GRADBENI GLASILO ZVEZE DRUŠTEVGRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE IN MATIČNE SEKCIJE GRADBENIH INŽENIRJEV PRI INŽENIRSKI ZBORNICI SLOVENIJE Glavni in odgovorni urednik: Prof dr Janez DUHOVNIK Lektorica: Alenka RAIČ - BLAŽIČ Tehnični urednik: Danijel TUDJINA Uredniški odbor: Mag. Gojmir ČERNE Gorazd HUMAR Doc. dr. Ivan JECELJ Andrej KOMEL Janja PEROVIC-MAROLT Marjan PIPENBAHER Mag. Črtomir REMEC Prof. dr. Franci STEINMAN Prof. dr. Miha TOMAŽEVIČ □oc.dr. Branko ZADNIK Tisk: TISKARNA LJUBLJANA d.d. Naklada: 2750 izvodov Revijo izdajata ZVEZA DRUŠTEV GRAD­ BENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE, Ljubljana, Karlovška 3, telefon/ faks: 01 422-46-22 in MATIČNA SEKCIJA GRADBENIH INŽENIRJEV pri INŽENIRSKI ZBORNICI SLOVENIJE ob finančni pomoči Ministrstva RS za šolstvo, znanost in šport, Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani ter Zavoda za gradbeništvo Slovenije. Podatki o objavah v reviji so navedeni v bibliografskih bazah COBISS in ICONDA (The International Construction Database). http://www.zveza-dgits.si Letno izide 12 številk. Letna naročnina za individualne naročnike znaša 5000 SIT; za študente in upokojence 2000 SIT; za gospodarske naročnike (podjetja, družbe, ustanove, obrtnike) 40.687,50 SIT za 1 izvod revije; za naročnike v tujini 100 USD. V ceni je vštet DDV. Poslovni račun se nahaja pri NLB, d.d. Ljubljana,številka: 0 2 0 1 7 - 0 0 1 5 3 9 8 9 5 5 Navodila avtorjem za pripravo člankov in drugih prispevkov 1. Uredništvo sprejema v objavo znanstvene in strokovne članke s področja gradbeništva in druge prispevke, pomembne in zani­ mive za gradbeno stroko. 2. Znanstvene in strokovne članke pred objavo pregleda najmanj en anonimen recenzent, ki ga določi glavni in odgovorni urednik. 3. Besedilo prispevkov mora biti napisano v slovenščini. 4. Besedilo mora biti izpisano z dvojnim presledkom med vrsti­ cami. 5. Prispevki morajo imeti naslov, imena in priimke avtorjev ter besedilo prispevka. 6. Besedilo člankov mora obvezno imeti: naslov članka (velike črke); imena in priimke avtorjev; naslov POVZETEK in povzetek v slo­ venščin i; naslov SUMMARY, naslov članka v angleščini (velike črke) in povzetek v angleščini; naslov UVOD in besedilo uvoda; naslov naslednjega poglavja (velike črke) in besedilo poglavja; naslov razdelka in besedilo razdelka (neobvezno);.... naslov SKLEP in besedilo sklepa; naslov ZAHVALA in besedilo zahvale (neobvezno); naslov LITERA­ TURA in seznam literature; naslov DODATEK in besedilo dodatka (neobvezno). Če je dodatkov več, so dodatki ozna­ čeni še z A, B, C, itn. 7. Poglavja in razdelki so lahko oštevilčeni. 8. Slike, preglednice in fotografije morajo biti vključene v besedilo prispevka, oštevilčene in op­ remljene s podnapisi, ki pojas­ njujejo njihovo vsebino. Slike in fotografije, ki niso v elektronski ob lik i, morajo biti priložene prispevku v originalu. 9. Enačbe morajo biti na desnem robu označene z zaporedno številko v okroglem oklepaju. 10. Uporabljena in citirana dela morajo b iti navedena med besedilom prispevka z oznako v obliki [priimek prvega avtorja, leto objave]. V istem letu objavljena dela istega avtorja morajo biti označena še z oznakami a, b, c, itn. 11. V poglavju LITERATURA so uporabljena in c itirana dela opisana z naslednjimi podatki: priimek, ime avtorja, priimki in imena drugih avtorjev, naslov dela, način objave, leto objave. 12. Način objave je opisan s podatki: knjige: založba; revije: ime revije, založba, letnik, številka, strani od do; zborniki: naziv sestanka, organizator, kraj in datum sestanka, strani od do; raziskovalna po roč ila : vrsta poročila, naročnik, oznaka pogodbe; za druae vrste virov: kratek opis, npr. v zasebnem pogovoru. 13. Pod črto na prvi strani, pri prispevkih, krajših od ene strani pa na koncu prispevka, morajo biti navedeni obsežnejši podatki o avtorjih: znanstveni naziv, ime in priimek, strokovni naziv, podjetje ali zavod, navadni in elektronski naslov. 14. Prispevke je treba poslati glavnemu in odgovornemu uredniku prof. dr. Janezu Duhovniku na naslov: FGG, Jamova 2, 1000 LJUBLJANA oz. janez.duhovnik@fgg.uni-lj.si. V spremnem dopisu mora avtor članka napisati, kakšna je po njegovem mnenju vsebina članka (pretežno znanstvena, pretežno strokovna) oziroma za katero rubriko je po njegovem mnenju prispevek primeren. Prispevke je treba poslati v enem izvodu na papirju in v elektronski obliki v formatu MS WORD. Uredniški odbor GRADBENI VESTNIK GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEH­ NIKOV SLOVENIJE IN MATIČNE SEKCIJE GRADBENIH INŽENIRJEV PRI INŽENIRSKI ZBORNICI SLOVENIJE U D K - U D C 0 5 : 6 2 5 ; I S S N 0 0 1 7 - 2 7 7 4 L J U B L J A N A , S E P T E M B E R 2 0 0 2 LETNIK Ll STR. 2 4 5 - 2 7 2 VSEBINfi - CONTENTS Članki, študije, razprave Articles, studies, proceedings Stran 246 Matej Fischinger, Peter Kante_______________ PARAMETRIČNA ŠTUDIJA SEIZMIČNEGA ODZIVA AB STEN, PROJEKTIRANIH PO EC8 PARAMETRIC STUDY OF THE SEISMIC RESPONSE OF RC WALLS, DESIGNED ACCORDING TO EC8 A A stene etaže Stran 254 Uroš Klanšek, Boris Snoj, Stojan Kravanja RAZISKAVA TRGA GRADBENIH JEKLENIH PROFILOV MARKETING RESEARCH OF STEEL SEMI-FINISHED PRODUCTS države iz katerih uvažamo jeklene profile in pločevine % odgovorov anketiranih podjetij I Stran 262 Gorazd Urbanič, Matjaž Mikoš___________ VREDNOTENJE KAKOVOSTNEGA STANJA VODOTOKOV - 1. PREGLED NEKATERIH METOD VREDNOTENJA ASSESSMENT OF THE QUALITY STATUS OF WATERCOURSES - 1. AN OVERVIEW OF SOME ASSESSMENT METHODS točke stanje barva priporočljivi ukrep I 293 - 360 odlično modra sprem ljanje stanja in zaščita stanja n 224 - 292 zelo dobro zelena določene spremembe in sprem ljanje stanja m 1 5 4 -2 2 3 dobro rumena nujne so m anjše spremembe IV 8 6 -1 5 3 zadovo ljivo ijav a nujne so več je spremembe v 1 6 -8 5 slabo rdeča nujna je strukturna reorganizacija V avgustovski številki smo v vsebini pri članku Andreja Rebca, Friderika Kneza in Primoža Plešca TEMPERATURNI DOZIV POŽARU IZPOSTAVLJENIH KONSTRUKCIJ REZERVOARJEV za avtorja pomotoma navedli Jožeta Guština. Avtorjem se opravičujemo. M. FISCHINGER, R KANTE: Parametrična študija seizmičnega odziva AB sten, projektiranih po EC8 PARAMETRIČNA ŠTUDIJA SEIZMIČNEGA ODZIVA AB STEN, PROJEKTIRANIH PO EC8 PARAMETRIC STUDY OF THE SEISMIC RESPONSE OF RC WALLS, DESIGNED ACCORDING TO ECS ZNANSTVENI ČLANEK UDK B24.012.45 : 699.841 : 620.17 MATEJ FISCHINGER, PETER KANTE P O V Z E T E K Armiranobetonske stene so pogost konstrukcijski element stavb v Sloveniji. Novi evropski standardi EC8 uvajajo nove koncepte in zahteve za projektiranje takšnih sten. Kaže pa, da so določene zahteve EC8 preveč stroge za naš tip stavb. S parametrično študijo smo poskušali oceniti vpliv novih zahtev na izbiro armature pri projektiranju kakor tudi vpliv le-teh na neelastični odziv konstrukcije. Upoštevali smo različne parametre, kot so maksimalni pospešek temeljnih tal tagmaks), redukcijski faktor za potresne sile [faktor obnašanja qj, število etaž ter razmerje površine sten in etaže. Rezultati prikazujejo, da nam v vseh primerih nizkih stavb [5 etaž] in v vseh primerih nizke potresne intenzitete (a aks == 1 g] minimalna upogibna armatura omogoča praktično elastični odziv konstrukcije. Potemtakem zahteve EC8 za duktilne stene v teh primerih morda niso smiselne. Zavedati pa se moramo, da je situacija pri višjih stavbah C10 etaž] na področjih z višjo potresno intenziteto (ag maks = 0.2 - ü.3g] povsem drugačna. Potrebna je precej velika količina upogibne armature in izkazujejo se visoke lokalne zahteve za tlačne in natezne deformacije v betonu oz. jeklu. V takšnih primerih sta uporaba dokaj strogih zahtev in pravil EC8 za objetje tlačenih robov sten ter prepoved uporabe jekel z majhno duktilnostjo upravičeni. Prikazano je, da visoko razmerje površine sten na etažo [2-3 °/o za vsako smer] uspešno zmanjšuje te zahteve. S U M M A R Y Reinforced concrete structural walls are frequently used in Slovenia. New European standards EC8 have introduced new concepts and requirements for the design of such walls. There have been also indications that some of these requirements are too strict for certain typical structures built in Slovenia. Parametric study has been done to evaluate the influence of these new requirements on the design of the reinforcement as well as on the inelastic response. The parameters varied included the maximum ground acceleration (an ], the seismic force reduction factor [behaviour factor q], the number of stories and the wall-to-floor ratio. It has been demonstrated that in all cases of low buildings having 5 stories [regardless the seismic intensity) and all cases of low seismic intensity [a max = 0.1g) the minimum flexural reinforcement ensured practically elastic response. Consequently, in such cases rigorous EC8 design requirements for ductile walls may not be required. The situation has been completely different for the higher buildings (10 stories) in the regions of the higher seismicity (agmax = 0.2 - 0.3g). Very high amounts of flexural reinforcement were required and high local demand (in terms of deformations in compression and tension) was identified in typical Slovenian wall M. FISCHINGER, R KANTE: Parametrična študija seizmičnega odziva AB sten, projektiranih po EC8 structures. This calls for rigorous requirements (as defined in EC8) to confine the compression edges of the wall as well as precludes the use of limited ductile steel reinforcement. Finally, it has been demonstrated that high wall-to-floor ratios (2-3 % in each direction] effectively reduce this demand. Avtorja: prof. dr. M a te j F isch ine r, univ. dipl. g radb . inž., U n iverza v L jub ljan i, FGG-IKPIR, Jam ova 2 P e te r K an te , univ. dipl. g radb . inž., U n iverza v L jub ljan i, FGG-IKPIR, Jam ova 2 UVOD V Sloveniji in sosednjih državah so no­ silne armiranobetonske stene priljubljen konstrukcijski element, ki se že desetletja uporablja v večini višjih stanovanjskih in poslovnih stavb. Že same značilne d i­ menzije nosilnih sten konstruktorjem vz­ bujajo zaupanje v potresno varnost. Način projektiranja tako ni bil nikoli pretirano zahteven, uporabljene konstruktivne de­ tajle pa lahko s stališča sodobne stroke ocenimo le kot delno duktilne. Ti so v primerjavi z zahtevami sodobnih evrop­ skih standardov EC8 za duktilne stene dokaj skromni. Tako se ob uveljavitvi EC8 in ob primerjavi z nekaterimi drugimi pred­ pisi v državah z razvitim potresnim inženirstvom (ZDA, Japonska, Nova Ze­ landija) odpirata samo dve možnosti. Ali dosedanja projektantska in gradbena praksa stenam ni zagotavljala zadostne potresne varnosti, ali pa so zahteve teh predpisov za naš tip stavb in prostor pre­ več stroge? Pri tem ta dilema ni le naša, ampak na splošno evropska. Dejstvo je namreč, da imajo stenaste konstrukcije v srednjeevropskem prostoru nekaj posebnih značilnosti. Najprej so pogosto precej nizke. Zlasti za stano­ vanjske stavbe, kjer imajo nosilne stene tudi predelno funkcijo, pa je značilno, da imajo praviloma razmeroma veliko sten, oziroma veliko razmerje prereza sten gle­ de na tloris. Po drugi strani pa je slaba lastnost ta, da so pri nas stene precej tanke in da na konceh praviloma niso utrjene z robnimi stebri. Empirične izkušnje pri potresih [Fajfar et al., 1981; Wood et al., 1987] na srečo potrjujejo, da se takšne stavbe med po­ tresi lahko dobro obnašajo. Ker tega očit­ no ne moremo pripisati veliki duktilnosti, je lahko odgovor v veliki togosti (ki omi­ li nekonstruktivne poškodbe) in nosilno­ sti, ki je pogosto zaradi geometrije in m i­ nimalnih zahtev precej večja od zahteva­ ne. Zato se te stavbe lahko med potresi obnašajo praktično elastično in tako po­ sebna duktilnost niti ni potrebna. Naravna reakcija po teh spoznanjih je zahteva po zmanjšanju računskih potre­ snih sil in predvsem zahtevnosti kon­ strukcijskih detajlov v EC8. Nedvomno so te zahteve pogosto upravičene. Nevarno pa