DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT—FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER m CLEVELAND 3, 0., THURSDAY MORNING, NOVEMBER 8, 1945 LETO XLVIII—VOL. XLVIII 7 je, ce vesle f Irskem je tajna orga- i < ker za ,/lS wdobiti od moš-r od ženske. V §;i\6r]a Primer posta- A\&fUje ženski dvi- JKrn. tlmtov teže. CHURCHILL NE MARA DATI RUSIJI TAJNOST ATOMSKE BOMBE London. — Bivši premier j Winston Churchill je izjavil v parlamentu, da bi sovjetska Rusija, če bi posedovala tajnost atomske bombe), listo (obdržala' zase, zato je urgiral premierja Attleeja, ki obišče Washington, naj ne pritiska na Zed. države, da bi. izdale te tajnosti. "Gotov sem," je izjavil Churchill, "če bi bil položaj obrnjen okolj in bi Amerikanci vprašali dostop ^ ruske arzena-le, da bi jim to ne bilo dovoljeno." Omenil je tudi, da so zapadni zavezniki dali Rusiji tekom vojne mnogo svojih tajnosti, kot radar in drugo, pa da Rusi niso dali zaveznikom ničesar svojega. V isti sapi je pa Churchill, kot vodja konservativne stranke, zelo hvalil maršala Stalina, ki da še vedno spretno vodi ogromno rusko ladjo. Z ozirom na odnošaje do Zed.' držav, je izjavil Churchill: "Zed. j državam moramo brez pridržka; povedati, da bomo korakali ob' njih strani. To je naša prilika! za obstanek. Mi moramo pomagati Zed. državam varovati tajnost atomske sile kot garancijo za mir. Zunanji minister Bevin je pa izjavil, da bi morale velesile položiti karte na mizo s podobami in številkami navzgor v naporu 1 za ohranitev miru. Anglija je' pripravljena to storiti. NOVI GROBOVI Josephine Vidmar V Glenville bolnišnici je umrla Josephine Vidmar roj. Peter-lin. Doma je bila iz vasi Vini-vrh, fara Bela cerkev na Dolenjskem, odkoder je dospela v Cleveland pred 42 leti. Bila je članica društva sv. Marije Magd. št. 162 KSKJ. Tukaj zapušča sestro Ano Ponikvar, pri kateri je živela na 5710 Bonna Ave. Soprog John ji je umrl pred 13 leti.. Pogreb bo' v soboto zjutraj ob devetih iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in na pokopališče Kalva-rijo. Naj počiva v miru, preostalim naše isožalje. Mary Relic Umr,la je Mary Relic, roj. Mirosavac. Rojena je bila v Žumberaku na Hrvatskem. Tukaj zapušča soproga Elija ter otroke: Eli, Nicholas in Anto-nia ter brata Elija. V stari domovini izapušča brate: Miloša, Toma in Petra. Živela je na 1069 E. 66. St. Pogreb bo iz Goluibovega pogrebnega zavoda, 4703 Superior Ave. Cas pogreba še ni določen. -o-- Za nemško prebivalstvo je potreba 500,000 ton živeža za to zimo Washington. — Ameriške vojaške oblasti v zasedeni Nemčiji so apelirale na vojni oddelek, naj odpošlje 300,000 [ton živeža za nemški narod v [ameriški okupacijski coni. Teh 300,000 ton se bo dodalo onim !200,000 tonam živeža, ki je os-Ital ameriški armadi po končani vojni in s tem živežem bi se 'nemški narod preživel do pri-rhodnje letine. I Za1 ta živež bo nemški narod sčasoma plačal, toda zaenkrat naj ga kupi vojni oddelek, pravijo. Okroglo se ra-ičuna $100 za tono živeža, torej $50,000,000 za vsa živila, ki jih potrebuje nemški narod. -o--— Eisenhower je potrdil smrtno obsodbo Frankfurt. — General Eisenhower je potrdil smrtno obsod-| bo Franza Strasserja, ki je pomagal ubiti pet ameriških letal-. cev, ki so se spustili iz bombni-■ ka na čehoslovaškem. Letalci so se vdali Strasserju in trem • nemškim oboroženim civilistorn - nakar so jih ti hladnokrvno po-strelili. AMERIŠKI VOJAKI SO DOBILI BANKOVCE Tokio.^— Kei* manjka ameriškim vojaRSm papirnati ameriški denar, so ga dobili z zračno pošto za $14,880,000 in sicer bankovce po $1, $5, $10 in $20 Vojaki, ki so namenjeni domov, smejo vzeti s seboj za $150 ame-liškega denarja, toda s seboj smejo vzeti armadne nakaznice, ki jim bodo izplačane, ko pridejo enkrat domov v Z^d. države. Doposlani denar je samo za one ameriške vojake, ki so pripravljeni za pot domov. -o-- Unije zahtevajo preiskavo radi zaprtih ladjedelnic New Orleans. — Unije AFL so se obrnile na kongres, naj preišče vzroke, zakaj je ladjedelnica Higgings zaprla svoje tri tovarne. Obenem so unije predlagale kongresu, da so pripravljene v slučaju preiskave pokazati tudi svoje knjige. Lastnik ladjedelnice, Andrew Higgins, ki lastuje tri podjetja v tem mestu, je namreč obvestil delavce oziroma unije potem, ko so odšli naj stavko, da bo vsa tri podjetja | zaprl za vselej in da naj de-i lavci gledajo drugje za delom. Ponudil je pa unijam, če imajo denar, naj podjetje kupijo in j sami obratujejo, če mislijo, da! je v tem res tako velik dobiček. -o- Delavci pri Republic Co. bodo glasovali na 28. novembra glede stavke Cleveland, O. — Lokalni zastopnik vladnega posredovalnega odbora je včeraj odločil, da se bodo vršile pri Republic Steel Co. na 28. novembra volitve. Takrat bodo delavci odglasovali, če naj gredo na stavko ali ne, da dosežejo zahtevanih $2.00 na • uro priboljška. Rompanija je ■ apelirala na vladni odbor, naj se odobri teh volitev, toda unija CIO je zmagala in volitve se bo-1 do vršile. Kompanija trdi, da ima z unijo pogodbo, da delavci ne bodo šli na stavko, torej so volitve direktno kršitev pogodbe. Vladni odbor pa trdi, da imajo delavci to pravico. —-o-— . Ameriški marini odidejo i iz Kitajske i Washington. — Državni taj-, nik Byrnes je povedal, da narae-- ravajo Zed. države odpoklicati vse svoje marine iz Kitajske. Je morala priti pa ženica ponj Dallas, Texa's. — Poročnik Weeks, cloma iz Ranger, Texas, se je vrnil s Pa-[ cifika, pa ni nfofjel domov, j ! ker so šli vozniki busov na \ i stavko. Pa to ga ni vstavilo. Telefoniral J je svoji že ni: "Pravkar sem napravil > 0,000 milj dolgi) vožnjo s j Pacifika. Zdaj sem še sa i mo 100 milj od doma, pa ' domov ne morem, ker avto-i busi ne vozijo. Vapreži naš \ avto in pridi pome!" V 3 | ' urah sta se že vozila proti i domu. -o--j Do 20 nadškofov in fkofov - ter do 600 | duhovnov na pogrebu j | Ceveland, O. —: K pogrebu I nadškofa Schrembsa pride jutri v Cleveland okrog 20 škofov in nadškofov iz vseh' krajev Zed. [ držav. Pogreba se bo udeležilo več kot 600 duhovnikov. Ker v katedrali ne bo dovolj prostora za vse ljudi, ki bi se radi udeležili pogreba, bodo pogrebni obredi raznašani po treh radijskih postajah. Pogrebna maša bo v katedrali sv. Janeza jutri dopoldne ob 10:30. Do tedaj bo ležal pokojni vladika na mrtvaškem odru v katedrali. -o—-—' V Detroitu je bff zopet poražen kandidat CIO Detroit. — Sedanji župan Edward J. Jeffries je bil izvoljen za