 23 \ 1971, ki 80 lani Poleg P°1 tisočakov, KiVt, koTrk-^SOaakov za v sklad baše k.mbmiran z MZA tazdelje