jih je uveljavljati vsevprek. Temeljijo namreč na izkustvenih, pogosto nejasno opredeljenih pojmih, kot je “velika” rezer­ va v nosilnosti. Kaj pa če projektant enaka om iljena pravila (s predpostavljeno re­ dukcijo potresnih sil 5 ali več in slabo duktilnim i detajli) uporabi za visoko sta­ vbo z majhnim deležem sten, ki take re­ zerve v nosilnosti nima? Očitno so po­ trebni jasnejši in številčno opredeljeni kriteriji, ki pa jih dosedanje redke raziska­ ve [Wood, 1989; Lutman in Tomaževič, 1997; Fischinger et al., 2002] še niso dokončno opredelile. Opisana študija je nadaljnji korak v tej smeri. Njen cilj je opredeliti, ob kakšnih pogojih in vhodnih parametrih so zahte­ ve potresa dovolj majhne, da upravičujejo poenostavljene postopke projektiranja in skromnejše - delno duktilne konstrukti­ vne detajle. Elastična analiza, ki jo upo­ rabljamo v praksi, tega odgovora očitno ne more dati, saj ne more opredeliti ne dejanske nosilnosti, ne neelastičnih de­ formacij, ki so povezane s poškodbami konstrukcije. Zato smo v študiji uporabili neelastično metodo N2, ki je bila razvita pri nas (Fajfar et al., 1988) in je bila pred kratkim vključena v najnovejšo ver­ zijo standarda EC8. Nekaj poglavitnih značilnosti te metode je podano še v po­ sebnem razdelku v nadaljevanju. ZASNOVA PARAMETRIČNE ŠTUDIJE Izhajali smo iz idealiziranega tlorisa značilne stanovanjske stavbe z nosilnimi armiranobetonskimi stenami (slika 1). Slika 1: Idealiziran tlo ris značilne stanovanjske stavbe z nosilnimi AB stenami M. FISCHINGER, R KANTE: Parametrična študija seizmičnega odziva AB sten, projektiranih po EC8 A A stene etaže posredno zaradi spremembe nihajnega časa konstrukcije. V skladu z značilno slovensko prakso smo upoštevali vredno­ sti n = 5 ,1 0 in 15. Kot četrti, ključni parameter smo izbrali razmerje prereza sten v smeri potresne­ ga vpliva in tlorisa konstrukcije P l = A ,ene / A e«aže' lz h 3 ) a l i Sm0 ' Z m i n ' - malne predpisane zahteve v dosedanjih slovenskih predpisih (p, = 1.5 %) in parameter spreminjali okoli te vrednosti: p , = 1 %, 1 .5% , 2 % in 3 %. Tak konstrukcijski sistem lahko še naprej v vsaki smeri posebej dovolj dobro ide­ aliziramo z eno samo steno in pripa­ dajočim tlorisom (slika 2). Pri tem smo v prvem delu študije (raziskava se namreč še nadaljuje) zanemarili vplive prirobnic in prečk nad odprtinami. Fiksirali smo dimenzije stene (0.2m X 5.0m ;Astene = 1.0 m2) in ce­ lotno študijo zasnovali na štirih osnovnih parametrih. Velikost potresnega vpliva smo oprede­ lili z maksimalnim pospeškom temeljnih tal (agmaks). V skladu s pravkar sprejeto karto potresne nevarnosti Slovenije in značilnimi vrednostmi za sosednje države smo upoštevali naslednje vrednosti a g,maks = 0-1 g, 0-2g in 0.3g. Reducirano (računsko) potresno obtežbo smo opredelili s faktorjem obnašanja (q) iz EC8. Upoštevali smo vrednosti q = 1.5, 2, 3, 4, 5 in 6. Spodnja vrednost je bila v EC8 predpisana za neduktilne ste­ ne, zgornja pa po najnovejšem predlogu EC8 velja za duktilno steno ob upošte­ vanju faktorja rezervne nosilnosti. Število etaž (n) vpliva na obremenitev stene neposredno zaradi večje mase in V nadaljevanju študije smo upoštevali še kombinirani parameter, p 2 = Astene / (n X Aelaže) , ki je proporcionalen tlačni napetosti ob vpetju stene oziroma (ob predpostavki iste nihajne dobe) tudi strižni napetosti ob vpetju. Pri dimenzioniranju smo upoštevali tudi to, da lahko stene v določeni smeri stav­ be prevzamejo različna deleža navpične in potresne obtežbe. Kot skrajna primera smo enkrat upoštevali, da je tlačna osna sila obratno sorazmerna p , in drugič, da je neodvisna od p y Rezultati dimenzioniranja in neelastične analize v tem članku so prikazani za pri­ mer, ko je tlačna osna sila odvisna (obratno sorazmerna) od prereza sten. V analizi smo upoštevali še višino etaže 3.0 m, obtežbo etaže 10.0 kN/m2, beton C 25/30 in jeklo S 400. V raziskavi smo skušali ugotoviti vpliv navedenih parametrov na: • potrebno količino upogibne armature • zahteve potresa, izražene z značilnimi veličinam i neelastičnega odziva. Za globalni parameter odziva smo med drugim izbrali maksimalni pomik ste­ ne, za lokalna parametra pa največjo tlačno in natezno deformacijo na ro­ bovih sten. DIMENZIONIRANJE S projektnim spektrom po EC8 smo Slika 3: Interakcijski diagram: s polno črto so podane obremenitvene kombina­ cije (Msd, Nsd) za primer z ag maks = 0.1 g, s črtkano črto pa za primer z Gradbeni vestnik • letnik 51, september, 2002 M. FISCHINGER, P. KANTE: Parametrična študija seizmičnega odziva AB sten, projektiranih po EC8 izračunali upogibno obremenitev (M sd, N „) za vse obravnavane stene. Nato smo s pomočjo vnaprej pripravljenih inte­ rakcijskih diagramov (slika 3) ugotovili potrebne odstotke upogibne armature za različne kombinacije projektnih parame­ trov. Pri tem so nas zanimali predvsem trije mejni primeri: • V katerih primerih zadošča armirano­ betonski prerez brez kakršnekoli arma­ ture? • Kdaj zadošča minimalna upogibna arma­ tura, ki je bila določena glede na zah­ teve EC? Ta je po EC2 0.4 % skupnega prereza stene, kar približno ustreza m inimal­ nim zahtevam v EC8. Ta je 0.2 % v sred­ njem delu stene in 1 % na robovih ste­ ne. Robovi so dolgi 15 % cele dolžine stene. Tako dobimo skupaj 0.44 % ce­ lega prereza stene. • Kdaj stene ne moremo izvesti, ker je armatura večja od maksimalne dovol­ jene (oziroma smiselne)? Teoretično EC8 dovoljuje 4 % armi­ ranje prereza stene, kar pa se praktič­ no ne izvaja. Če armiramo s 4 % ar­ mature le robne stebre, bi bila smisel­ na največja armatura v steni okoli 1.5 % celega prereza stene. Ilustracija dimenzioniranja z inter­ akcijskimi diagrami na sliki 3 pove zelo veliko. Zlasti pomembna je ugotovitev, da je lahko upogibna nosilnost minimalno armiranih sten zelo velika. Zato minimal­ na armatura zadošča za veliko število kombinacij vhodnih parametrov, kar po­ meni, da ti pogosto nimajo nobenega vpliva na rezultat dimenzioniranja. Ko pa se obremenitve približajo interakcijski črti za minimalno armaturo, se situacija povsem spremeni in že pri razmeroma majhnem nadaljnjem povečanju obreme­ nitev presežemo maksimalno možno ar­ maturo. Pri osni s ili 5MN lahko npr. z minimalno armaturo prevzamemo upogi- bni moment okoli 11 MNm, pri maksimal­ ni armaturi pa se nosilnost poveča samo na 18MNm. To je le za 63 %, kar je pre­ cej manj od možnih variacij v vhodnih parametrih. Popolnejši pregled parametrične študije dajejo diagrami na sliki 4. Tu je prikaza­ na zahtevana upogibna armatura (izražena z odstotkom celega prereza stene) v odvi­ snosti od vzajemnega vpliva treh pogla­ vitnih p a r a m e t r o v q in agmaks naenkrat. Ločeno so prikazani le rezultati za 5- etažne (slika 4a) in 10-etažne (slika 4b) stene oziroma stavbe. Ugotovimo lahko, da na področjih s š i­ bkejšimi potresi, kot so Štajerska, Koro­ ška, Prekmurje in Obala (maksimalni pospešek tal 0.1 g, Vil. potresna cona po starih predpisih) minimalna armatura po evropskih standardih zadošča praktično v vseh primerih, celo za 10-etažne stavbe. Pri pospešku temeljnih tal 0.2g, ki ustreza večini področij osrednje Slovenije so za 5-etažne stene zahteve (z izjemo prime­ rov z zelo nizkimi redukcijskimi faktorji q) še vedno zmerne. Razmere pa se bistve­ no spremenijo pri 10-etažnih stavbah. Tu je z zmerno upogibno armaturo možno projektirati ie še duktiine stene (z vred­ nostjo q okoli 4), neduktilne stene (q je 2 ali 1.5) pa le, če je odstotek sten velik - 3 % (opozoriti je potrebno, da v diagra­ mih niso narisani sto lpci, kjer je račun zahteval armaturo, ki je ni možno izvesti). Pri pospešku temeljnih tal 0.3g (kar je nekaj več kot pričakujemo v najbolj ogroženih območjih Slovenije, kot so Ljubljana, Posočje in okolica Brežic) pa je očitno smiselno projektirati le duktii­ ne 10-etažne stene. Pa še tu bo odstotek armature prim erljiv z dosedanjo prakso le, če bo odstotek sten glede na tloris ve­ lik (2 ali 3 % v vsaki smeri). Iste rezultate smo prikazali v še bolj kom­ paktni obliki v odvisnosti od parametra P i = K J (n x AeJ na slikah 5a in 5b. Tu je potrebno opozoriti, da lahko dobimo pri različnih kombinacijah n in Astene enako vrednostp v ne pa tudi nihaj­ ne dobe in s tem velikosti potresnega vpliva. Zato lahko dobimo pri istem p 2 različne rezultate. .Sliki kažeta, da lahko i Slika 4a: Zahtevani odstotek upogibne armature tn = 5) M. FISCHINGER, R KANTE: Parametrična študija seizmičnega odziva AB sten, projektiranih po EC8 Slika 5a: Zahtevani odstotek upogibne armature Slika 5b: Zahtevani odstotek upogibne armature [kompakten prikaz, q = 3) [kompakten prikaz, q = 4) razmeroma majhna razlika v q (3 oziro­ ma 4) v določenih primerih močno vp li­ va na količino zahtevane upogibne arma­ ture. OCENA NEELASTIČNEGA OBNAŠANJA Učinkovitosti predpisa očitno ni možno ocenjevati le s stališča zahtevane ko lič i­ ne armature. Bistveno vprašanje je, kako učinkovit odziv na potresni vpliv ta arma­ tura zagotavlja. Za oceno neelastičnega obnašanja smo uporabili N2 metodo [Fajfar etal., 1988], ki tem elji na nelinearni statični (push over) analizi in uporabi spektra odziva. Metoda omogoča izračun bistvenih nee­ lastičnih značilnosti obravnavane kon­ strukcije s pomočjo idealiziranega nee­ lastičnega spektra pospeškov. V tej štu­ d iji smo upoštevali spekter za tip tal B iz EC8 in projektni pospešek, ki smo ga upoštevali pri dimenzioniranju. Rezultat analize so običajno pomiki, zasuki ali etažni zamiki, ki jih določena potresna obtežba zahteva. V nadaljevanju lahko tako pridobljene veličine primerjamo še z dejansko kapaciteto obravnavane kon­ strukcije. N2 metoda daje sprejemljive rezultate, če konstrukcija niha predvsem v eni nihajni obliki. Iz množice rezultatov študije smo izbrali le nekaj najbolj značilnih primerov, ki ilu­ strirajo zahteve potresa pri različnih vho- S 8 *O #(N Ö 8 8 1 S o coÖ s § d d 0.3g S ’ 0-29 0 0.1 g 1 afl.fTBX Slika 6a: Pomik na vrhu, izražen z odstotkom višine stavbe[q = 3) Slika 6b: Pomik na vrhu, izražen z odstotkom višine stavbe (q = 4] M. FISCHINGER, R KANTE: Parametrična študija seizmičnega odziva AB sten, projektiranih po EC8 dnih parametrih. Za oceno obnašanja bi bila seveda potrebna tudi natančna do­ ločitev potresne odpornost obravnavanih sten s katero bi primerjali zahteve potre­ sa. V komentarju rezultatov smo se zado­ voljili le s približno globalno oceno ka­ pacitete obravnavanih sten. ANALIZA GLOBALNEGA ODZIVA Za parameter odziva, ki dobro opre­ deljuje globalno obnašanje stene, smo izbrali pomik na vrhu, izražen z odstotkom višine stavbe. Ugotovili smo, da je pomik stabilen parameter, ki je zelo malo odvi­ sen od faktorja obnašanja q. V ilustracijo te trditve so na sliki 6a prikazani rezul­ tati za q = 3, na sliki 6b pa za q = 4 (pri primerjavi je potrebno upoštevati, da na sliki 6a ni rezultata v skrajnem levem kotu, ker je bila za ta primer zahtevana upogibna armatura prevelika). Enakost pomikov delno pojasnjuje slika 5, ki kaže, da je bila v več primerih za oba re­ dukcijska faktorja potrebna enaka (m ini­ malna) armatura. Vendar pa smo zelo podobne pomike dobili tudi v primerih, ko je bila armatura za različna faktorja obnašanja bistveno različna. Rezultati na slikah 6 kažejo tudi, da raz­ merje med pomikom stene na vrhu in v i­ šino stene zelo regularno pada z večanjem faktorja r2 ter da se praktično linearno povečuje z večanjem pospeška temeljnih tal. Pomembna ugotovitev je, da niti v enem primeru pomik stene na vrhu ni presegel vrednosti 1 %, za katero se običajno pred­ postavlja, da bi jo morale armiranobeton­ ske stavbe s primerno duktiln im i stena­ mi prestati brez težav. Na podlagi tega lahko sklepamo, da evropski standardi EC8 na nivoju cele konstrukcije (lokalne razmere bomo obravnavali v na­ daljevanju) obravnavanim stenastim stav­ bam zagotavljajo ustrezno potresno odpornost. Težje razumljiva se zdi trditev, da rezul­ tat skoraj ni odvisen od redukcije (veliko­ sti) računskih potresnih sil (faktorja ob­ našanja q). Kot smo omenili, je to za vre­ dnosti q med 4 in 6 jasno, saj je tu v večini primerov zadoščala minimalna ar­ matura in zato redukcija potresne obtežbe ne more vplivati na rezultat. Vendar PO­ 35- 30- 25- 20- %0 15- 10- 5- 0 ?i (% sten) - \ - j f * * q =1.5 q = 2 ČI.2g 0.1g Slika 7: Maksimalna natezna deformacija armature Cn = 10) Slika 8: Maksimalna deformacija tlačeneoa robu [n = 10) M. FISCHINGER, P. KANTE: Parametrična študija seizmičnega odziva AB sten, projektiranih po EC8 p, (% sten) Slika 11: Relativni pomik na vrhu zaradi elastične deformacije tn = 10) dobna ugotovitev velja tudi za faktorje obnašanja, ki so bili manjši ali enaki 3 in so mestoma zahtevali precej več armatu­ re od minimalne. Nosilnost torej bistve­ no ne vpliva na pomike konstrukcije. Raz­ laga bi lahko bila v tem, da je togost močneje armiranih (razpokanih) sten s i­ cer večja, so pa zato v splošnem večje tudi obremenitve. Podrobnejše (lokalne) razmere si bomo ogledali v naslednjem razdelku. ANALIZA LOKALNEGA ODZIVA OB VPETJU STENE Za opazovana parametra smo si izbrali največji deformaciji na nateznem in tlač­ nem robu stene ob vpetju. Ti dve veličini sta neposredno povezani z ukrivljenostjo in zahtevano lokalno duktilnostjo. Imamo pa tudi vsaj grobe podatke in občutek, kakšne bi bile sprejem ljive vrednosti za ti dve deformaciji. Tokrat smo rezultate prikazali v odvisno­ sti od parametra p 1 ki izraža odstotek sten, faktorja obnašanja q in maksimal­ nega pospeška temeljnih tal za stavbe izbrane višine (n = 10). Slika 7 prikazuje maksimalne natezne deforma­ cije armature ob vpetju stene, slika 8 pa maksimalne deformacije tlačenega robu ob vpetju. Za boljše razumevanje rezul­ tatov smo v enakem načinu prikaza dodali še podatke o projektirani upogibni arma­ turi (slika 9), relativnem pomiku na vrhu (slika 10) ter relativnem pomiku na vrhu zaradi elastične deformacije (slika 11). Najprej lahko ugotovimo, da se na po­ dročjih s šibkejšim i potresi (s pospe­ škom temeljnih tal 0.1 g) tudi 10-etažne stene z minimalno armaturo obnašajo elastično. Maksimalne deformacije obeh robov so tako seveda pod mejo elastič­ nosti v nategu in pod 0.1 % v tlaku. To je daleč pod kapaciteto stene. Precej drugačno sliko dobimo pri večjih potresnih obremenitvah. Medtem ko natez­ ne deformacije za duktilna jekla še niso tako kritične (ne presegajo 2.5 %), pa tlač­ ne deformacije večkrat presežejo 0.5 %. Takšna obremenitev tankih tlačenih robov nedvomno zahteva gosto stremensko ar­ maturo za objetje. Pri krhkih jeklih, ki se sedaj pojavljajo na tržišču, utegnejo biti problematične tudi natezne deformacije, kar nedvomno velja za morebitne potrese, ki bi bili močnejši od projektnega. Iz slik 7 in 8 je razviden tudi ključen po­ men parametra odstotka sten. Pravkar navedeni problemi namreč veljajo le za stavbe z majhnim odstotkom sten. Večji odstotki (3 % pa tudi 2 %) praviloma za­ gotavljajo ugodno obnašanje. Stene z močno armaturo (slika 10) izkazujejo precej manjše lokalne defor­ macije in s tem tudi ukrivljenosti ob vpetju. To je težko uskladiti z ugotovi­ tv ijo , da so pomiki na vrhu sten dokaj neodvisni od redukcijskega faktorja q oziroma od ko ličine armature v steni. Razlaga je morda možna s sliko 11, ki kaže, da se pri močneje armiranih ste­ nah poveča elastična deformacija. To bi lahko povezali tudi z večjo togostjo močneje armiranih sten. Vidi se tudi, da pomik zaradi elastične deformacije po­ vzroči razmeroma velik del pomika na vrhu, kljub znatni plastifikaciji stene ob vpetju. Vendar pa bo potrebno te ugoto­ vitve še podrobneje analizirati. SKLEP - POMEN REZULTATOV ZA PROJEKTIRANJE Najprej smo ugotovili, da imajo stene z minimalno armaturo po evropskih stan­ dardih EC8 za duktilne konstrukcije (ta je podobna armaturi, ki so jo zahtevali stari predpisi ob vpetju sten z višino, večjo od 5 etaž) zadostno nosilnost, za primere šibkejših potresov (agmaks = 0.1 g) tudi če imajo 10-etaž (in celo 15- etaž, kar v tem članku ni bilo prikazano). Podobne rezultate (ki tudi niso podrob­ neje prikazani v tem članku) smo dobili za 5-etažne stavbe tudi na področjih z močnejšimi potresi. Vse te stavbe so se na projektni potres odzivale praktično elastično. Tako se v teh primerih zahte­ ve o strogih konstrukcijskih detajlih za zagotovitev duktilnosti sten ne zdijo smiselne, ne glede na formalno izbiro faktorja obnašanja q (saj ta tudi največkrat ne vpliva na rezultat dimen­ zioniranja). V tem smislu so zato že pred­ lagane določene spremembe ustreznih določil v EC8. M. FISCHINGER, R KANTE: Parametrična študija seizmičnega odziva AB sten, projektiranih po EC8 Ko pa enkrat prestopimo mejo statično potrebne armature, se zahtevana količina upogibne armature začne hitro večati. Pri višjih stavbah na področjih z močnejši­ mi potresi (agn,aks = 0.2g ali 0.3g) se spremeni tudi situacija glede ustreznosti odziva na projektni potres. Globalno ob­ našanje sicer ne kaže na probleme, saj je bil pomik na vrhu obravnavanih sten v vseh primerih te študije pod 1 % višine stavbe. Ugotovili pa smo veliko primerov, ko so bile lokalne deformacije ob vpetju sten velike. To zlasti velja za tlačne de­ formacije tankih sten brez prirobnice, pa tudi za natezne deformacije v primeru uporabe jekel z manjšo duktilnostjo, ki se žal vse pogosteje pojavljajo na tržišču. V teh primerih je odločilen odstotek sten v vsaki nosilni smeri stavbe v primerjavi s tlorisom stavbe. Ta odstotek upošteva­ ta parametra p , oziromap2, ki sta predla­ gana v tem članku. Vrednost 1.5 % sten, ki ga dovoljujejo naši stari predpisi, je pri 10-etažnih stavbah in močnejših potresih (na primer na območju osrednje Slove­ nije) premajhna. Rešitev za tlačni rob je v večjem odstotku sten, ali pa uporabi strožjih zahtev iz evropskih standardov za dimenzije in armaturo objetja robov sten brez prirobnic. Za natezne deformacije pa se moramo zavedati, da bodo pri višjih in močneje obremenjenih stavbah vedno precejšnje. Zavedati se moramo tudi, da je to povezano s precejšnjim i lokalnimi poškodbami. Pri tem lahko poleg večjega odstotka sten delno pomaga močnejša ar­ matura, predvsem pa mora biti prepove­ dana uporaba jekel z majhno duktilnostjo. LITER ATU R A Fajfar, P, J. Duhovnik, J. Reflak, M. Fischinger in Z. Breška, »Obnašanje gradbenih objektov med potresi v Črni gori 1979.«, Univerza v L jub ljan i, FAGG, publikacija IKPIR št.19., Ljubljana, 1981. Fajfar, P, M. Fischinger, »N2 - a method for non-linear seism ic analysis of regular bu ild ings«, Proc. g1" world conferen­ ce on earthquake engineering, Vol. 5 pp. 111-116, Tokyo, Kyoto, 1988. Fischinger, M., T. Isaković, P Kante, »CAMUS-3 International Benchmark - Report on numerical m odelling, blind pre­ diction and post-experim ent calibrations.« Univerza v L jub ljan i, FGG, IKPIR Report EE 1/02, Ljubljana, 2002. Lutman, M., M. Tomaževič, »Vpliv razporeditve robne armature in stremen na obnašanje armiranobetonskih sten pri potresni obtežbi«., Zbornik 19. zborovanja gradbenih konstruktorjev Slovenije, Bled, 1 6 . - 1 7 . oktober 1997, Slovensko društvo gradbenih konstruktorjev, str. 231-238., Ljubljana, 1997. Wood S., »M in im um tensile requirements in walls«. ACI Structural Journal, 86 (4), str. 5 8 2 -5 9 1 ,1 9 8 9 . Wood, S., J. W ight, J. Moehle, »The 1985 Chile ea rthquake-observations on earthquake resistant construction in Vina del Mar.«, SRS 532, University of Illino is, Urbana-Champain, 1987. U. KLANŠEK, B. SNOJ, S. KRAVANJA: Raziskava trga gradbenih jeklenih profilov RAZISKAVA TRGA GRADBENIH JEKLENIH PROFILOV MARKETING RESEARCH OF STEEL SEMI-FINISHED PRODUCTS ZNANSTVENI ČLANEK UDK 624.014.2 : 339.138 UROŠ KLANŠEK, BORIS SNOJ, STOJAN KRAVANJA P O V Z E T E K Jeklo je v razvitem svetu uveljavljeni gradbeni material. Njegove temeljne značilnosti so visoka trdnost, širok spekter uporabe in možnost predelave. Z jeklom gradimo poslovne, industrijske in stanovanjske zgradbe, hale, mostove, žerjave, hidromehansko opremo, rezervoarje, naftovode, žičnice, itd. Iz jekla so zgrajene najvišje stolpnice na svetu in mostovi z najdaljšimi razponi. Kljub temu pa ugotavljamo, da Slovenija z gradnjo novih jeklenih konstrukcij močno zaostaja za razvitim svetom. Poraba jekla za jeklene konstrukcije v Sloveniji znaša 5.5 kg/prebivalca/leto, kar je skoraj 4 krat manj kot v Evropski uniji. Z raziskavo trga jeklenih profilov smo želeli ugotoviti vzroke za takšno stanje in podati smernice za povečanje gradnje jeklenih konstrukcij. S U M M A R Y Construction steel is among of the most common used materials in civil engineering in the most of the developed countries of the world. Its basic characteristics are high strength, a wide specter of the application and the possibility of the prefabrication. A frame type of structures for business, housing and industry as well as halls, bridges, cranes, hydro-mechanical equipment, reservoirs, oil pipes, cables, etc. are made of steel. The highest skyscrapers in the world and bridges with the longest spans are made of steel. In spite of that, steel structures are very rarely used in Slovenia. The consumption of steel in construction industry in Slovenia is 5.5 kg/inhabitant/year that is nearly 4 times less than in the European Union. With the marketing research of steel semi-finished products we wanted to find out the reasons for this situation and to define directions for increasing the building of steel structures. Avtorji: Uroš Klanšek, univ. dipl. gosp. inž., mladi raziskovalec, Univerza v Mariboru, FG, Smetanova 17, 2000 Maribor Izred. prof. dr Boris Snoj, univ. dipl. ekon., Univerza v Mariboru, EPF, Razlagova 14, 2000 Maribor Izred. prof. dr. Stojan Kravanja, univ. dipl. inž. gradb., Univerza v Mariboru, FG, Smetanova 17, 2000 Maribor 1 UVOD Jeklo je v razvitem svetu uveljavljen grad­ beni material [ESDEFJ 1994], Njegove temeljne značilnosti so visoka trdnost, širok spekter uporabe in možnost prede­ lave [Kravanja, 1996]. Z jeklom gradimo poslovne, industrijske in stanovanjske zgradbe, mostove, žerjave, hidromehan­ sko opremo, rezervoarje, naftovode, žičnice, itd. Iz jekla so grajene najvišje stolpnice na svetu in mostovi z najdalj­ šimi razponomi. Kljub temu da so neka­ tera slovenska podjetja v preteklosti do­ segala zavidljiv nivo kakovosti in gradila objekte svetovnih referenc (Metalna, Li­ tostroj), pa danes Slovenija z gradnjo novih jeklenih konstrukcij močno zao- U. KLANŠEK, B. SNOJ, S. KRAVANJA: Raziskava trga gradbenih jeklenih profilov staja za razvitim svetom [Lagoja, 2000], [Novak, 2000], Poraba jekla za jeklene konstrukcije v Sloveniji znaša 5.5 kg/pre- bivalca/leto, kar je skoraj 4 krat manj kot v Evropski uniji. Zaradi nizke uporabe jeklenih konstrukcij v Sloveniji smo se na katedri za gradbene konstrukcije Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru odločili poiskati vzroke za takšno stanje. K sodelovanju smo povabili katedro za marketing Ekonomsko-poslovne fakulte­ te iz Maribora. Skupaj smo izvedli študijo raziskave slovenskega trga jeklenih gra­ dbenih profilov, s katero smo želeli od­ govoriti na vprašanje: »Zakaj v Sloveniji gradimo tako malo jeklenih objektov?« V nadaljevanju članka je predstavljen po­ stopek raziskave trga v Sloveniji in sklep na podlagi analize in interpretacije rezul­ tatov ankete. 