četrti termin. Dobil je nepri-čakovanb večino 57,594 glasov nad nasprotnikom Richardom Frankensteenom, ki ga je podpirala politična akcija CIO. V začetku je bil naprej Fran-kensteen, toda kmalu je začel dobivati večino Jeffries. To je že drugič, da je Jeffries porazil kandidata CIO. Prvič je bilo leta 1943, ko je kandidiral proti njemu Frank Fitzgerald. Udeležba pri torkovih volitvah je bila rekordna v Detroitu in volivna borba je bila prav huda, poročajo. Darovi za begunce | V našem uradu smo prejeli nasledne prispevke v o d pomoč slovenskim beguncem: po $25 so darovali: Mr. in Mrs. Frank Knific, 3957 Monticello Blvd., I Cleveland Heights, O. in neimenovan; po $5: Mrs. Jera Opeka, 408 — 10. St. North Chicago, 111. in neimenovani; $1.50 je darovala Frances Pirman iz 15426 Calcutta Ave. Iskrena hvala vsem skupaj ,v imenu slovenskih revežev in priporočamo tudi drugim, da bi darovali po svojih močeh. -o-- V Beli hiši ne vedo o obisku Stalina Washington. — Predsednik Truman je poslal v Moskvo če-j ■ stitke sovjetski vladi ob priliki' 28. obletnice boljševiške revolu-! cije. Tajnika Ayersa so vpraša-1 li- če je kaj resnice na tem, da " je bil Stalin v Zed. državah, ali da je še vedno tukaj. Tajnik je rekel, da v Beli hiši ne vedo nič o tem. » General Patton je bil odlikovan Bruselj. — Princ Charles, re-- gent Belgije, je odlikoval ameri-i škega generala Pattona v kraljevi palači z Leopoldovim redom. Predlog U.Š. za oblast Dardanel - j Predlog podpira nekaj ruskih ciljev in zmanjša oblast Turčije nad Dardanelami. Združeni narodi naj imajo več besede tam. ! Washington. — Zed. države so razvile svoj program glede bodoče kontrole nad morsko ožino Dardanelami. Po tem programu bi se nekaj zmanjšala oblast Turčije nad to sporno točko in Združeni narodi bi dobili besedo glede uporabe te morske ožine v slučaju vojne. Po tem programu Zed. držav —— bi dobila Rusija nekaj več pra- y QgyfJandU IC bil vic v uporabi te morske ožine, .v . .. ^ ki veže črno morje z Sredozem- prVIC IZVOljen ZamOreC skim. Vendar bi tudi Rusija s mestno podrtijo tem ne bi dobila vsega, kar za- hteva. Predvsem Zed. države Mnogo je morda državljanov niso za to, da bi imela Rusija v C?eve a"du' kl mtl ne vef da vojaško bazo ob Dardanelah. so izvolili črnca za mestnega Ta program je dal v javnost ^cinika. J e Ferry B. Jack-j državni tajnik Byrnes na pred- son' kateremu je prišel najbli-večer dneva, ko poteče nenapa- zje Joseph L. Sweeny; razlika dalna pogodba med Rusijo in Je bila nekaj tisoč glasov. Turčijo in glede katere se je Ru- Sodnik Lewis Drivcker ki je si i a že pred več meseci izjavila, na sodnul ze.12 let' :'e končno da je v isti obliki ne želi obno- Premagal svojega najmočnejše- ga nasprotnika James T. Cas- Mr. Byrnes pove, tla je pisal Turčiji glede Dardanel'sledečo , vonečne številke v vardi željo Zed držav. ^f^0' dobl1 eounci man Ta morska ožina naj se od- J?h» J- 5'8?5 pre za uporabo trgovskim la- fla80V> "ton d jam vsem narodom. Kakor je ho,yec Pa 4-375" Včerajsne ste- določba zdaj, Turčija to ožino vilke niso bile kompletne^ lahko zapre prehod bojnim la- V 23; ^ f dobil Eddie Ko- grozi voina vaclč 3,628 glasov< Louis No" , v. . , . , ., vak pa 774. Ta morska ožina naj bi bila y ]0_ . Ed_ odprta vsem bojnim ladjam v lvard puce] bm opozicije Ornem morju. Sedaj Turčija _ _ lahko zapre preko bojnim la- c , ~ d jam vsake bojujoče države, kar stavka V Washington*! je v veliko oviro Rusiji v sluča- je končana ju vojne. Washington. — Vozniki avto-Bojnim ladjam zunanjih dr- busov v prestolnici so odglasova- žav je zabranjen prehod skozi li, da gredo nazaj na delo. Dru- Dardanele razen, če ta prehod žba je obljubila, da ne bo kazno- dovolijo Združeni narodi. vala nobenega uslužbenca radi • Namesto Lige narodov, ki je stavke, ki je zavrla skoro ves odobrila pakt glede uporabe Dar- obrat v Washingtonu. danel, naj se ta obast izroči . ,V1 . ... Združenim narodom. Ameriški vojaki, so ze Turčija še ni odgovorila, če dobili, pakete sprejme ta predlog glede Dar- Berlin. — Med ameriško danel, toda Mr. Byrnes je izja- garnizijo v Berlinu je zavla-vil, da ima glede tega mnogo dalo veliko veselje, ko so do-upanja, ker sicer tega predloga speli iz Amerike zanje božične bi dal v javnost._ni paketi._ I Rame vesti od ^ naših borcev v službi Sirka Sama Bivši korporal ameriške ar- E. 59. iSt., sta naročila Ameri-made in zdaj "Mr." Max F. ško Domovino za sina, ki je šel Traven, se kar dobro počuti v služit mornarico in katerega na-civilni obleki potem, ko mu je slov je: Al Orehek, S 2/C, P. S. Stric iSam izročil časten "urlau- C. Records Exam. N. A. S. Lam-ibariski pos." S svojo ženko Ca- bert Field, St. Louis 21, Mo. role sta prišla iz taborišča Gor- , ; -, , don, Georgia in stanujeta na delavci pri Goodyear so 1249 E. 67. St. V nekaj tednih nazaj na delu bo Max prijel zoipet za svoje Akron. — Nesporazum med prejšno delo kot gl. pomožni uniJ° in Goodyear Tire & Rub-taijnik Slovenske dobrodelne ber Co- radi delov«ih ur je bil zveze. Mr. Traven je izvrstna Pora™an v vseh petih tovarnah. delovna moč za gl. urad SDZ. Včera-' s°s? Že ZHČeli Vračati de" w lavci na delo. Pfc. Tony Gaibrenja iz 1148 Senator Taft za predsed- E. 72. St., ima zdaj nov naslov niškega kandidata in sicer: Pfc. Tony Gabrenja, Washington. — Poslanec Ma- 35529906, 1646 S.C.U. Det. 1, son iz Illinoisa je predlagal ohij- P.W. Camp, Lemon t Base, Cal. skega senatorja Roberta Tafta m n za predsedniškega kandidata re- Mr. in Mrs. A. Orehek, 1264 publikanske stranke v letu 1948. n i j Razne drobne novice iz Clevelanda in pa te okolice Po pismo naj pride— Pri na« imamo pismo za neko Helen Petach, ki je baje ži-i vela na Lucknow Aye. Piše ji j Ana Košir iz Avstrije. Nov naslov Mrs. Novak— .j Mrs. Albina Novak, urednica Zarje, se je preselila na 6516 " Bonna Ave. Telefona v novem I stanovan j u zaenkrat še nima. j V Florido — Poznana Mr. in Mrs, Felix Surtz iz 936 E. 185. St., odpotujeta danes v Florido, kjer bosta preživ.ela zimo v toplem podnebju. Ž njima gre tudi vnuk Louis Drasler Jr., ki bo tam pohajal v šolo. Želimo jim srečno pot. Važna seja nocoj— Nocoj po cerkveni pobožnosti bo seja Oltarnega društiva fare sv. Vida. Pridite v velikem številu ne samo članice, ampak vse katoliške žene, da se vpišete v to koristno društvo, ki je talco potrebno za faro. Jože pošilja nove— Naš zastopnik Jože Grdina je še vedno pridno na delu. Te dni je Ibil v Waukeganu, odkoder nam