2 OPREDELITEV CILJEV RAZISKAVE Na podlagi opazovanja gradbene dejav­ nosti v Sloveniji v zadnjih letih in na pod­ lagi aktualne literature in statistike smo sprejeli trditev, da je v Sloveniji v prime­ rjavi z masivno gradnjo uporaba jeklenih konstrukcij zelo majhna. Naša hipoteza je bila, da vzroki za nizko porabo jekla v gradbene namene niso odvisni le od njegovih materialnih lastnosti in cene. Vzroki, ki narekujejo količino porabe jekla za gradbene namene, so c ilj raziskave in so hkrati odgovori na naslednja vpra­ šanja: • Kateri je bistveni dejavnik, ki vpliva na gradnjo jeklenih konstrukcij? • Katera je glavna slabost jeklenih pro­ filov in pločevin? • Katera je glavna prednost jeklenih pro­ filov in pločevin? • Kdo so glavni domači dobavitelji jek­ lenih profilov in pločevin? • Katere so glavne prednosti domačih dobaviteljev? • Katere so glavne prednosti tujih doba­ viteljev? • Iz katerih držav uvažamo največ jekle­ nih profilov in pločevin? • Kako uporabniki opredeljujejo ob stoječe cene jeklenih profilov in plo­ čevin v Sloveniji? • Kako uporabniki opredeljujejo kako­ vost jeklenih profilov in pločevin slo­ venskih dobaviteljev? • Katere jeklene konstrukcije gradijo podjetja, ki gradijo pretežno z betonom? • Katere jeklene konstrukcije gradijo podjetja, ki gradijo pretežno z jeklom? • Kolikšen je delež tujih investicij v grad­ beništvu? 3 PREDPOSTAVKE RAZISKAVE Predpostavke, ki smo jih upoštevali pri raziskavi trga, so naslednje: • predpostavka »ceteris paribus«; ob opazovanju vpliva enega dejavnika vsi ostali dejavniki ostajajo nespremen­ jeni in tako ne vplivajo na problem, • predpostavka »homo oeconomicus«; gradbena podjetja in investitorji bodo ravnali tako, da bodo minimizirali svo­ je napore in maksimirali svoje koristi, • predpostavka »svobodno odločanje«; gradbena podjetja in investito rji se glede na svoje preference, želje in po­ trebe svobodno odločajo, kje bodo na­ kupovali. 4 UPORABLJENA METODA RAZISKOVANJA Uporabili smo popisni pristop zbiranja informacij, za vrsto kontaktne metode pa metodo anketiranja po pošti s pomočjo vprašalnika [Deželak, 1978], [Kotler, 1994]. Za merjenje stališča anketiranca do cene in kakovosti jeklenih proizvodov smo uporabili razčlenjeno ocenjevalno lestvi­ co brez primerjanja. To metodo razisko­ vanja smo uporabili, ker smo lahko v re­ lativno kratkem času zajeli velik statistič­ ni vzorec. 5 STATISTIČNI VZOREC Odločili smo se anketirati tista podjetja iz populacije slovenskih gradbenih podjetij, ki bi lahko vplivala na povpraševanje po jeklenih profilih in pločevinah. Mednje sodijo projektantska in izvajalska podjetja s področja stavb in prometnih zgradb, hi- drotehničnih zgradb ter jeklenih kon­ strukcij. Tako smo izbrali naključni vzorec 260 gradbenih podjetij, ki smo jim poslali anketni vprašalnik. Na raziskavo se je odzvalo 63 podjetij, pri čemer je bilo neveljavno izpolnjenih 7 anketnih vprašalnikov. Analizo smo izvršili na podlagi 56 pravilno izpolnjenih anket­ nih vprašalnikov, kar predstavlja 21.5 % celotnega vzorca. Omenjeni odstotek od­ zivnosti podjetij na anketo je daleč nad siceršnjo ravnijo odzivnosti podobnih anket. Veliko o reprezentativnosti vzorca pove tudi podatek, da je v anketi sodelo­ valo 56 podjetij iz 31 slovenskih občin. 6 INTERPRETACIJA REZULTATOV 6 .1 P O D A T K I O S T R U K ­ T U R I A N K E T I R A N I H P O ­ D J E T I J Izvajalska podjetja predstavljajo 67.9 % od vseh podjetij, ki so se odzvala na raziska­ vo, 28.6 % je podjetij, ki se ukvarjajo z izvajanjem in projektiranjem objektov; projektantskih podjetij pa je le 3.6 %. Iz tega je razvidno, da na rezultate najbolj vplivajo značilnosti izvajalskih podjetij. Glede na vrsto objektov je v preučevanem vzorcu največji delež podjetij, ki se ukvarjajo s stavbami: 41.8 %; sledijo po­ djetja, ki se specializirano ukvarjajo z na­ tančno določeno obliko konstrukcij (npr. dvigala, žerjavi, silosi ipd.), teh je 29 %; zatem gradbena podjetja, ki grade promet­ ne zgradbe, teh je 25.3 %; najmanj pa je podjetij, ki grade hidrotehnične zgradbe (3.3 %). Iz analize vprašalnikov smo ugotovili, da je bil največji odziv na anketo med po­ d je tji, ki uporabljajo jeklene profile in pločevine kot osnovni gradbeni material. U. KLANŠEK, B. SNOJ, S. KRAVANJA: Raziskava trga gradbenih jeklenih profilov vplivni dejavnik materialne karakteristike zahteve investitorja cena jeklenih proizvodov funkcionalnost objekta vzdrževanje objekta tradicionalna privrženost masivnim konstrukcijam optimalne tehnične rešitve 1(5,9% ] 9,2% □ 10,8% □ 3,1% ] 1.5% ] 1,5% ]56,9% 0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% % odgovorov anketirani podjetij Slika 1: Bistveni dejavnik, ki vpliva na gradnjo jeklenih konstrukcij glavna slabost jeklenih profilov in pločevin % odgovorov anketiranih podjetij Slika 2: Glavna slabost jeklenih profilov in pločevin glavna prednost jeklenih profilov in pločevin visoke mehanske lastnosti majhna teža hitra montaža možnost rekonstrukcije visoke estetske lastnosti konstrukcij . - .............. I..................... VoB j 17,0 ~J 16,0% ^ 34,0% 9%B— « M S f> .___________ 117 5% j 6,6% 1 18. 0% 10% 20% 30% % odgovorov anketiranih podjetij Slika 3: Glavna prednost jeklenih profilov in pločevin 40% N jihov delež je znašal 41,1 %. Sl e­ di jo podje tja , ki uporab lja jo pretežno beton s 35.7 % in pod je tja , ki enako­ vredno uporab lja jo jek lo in beton, teh je 23.2 %. 6.2 REZULTATI PO VPRAŠANJIH Anketno polo sestavlja petnajst vprašanj. Prva tri vprašanja se dotikajo same dejav­ nosti podjetja, ostalih dvanajst pa vzro­ kov, ki narekujejo obstoječo porabo jek­ lenih proizvodov v gradbeništvu. Podatke o lokaciji anketiranih podjetij smo dobili iz pregleda poštnih žigov na kuvertah. Pri tem smo uporabili tri tipe vprašanj, in s i­ cer odprti tip, zaprti tip in kombinirani tip. Pri odprtem tipu vprašanj lahko vprašani samostojno navede odgovor. Zaprti tip omogoča vprašanemu, da se odloči in izbere enega aii več možnih podanih od­ govorov. Pri kombiniranemu tipu vpra­ šanj vprašanemu omogočimo izbor ene­ ga ali več podanih odgovorov in mu hkrati omogočimo, da lahko samostojno nave­ de tudi svoj odgovor. Rezultati so v na­ daljevanju našega prispevka podani po posameznih vprašanjih. • Kateri je bistveni dejavnik, ki vpliva na gradnjo jeklenih konstrukcij? (kom bi­ nirani tip) 56.9 % anketiranih podjetij meni, da so zahteve investitorjev tiste, ki narekujejo uporabo jeklenih profilov in pločevin, sle­ dijo drugi dejavniki, kot so materialne lastnosti jekla (16.9 % odgovorov), funkcionalne zahteve objekta (10.8 % od­ govorov), cena jeklenih proizvodov (9.2 % odgovorov), vzdrževanje objekta (3.1 % odgovorov), tradicionalna privrženost masivnim konstrukcijam (1.5 % odgovo­ rov) in optimalne tehnične rešitve (1.5 % odgovorov). • Katera je glavna slabost jeklenih pro­ filov in pločevin? (kombinirani tip) 45.7 % anketiranih podjetij meni, da je glavna slabost jeklenih profilov in ploče­ vin korozija, s tem pa tudi drago vzdrževanje jeklenih konstrukcij po izgra­ dnji. Po številu odgovorov sledita obču­ tljivost na požar (25.7 % odgovorov) in cena izgradnje konstrukcije (22.9 % od­ govorov). Relativno malo anketiranih po­ djetij meni, da je glavna slabost jeklenih profilov in pločevin to, da ni mogoče izvesti trajnejše zaščite (1.4 % odgovo­ rov), da je slaba usklajenost jekla z dru­ gimi materiali (1.4 % odgovorov), da ni razvitih tipskih objektov (1.4 % odgovo- Gradbeni vestnik • letnik 51, september, 2002 U. KLAIMŠEK, B. SNOJ, S. KRAVANJA: Raziskava trga gradbenih jeklenih profilov rov); problem pa predstavlja tudi samo barvanje površin (1,4 % odgovorov). • Katera je glavna prednost jeklenih pro­ filov in pločevin? (kombinirani tip) Glede na to, da večino anketiranih podjetij predstavljajo prav izvajalska podjetja, je razumljivo, da se največji delež odgovorov na to vprašanje zadeva hitro montažo jek­ lenih konstrukcij (34.0 % odgovorov). S 17,9 % odgovorov sledi možnost rekon­ strukcije, nato visoke mehanske lastnosti jekla 17.0 % in majhna teža 16.0 %. Po­ memben delež odgovorov navaja kot pred­ nost jeklenih konstrukcij visoke estetske la­ stnosti jeklenih konstrukcij (8.5 % odgovo­ rov), najmanj podjetij pa je kot glavno pre­ dnost jeklenih profilov in pločevin navedlo ceno (6.6 % odgovorov). • Kdo so glavni domači dobavitelji jeklenih profilov in pločevin? (odprti tip) Pri tem vprašanju so podjetja navedla, pri katerih domačih dobaviteljih nabavljajo jek­ lene profile in pločevine. Ugotovili smo, da posebej izstopata deleža dveh podjetij in sicer Merkurja Kranj d.d. s 35.4 % in Kovi­ notehne Celje z 22.0 %. Z vidnim deležem so prisotni še Trimo Trebnje s 7.3 % ter Acroni Jesenice in Inpos Celje vsak s 4.9 %. Deleži drugih slovenskih dobaviteljev so prikazani v diagramu na sliki 4. • Katere so glavne prednosti domačih do­ baviteljev? (odprti tip) Iz analize odgovorov smo ugotovili, da je po mnenju 39.7 % anketiranih gradbenih po­ djetij glavna prednost domačih dobaviteljev kratek dobavni rok. Izstopajo še cenejša dobava manjših količin s 14,3 %, nižji stro­ ški transporta 11.1 % in fleksibilnost v re­ alizaciji plačila 11.1 %. Deleži drugih na­ štetih prednosti so prikazani na sliki 5. • Katere so glavne prednosti tujih doba­ viteljev? (odprti tip) Po deležih odgovorov sklepamo, da pri tujih dobaviteljih anketirana podjetja najbolj cenijo raznovrstnost jeklenih glavni dobavitelji v Sloveniji Slika 4: Glavni slovenski dobavitelji jeklenih profilov in pločevin glavne prednosti domačih dobaviteljev % odgovorov anketiranih podjetij Slika 5: Prednosti domačih dobaviteljev U. KLANŠEK, B. SNOJ, S. KRAVANJA: Raziskava trga gradbenih jeklenih profilov proizvodov: 26.8 %, nižje nabavne cene: vni rok: 10.7 % in sledljivost atestov in cer- 25.0 % in kakovost jeklenih proizvodov: 12.5 tifikatov: 7.1 %. Deleži drugih naštetih pred- %. Pomembni prednosti sta še kratek doba- nosti so prikazani v diagramu na sliki 6. glavne prednosti tujih dobaviteljev n izje cene sledljivost atestov in certifikatov zanesljivost dobave možnost dobave večjih količin kratki dobavni roki daljši rok plačila kakovost jeklenih proizvodov raznovrstnost izdelkov geometrijska točnost izdelkov kakovost termoizolacije a 1 ,8% 17,1% □ 5,4% i 3,6% 110,7% □ 12,5% 125,0% 3 5,4% 126,8% 0% 10% 20% % odgovorov anketiranih podjetij S lika 6: P re d n o s ti tu j ih dobav ite ljev države iz katerih uvažamo jeklene pro file in pločevine 30% % odgovorov anketiranih podjetij Slika 7: D ržave, iz k a te rih uvažamo jeklene p ro file in p ločevine cena dokaj neprimerna niti primerna niti neprimerna dokaj primerna žeto primerna 3 1 ,9 'o ] * )% 116 ,7 ~ J 3 7 , ( 0 ,0 % 44,4% 0% 5% 10% 15% 20% 25% 30% 35% 40% 45% 50% % odgovorov anketiran ih podjetij Slika 8: Cena jeklenih p ro filo v in pločevin • Iz katerih držav uvažamo največ jek le­ nih profilov in pločevin? (odprti tip) 34.3 % vseh anketiranih gradbenih po ­ d je tij večinom a uvaža jeklene profile in pločevine iz sosednje Avstrije. Takoj za Avstrijo sledita Ita lija z 28.6 % in Nemčija z 11.4 % deležem. Podjetja so omenila še nekaj držav, kot so Švica, Francija, Poljska, Madžarska in Češka. Deleži teh držav so prikazani v diagramu na slik i 7. • Kako bi uporabniki opredelili obstoječe cene jeklenih profilov in pločevin v Slove­ niji? (m erilna lestvica) Mnenja gradbenih pod je tij so pri tem vprašanju deljena. 44.4 % anketiranih pod je tij sodi, da je cena dokaj neprimer­ na. 37.0 % pod je tij razm išlja povsem obratno, da je cena dokaj primerna. Niti eno podjetje med anketiranim i ni odgo­ vorilo , da je cena zelo primerna. 1.9 % pod je tij meni, da je cena izrazito nepri­ merna, 16.7 % pod je tij pa, da cena ni niti primerna n iti neprimerna. • Kako bi uporabniki opredelili kakovost jeklenih pro filov in pločevin slovenskih dobaviteljev? (m erilna lestvica) Izrazita večina anketiranih podjetij (74.1 %) meni, da je kakovost jeklenih profilov in pločevin dobavite ljev iz Slovenije do­ kaj primerna. 13.0 % izmed anketiranih pod je tij meni, da je kakovost dokaj nepri­ merna, 1.9 % pod je tij ugotavlja, da je kakovost jeklenih pro filov zelo primerna, 11.1 % pod je tij pa trdi, da ni n iti primer­ na n iti neprimerna. • Katere jeklene konstrukcije gradijo po­ djetja, ki gradijo pretežno z betonom? (za­ prti tip) To vprašanje zadeva samo 20 podjetij, ki gradijo pretežno z betonom. Upoštevane so samo konstrukcije, ki so jih ta podjetja gradila ali projektira la v obdobju zadnjih petih let. Največji delež odgovorov podjetij (65.0 % odgovorov) je zadevalo konst­ rukcije za posamezne dele stavb (stropo­ vi, stebri, nosilc i, stopnice itd.), sledijo U. KLANŠEK, B. SNOJ, S. KRAVANJA: Raziskava trga gradbenih jeklenih profilov strešne konstrukcije (26.4 % odgovorov) ter hale in skeleti (8.2 % odgovorov). Na druge oblike konstrukcij je b ilo manj od­ govorov. Ti so prikazani v diagramu na sliki 10. • Katere jeklene konstrukcije gradijo po­ djetja, ki gradijo pretežno z jeklom? (zaprti tip) To vprašanje zadeva samo 23 anketiranih podjetjih, ki g radijo pretežno z jeklom. Upoštevane so samo konstrukcije, ki so jih ta podjetja gradila ali projektirala v ob­ dobju zadnjih petih let. Ta podjetja upora­ bljajo jeklo za izgradnjo konstrukcij za po­ samezne dele stavb (47.8 % odgovorov) in za strešne konstrukcije (15.6 % odgo­ vorov). Delež odgovorov za skupino kon­ strukcij, kot so drogovi, antene, žičnice in stolpi znaša 14.7 %, za rezervoarje in hi- drotehnične naprave pa 13.7 %. Žerjavom je bilo namenjeno 1.7 % odgovorov, mo­ stovom pa 0.8 % odgovorov. • Kolikšen je delež tujih investicij v grad­ beništvu? (odprti tip) Pri tem vprašanju so anketirana podjetja opredelila kolikšen je delež tu jih investi­ cij glede na celoten obseg investicij za­ dnjih petih let. Z analizo odgovorov smo ugotovili, da je delež tu jih investicij v anketiranih podjetjih v povprečju 13.6 % od vseh investicij. 7 RAZPRAVA O REZULTATIH Najpomembnejši dejavnik, ki vpliva na uporabo jeklenih p ro filov in pločevin za gradbene namene, so po mnenju 57 % anketiranih podjetij zahteve investitorja. V S loveniji im ajo očitno od loč iln i vp liv na izbor materiala predvsem investitorji. Cena jekla po številu odgovorov zaseda šele četrto mesto za funkcionalnostjo objekta in materialnimi lastnostmi, ki sta na drugem in tretjem mestu. Glede na dejstvo, da dve tre tjin i anketi­ ranih pod je tij (68 % odgovorov) sodi v segm ent izvajalskih pod je tij, je razum lji- za glavno prednost jeklen ih konstrukcij, vo, da tre tjina vseh anketiranih pod je tij Po deležu odgovorov v zvezi z glavno pre- (34 % odgovorov) postavlja hitro montažo dnostjo jeklenih konstrukcij ( i 7 % odgo- kakovost % odgovorov anketiranih podjetij Slika 9: K akovost jeklenih p ro filov in pločevin betonom konstrukcije za posamezne dele zgradb strešne konstrukcije hale in skeleti mostovi drogovi, antene, žičnice, stolpi rezervoarji in hidrotehnične naprave žerjavi 0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% % odgovorov anketiranih podjetij Slika 10: S tru k tu ra jek lenih k o n s tru k c ij za 'p o d je tja , ki p re te ž n o uporab lja jo be ton jeklom konstrukcije za posamezne dele zgradb strešne konstrukcije hale in skeleti mostovi drogovi, antene, žičnice, stolpi rezervoarji in hidrotehnične naprave žerjavi 0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% % odgovorov anketiranih podjetij Slika 11 : S tru k tu ra jek lenih k o n s tru k c ij za p o d je tja , ki p re te ž n o upo rab lja jo jeklo U. KLANŠEK, B. SNOJ, S. KRAVANJA: Raziskava trga gradbenih jeklenih profilov vorov) s led ijo še druge operativne lastno­ sti jekla, kot so možnost rekonstrukcije, visoke mehanske lastnosti in majhna teža, Ta dejstva nakazujejo stroškovni v i­ d ik gradnje. Pri betonskih konstrukcijah se stroški gradnje povečajo zaradi opaževanja betona, pri čemer mora b iti konstrukcija opažena, vse dokler beton ne pridobi ustrezne trdnosti. Za razliko od betona so jekleni konstrukcijski elemen­ ti nosiln i takoj po vgradnji, delo pa se lahko nemoteno nadalju je. Možnost rekonstrukcije je pomembna prednost jekla pred betonom, saj lahko morebitne napake enostavnejše in cenejše odpravi­ mo kot pri betonu. Velika nosilnost jek ­ lenega prereza v prim erjav i s težo e le ­ menta na dolžinski meter omogoča soraz­ merno enostaven in poceni transport jek­ lenih elementov in m anjšo skupno težo konstrukcije. Zato jeklene konstrukcije navadno potrebujejo manjše temelje. Relativno največje število anketiranih pod je tij meni, da je glavna slabost jek­ lenih p ro filov korozija, ki ji po deležu odgovorov s led ita obču tljivo s t za požar ter cena gradnje. Iz tega je razvidno, da pri odločanju, a li uporab iti beton ali jeklo, upoštevajo stroškovni v id ik vzdrževanja in zaščite konstrukcije. Kon­ strukcijo sicer lahko ustrezno antikoro- zijsko in proti-požarno zaščitim o, vendar z določen im i stroški. Iz analize odgovorov za obdobje zadnjih petih let smo ugo tov ili, da v S loven iji anketirana pod je tja grad ijo z jek lom večinom a enostavnejše konstrukcije (48.8 % odgovorov), to so predvsem kon­ strukcije za posamezne dele stavb (stro­ povi, stebri, nosilc i, stopnice ipd.), stre­ šne konstrukcije (15 .6 % odgovorov) in nekoliko manj hale in skelete (5.7 % od­ govorov). Obseg gradnje mostov, žerjavov, stolpov, ž ičn ic in hidrom ehan­ ske opreme je izredno majhen, praktično zanem arljiv. Zaradi dejstva, da pri nas gradimo predvsem enostavnejše tipe jek­ lenih konstrukcij, je razvito povpraše­ vanje večinom a po enostavnejših tip ih jekel v m anjših ko lič inah pri dom ačih dobavite ljih . Pri cenah jeklenih profilov in pločevin v S loven iji so mnenja anketiranih pod je tij zelo deljena. 44 % jih meni, da je cena dokaj neprim erna, 37 % pa da je dokaj prim erna. Za kakovost m ateriala (m ate­ rialne, geom etrijske, tehnološke lastno­ sti jekla) pa kar 74 % pod je tij meni, da je dokaj primerna za gradnjo. Z raziskavo smo ugotovili, da ponudniki ne m orejo b iti vzrok za nizko povpraše­ vanje in porabo jeklenih profilov in ploče­ vin, saj so to predvsem trgovska in ne proizvodna podjetja. Trgovci se navadno odzivajo v skladu s spremembo povpra­ ševanja, saj jim pri tem ni potrebno spre­ m in ja ti proizvodnega programa, pač pa le prestrukturira ti obseg in asortim ent po­ nudbe. Domači dobavite lji jeklenih pro­ f ilo v in p ločev in so v prednosti, ker za krajši dobavni rok lahko ceneje dostavijo manjše ko lič ine jeklenih polproizvodov, zagotavlja jo nižje stroške transporta in om ogočajo različne realizacije p lačila . Na drugi strani pa lahko tu ji dobav ite lji zago tovijo večjo raznovrstnost in kako­ vost ter možnost cenejše dobave več jih ko lič in izdelkov. 8 SKLEP Uvodoma smo zapisali, da S loven ija po gradnji jeklenih objektov močno zaostaja za razvitim svetom. Z namenom, da bi ugo tov ili vzroke za takšno stanje, smo med slovenskim i projektivnim i in gradbe­ n im i pod je tji izvedli študijo raziskave trga jeklen ih gradbenih pro filov z anketo. Na prvi pogled se zdi, da z anketo nism o ugotovili nič novega, saj je večina odgo­ vorov pričakovanih: prednosti jekla se kažejo v h itri montaži, visoki trdnosti in m ajhni teži jeklenih konstrukcij, slabosti jek la pa sta predvsem korozija in obču­ tljivo s t na požar. Tudi ugotovljene pred­ nosti dom ačih in tu jih dobav ite ljev so enake kot v katerikoli drugi evropski državi. U gotovili smo, da je po mnenju večine anketiranih pod je tij (74 % odgo­ vorov) kakovost jeklenih profilov in ploče­ vin dokaj primerna. Presenetljivo pa je de ljeno mnenje o ceni jeklenih profilov: eni trd ijo , da je dokaj primerna, drugi pa, da je dokaj neprimerna. Ugotovitev kaže na to, da so v zvezi z odgovorom anketi­ ranih pod je tij do cen potrebne nadaljnje kvalitativne raziskave, s katerimi bi ugo­ tavlja li vzroke za takšno razdeljenost po­ d je tij v odgovorih. Ko nadalje ugotovimo, da jeklene profile v S loveniji uporablja­ mo predvsem za gradnjo enostavnih kon­ strukc ij, kot so posamezni deli zgradb (stebri, nosilc i, stropovi) in strešne kon­ strukcije, gradnje mostov in žerjavov pa praktično ni, se zdi, da smo na področju uporabe jeklenih konstrukcij povsem ne­ razviti. Na srečo nas malo v iš ji delež iz­ gradnje stolpov, ž ičn ic , rezervoarjev in hidromehanske opreme lahko prepriča o nasprotnem in neko liko om ili splošno sliko. Daleč najpom em bnejši podatek, ki smo ga ugotovili z anketo, je ta, da je 57 % anketiranih pod je tij mnenja, da so zahte­ ve investito rja t is ti bistveni dejavnik, ki vpliva na gradnjo jeklenih konstrukcij. V S loveniji torej narekujejo izbor materia­ la in vrsto konstrukcij predvsem investi­ to rji, saj cena jekla, mehanske lastnosti, vzdrževanje in funkciona lnost objekta niso ugo tovljen i kot o d lo č iln i bistveni dejavniki pri izboru materiala. Cena jek­ la po številu odgovorov (9.2 % odgovo­ rov) zaseda šele četrto mesto. Investitor pa bi se moral, razen v izjemnih prim e­ rih, praviloma od loč iti za najcenejšo kon­ strukcijo, če le ustreza vsem predpisanim zahtevam. Ko ob tem vemo, da pri nas gradim o večinom a samo enostavne jek­ lene konstrukcije , lahko pom is lim o, da obstaja pri naših inves tito rjih ne le ne­ zaupanje do jekla kot materiala, temveč tudi ne dovolj dobro poznavanje jeklenih konstrukcij in n jihovih prednosti. Ker pa investitorjem s svojim i projektan­ tskim i rešitvam i pogosto svetujejo tudi projektanti, izvajalci del pa ob obvlado­ vanju svoje tehnologije dostikrat tudi na­ rekujejo tip gradnje, bi zaključek o splo­ šnem ne dovolj dobrem poznavanju jekle­ nih konstrukcij v Sloveniji lahko bil odgo­ vor na uvodno vprašanje: »Zakaj v Slove­ niji gradimo tako malo jeklenih objektov?« U. KLANŠEK, B. SNOJ, S. KRAVANJA: Raziskava trga gradbenih jeklenih profilov Velikega zaostajanja pri uporabi jeklenih konstrukcij za evropsko prakso ne bomo zmanjšali samo s pom očjo tu jih investi­ c ij, kar bi v splošnem lahko narekovalo bolj "evropsko” , t.j. večjo uporabo jek­ la za gradbene konstrukcije, temveč pre­ dvsem z usposabljanjem in dvigom rav­ ni znanja in zavesti dom ačih investitorjev, projektantov in izvaja lcev o sm otrnosti gradnje jeklen ih objektov. Inženirji m o­ rajo b iti seznanjeni s področ ji uporabe jek len ih konstrukcij, kjer le -te p ride jo najbolj do izraza in pom enijo na jop tim a l­ nejšo rešitev. To bo om ogočilo inves ti­ to rjem in projektantom op tim alno od ločan je med izbiro jekla in betona, vendar seveda le v prim eru, če jim bo zagotovljena ustrezna strokovna lite ra tu­ ra in programska oprema. Investitorji se bodo tedaj vsekakor pogosteje kot doslej od loča li za objekte z občutno več jim deležem jeklen ih elem entov. Povečano povpraševanje bo potem p ris ililo ponu­ dbeno stran, da se ustrezno odzove. S lo­ venska gradbena pod je tja se bodo na ta način pravočasno prestrukturira la na ra­ ven obvladovanja jeklenih materialov, kar jim bo na daljš i rok zagotovilo obstoj na bodočih povezanih evropskih trgih. L ITER ATU R A Deželak, B., Teorija in praksa raziskave tržišča, Založba Obzorja, M aribor,1978. ESDEB Group 1A, Steel Construction: Economic & Commercial Factors, The Steel Construction Institute, V. Britanija, 1994. Kotier, R, Marketing Management - Upravljanje marketingom. Inform ator d.d., Zagreb, 1994. Kravanja, S., Jeklene konstrukcije, Zapiski predavanj, Univerza v M ariboru, 1996. Lagoja, A., Jeklo - material tudi za tretje tisoč le tje , Gradbenik, 1, str. 1 6 -1 7 , 2000. Novak, A., Jeklo - konstrukcijski material bodočnosti tudi v S loven iji, Gradbenik, 1, str 1 8 -1 9 , 2000. POPRAVEK! V jun ijsk i številk i revije GV je zaradi tehnične napake pri postavljanju strani p riš lo do zamenjave s lik v članku izr. prof. dr. Roka Žarniča - Osnovne lastnosti polimernih kompozitov. Pravilni razpored s lik je naslednji: Slika 2: P rim erjava m ehanskih la s tn o s t i m a tr ič n ih po lim erov p ri ra z ličn ih pogojih nege [Guide to C o m p o s ite s , 20021 Slika S. P rim erjava izgube m e d p la s tne s tr iž n e t r d n o s t i epok- sidnega in p o lie s trs k e g a la m in a ta s s te k le n o tk a n in o p ri p o s ­ pešenem propadan ju Avtorju in bralcem se za nastalo napako iskreno opravičujem o. Uredništvo G. URBANIČ, M. MIKOŠ: Vrednotenje kakovostnega stanja vodotokov -1. pregled nekaterih metod vrednotenja VREDNOTENJE KAKOVOSTNEGA STANJA VODOTOKOV - 1. PREGLED NEKATERIH METOD VREDNOTENJA ASSESSMENT OF THE QUALITY STATUS OF WATERCOURSES - 1. AN OVERVIEW OF SOME ASSESSMENT METHODS str o ko vn i Čla n e k UDK 556.53 : 628-1 : 556.11 GORAZD URBANIČ, MATJAŽ MIKOŠ P O V Z E T E K Poznavanje kakovostnega stanja slovenskih vodotokov je pomemben element ne le načrtovanja dejavnosti za zaščito voda, ampak tudi vse bolj upoštevanja vredna podlaga za celovito [integralno] urejanje voda, kakor to zahteva evropska Direktiva o vodah. V prvem prispevku na to temo je podan pregled nekaterih metod vrednotenja kakovostnega stanja vodotokov, ki se uporabljajo v svetu. Tovrstne metode lahko razdelimo na tr i skupine, glede na to, ali slonijo na vrednotenju fizikalno-kemijskega stanja, biološkega stanja ali ekomorfološkega stanja vodotoka. Prikazane so metode, ki se uporabljajo v svetu in še posebej v Nemčiji, Italiji, na Švedskem, v ZDA, Avstriji in Veliki Britaniji. V drugem delu prispevka bo sledil prikaz trenutnega stanja v Sloveniji in medsebojna primerjava kakovostnih stanj vodotokov, določenih na podlagi različnih metod vrednotenja. S U M M A R Y The knowledge of th e qua lity s ta tu s of Slovenian watercourses is not only an im portant element of the planning process of activities for water conservation, but it is becoming also a respectful basis for integrated water management as a fulfillment of the Water Framework Directive. In the firs t part of the paper on this topic, an overview of some assessment methods to evaluate quality sta tus of a watercourse used in the world is given. Such methods can be split into three groups: the methods regarding physical-chemical status, the methods regarding biological status, and the methods regarding the ecomorphological s ta tus of a watercourse, respectively. Further on, different methods used in the world are shown, especially those used in Germany, Italy, Sweden, the USA, Austria, and Great Britain. In the second part od the paper, a report on the situation in Slovenia regarding quality status of watercourses follows, as well as a comparison between quality statuses of watercourses, determined on the basis of different assessment methods. Avtorja: Gorazd Urbanič, univ. dipl. biol., Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakuteta, Jamnikarjeva 101, Ljubljana Matjaž Mikoš, izr.prof.dr, mag. grad., Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Jamova 2, Ljubljana G. URBANIČ, M. MIKOŠ: Vrednotenje kakovostnega stanja vodotokov - 1 . pregled nekaterih metod vrednotenja 1 UVOD Z ekološkega sta lišča so se vodotoki razvili skupaj z in hkrati v odgovor na obdajajoče ekosistem e. Spremembe v teh ekosistemih vp liva jo na fizikalne, ke­ mijske in biološke procese znotraj vodo­ toka. Sistem vodotoka deluje znotraj na­ ravnih nihanj oko ljsk ih dejavnikov (tem ­ peratura, hitrost, pretok, premikanje pla- v in /u se d lin ...) v okviru t. i. d inam ične- na ravnotežja. Ko spremem be presežejo to naravno nihanje, pride do njegovega porušenja, posledica česar so spremem­ be v ekosistem u. Preden se dinam ično ravnotežje ponovno vzpostavi, običajno preteče veliko časa in tudi spremembe na vodotoku so običajno značilne. Človeške aktivnosti na vodotokih pogosto prispe­ vajo k sprem em bi dinam ičnega ravno­ težja. Te spremem be so odraz izko­ riščanja vodotokov za različne namene; izkoriščanje vode za energetske namene, transport, nadzor poplav, rekreacija, ribo­ lov itd. Seveda pa se z večanjem števila prebivalstva in razvojem družbe po ja­ vlja jo večje zahteve po izrabi vode. Skup­ ni učinki teh aktivnosti se odražajo kot spremembe, in to ne samo na vodotoku, ampak celotnem ekosistem u, katerega del je vodotok. Te spremembe vk ljučuje jo slabšanje kakovosti vode, zmanjšanje zalog vode in izgubo ž iv ljen jsk ih prosto­ rov za ribe in druge živali ter zmanjšanje rekreacijskih in estetskih vrednosti vodo­ toka. Zavedajoč se pos led ic , ki jih p r i­ našajo spremembe na vodotokih, se je v razvitih državah razvila t. i. obnovitvena ekologija. Njeno težišče dela je v pono­ vnem preoblikovanju vodotokov v n jiho ­ vo prvotno-naravno stanje. Za to delo je potrebno razumevanje strukture in funkcije ekosistema, katerega del je vo­ dotok, ter fiz ika ln ih , kem ijskih in b io lo ­ ških procesov, ki ga ob liku je jo [Dunster in Dunster, 1996], S poznavanjem teh procesov pa lahko ovrednotim o stanje vodotoka, kar je prvi pogoj za opravljanje potrebnih sprememb na vodotoku. Vrednost izraža človekov odnos do stvari ali predmetov in vrednotenje je vzposta­ vljan je ali prepoznavanje takega odnosa [M arušič, 1991], Funkcionalno gledano je vrednotenje raziskovalno oprav ilo in pom eni ob liko preverjanja ustreznosti stanja v okolju. Prav stanje vodotokov pa je ob njhovi vsestranski uporabi in izko­ riščanju ter dejstvu, da imajo danes vo­ dotoki ve lik ekonomski, socia ln i, kultur­ ni in okoljski pomen, vse bolj pom em b­ no. Zato se je v zadnjih letih močno p ri­ dobila pomen vrednotenja vodotokov kot ocena stanja in osnova za sm ernice na­ daljn jega razvoja in poseganja v vodoto­ ke. V zadnjih 40 letih so v svetu razvili raz lič­ ne metode vrednotenja stanja vodotokov. Uporablja jo se različni pristopi, vendar je večina metod in m odelov vrednotenja stanja narejenih na podlagi: a) fiz ika lno-kem ijsk ih značilnosti, b) b io loških značilnosti ali c) ekom orfoloških značilnosti vodotokov. 2 VREDNOTENJE STANJA VODOTOKOV NA PODLAGI FIZIKALNO- KEMIJSKIH ZNAČILNOSTI Vrednotenje stanja in razdelitev vodo to­ kov na podlagi fiz ika lno-kem ijskih para­ metrov je iz vidika kakovosti vodotoka ena najpogostejših. Skupaj z b io loškim i ana­ lizam i se uporab lja v ZDA in v m nogih evropskih državah. Pri tem vrednotenju gre predvsem za oceno kakovosti vode, vendar se kot del kakovosti izvajajo tudi analize used lin . S tem kom pleksne jš im pristopom se dejansko dobi kakovost vo­ dotoka in ne zgolj vode. Vsekakor pa na fiz ika lno-kem ijske značilnosti vode g le ­ dano v celoti pomembno vpliva tudi t. i. naravno ozadje; predvsem kam ninska podlaga in same aktivnosti v prispevnem obm očju (npr. km e tijs tvo ...). Za vrednotenje stanja vodotokov se najpogosteje izvedejo analize naslednjih fiz ika lno-kem ijskih parametrov: pH, tem ­ peratura, vsebnost kisika, nasičenost vode s kisikom, BPK in KPK, analize p ri­ sotnih organskih snovi in analize priso t­ nih anorganskih snovi. Omejitev pri tem vrednotenju je v tem, da so dob ljen i rezultati odraz trenutnega stanja. F iz ika lno-kem ijske značilnosti vode pa se v vodotoku lahko hitro spre­ m in ja jo , tud i tekom dneva. Za prikaz dejanskih razmer je potrebno pravilno in predvsem dovo lj pogosto vzorčenje. Za pridobitev zelo natančne slike sprememb fiz ika lno-kem ijskih parametrov v vodoto­ ku bi se morale meritve izvajati kon tinu i­ rano. Samo tako bi se lahko ovrednotilo dejansko stanje in sprem em be, ki se pojavljajo. Pogost vzrok majhnega štev i­ la vzorčenj je om ejena finančna podpo­ ra, ki prepogosto določa kakovost rezul­ tatov. 3 BIOLOŠKO VREDNOTENJE STANJA VODOTOKOV Vodni organizmi so dober kazalec razmer v vodi. Ne odzivajo se samo na fiz ika lno- kemijske značilnosti vode, ampak s svojo priso tnostjo ali odso tnostjo dobro odražajo tudi morfološke značilnosti vo­ dotoka. Z analizam i raz ličn ih vodn ih združb vodotokov lahko dobro pojasnim o razmere v vodotoku in v zaledju. Prav vodni nevretenčarji, alge, m akrofiti in ribe so pogosto osnova za vrednotenje kako­ vosti vode in stanja vodotoka. Kot rezul­ tat njihovega dobrega indikatorstva so b ili narejeni številn i sistem i vrednotenja. Pri ocenjevanju kakovosti vodotokov na po­ dlagi vodnih združb lahko razlikujemo dve glavni skupini b io loških metod: d iverz i- tetne in biotske indekse. Poleg teh lahko uporabim o pri oceni sprem em b v kako­ vosti okolja tud i raz lične mere stopnje podobnosti med združbami (indeksi po­ dobnosti), tako prostorsko kot časovno. 3.1 DIVERZITETNI INDEKSI Diverzitetni indeksi so b ili v glavnem razviti in uporab ljan i v Severni Am erik i, nekateri med n jim i pa tudi v Evropi. Za- G. URBANIČ, M. MIKOŠ: Vrednotenje kakovostnega stanja vodotokov -1 . pregled nekaterih metod vrednotenja snovanj so na načelu, da vrstna diverzi- teta v ekosistemu pod stresom oz. v onesnaženem ekosistemu upada. Danes je najrazširjenejša mera diverzitete Shan­ nonov diverzitetni indeks H’ [Washington, 1984]: # ’ = - £ - M o g 2 ^ ^ N & 1 N (D kjer je H' diverziteta, N skupno število vseh osebkov, najdenih v vzorcu in Nj šte­ vilo osebkov vrste /. V išja je vrednost H’, večja je diverziteta. Parameter H' teži k doseganju maksimalne vrednosti pri vre­ dnosti indeksa 4 -5 v analizi ekosistema. Dobra stran tega diverzitetnega indeksa je, da ni odvisen od površine, s katere so b ili vzorci pobrani, je nedim enzijski in upošteva relativno abundanco vsakega taksona. Odvisen pa je od sezone in tak- sonomskega nivoja določevanja organiz­ mov (razen pri striktn i uporabi istih tak- sonomskih nivojev do loč itve pri izraču­ nu). Slaba stran diverzitetnih indeksov pa je ta, da osnovna domneva upadanje d i­ verzitete z naraščajočim onesnaženjem ni povsem resnična. To se pokaže v prim e­ ru neonesnaženega izvirnega dela vodo­ toka, ki ima pogosto zelo različne in nizke H’ vrednosti. Na diverziteto organizmov pa razen onesnaženja vpliva tudi d iverzi­ teta mikrohabitatov v vodotoku. Večja pe­ strost om ogoča ugodne živ ljen jske po­ goje večjemu številu vrst kljub isti obre­ menjenosti z organskim i snovmi. Na podlagi Shannonovega diverzitetnega indeksa sta W ilhm in Dorris leta 1966 predlagala in te rp re tac ijo vrednosti H’ v sm islu kakovosti vode, kjer pomeni H’ > 3 čisto vodo, H’ = 2 -3 rahlo onesnaženo vodo, H’ = 1-2 srednje onesnaženo vodo in H' < 1 močno onesnaženo vodo. 3.2 BIOTSKI INDEKSI 3.2.1 Saprobni indeks (Sl) V tem sistemu gre za vrednotenje kako­ vosti vodotokov na podlagi prisotn ih organizmov in n jihove pogostosti. Sa­ probni sistem i so b ili narejeni za različ­ ne skupine vodnih organizmov (alge, ribe, vodni nevretenčarji). Danes se najpogo- sto je uporab lja jo indeksi na podlagi združbe vodn ih nevretenčarjev. Večina danes uporabljanih saprobnih indeksov je b ilo izpeljanih iz saprobnega sistema, ki sta ga vpe lja la Kolkowitz in Marsson na začetku 20 .stoletja. Omenjeni sistem so kasneje razvija li številn i avtorji, med n ji­ mi Sladeček [1973] in Wegl [1983]. Kot prim er modernega saprobnega indek­ sa je predstavljen saprobni indeks Sl, ki obsega š tiri kategorije onesnaženja: l.o ligosaprobno (neonesnaženo), II.b- m ezosaprobno (zmerno onesnaženo), lll.a-m ezosaprobno (močno onesnaženo) in IV.polisaprobno (zelo močno onesnaženo). Za vsako vrsto je določena povprečna saprobna vrednost s. Ta vred­ nost je v bistvu ocena ekološkega poja­ v ljan ja neke vrste, s tem da je 10 točk em pirično porazdeljeno preko štirih ka­ tego rij onesnaženja oziroma saprobnih kategorij (preglednica 1). Vrste s š irok im ekološkim po javljan jem oziroma pojavljanjem v vodotokih s š iro­ kim nihanjem stopnje onesnaženja imajo teh 10 točk razdeljeno preko več katego­ rij onesnaženja, medtem ko im ajo vrste z zelo ozkim ekološkim pojavljanjem vseh 10 točk v eni kategoriji onesnaženja. Po­ vprečno saprobno vrednost s dobim o tako, da pomnožimo število točk v vsaki kategoriji onesnaženja s številom katego­ rije in nato vsoto zmnožkov delimo z 10. Da bi večjo težo dali vrstam z ožjo eko­ loško d is tribuc ijo , je za vsako vrsto do­ ločena tudi indikatorska vrednost G v ran­ gu od 1 do 5 (v smeri širokega k ozkem ekološkem po javljan ju). Saprobni indeks danega mesta v vodotoku nato izračuna­ mo po enačbi: Z(hsG) ( 2) kjer je h absolutna ali relativna abundan- ca taksona, s saprobna vrednost in G indikatorska vrednost tega taksona. Razdelitev izračunanih vrednosti saprob­ nega indeksa Sl po saprobnih kategorijah sledi posebni shemi (preglednica 2). V osnovi morajo b iti vsi taksoni določe­ ni do nivoja vrste, kar zahteva izkušene taksonome, včasih pa so take določitve nemogoče ali zelo drage, zato nekateri saprobni sistem i, kot npr. Weglov [1983], vk ljuču je jo tudi saprobne in indikatorske vrednosti za rod in v iš je taksonomske kategorije. 