je poslal ž 6 23 novih naročnikov. Prav lepa hvala vrlim VVaukegančanom, ki so mu ali tako prijazno na roko. Te dni odide Jože v Milwaukee, Wis., ter bo tudi tam obiskal nekaj naših rojakov. Naroča vsem skupaj najlepše pozdrave s potovanja. (Jože, v Indianapolisu, Indiana, vprašujejo, kdaj boš prišel k njim.) Pismo od brala— Mr. Antonija Šuštar iz 20531 Lindberg Ave., v Euclidu je pre-, jala pismo od brata Lojzeta Grilj iz Velike vasi, župnija Moravče. Brat piše, s kakšnim veseljem je prejel njeno pismo po tako dolgem času. Trikrat je stal že pred puškami na smrt obsojen, pa vselej je srečno ušel. Zdaj bi prišel najraje v Ameriko, tako se mu je doma vse zamerilo. Piše tudi, da je pri sv. Križu in Zagoriei vse požgano, tudi cerkev in župni-šče ter šola. Mežnarja Janeza in Pavlo od sv. Miklavža so u-strelili, drugi so pa ušli. Revščina je neznosna in trpljenje, ki so ga morali prestati, se ne more popisati. Pismo iz Trsta— Josip in Mary Gombach, 22294 Arms Ave., Euclid, sta dobila, pismo od nečaka Karla Gombač iz Trsta. Piše, da so oče umrli 22. j an. 1945. Ves čas vojne jih je bodril, naj se borijo za svoje pravice in za svoj materin jezik, zdaj mu pa ni bilo usojeno, da bi dočakal konec vojne. Slovenci so v Trstu prestali silno gorja od fašistov."Na cesti niti slovensko niso smeli govoriti. Štirje bratje od Gom-bačeve družine so zbežali v hribe in so se borili proti sovražniku. Dosti mladih fantov je padlo. Brat Avgust je prišel l skrivaj, da je pokropil mrtve- ■ ga očeta na mrtvaškem odru, i pa zopet zbežal pred fašisti. • Tam okrog sv. Jakoba so bombe "idosti razdejale, skoro povsod so okna razbita, zima pa pred vra- ■ ti. Piše tudi, da je v Trstiu zelo slabo in če bo šlo tako naprej, - bodo ljudje še od lakote umira- - li. i --o- - DAJ BRAT. »AJ SESTRA. SPOMNI Sli BEGUNCEV S KAKIM DOLARJEM | s AMERIŠKA DOMOVINA, NOVEMBER 8, 1945 i r AMERIŠKA DOMOVINA" cii: AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DE3EVEC, Editor) St. Clair Ave. HEnderson 0628 - Cleveland 3, Ohio. Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: £a Ameriko In Kan&do n& leto M.63. Za Cleveland. Do DoStl. celo leto »7.60. Ameriko In Kanado, pol leta »3.50 Za Cleveland, po po&ti, pol let« 44.00. Za Ameriko in Kunado. te trt let* «2.00. Za Cleveland, po poŠti Četrt let« »3.26. Za Cleveland In Euclid, po raznaialclli: Celo leto t«-50. pol lata (3.50. četi! leta »2.00 PwamsBO* številka t cent« SUBSCRIPTION KATKI: United SUt.cs and Canada. »«j;c p«r row. Cleveland, by mall, 41 AO per r*ar. TJ. 8. and Can&cU. DM for a mcmttui. Olvretead.. bi null. »4.00 for • months. U. S. and Canada. »2.00 for 3 moo tin*. Obm&uid. by owil, fi.25 for » months Cleveland and ITucUd by Carrier, I <1-60 per year; H3M tor a month«. J2.00 for 1 month*, stasia copies I cent«. Entered w? Mcond-ciaaa matter Januar? 6th, 1»0». at the Fort Offi*#. at Cleveland. Ohio, under the Act of March Jr<5. 187». No. 261 Thur., Nov. 8, 1945 Nauk sovraštva in zagrizenosti Dr. Janez Kraljic, ljubljanski kanonik in sedaj begunec, piše Znancu v, Cleveland med drugim: "Videl sem dneve zloma in še prej gledal v duše Ljubljančanov pri mesečnih obnovah mož in žena. Če bi vse to videl, bi se čudil in jokal od ganotja. Če pa bi videl junaško odpoved brez godrnjanja naših ljudi v taboriščih, bi bil ponosen, da si član takega naroda. Jokaj kot Sl'ovenec nad nesrečo, ki je zadela našo deželo s komunizmom, in hvali Boga kot katoličan, kajti v tem danes naš narod nima primere med narodi. Ne bom pisal, kaj trpi, vedi le, da trpi heroično in svetniško." Tudi drugi pišejo o verski obnovi. Mi oddaleč težko sodimo, kolik del.naroda je ta verska obnova obsegla. Kra-ljič piše pač v prvi vnsti o beguncih v taboriščih. Zato mi ne verjamemo kar na slepo, da so taki ljudje, ki molijo, izdajalci domovine. Kdor daje Bogu, kar mu gre, daje tudi domovini, kar je njenega. Strašno odgovornost si nakopavajo ljudje, ki obmetavajo z izrazom izdajalec one, ki drugače misiJjo kot je njim všeč. Verjamemo tedaj, da je verska obnova pač napravila mnoge dobre še boljše, bojimo pa se na drugi strani, da je še več takih, ki so postali slabejši. Štiri leta in pol tuje okupacije po dveh silah, ki sta oznanjali krive nauke nacizma, in nastop protiverskega komunizma, to ni moglo ostati brez slabih posledic. Boji, preganjanja, trpljenje, vse to mnogokrat otopi človeka. Požigi, umori in uboji so klicali proti boljšemu glasu vesti na nekrščansko maščevanje. Kdor •gleda kri ubitih svojcev, se mu ne zmegli tako hitro ob krvi sovražnikovi. Množični pokolji, ki so jih vršili partizani, kraške jame polne trupel komunističnih nasprotnikov, obsodbe pred partizanskimi "narodnimi sodišči" brez rednih obravnav, so brezdvomno zrahljale moralo naroda. Strašni pokelj tisočev domobrancev po končanih bojih vpije, kako je padla morala naroda vsaj -na partizanski strani. Česar niso delali niti stari barbarski narodi, to je napravilo parti-zanstvo. Nič se ne čudimo, če je v tem ozračju krvi in medsebojnega obračunavanja tudi kak nasprotnik partizanstva segel v svoji obrambi po nedovoljenih sredstvih. Ne izključujemo, da so v kakem slučaju tudi domobranci izvršili dejanja podobna partizanskim. Niso bili med njimi samo dobri katoličani, ampak tudi drugi nasprotniki komunizma. Saj je znano, da je general Rupnik, ki ga ameriški partizani tolikokrat navajajo kot nekakega zaščitnika domobrancev, odpadel od katolic'anstva že ^red leti in prešel v pravo-slvaje. Iz tega za nepristranskega opazovalca tudi jasno sledi, da kakih "ozkih" vezi med Rupnikom in škofom Rož-manom nikoli nj bilo. Kakor je razumljivo, da obsojamo zločine partizanov, tako tudi ne sme biti nobenega dvoma, da ostane hudobija, če tudi se je udeležii nasprotnik komunizma. Umor ostane umor, če ga izvrši Tito ali navaden domobranec. Priznamo tedaj možnost, da so domobranci prekoračili mejo samoobrambe in smo to že tudi večkrat povedali. Moramo pa ponovno svariti pred raznimi pismi, ki opisujejo v sovraštvu kot na ukaz in po istem kopitu vse komunistične nasprotnike kot nekake hudodelce, če tudi so bili ti v samoobrambi proti komunistom. Da se zakrije strašen vtis, ki so ga napravila strašna razkritja partizanskih divjaštev, sedaj partizanski prijatelji mislijo obrniti mišljenje ljudi na drugo stran. Drže se tiste "spretnosti" tatu, ki je bežal, pa najbolj vpil: "Primite tafu"! Opozorili smo že, da v teh naročenih pismih obdolžujejo domobrance stvari, ki so se zgodile davno predno je bil kak domobranec. Taki pisci pokažejo, da pišejo z namenom — obrekovanja, Znan nam je tudi slučaj, da piše nekdo dolgo pismo proti domobrancem, ko vsi njegovi znanci vedo, da sploh hi zmožen napisati najbolj navadno pismo. Pismo je pač napisano v "kovačnici" za taka pisma. Vprašujemo se, odkod iz zakaj ti izbruhi sovraštva in maščevanja sedaj, ko je vendar konec vojske. Domobranci so vendar že davno poklani. Zakaj skače partizansko sovraštvo še po nphovih truplih. Partizanstvo vpije o polni zmagi in res se je komunizem razlil po vsej Sloveniji. Zakaj je treba še po zmagi vihteti kol nad premaganim? Ali spada to k divjaški časti in slavi? Eden razlogov je pač div-jost komunizma, ki ne zna najti .umirjenja. Roparska žival, ki je okusila čolveško kri, tako pravijo, vedno znova išče, kje bi se je napila. Podobno komunistična vera pobijanja nasprotnikov. Martin Crow je napisal v "Progressive" članek o tem, zakaj noče, da bi ga še kdo imenoval komunist. Pravi, da je mnogo delal v delavskih organizacijah, ne da bi se brigal, če mu je kdo tekel za to komunist. Sedaj pravi, da noče več tega slišati. In kaj ga je obrnilo? Pravi, da se je zdramil, ko je videl dejanja komunistov in jih primerjal z njihovimi i -sedami. Zlasti pa ko je spoznal od blizu, da Stalinovi ljudje ne nehajo učiti sovraštva, maščevanja, krutosti in zaničevanja za tiste, ki so premagani — kot nekdaj Atila ali L''Vm?'skan. Komunizem je pač vera sovraštva. Velik razlog, da še po mnogih mesecih ne znajo nehati z maščevanjem pa je tudi v tem, da Titova Jugoslavija nima prav ničesar pokazati, kar bi naredila za ljudstvo. Že več 1: t leto dni je minilo, kar je zavzet Belgrad in osvojenn Srbija, toda Tito sedi na ruševinah in govori dolge govore,: namesto da bi delal. Ljudstvo pričakuje najhujše zime, s; prezebanjem in lakoto, ker nesposobni, novi gospodarji ne znajo drugega kot delati partizansko politiko. Blizu 500,-000 ton raznega blaga je že prepeljala Amerika v Jugoslavijo. Vrednost tega znaša po uradnih podatkih 143 milijonov dolarjev. Kaj je naredila Titovina s tem blagom? Poročevalci listov ne smejo črhniti o tem nobene besede. Ali je šlo vse za Titovo armado, ki jo drži še sedaj, čeprav je vojske že davno konec? Ker tedaj klub ogromni ameriški pomoči ni ničesar pokazati, in to po letu dni osvobojenja, zato je treba kričati o zločinih drugih, zato treba kar naprej iskati izdajalcev, zato treba tudi v tujini organizirati to vpitje. Zakriti je treba polomijo! Partizani imajo posebno ministrstvo, ki organizira pro-■ pagando. V Washingtonu je jugoslovansko poslaništvo natrpano agitatorjev in propagandistov, ki imajo nalogo hvaliti Tita in udarjati po premaganih, ki se ne morejo braniti. Vse na račun jugoslovanskega ljudstva, ki doma strada in plačuje neznosne davke za te ljudske zajedalce. Goji se poklicno sovraštvo. Le berite v oznanilih SANSa, kako neprestano zmerja neke "izdajalce," le glejte v listih, kako se skušajo med seboj najeti dopisniki, kdo bo bolj debelo pljunil na slovenske katoličane, čeprav ne ve o njih drugega kot, kar mu je prežvečila oficijelna partizanska propaganda. Kaj je drugega kot umetno vzgajanje sovraštva, če se histeričen dopisnik dere, naj vržejo ljudje iz svojih hiš in naj pljujejo na one požrtvovalne žene, ki zbirajo za nesrečne begunce v smislu krščanske ljubezni do bližnjega? Ko bi tak komunističen sopotnik vsaj povedal, kaj so begunci zagrešili, kaj izdali! Tu prihaja čisto jasno do izraza boj med krščanstvom in njegovimi sovražniki. Tu velja o tistih, ki se žrtvujejo v krščanski ljubezni do bližnjega: "Blagor vam, kadar vas bodo kleli in preganjali in vse hudo zoper vas lažnjivo govorili zavoljo mene!" Boj dveh svetov! Boj krščanstva, ki uči ljubezen do človeka, in boj.onih, ki uče sovraštvo. Ali je odločitev tako težka? «■«>♦••»» i*> mum 14« lllil »'IK BESEDA IZ NARODA S pota Waukegan, 111. — Po obisku v Jolietu in Chicagu sem jo primahal v Waukegan — arne-liško Vrhniko. Srečal sem se z mnogimi znanci: Borovniča-ni, Vrhničani in Preserci ter mnogimi drugimi rojaki. Saj so me kar obsuli, ko smo prišli iz cerkve, kjer sem se udeležil službe bož'je ob 11. uri, katere se ,je tudi korporativno udeležilo društvo sv. Jožefa št. 53 KSKJ. Sicer nimam časa, da bi kaj dosti pisal, kot ga nisem imel ne v Jolietu in ne v Chicagu. Toda pozneje že še pride vse na vrsto. Zdaj pa naj malo napišem o slavnosti društva sv. Jožefa. V cerkvi me je jako zanimal globoko zamišljen govor Rev. Setničarja, ki je v Wau-keganu rojen Slovenec in mu slovenščina jako dobro teče, kot bi bil rojen v Sloveniji. Kakor Rev. Setničar, ki župniku-je v Milwaukee, Wis., tako me je zanimal tudi Rev. čepon tu v Waukeganu rojen Slovenec. Ko sem poslušal njegov govor na banketu, sem se kar čudil, kako lepo slovenščino govori. Dozdevalo se mi je, kot bi bil v starem kraju. Obema gospodoma prav iz srca čestitam. Slovesno sveto mašo pa je ob asistenci daroval Rev. Butala, župnik iz Jolieta, ki je obenem tudi duhovni vodja KSKJ. Po maši se je zbrala ogromna množica domačih in tudi gostov v cerkveni dvorani, ki je bila res nabita. Nekdo, ki je bil točno informiran, je rekel, da je bil samo en sedež prazen. Prostora je bilo za okrog 500 ljudi. Program pri bogatem banketu je otvoril Fr. Jerina, predsednik društva sv. Jožefa, nadalje pa ga je vodil Joseph Jarc, lajnik društva. Govorili so. Rev. Butala, in domači žup nik Rev. Hiti, oba tu rojena Slovenca, ki tudi slovenščino jako dobro obvladata ter sta oba zelo dobra dušna pastirja svoji'h župnij. Nadalje smo slišali g. Joseph Zalarja, gl. tajnika K. S. K. J., o katerem je že itak vsem znano, da je izboren govornik; dalje g. Slana, gl. blagajnik KSKJ; potem g. John Germ, gl. predsednik KSKJ. j Seveda, vmes pa so govorili še mnogi drugi kot predstavniki mesta, kakor tudi Rado Staut, urednik Obzora iz Milwaukee. Med govori pa so bile tudi razne pevske točke in pa tudi umetno žvižganje. Meni je njabolj ugajal tisti kvintet "Jolly Fellows," ki je pod vodstvom g. Rade Stauta, in nastopa sleherno nedeljo na radio programu. Ti fantje so bili nekaj izvanrednega. V lepi slovenski? narodni noši so prepevali kot doma na vasi. Najbolj mi je šla do srca ona "V kosamo pridem še koraj-žen vesel . . ." Vsak, kdor je .služil vojake se mu je godilo približno tako. Tudi meni, samo z eno izjemo, jokal pa nisem. čemu tudi? Res je nekam tesno pri srcu, ko "ajnri-kaš," pa tudi vriskaš. Kdor je bil vojak, je bil tudi "ob-rajtan" in je imel tudi pri dekletih več kredita. Saj je še v poznejših letih katera ponesla sosedi: Pa moj je bil sol-dat, tvoj je bil pa škarha. Čemu torej jokati? Vriskal sem, ko sem stopal doli po vasi in Pršinov Tone, ki je nekaj mesecev prej prišel od vojakov, se je hotel malo postaviti, malo me ostrašiti, pa pravi: Le vriskaj, pa boš tudi jokal! -<-Že sem imel na jeziku, da bi mu povedal, da če njega ni bilo konec pri vojakih, tudi mene ne bo, pa sem raje požrl. Tesno pi je res bilo pri srcu, a jokal pa nisem tudi, ko sem opasal vojaški meč. Moj stari oče, Luka Grdina, so služili cesarja osem let in se udeležili bitk proti Košutu na Madžarskem; moj ded Matevž Artač, oče moje matere, so se bojevali pocl Radeckijem. No, in jaz naj pa jokam, Ob zvokih te pesmi sem v duhu stopil v sv. Petra kosamo v Ljubljani, kjer sem opasal vojaški meč, tam me je tudi zalotila I. svetovna vojna. Prav radi tega so mi bili fantje v Milwaukee še posebno všeč. Tako sem jim ploskal, da me je roka skelela. Prav tako mi je ugajala njih narodna noša, ki je bila prav po predpisih in za klobukom pa lepe krivce. Tu se-m šele videl res pravo slovensko narodno nošo. Lepe so naše ženske v narodni noši z avbo na glavi, ampak, če se pa fantje in možje lepo napravijo v slovensko narodno nošo in zraven še lepo zapojo, kot so ti fantje, potem pa ženske posekajo. Pa naj mi ženske nikar ne zamerijo, kajti tako je. Kadar se napravite v slovensko narodno nošo, moški ali ženske, opravite se lepo ali pa nič. Moje čestitke tem fantom in g. Rade Stautu, ki se zato zanima. Pohvale vredne so bile tudi: Mrs. G. Repp za solo petje in Miss V. Umek. Na harmoniko pa je zaigral F. Mikš. Dalje pa so se odlikovali še razni drugi talentje, da brez vsakega pretiravanja lahko rečem: program na banketu je bil jako dobro zamišljen, da smo imeli res lep užitek; prav tako pa je bila tudi postrežba na tem banketu izborna. Toliko o slavnosti na ameriški Vrhniki, kjer vsepovsod slišiš vrhniško "špraho," ter sta se jo že naučila Dolenje in Gorenje, da sam Ribničan jo že ubira po vrhniško. Pozabili pa ne smem tudi pritrkavanja, ki je bilo res prav starokraj-sko-vrhniško. Nekdo, .katerega imena pa si v gnječi nisem zapisal, je rekel: "Veš, jaz sem tudi potrkaval na Žalostni gori." Temu dodam samo to, kdor je potrkaval na Žalostni gori, ta že ve, kako se potrkava. Zato je pa bilo tudi to potrkavali je A-l. Hvala vsem Waukegančanom za pozornost in postrežbo. Pozdrav vsem Waukegancanom in Cle-velandčanom. Jože Grdina. Časopis, ki nam je potreben Painesville, O. — Cenjeno u-redništvo! V pismu prejmete priložen "money order" za $6.50, kar naj bo kot predplača za celoletno naročnino Ameriške Domovine, katero mi, prosim, takoj pričnite pošiljati. Do sedaj sem dobil tu in tam kako izdajo Ameriško Domovine, pa se mi Vaša odločnost in junaški nastop za dobro stvar na eni strani, na drugi strani pa razkrikavanje in pobijanje vsega zla, tiako dopade in je vsemogoče podtpore vredna od vsake krščanske slovenske do-bromisleče družine in hiše. In v moji hiši, kot eni takih, mora tudi biti Ameriška Domovi- na. Math Hribar. V priznanje in zahvalo Wyandotte, Mich. — Cenjeno uredništvo! Tem pobom se Vam želim zahvaliti za lepo poročilo in opis v Ameriški Domovini z dnem 24. oktobra o smrti moje pokojne soproge. To je hud udarec in velika izguba za me. Posebno pa sem bil zadovoljen in skoro bi rekel vesel, ko sem videl na pogrebu tudi več mojih slovenskhi prijateljev iz Cle-velanda. Navzoči so bili: Mr. L. Urbas, grocerist z Grove-wood Ave., Mrs. J. Kačič iz St. Clari Ave., Mr. in Mrs. Eddie Brus iz Willoughby, O. ter Mrs. Sipehek iz Akron, O. Ob takih prilikah se še vedno pokaže p'f, I strepetam od preveč X sem naganjal možft^Sj obiral, kot bi se P^IJ vesoljno spoved in jL kje naj začne, da ne^" bo izgledalo. "Križ božji, kako s'^ čakljiv," me tolaži t^l varuh, ki je zopet ser^L po mehur .s^tobakom. JL ži nov provijant, 'krf JE mu niso vozile mis'1 ulj in brez ovinkov. ^ krat poslal tje med L šten "oddih," je 'l°rA' zbrano nadaljeval-laz takrat nisem ve jkj, ni pa dozdeva, da A, f Q, i 1 blan to premirje za mL izmišljeval sproti J jI iivščine. Saj bi ial ž njimi že PreJ' J^ je videl, kako zveste^* za da ima, jih je Pa\Jfce pazduhe, da je Jaz sem pa vlekel v oesede, vse 'bolj VI11jt!^ date nauke niojegj| >četa, ki so se m' . J^, vse prej kot pa zl^1, kako je- ..iv/fvi, "No, j a, pa poj'"1]. A imenu naiprej po ^ m. ierblen zadovoljni' saj v travo in se A .mreko, da. sem se A lom čudil, kako % !f eovati v ustih tob*11 ^ le skoči doli /znak. Se reče, s*J (j ' .ak dogodek iz g}0^ ^ :a rad doživel, bi i io bi se davil nad moje veliko srečo T ,ii videl v globino m' P, =a srca, ki J^'V Da ki je kar posP' «o 3ilo komu kaj nap« j S "Kot sem ti re^' , hh šal za seboj f" neko šumotanje- D kel žrd po trava- ^ i *eči eno ostro kaP ,ro mat, ki se je tako , * co sem se ozrl ^ j el; na mogočnega 'eV .,/ ^t uhoma plazil za ^ Pt lahko predstavljajo J^i del kot otrdi žd1 J , rr staviš na hladne. J krat zagledal t* J krvoločno stvar, ^ Jk bahal tam v trž*. ^ Pt, ko bom dva ta^1 J ušesa in potrkaj > vama, da bo zve"V ^ konočno jutro n^/ .s« nič me ni sram P ,jf; lJ'Ii je nekaj začelo^t % tr jeva ti, da bo i pek za nekoga, K ^ f niši je doma, Pj v • brez vsake Potl , ij" Afriki." A vi "Pa vas je / ^ šal v eni sapi- K / j^11 dočakati, kako ^y'jy v afriški P^Vfy "Ce je me P Štrama, štraf^^i-zdajle ležal pjdyK in ti vse to J^ me lev požrl? r^jfp&i "Saj je mendj /f^ pohlevno Prl £ MX dregi, da sem A "Ampak rad ne," sem hotel ^ ^ viti, da ne bi f1,/^ |V sem res takoj■ »f K "Saj ne ^V/ Pa kaj masli®:. !