3.2 .2 Trent b iotski indeks (TBI) Trent biotski indeks je bil osnova za šte­ vilne zahodnoevropske biotske indekse [Woodiwis, 1964]. Osnova sta dve posta- Takson G Saprobna kategorija S I II ra IV Corixa sp. 1 3 4 3 2 Eristalis sp. 4 1 2 7 3,6 Gammarus pulex 3 4 4 2 1,8 Ephemera sp. 3 2 6 2 2 Protonemura sp. 4 8 2 1,2 Preglednica 1: Povprečne saprobne vrednosti s in indikatorske vrednosti C za izbrane m akroinvertebrate [povzeto po [Wegl, 1983]]. saprobna kategorija I i - n II i i -m ra ra - i v IV saprobni indeks S I 1.0 do <1.5 1.5 do < 1.8 1.8 do <2.3 2.3 do <2.7 2.7 do <3.2 3.2 do <3.5 3.5 do <4.0 Preglednica 2: Saprobne kategorije in pripadajoče vrednosti saprobnega indeksa S / . Gradbeni vestnik • letnik 51, september, 2002 G. URBANIČ, M. MIKOŠ: Vrednotenje kakovostnega stanja vodotokov -1 . pregled nekaterih metod vrednotenja vki, t.j. da organsko onesnaženje reduci­ ra vrstno diverziteto in da z naraščajočim onesnaževanjem določene skupine iz­ ginjajo v tem vrstnem redu: Plecoptera, Ephemeroptera, Trichoptera, Gammarus, Chironomus in Tub ific idae (preglednica 3). Vendar na p riso tnost organizmov ne vpliva samo onesnaženje, ampak tudi strukturne znač ilnosti vodotoka, predv­ sem tip substrata in njegova stabilnost. Pri oceni je uporab ljen relativno lahko do loč ljiva vrsta, kot sta Baetis rhodani, ter višje taksonom ske enote pri ostalih taksonih, kot sta rod in družina. Takso­ nomske skupine za Trent biotski indeks so tako naslednje: vsak rod Tricladida; Ma- loščetinci (razen družina Naididae); družina Naididae; vsak rod Pijavk; vsak rod Mehkužcev; vsak rod N ižjih rakov; vsak rod Enodnevnic, razen Baetis rhoda- ni; Baetis rhodani; vsak rod Vrbnic; vsaka družina M la d o le tn ic ; vsak rod M reže- krilcev; družina Chironomidae, razen Chi­ ronomus sp.\ družina S im uliidae; vsaka družina ostalih Dvokrilcev; vsak rod Elm i- dae & Helodidae; vsaka družina ostalih Hroščev; Vodne prš ice (Hydracarina). Vrednosti Trent b iotskega indeksa so razvrščene od O do 10 in jih lahko izrazi­ mo v sm islu kakovostnih razredov vodo­ toka z nas ledn jim i š tir im i razredi: I.kakovostni razred - neonesnaženo (vre­ dnosti indeksa 9 -1 0 ) , II.kakovostni razred - rahlo onesnaženo in prizadeta favna (vrednosti indeksa 7 -8 ) , lil.kakovostni razred - onesnaženo (vre­ dnosti indeksa 5 -6 ) in IV.kakovostni razred - močno onesnaženo (vrednosti indeksa manjše od 4). 4 EKOMORFOLOŠKO VREDNOTENJE STANJA VODOTOKOV Vrednotenje stanja vodotokov na podlagi n jegovih ekomorfoloških značilnosti se je po jav ilo v zadnjem desetletju v t. i. ob­ dobju ekohidrologije kot odraz drastičnih sprem em b v strukturi vodotokov. Gre za ce lov it pristop k vrednotenju vodotokov, pri čemer so pod pojmom ekomorfološko vrednotenje združene lastnosti struge, bregov in zem ljišča ob samem vodotoku. Vrednoti se ekološka kvaliteta oziroma stanje strukture vodotoka v prim erjavi s po tenc ia ln im naravnim stanjem. To po­ tencia lno naravno stanje pa se spreminja med pokra jinam i in je odvisno od geo­ grafskih značilnosti (temu lahko rečemo tudi ekoregija, ki jih je S lovenija do loč i­ la pred kratkim). Zaradi tega je potrebno za vsako geografsko enoto ovrednotiti referenčni vodotok, ki naj predstavlja t i ­ p ične naravne značilnosti struge, bregov in zaledja izbranega območja. Referenč­ ni vodo tok mora b iti v antropogeno ne­ sprem enjenem okolju brez opaznih č lo ­ veških vplivov. Če takšen vodotok ne ob­ s to ji, se m orajo prvotne značilnosti vo ­ dotokov rekonstruirati na podlagi opisov vodotokov iz »zgodovinskih« zapisov. Ta zgodovina bi naj predstavlja la vodotok pred regu lac ijam i in osta lim i več jim i spremem bami na vodotoku ter spremem­ bami ekosistemov ob vodotoku. Na pod­ lagi današnjih znanj o ekosistem ih nam ti op is i om ogočajo narediti prvotni opis stanja reke s prisotnim i združbami in d i­ verzite to ž iv ljen jsk ih prostorov. V nemškem govornem področju se je uveljavil izraz »Leitb ild« oziroma poslo ­ venjeno »vzorčna podoba« vodotoka. Ocena današnjega stanja rabi za predsta­ vitev pom anjkljivosti v strukturi habitatov in opisu je stopn jo odstopanja od prvot­ nega stanja ali vod ilne podobe. Sama vrednost dejansko nakazuje sposobnost vodotoka, da vzdržuje dinam ične proce­ se in služi vodn im in am fib ijsk im orga­ nizmom kot ž iv ljen jsk i prostor. K ljub iste­ mu c ilju , t. j. vrednotenje stanja vodoto­ ka, so se v različn ih državah razvili raz lič­ ni m odeli vrednotenja in k las ifikac ije . Različne raziskovalne skupine so na po­ dlagi opazovanj in izkušenj v model vre­ dnotenja vk lju č ile različno število eko­ morfoloških dejavnikov in jih tudi raz lič­ no vrednotile . Razlike med sistem i so odraz širine namena uporabe metode in subjektivnosti. Z znanjem o strukturnem stanju vodoto­ kov se pričenja nova faza v varovanju vodotokov, v tu jin i imenovana kot »dru­ ga pobuda varovanja voda« in bi naj do­ polnjevala prvo, t. i. » izboljšanje kakovo­ sti vode«. V p rihodnosti naj bi karte ohranjenosti ozirom a sprem enjenosti vodotokov rabile kot osnova za sanacije, renaturacije in rehab ilitac ije vodotokov. Nekatera izmed ekom orfo loških vredno­ tenj že predvidevajo tudi potrebne pose­ ge oziroma aktivnosti na vodotoku glede na stopnjo kakovosti vodotoka. 4.1 EKOMORFOLOŠKO VREDNOTENJE STANJA VODOTOKOV V NEMČIJI Ekomorfološko vrednotenje, ki so ga v zadnjih letih razvili v N em čiji s lon i na oceni 25 značilnosti in 14 funkcionalnih enot (preglednica 4). Te so bile izkustve­ no izbrane na pod lag i raziskav po vsej N em čiji in so se izkazali za pom embne pri vrednotenju ekom orfoloških značilno­ sti vodotokov. Sistem je uporaben za vse vodotoke z izjem o potočkov ožjih od 0,5 m. Pri vrednotenju se izbere 100 m odsek vodotoka, na katerem se opazujejo prisotna skupina celotno število skupin prisotnih v vzorcu indeks 0 do 1 1 2 do 5 1 6 do 10 11 do 15 16 nimfe Vrbnic -(-) 7(6) 8(7) 9(8) 10(9) nimfe Enodnevnic 6(5) 7(6) 8(7) 9(8) ličinke Mladoletnic -4 5(4) 6(5) 7(6) 8(7) Gammarus 3 4 4 6 7 Asellus 2 3 4 5 6 Tubificidae in/ali rdeči Chironomidae 1 2 3 4 - nihče od navedenih skupin 0 1 2 - - Opomba: vrednosti v oklepajih pri nekatrih skupinah veljajo, če je prisotna samo ena skupina Preglednica 3: Trent biotski indeks (povzeto po (Woodiwis, 19641). Gradbeni vestnik • letnik 51, september, 2002 G. URBANIČ, M. MIKOŠ: Vrednotenje kakovostnega stanja vodotokov -1 . pregled nekaterih metod vrednotenja glavni parameter funkcionalna enota posamezna značilnost dno vodotoka vodni tok rečni zavoj, okljuk (meander) zavijanje toka vzdolžna prodišča posebne tvorbe toka premičnost erozija v zavojih globina profila utrditev bregov vzdolžni profil naravni vzdolžni elementi prečne pregrade razgibanost pretoka razgibanost globine vodotoka umetne pregrade, ki onemogočajo gorvodne migracije zgrajene prečne pregrade prisotnost kanalov zapornice zajezitve struktura dna vrsta in razporeditev substrata tip substrata različnost substratov posebne strukture na dnu utrditev dna utrditev dna bregovi vzdolžni profil višina profila višina profila razvitost bregov - širjenje erozija bregov variabilnost brega oblika profila tip profila struktura bregov naravne tvorbe posebne strukture bregov naravna obraščenost obrežna vegetacija pokrajina ob vodotoku okolica vodotoka obrežje obrežje širše ozemlje ob vodotoku raba zemljišča siceršnja struktura območja Preglednica 4: Značilnosti, uporabljene pri ekomorfološkem vrednotenju stanja vodotokov v ZR Nemčiji [povzeto po [Blank et al., 19991). posamezne ekom orfološke značilnosti. Končni rezultat vrednotenja je rezultat dveh komponent: indeksnega sistema in sistema funkciona ln ih enot. Gre za dva sistema vrednotenja is tih značilnosti na istem vodotoku na dva različna načina. Pri indeksnem sistem u vrednotenja je rezultat izračunan na podlagi vrednotenja 25 značilnostih vodotoka, pri sistemu funkcionalnih enot pa je vodotok ovred­ noten na terenu na podlagi kartiranja in primerjave štirina jstih funkcionalnih enot z naravnim vodotokom. Končni rezultat je podan na podlagi prim erjanja in upošte­ vanja obeh načinov vrednotenja. Na podlagi dob ljen ih vrednosti (m aksi­ malna vrednost in s tem naravno stanje je odvisna od naravnogeografskih dano­ sti obm očja) in v odvisnosti od naravnih znač ilnosti vodotokov so ob likova li se­ dem kakovostnih razredov, ki jih lahko gledam o tudi kot nekakšen ekvivalent sedm im stopnjam biološkega vredno­ tenja kakovostnega stanja vodotokov. Tako prvi razred op isu je naravno stanje vodotoka, medtem ko sedmi razred pre­ dstavlja na jbo lj m očno sprem enjen-de- naturiran vodotok (preg lednica 5). ekomorfološka kakovost vodotoka - razred stopnja naravnega stanja vodotoka 1 naravno stanje 2 pogojno naravno stanje 3 zmerno zmanjšano naravno stanje 4 jasno zmanjšano naravno stanje 5 opazno denaturirano 6 močno denaturirano 7 prekomerno denaturirano Preglednica 5: Razredi ekomorfološkega vrednotenja stanja vodotokov v ZR Nemčiji. G. URBANIČ, M. MIKOŠ: Vrednotenje kakovostnega stanja vodotokov -1 . pregled nekaterih metod vrednotenja 4.2 EKOMORFOLOŠKO VREDNOTENJE STANJA VODOTOKOV V VELIKI BRITANIJI V Veliki B ritan iji raziskave ekom orfo lo- škega vrednotenja vodotokov aktivno po­ tekajo v zadnjem desetletju [Raven et al., 1997], V raziskavah so upoštevali vse svoje vodotoke vk ljučno z izvirn im i pre­ deli. Vodotoke so najprej razdelili glede na nekatere geografske značilnosti (nagib in nadmorska v iš ina) v š tiri skupine: • vodotoki s s trm im nagibom, • vodotoki v gorskih dolinah, • vodotoki na apnenčasti podlagi in • majhni nižinski vodotoki. V posebno peto skupino so uvrs tili vse antropogeno spremenjene vodotoke. Za vsako od prvih štirih skupin so poiskali ustrezno referenčno stanje, ga ovredno­ t il i in rabi za primerjavo z osta lim i vodo­ toki. Vzorčno mesto predstavlja razdaljo 500 m, na katerem se izbere 10 točk, oddaljenih med seboj 50 m. Ocenjevanje poteka na vsaki točki v š irin i 10 m, pri čemer je rezultat vsota ocen posameznih ocen jeva ln ih točk. Na podlagi izbranih parametrov so izdelali dva različna siste­ ma vrednotenja: a) ocena kakovosti vodnega habitata b) ocena spremenjenosti vodnega habi­ tata. V primeru ocene kakovosti vodnega habitata podaja rezultat, izražen v številki, razširjenost in različnost zabeleženih naravnih značilno­ sti na izbranem mestu vodotoka. Višja kot je vrednost, bolj ima vodotok ohranjeno nara­ vno strukturo. Pri vrednotenju se upoštevajo naslednje značilnosti: tip toka, usedline v vo­ dotoku, značilnosti struge, značilnosti brega, značilnosti obrežne vegetacije, prisotnost prodišč, tip vodne vegetacije, raba zemljišča v oddaljenosti 50 m od bregov, prisotnost dreves in drevesne vegetacije in posebne značilnosti. Spremenjenost habitata podaja stopn jo sprem enjenosti naravnih znač ilnosti značilnosti vodotoka. V iš ja kot je vred- 1 . R a b a z em ljšča z a ob režn o v eg e ta c ijo Nespremenjena (prvotna), sestoji iz gozda, naravna mokrišča, in/ali močvirja 30 Izmenjevanje pašnih površin, gozdov in močvirij, nekaj vrst poljskih kultur 20 Izmenjevanje obdelovalnih (polja) in pašnih površin 10 Prevladujejo obdelovalne površine (polja) 1 2. Š ir in a con e o b režn e v e g e ta c ije od ro b a stru g e do polj Poplavna obrežna ali gozdna vegetacija > 30 m širine 30 Poplavna obrežna ali gozdna vegetacija od 5 do 30 m širine 20 Poplavna obrežna ali gozdna vegetacija od 1 do 5 m širine 5 Poplavne obrežne ali gozdne vegetacije ni 1 3. S k le n je n o st o b režn e v eg e ta c ije Sklenjena obrežna vegetacija 30 Prekinitve se pojavljajo na razdaljah > 50m 20 Prekinitve pogoste z nekaj žlebovi(gully) in brazgotinami vsakih 50 m 5 Globoko zarezana z žlebovi(gully) po celotni dolžini 1 4. O brežn