(V zastonj. mJ»*J njih potomce A li za malo J L videl, kako^V ft«] ga kralja PuSt ^ \\ že pravijo." i: h\ Torej po&tf \\ Herblen ®»lT1 ^ : iA je izmotal i* p : % AHERiSKA DOMOVINA, NOVEMBER 8, 1945 5 Pisana mati i | SPISAL J. F. MALOGRAJSKI 8t°pila k dedku in dekle. No, storila si ni nič iz k njemu. In molila tega. Saj se dobite po maši lah-^asom, da se je ko- ko. In če tudi ne, saj je vedela rožni venec za dru- kam domov. Tudi je bilo polno A'C1 Je drhtela duša v ljudi, ki se jim je lahko pridru-I" " čustvih, ko je od- žila, in noč je bila svetla. Že jI ,v_ Molitvi dedeku in tja grede se je ozirala v luno, kastno in tako skriv- ki je visoko tam gori mirno I. nJe glasovi plavala preko jasnega neba. 8je! r se ji "i zdelo Tako lepo, tako čarobno se ji je ^,,ePše kot ta večer, zdelo ponočno nebo. Redke zve-v srcu čudno hrepe- zde so prijazno migljale, kakor ij a 8i je nekam daleč, bi ji pomežikavale in jo poz-; • ■ Zdelo se ji je, I dravljale . . . Zapazila je bila ličili ti glasovi vabili Šmarni križ, ki ji ga je bila še (f| ,a'COr bi jo hoteli pri- rajna mamica nekoč pokazala, ^ aill0r je nepreneho- zapazila tudi Aronovo palico, fj jj "!eria duša, do njene sestavljeno iz treh zvezd. Zani-\ V1Wle ^rage "epozab- malo jo je jasno nebo in v sre-j L brno mesečino zgarnjena okoli- "j, ^ 1 smem k polnočni- ca tako zelo, da niti čutila ni l( ( fosila, ko sta bila skelečega mraza, ki jo je rezal j IILl • v r ' ^az jej» ugovarja V cerkvi je kakor zamaknje-jjj na strmela v veliki oltar, na j ne 130 zeblo. So- katerem je mrgolelo vse polil' lj,pa p°jde gotovo tu- no lučic. In ko so mogočno ^ Ifo^'le bi jaz šla?" zabučale orgle in je zadonelo J i, f;eJček ima s kom po cerkvi lepo božično petje, £ l^j' ji je zatrepetalo srce v čudni ifi ^A.Pojde gotovo! Ca- slasti. Kakor bi pri'hajalo iz ^ lje j0 VlPi*ašat!" nebes to petje, se ji je zdelo, i g6" jn se kmalu vr" Trudila se je, da bi molila, ali ^j, ." je vzkliknila vedno ,so ji obtičale misli sre-; grem še jaz!" di 0čenaša. Na misel ji je pri-^ i Hej;'tako rada. §}0 vse> jcar j; je kdaj pravila ^ ' a se dobro zavi- mat 0 Betlehemu, o pastirčkih ' SMi]a , in sveti družini, dalje o prelij zopet. Anica je prostem hlevcu, kjer je ležalo ;jlf ivl^^premagljivo si- božje dete. A spomnila se je 0 ^anes v obližje pri tem tudi matere same, ' Vle^t sami spomnila, da leži tam zunaj ob .fljMojj 0 blizu "Je. ji cerkvenem zidu tako sama in nil ioje ce' Nocoj, to sve- zapuščena, spomnila, da je tu-,„(( k (]n.p°grešala še bolj, di zaradi nje nocoj semkaj <•? Hi' Vsa vt°P1jena v piišla. In z novo s'ilo se ji je 1 rjH lo g],Jevanje je našlo- obnovilo hrepenenje, da bi šla dedkovo ,lja na njen grob; potožila ji, ! !i^n;t1Stllla oči> ^eclek razjokala se zopet enkrat pri rf l ni Upa1' misleč' nji . . . \ a in si tako preden so se ljudje Po kon-pj ■ čani maši vsuli iz cerkve, se je oj^ . jjSe "Kje sta moja oklene z obema rokama, po-H°j 1 ^ je zdaj pa zdaj tem pa nasloni glavico nanj in !1' tff lii] In hlldo' bipoma se ji vdero debele, Pj \ je bilo! Saj lju- grenke solze po licih. Srce ji k'j h i , a> pa naj mu je je prekipelo bolesti ob spomi-e 0 slabo plačeval nu na vse zlo, ki ga je bila pre-' V*'0 ' ' ' trpela, ob spominu, da se nje- Jf je ' skozi zrak; ve- na mamica ne vrne nikdar, ni-kj-^nanjal enajsto kdar več, da je ne bo nikdar 4 Zganii i'1 Am- več ščitila, nikdar več pritis- Nekoliko kala nase, nikdar več glddila ji ^ iiiil iv' a Ve«dar je ve-] las in brisala solz z lica. jej J1 n°ge- "Kaj po- "Oj mamica, k vam bi ra- V^isli- "Ali je že da, k vam!" be l .' • • Pa menda, . . , , % >ez mene*?" Ihtela Je na g as 111 Je je in stekla je bila zatopljena v svojo bol in / »k? slekla je bila tr- SV0Je misli' da ni kar nič f" A hT* se dala vzdra- šala' ko 80 ljudje trumoma dr" je, a ničesar ni 'i iz cerkve in Potem raz gn" ^ ^ j- jo je semtertja ček doli v dolino-i*'., 'hI ^Puščale njene mamica, k vam bi rada, (f) K fii dekli je bilo k vam!" -ie Ponavljala. / ■ \,.bi jo zibal kdo. Drhtela je in se. tresla, da » ati še glasneje se j« križ majal pod njo, in da se e bilo o- se ji je od ^iPa do ^azde-se stopinje, čulo lo- kakor bi se dvigal kamen /jV^Se so trumona Pod njo, kakor bi nevidne roke Anica pa si je segale do nje . . . )4\?ala' da bi spra- "Oj. mamica, k vam bi rada, / Jokaj e je k vam!" jiii'y edku. "Brluzgni Njeno hrepenenje je rastlo, (l!^ ! vj.°braz," ji je na- njeno koprnenje je postajalo , s»' -S^* se 'je', storila večje in večje . . . Bolest, $<> i-Hl ° je- Toda pre- trudnost in mraz so jo prema-je'O 1)0Polnqma vz- govali, glava ji je bila omam-ifj je preteklo ljjena, neko slabost je občutila i V;do cerkve Po vsem životu . . . Noge je , ;i!1 t\.fetrt ure, sta se niso hotele nič več držati in i* Zakasnili, cla zdrknila je na kolena. A nje- i;' t>oL ev> ko je bila že no srce je še vedno hrepenelo 'iSi^' Rili in silili in vse njene misli, vse njene ■ef ] L^^Prej proti ol- želje so bil osredottačne na eno ! t6l! Je Anica kma- edino stvar . . . Se izgubila od (Dalje prihodnjič) Pobiranje doneskov za begunce v fari sv. Vida (Nadaljevanje) Nabiralka Mrs. FRANCES PERNACH, 1043 E. 68. St. Nabrala $35.50. Darovali so sledeči : po $10.00: Mr. in Mrs. Frank Potochnik; po $5.00: Mr. in Mrs. Jas. Macerol, Mr. in Mrs. Frank Per-nach, Mr. in Mrs. Vidic; po $2.00: Mr. in Mrs. Frank ' Modic, Mr. in Mrs. Frank Pe- 1 trovčič, Mr. in Mrs. J. Korošec, J Mr. in Mrs. John Kaiser; po $1.00: Mr. in Mrs. Kobe,!" Mr. in Mrs. Kranjc; 50 centov I c Mr. in Mrs. Kostanjšek. * * » |1 Nabiralki Mrs. MARY GRDI-11 NA, 1062 Addison Rd. in MAR- J JANCA KUHAR, 1123 Addison Rd. Nabrali sta $112.00. Daro- x vali so sledeči: po $5.00: Frank in Mary Gr- ( dina, Miss Marion Kuhar, Miss ( Frances Bogovich, Mr. in Mrs. Frank Bogovich, Babnick Meat j Market, Mr. in Mrs. Fabian, Mr. j in Mrs. Hočevar, Mrs. J. Jan- . čar, Mrs. Stražišar, Mrs. F. Re-bol; po $4.00: Mrs. Kolegar; po $2.00: ^Joseph Zakrajsek,1 Mrs. F. Skuly, Mrs. F. Zakraj-j ške, Julia Muhitz, Mrs. J. Kmc, j Mrs. Josephine Ogrin, Gradišar^ družina, Anton Ahčin, Karlin-i ger družina, Frances Kodrič, j Josephine Trček, Jančigar dru-j žina, Poklar družina, Mrs. Lan-j crefus, Mr. Krašovec, Mrs: Po-' držaj, Mr. in Mrs. Cevka, Požel-1 r;ik družina, Sustar družina; po $1.00: Aug. Slabe, Mrs.| Richwien, Mrs. Kregar, John Zakrajšek, Mary Vuksinič, Mr. Grebene, Mr. in Mrs. Morway, Mrs. J. Lozar, Mr. in Mrs. Jerry Glavač, Martin Svete, Matja-šič družina, Dolenc družina,-Mrs. Alič, Mrs. C. Kickel, Mrs. Marokolia, Sire družina, Mrs. A. Zele, Mr. Sterbenc, Mre. Kek, Mrs. Zarfiick. ' * * * Nabiralka Miss MARY MAR-SICH, 6628 Bliss Ave. Nabrala §22.00. Darovali so sledeči: po $5.00: Mrs. Mary Hoche-var (Sr.), Mr. in Mrs. J. I-Ioche-var; po $2.00: Mr. in Mrs. Baškovič, Joseph Tomše, Prince družina, Mary Marsich; po $1.00: Mrs. Paulin, Mrs. Ljubi, Mr. in Mrs. A. Kotnik, Mrs. J. Sepec. * * * Nabiralka Mrs. J. CELES-] NIK, 6314 Glass Ave. Nabrala $17.00. Darovali so sledeči: Cimp-erman družina $10.00;, Mr. in Mrs. John Speh $5.00; po! en dolar Mrs. Mary Verbič, Mr. in Mrs. John Celesnik. * * * Nabiralka Mrs. MARY STRO-JIN, 6402 Orton Ct. Nabrala' ^26.25. Darovali so sledeči: po $5.00: Mrs. Mary Strauss, Mr. in Mrs. Anton Strojin; . | po $4.00: Zabukovec družina; po $2.00: Miss Mary Koscak, Paul Sever, Mr. in Mrs. Jos. Yarshen; Mr. in Mrs. P-ogadek $1.25; po $1.00: Jernejčič družina, Mr. in Mrs. Melvin Papuga, Ag- nes Flanders, Mrs. Ann Bizjak, Mr. in Mrs. Jeraj Jr. ♦ * * Nabiralki Mrs. FRANCES BARAGA, 6220 Carl Ave. in Mrs. ROSE URBANČIČ, 1172 Noryood Rd. Nabrali $146.00. Darovali so sledeči: po $25.00 Anton Anzlovar; po $10.00: Mr. in Mrs. Frank Zakrajšek, Mr. in Mrs. Anton Ogrinc, Mrs. Anna Gorkos; po $5.00: Dr. Vincent Opa-skar, Mr. in Mrs. Emil Bukovec, Noval Confectionery, Grdina Shoppe, Grdina Hardware, Mrs. Karolina Modic, Mrs. Mary Nosan (bakery), Mr. in Mrs. Anthony' E. Baraga (University Heights, O.), Mr. in Mrs. Jos. Smole, Mrs. Frances Košir, Mrs. Josephine Ausec, Mr. in Mrs. L. Fink; Mrš. M. Bulic $4.00: Mr. in Mrs. M. Kolenc $3.00; po $2.00: Mrs. Mary Mako-vec, Neimenovana, Mrs. Victoria Smrekar, Mrs. Mary Trost, Mandel Shoe Store, Mrs. J. Ostroska, James Slapnik Jr., Olga Slapnik; po $1.00: George Kovačič, Mrs. Sorn, Mrs. Mary Bohar, Mrs. Champa, Mrs. Louise Vel- liscig, Mrs. Mary Mohar, Mr. in Mrs. Jos. Perusek, Mrs. Agnes Gredenc; Mrs. J. Perko 50 centov. « , * * * Nabiralka Mrs. MARY MI-LA VEC, 1243 E. 61. St. Nabrala $116.00. Darovali so sledeči: Po $10.00: Neimenovan, Anton Koželj, Frances Hribar. Po $5.00: Mary Cimperman, i Katherine Gerbec, Anna Starič, J. Turk, Mihelčič družina, John Oblak, John Velič, J. Zdovc, J. Kosec. Po $3.00: Tončka Jevnik, Frances Milavec, J. Novak. Po $2.00: John Lach Sr., Lud-wig Zaje Sr., J. Kodrich; Anton Skala, F. Krasovic, A. Golob, Neimenovan, Louis Jakomin. Po $1.00: J. Potepan, M. Zupančič, M. Opalek, M. Kromar, F. Skoda, M. Sefcik, Frances Schauer, Jacob Cernilogar, F. Rich, J. Jakomin, M. Zelko, F. | Pevec; F. Petrič $1.50. i * * * V župnišču izročeni darovi za ; begunce: Po $50.00: Msgr. B. J. Poni- ; kvar, Mrs. Pauline Stampfel. Louis Cimperman iz 33. ceste ! Naznanilo In zalivala S tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je nemila smrt pretrgala nit življenja našemu dragemu očetu, tastu in staremu očetu TOMAŽ TEKAVEC p. d. Brinar Umrl je dne 1. oktobra 1945 v starosti 66 let. Pokojnik je bil doma iz št. Vida na Dolenjskem. Pogreb se je vršil 4. oktobra iz Joseph Žele in sinovi pogrebnega zavoda in po opravljenih cerkvenih pogrebnih obredov, smo položili njegovo truplo k večnemu počitku v naročje matere zemlje na Calvary pokopališče. V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so položili tako krasne vence in cvetje h krsti pogojnega. Iskrena hvala bodi izrečena tudi vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir in pokoj duše umrlega očeta. Dalje najlepša hvala vsem, ki ste prišli pokojnega po-kropiti, ko je ležal na mrtvaškemu odru, kot tudi vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti na pokopališče. Hvala lepa vsem, ki ste dali svoje avtomobile na razpolago pri pogrebu, ter nosilcem krste. Najlepša hvala bodi izrečena vsem, ki ste nam stali na strani in nam bili v tolažbo in pomoč v dneh žalosti, ter nam izkazali svoje sočutje na en ali drugi način. Predragi oče, prestal si trnjevo pot življenja in preselil si se v večnost, kjor ni ne muk ne trpljenja. Zdaj počivaš v grobu hladnemu in se raduješ v nebeškem kraljestvu. Odšel si iz naše srede, a spomin na Te bomo ohranili v naših srcih do konca naših dni! Žalujoči ostali: JOHN in JOSEPH, sinova MARY BRANDULA, JULIA KURE, EMMA VIČIČ in CAROL MENART, hčere ZORfeE in ALICE, sinahi FRANK BRANDULA, FRANK KURE, ANTHONY VIČIČ in LOUIS MENART, zetje ADRIENNE TEKAVEC, RUDOLPH in WILLIAM BRANDULA, FRANK in ROY KURE, HERMINE in NORMAN VIČIČ, ROBERT, VIRGINIA in LINDA MENART, vnuki in vnukinje Cleveland, Ohio, dne 7. novembra 1945 DELO DOBIJO BELO DOBIJO Sprejme učence za karpentersko stroko Sprejme se več fantov nad 18 let starih, ki bi se hoteli izučiti karpenterske stroke. Imajo lepo priliko izučiti se stroke, ki je vedno zaposlena in ki dobro plača. Zaglasite se dopoldne ob 10 vsak dan razen v soboto v uradu DEMSHAR BUILDERS CO. | 874 East 140th Street $25.00; Mrs. Mary Stih $12.00; Mrs. Anna Jalovec $10.00; Mrs. Angela Križman $5.00 in Mrs. Mary Lesjak $1.00. Skupaj $153.00. (Dalje prihodnjič) MALI OGLASI Furnezi! Popravljamo vsake vrste Resetting $15, čiščenje $5 Termostat kontrola Lahka mesečna odplačila Chester Heating Co. Govorimo slovensko 1193 Addison Rd. ENdlcott 0487 __ Posestvo naprodaj Kdor hoče svoj denar dobro investirati, naj kupi ta tri posestva: 6121, 6123 in 6125 St. Clair Ave. Za informacije pokliče MA 6530. (x) Soba se odda Odda se opremljena soba za 1 ali 2 deklet. Vprašajte na 1051 Addison Rd. suite 3. (261) 1 Stanovanje iščeta Mlad zakonski par išče 3 ali 4 sobe od 55. do 105. ceste. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče EX 3137. (262) -----------------i Kadar kupujete ali prodajafe! Posestvo, n. pr. hišo, zemlji-j šče, trgovino ali farmo, se vedno obrnite za zanesljivo in pošteno postrežbo v vaše popolno zadovoljstvo vedno do nas. Splošna zavarovalnina proti j ognju, nezgodam, za avtomobi-' le itd. Gradimo tudi nove domove po vašem okusu. Se priporočamo Edvard Kovač, Frank Preveč in Nettie Princ | KOVAČ REALTY ( 960 E. 185. St. KE 5030. (Thur. —x) Apartment naprodaj Naprodaj je 24 sob apartment, 18 sob s pohištvom. Mesečno donaša $360. Cena je $12,000; od $5,000 do $6,000 takoj, ostalo na prvo vknjižbo. Lepa pri-I lika za, bolj priletnega človeka, | ki nima več dela v tovarni. Za I nadaljaa pojasnila se zglasite . ali pišite na Custodian, 1557 E. 65. St. Cleveland 3, O. Telefon HE 4837. (Nov. 1, 8, 15, 22, 20) Plačajte račune za plin, elektriko iti telefon pri nas. Money Order postrežba od $1.00 do $10,000. Mihaljevich Bros. 6424 St. Clair Ave. (2. & 8. each month) FR. MIHČIČ CAFE 7114 St. Clair Ave. ENdicott 9350 6% pivo, vino, žganje In dober prigrizek. Se priporočamo za obisk. Odprto do 2:30 zjutraj East 61st St. Garage FRANK RICH, lastnik 1109 E. 61st St. IJEnderson 9231 Se priporoča za popravila in barvanje važega avtomobila. Delo točno in dobro. Slika nam predstavlja, nemške vojake u jetnike, ki ko se zoperstavUi zavezniškim oblastim. Slika je bila posneta v Florenci v Italiji, Nahajajo se za žično ograjo, kamor so prej oni zapirali nedolžne žrtve. Kakor je videti, ležišče ni prav mehko in prijetno. Delajte v MODERNEM POSLOPJU THE TELEPHONE COMPANY potrebuje ženske za hišno znaženje poslopij v mestu Stalno delo — dobra plača Poln ali delni čas 6 večerov v tednu od 5:10 zv. do 1:40 zj. Zglasite se v Employment Office 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 zj. do 5 pop. vsak dan razen v nedeljo THE OHIO BELL TELEPHONE CO. ženska dobi delo Ženska dobi delo za pomivanje poisode v restavraciji; de-o je samo zvečer. Sorn Restaurant 6036 St. Clair Ave. EN 5214 (261) Išče se karpenterje | „ Stalno delo. Dobra plača. Ko-I car zanima, naj se zglasi na 960 E. 185. St. (x) ženske Punch Press operatorice Stalno1 delo Plača od ure in od kosa ! Guarantee Specialty Mfg. Co. koncem E. 96. St. 2 bloka severno od St. Clair _(264) "MALI OGLASI t-- Luč za zdravljenje revmatizma gre na vsak regularni sakel. $2.65 | MANDEL DRUG 15702 WATERLOO RD. | RE NU AVTO BODY CO. -j Popravimo vaš avto in prebarvamo, . da bo kot nov. Popravljamo body in fender je. Welding I a J. POZNIK — M. ŽELODEC " | GLenville 3830. e 982 East 152nd St. i I ...........................i i n n Kraška kamnoseška obrt . | 15425 Waterloo Rd. IVanhoe 2237 IJDINA SLOVENSKA IZDELOVALNI-> ; CA NAGROBNIH SPOMENIKOV »-j Vas muči revmatizem? Mi imamo nekaj posebnega ; proti revmatizmu. Vprašajte ! nas. ): Mandel Drug -1 15702 Waterloo Rd. slovenska lekarna (Thur.-x) Dober kup Naprodaj je hiša na Superior Ave. in 61. cesta, 8 sob, mo-_1 derna, hrastov les, fume®, garaža. Bo prodana pod ceno zaradi smrti lastnika. Kogar zanima naj pokliče HE 6054 po 6 uri zvečer. . (262) £ Pomagajte Ameriki, kupujte Victory bonde in znamke. AMERIŠKA DOMOVINA, NOVEMBER 8, 11)45 "Od kod, če smemo vprašati,,svoj glas kar najprijaznejše je častiti oče?" i mogel. "S Češkega." Bratje so se vnovič spogleda- Ali ti ni dovolj, da hočem biti tvoj privržence, kakor bi bil in vedeli zadostno, kdo je taitvoj rodni brat?" službe. na mož, ki jim ponuja svojem dvoru. "Ali ti lahko že zdaj v kakem ozira koristimo, častiti oče _?»» Najstarejši Cerninovec se je kazal kar najpokornejšega se je mogel in se zopet dvorljivo priklonil. "Ali hočete? — Samo kako?" "Jaz vem, častiti oče . • • Zasledimo svatcvski sprevod, pridružimo se mu, in potem si si lahltoi svest, da ne ubežijo tvoji pasti." "Velja, gospodje Francozi!" "Samo nekaj te prosimo." "Naj se nihče izmed tvojih ljudij ne pokaže na obrežju. Obenem (bomo potrebovali od tebe popotni list, da bomo v tukajšnjem kraju varni." Bratom Cerninom so zažare-le oči še v večji radosti kakor Valčemaru. Tako Premislov-i krvi vendar izkažejo uslugo. Vendar njihova pota in napori niso bili zaman. Kdoi bi mogel bolj gotovo nego oni obvarovati svatovski sprevod nvearno-sti, katera je pričakovala vse? Samo da bi dobili konje, ki bi leteli kakor veter! In po kate ri strani se vračata kraljevska soproga na otok? Za nekaj časa so leteli v smeri proti Roedbi trije jezdeci kakor da se velikanski ptiči dotikajo s temnimi perutnicami tal.' In.komaj so odjezdili, je obstal pred škofom Valdemarom vitez s spuščenimi naličjem čelada na njegovi glavi je bila iz temnega, kaljenega jekla, o-klep težak, na vitezovih prsih Čudno ,:nameje: človeško srce p.cdiio z bocialcem, brušenim na i, i .it t an i . . .'Vitez na is-kiem \vacu je prišel, kakor da je pa('.';!i iz oblakov. Valdemar se . a je skoro prestrašil. Tudi jc • gil nekaj korakov nazaj in ; o <37,i-l po brodnikih, ki so etali nehale-s in pazno gledali v daljavo, če se ne vračajo ladjice, poslane na poizvedovanje. • Kaj hočeš cd mene?" Valdemar je vprašal neznanca z nekak', tesnim glasom in v danskem jeziku. 'Ti si z razmerami v svoji dem - vini neza dovolj en." Tujec je govoril tudi v dan-skc.n jeziku, d as i je bilo dobro pernati, da ta jezik ni njegova materinščina. "Ali ti je kaj na tem?" "J6!" Vitez v opravi iz temnega, kaljenega jekla se je nagnil tesno k škofu. Valdemar je že segel po meču. "Le pusti svoje orožje v nožnici ; proti meni ga ne boš potreboval !" "Kdo si in kaj hočeš?" "Sem sovražnik danskega kralja in biti hočem tvoj zavezniki. "Vendar mi prej povej, kdo si?" Šlkof Valdemar je zmehčal "Neznancu je v važnih zadevah težko zaupati!" "Zaupanja te ne prosim, dokler se o njem ne prepričaš! — Vedi samo, da sem vitez . . ." Skof Valdemar bi bil v tem času sprejel za zaveznika Bog ve koga in zato tudi tega tujca ni odklonil. To noč sta goreli dve mesteci kaki dve uri od tod. Ribičem nista hoteli odpreti vrat, na kar so si ji odprli sami. In dim teh dveh mestec je videl drugi dan mladi danski kralj . . . Valil se je, gnan od vetrov, nad morskimi valovi svatovskemu spremstvu naravnost v obraz. Geslo upora že od nekdaj najhitrejše požene korenine, — in kakor že povedano, so na o-brežjih tlele iskre še izza prejšnji let . . • IX. V smeri proti Laalandu je oilo morje pokrito z ladij ami, nič drugače, kakor če so se dru-gokrat vračali Danci iz zmagoslavnih bojev in peljali seboj plen, d'a so se pod njim skoro potapljale ladije. Z ladij se je razlegalo veselo petje, katero so nosili vetrovi od bregov k bregovom ... Na ladij ah je nad jambori veselo vihral po vetru prapor poleg prapora. Kralj Valdemar je peljal tod nevesto izpred oltarja v očetovski grad. Toda on sam je bil otožen, njegovo čelo je bilo pokrito z oblakom, njegove oči vprte v sive oblake, katerih je bilo tem /eč, čim bolj so se bližali obrežju ... In gostili so se kakor novemberske megle, dasi je bi-o okoli njih na poldanski in na polnočni strani čisto, skoro jrezmadežno nebo. Kraljeva nevesta se ni niti za irenotek ganila od njega. "To je dim požara . . ." "Ti si preveč nemiren." Kraljica je vzela kraljevo stričeva roka . . ." "Ti ga sodiš prezgodaj." "Daj Bog. da bi ga sodil prezgodaj. Rad bi ga prosil odpuščen j a!" Mladi kralj se je nehote ozrl po svojem moštvu, s katerim pristane k bregovom, računajoč, če se bo mogel ž njimi prvi čas meriti s stricem. Roedbi, i kjer stopi na suho, ne more biti daleč. "Nekdo nam gre naproti." Gospod Strange je pristopil k kralju. Oba sta se zagledala pred se. Na valovih se je res zibala ne-velika ladij a. "Ni mogoče, da bili to ribiči." "Brezd-vomno je to poslanstvo." "Bomo vsaj vedeli, kaj je, naj bo že dobro ali slabo!" je zašepetata kraljica in se privi-a k svojemu soprogu. Ladija je imela namerjeno naravnost proti kraljevski ladi-ji- Brodniki so gotovo že od daleč spozna'li kraljevski prapor. Čoln je rezal valove, kakor da se med njimi vžiga blisk. Na vseh ladij ah je zavladala tihota, vseh oči so bile vprte na t