a v e g e ta c ija z n o tra j 10 m pasu ob stru g i > 90% pokrovnosti predstavljajo nepionirska drevesa ali grmovja ali močvirske rastline 25 Različne pionirske vrste vzdlož struge z drevesi v ozadju 15 Vegetacija travnih vrst in redka pionirska drevesa ali grmovja 5 Travnata vegetacija, nekaj dreves ali grmovja 1 5. Z a d rž e v a ln i p red m eti Struga s skalami in starimi kladami, trdno zabitimi v dno 15 Skale in klade prisotne, vendar odzadaj zapolnjene s sedimentom 10 Zadrževalni predmeti zrahljani; se premikajo ob poplavah 5 Zrahljana peščena naplavina; le nekaj zadrževalnih predmetov 1 6. O b lik a stru g e Zadostna za sedanje in naj višje letne pretoke, širina/globina <7 15 Ustrezna, z redkimi preplavljanji bregov, širina/globina 8 do 15 10 Komaj vzdržuje sedanje najvišje pretoke, širina/globina 15 do 25 5 Preplavljanje bregov običajno, širina/globina >25, ali pa je vodotok kanaliziran 1 7. Sed im en ti v s tru g i Majhno ali nobeno povečanje struge zaradi kopičenja sedimenta 15 Prisotnost ovir iz grobega kamenja in dobro izpranih naplavin, malo mulja 10 Sedimentne ovire iz skal, peska ali mulja so običajne 5 Struga je razdeljena v kite ali pa je vodotok kanaliziran 1 8. S tru k tu ra b rego v Stabilna bregova iz skal in zemlje, čvrsto utrjena s travo, grmičevjem in drevesnimi koreninami 25 Čvrsta bregova, vendar rahlo utijena s travo in grmičevjem 15 Bregova iz rahle zemlje, ki jo zadržuje skromna plast trave in grmičevja 5 Nestabilna bregova iz rahle zemlje ali peska, ki se hitro premakneta 1 9. S p o d je d a n je b reg o v Rahlo ali nikakršno, oziroma omejeno na predele, ki jih utrjujejo drevesne korenine 20 Zajedanje le na zavojih in ožinah 15 Pogosto zajedanje, spodjedanje bregov in korenin 5 Močno zajedanje vzdolž struge, bregova se osipata v vodo 1 10 . K a m n it su b stra t : o tip in o b lik a Kamenje čisto, z ostrimi robovi in brez sedimentne prevleke; lahko je počrnelo 25 Kamenje brez ostrih robov in z rahlo peščeno prevleko 15 Nekaj kamenja z ostrimi robovi, očitna peščena prevleka 5 Svetlo kamenje; muljna, peščena prevleka in ostri robovi so običajni 1 1 1 . D no vo d o to k a Dno iz nagnetenega kamenja različne velikosti, z očitnimi razmiki 25 Kamnito dno, ki se hitro premakne in z malo mulja 15 Dno iz mulja, peska in gramoza; stabilno na nekaterih mestih 5 Enotno dno iz peska in mulja, ki se rahlo oprijemata; odsotnost kamnitega substrata 1 12 . B rz ic e in to lm u n i ali m ean d ri Izraziti, na razdaljah 5 do 7-kratne širine vodotoka 25 Nepravilno razporejeni 20 Dolgi tolmuni, ki ločujejo kratke brzice; odsotnost meandrov 10 Odsotnost meandrov in brzic/tolmunov ali pa je vodotok kanaliziran 1 1 3 . V o d n a v e g e ta c ija Če je prisotna, sestoji iz mahu ali zaplat alg 15 Alge prevladujejo v tolmunih, vaskulamo rastlinje pa vzdolž roba 10 Prisotnost zaplat alg, nekaj vaskulamega rastlinja, malo mahu 5 Zaplate alg prekrivajo dno, vaskulamo rastlinje pa prevladuje v strugi 1 14 . R ib e Prisotnost reofilnih rib, izvirna populacija prisotna v večini tolmunov 20 Malo reofilnih rib, ki jih je težko locirati 15 Nobenih reofilnih rib, nekaj lentičnih rib v tolmunih 10 Nobenih rib ali zelo poredkoma 1 1 5 . D etritu s V glavnem sestoji iz listja in lesa brez sedimenta 25 Malo listja in lesa; drobne kosmičaste organske naplavine brez sedimenta 10 Odsotnost listnatih in lesenih naplavin; groba in drobna organska snov s sedimentom 5 Droben anaerobičen sediment, odsotnost naplavin 1 16 . M ak ro b e n to s Prisotnost velikega števila vrst na vseh vrstah substrata 20 Veliko vrst, vendar le v dobro oksidiranih habitatih 15 Majhno število vrst, vendar v večini habitatov 5 Malo ali če sploh kaj vrst, in še te v dobro oksidiranih habitatih 1_________ Preglednica 6: RCE obrazec za vrednotenje stanja vodotokov [[Petersen, 19921), prikazuje število točk za posamezno značilnost. G, URBANIČ, M. MIKOŠ: Vrednotenje kakovostnega stanja vodotokov -1 . pregled nekaterih metod vrednotenja nost, bo lj je vodotok antropogeno spre­ menjen. Pri vrednotenju spremenjenosti habitata se upoštevajo spremembe, opaz­ ne na bregovih, v strugi, upošteva se p ri­ sotnost vodnih zgradb. 4.3 RCE SISTEM VRED­ NOTENJA STANJA VO ­ DOTOKOV RCE metoda [Petersen, 1992] je bila razvita za ekom orfološko vrednotenje majhnih nižinskih vodotokov v km etijskih obm očjih (njihova širina je manjša od 3 metrov) na podlagi ekomorfoloških znači­ lnosti, z upoštevanjem biotske kom po­ nente. Preizkušena je bila na vodotokih v Združenih državah Amerike, Ita liji in na Švedskem. Metoda je uporabna za prim e­ rjanje fiz ika ln ih in bioloških pogojev med raz ličn im i vodotoki znotraj ene regije. Osnovana je na 16 značilnostih , ki v k lju ču je jo strukturo obrežne vegetacije in zaledja, morfološke značilnosti struge in bio loške pogoje v vodnih in obrežnih hab ita tih . Pri vrednotenju opazovalec upošteva odsek, ki sega 50 m po toku navzdol in 50 m po toku navzgor od me­ sta opazovanja. Opazovane značilnosti so združene v t. i. RCE obrazec (preg ledn i­ ca 6), v katerem je vsaka od značilnosti razdeljena v štiri kategorije, ki so različ­ no ovrednotene. Vrednost 1 označuje na jbo lj sprem enjeno ali degradirano stanje izbrane značilnosti vodotoka, m e­ dtem ko najvišja vrednost (se sprem inja med 15 in 30) označuje najbolj naravno stanje. Najvišja vrednost variira v odv i­ snosti od pomena posamezne znač ilno­ sti k celotnemu vrednotenju in sposobno­ sti ocenjevalca, da pravilno ovrednoti stanje. Sistem vrednotenja kakovosti vo ­ dotoka je razdeljen v pet razredov z vred­ nostm i med 16 in 360. Vsak razred ima ustrezno barvno oznako in predvideva stopnjo aktivnosti potrebno za izboljšanje stanja (preg lednica 7). 4.4 EKOMORFOLOŠKO VREDNOTENJE STANJA VODOTOKOV V AVSTRIJI V Avstriji so izdelali enega najbolj kom­ pleksnih sistemov ekomorfološkega vre­ dnotenja vodotokov [ÖN0RM, 1995], Pri vrednotenju upoštevajo hidrografske, morfološke, ekotoksikološke in biološke značilnosti vodotoka ter nekatere značil­ nosti ozem lja ob vodotoku (preglednica 8). Pri rezultatu so upoštevane vredno­ sti vseh posameznih dejavnikov, pri če­ mer je dejavnikom z bo lj negativnim rezultatom dana večja teža. Vrednosti so razporejene med sedem stopenj (4 razredi in tri prehodne stopnje) in vsaka od n jih ponazarja določeno stop­ njo ekomorfološke spremenjenosti vodo­ toka (preglednica 9). 5 SKLEP V zadnjih 30 letih so bile z naravovarstv- nega vidika podane zahteve o izboljšanju kakovosti tekočih voda. Vsa vrednotenja so bila usmerjena v vrednotenje vodoto­ kov na podlagi kakovosti vode. Z dv i­ ganjem zavesti ljud i o pomembnosti vo­ dotokov ne samo z vid ika kakovosti vode v njih, ampak tudi z vid ika življenjskega prostora, se v zadn jih letih v ospredje postavlja vodotok kot habitat in kot del ekosistema. Vzporedno s to m iselnostjo se je predvsem v razvitih državah razvila razred točke stanje barva priporočljivi ukrep I 293 - 360 odlično modra spremljanje stanja in zaščita stanja II 224 - 292 zelo dobro zelena določene spremembe in spremljanje stanja m 154-223 dobro rumena nujne so manjše spremembe IV 86-153 zadovoljivo ijava nujne so večje spremembe v 16-85 slabo rdeča nujna je strukturna reorganizacija Preglednica 7: Razredi stanja vodotokov po metodi RCE [povzeto po [Peter­ sen, 19921). p o d r o č je p o tr e b n i p o d a tk i o c e n je v a ln i k r i te r i j o c e n je v a ln a s h e m a hidrografija hidrografija odstopanja od naravnega režima pretoka ustno ravnotežje sedimenta in nalaganje morfologija in struktura, odstopanja od naravnega stanja ustno horiotip rečni kontinuum ustno morfologija vodotoka in tipologija sedimenta fiakalno-kem ijski podatki toplotna kapaciteta, kisikova bilanca, anorganski kopičenje, kopičenje nutrientov, regulacija vtoka polutantov mejne vrednosti, ustno vitalnost in ekotoksikologija ribe in ekotoksikologija mejne vrednosti faktorji razredčevala makrofiti in alge makrofiti, perifiton-alge odstopanja od naravnega stanja ustno saprobiologija: perifiton-alge saprobni sistem, diagnoza skupin vrst 4 kakovostni razredi (3 prehodne stopnje) makrozoobentos makrozoobentos vrstni sestav, dominantna struktura, pogostost, longitudinalna razporeditev, prehranske skupine 4 kakovostni razredi (3 prehodne stopnje) biološka kvaliteta vode saprobni sistem 4. kakovostni razredi (3 prehodne stopnje) ribja fauna ribe vrstni sestav, pogostost, dominanca, populacijska struktura 4. kakovostni razredi (3 prehodne stopnje) flora in fauna zaledja vodotoka obrežna vegetacija: podatki so odvisni od objekta raziskave odstopanje od naravnega stanja ustno Preglednica 8: Raziskave in ocenjevalni parametri. Gradbeni vestnik • letnik 51, september, 2002 G. URBANIČ, M. MIKOŠ: Vrednotenje kakovostnega stanja vodotokov -1 . pregled nekaterih metod vrednotenja t, i. obnovitvena ekologija. Pri tem gre za prizadevanje za vzpostavljanjem naravne­ ga stanja, kakršno je b ilo pred več jim i posegi človeka v obvodne in vodne habi­ tate. Pri tem je nujno razumevanje struk­ ture in funkcije ekosistema, katerega del je vodotok, ter fiz ika ln ih , kem ijskih in bio loških procesov, ki ga ob liku je jo [Dunster in Dunster, 1996]. Prvi pogoj za izvršitev nujnih sprememb na vodotoku v vodarskem (izvedbenem) sm islu je vre­ dnotenje ekomorfološkega stanja vodoto­ ka v prim erjavi z referenčnim naravnim stanjem. F izika lno-kem ijsko in b io loško vredno­ tenje kakovostnega stanja vodotokov po­ staja pri novih p ris top ih vrednotenja samo del celostnega vrednotenja. Prvipo- goj, ki pa vsekakor mora b iti izpolnjen, je sposobnost vrednotiti fiz ika lno-kem ijske in bio loške značilnosti. To je pravzaprav prva faza vrednotenja kakovostnega stanja. V drugi fazi pa se poleg ekoloških značilnosti v metodo vrednotenja kakovo­ stnega stanja vk lju č ijo tudi m orfološke znač ilnosti, s čim er dosežemo vredno­ tenje kakovostnega stanja celotnega eko­ sistema, katerega del je vodotok. V svetu se v zadnjih letih pojavlja jo šte­ vilne metode vrednotenja, ki so zasnova­ ne na različnem številu znač ilnosti, ki op isu je jo vodotok kot ž iv ljen jsk i prostor. V enostavnejših metodah je zajeto m anj­ še štev ilo parametrov. Sama metoda je zasnovana na vodotokih, za katere ve lja jo posebne morfološke znač ilnosti (npr. om ejena š irina vodotoka, spec ifičen naklon struge...) ali pa so vezani na pro­ stor s specifično rabo zem ljišča, kot je to v primeru RCE metode [Petersen, 1992], ki je narejena zgolj za vrednotenje nižinskih vodotokov, širš ih od tri metre in v km etijskih obm očjih. Večina modelov je zasnovana na upoštevanju večjega števila značilnosti in tudi uporabna za vodotoke na širšem obm očju. Razlika med vodotoki je upoštevana v razdelitvi vrednosti v razrede in kasnejši k las ifikaciji vodotokov glede na naravne danosti. To pomeni, da nižinski in gorski vodotok ne moreta imeti z vrednotenim referenčnim stanjem enake vrednosti, ampak je ta odvisna od narav­ nih značilnosti posameznega tipa vodo­ toka. Prikazani pregled različnih metod vredno­ tenja kaže na različne pristope k vredno­ tenju vodotokov v svetu. Težko je ocen i­ ti, kateri pristop je najbolj primeren, saj vsak pristop pove kaj drugega in se tako različn i p ris top i m edsebojno dopo l­ nju je jo. Obenem iz prikaza sledi, da tudi ni enotnosti v posameznem načinu vred­ notenja, npr. ekom orfološkem . Zato je nastalo veliko različic (indeksov) pri po­ samezni metodi. V drugem prispevku na isto temo [M ikoš in Urbanič, 2002] bomo nadaljevali s prikazom stanja vrednotenja slovenskih vodotokov. stopnja ekomorfološko stanje ekomorfološka kakovost vodotoka 1 prvotno-naravno visoka 1-2 malo spremenjeno visoka 2 zmerno spremenjeno dobra 2-3 značilno spremenjeno odstopanja 3 močno spremenjeno odstopanja 3-4 zelo močno spremenjeno odstopanja 4 popolnoma okvarjeno odstopanja Preglednica 9: R azred i ekom orfo loške n e o k rn je n o s ti po a v s tr ijs k e m s is te m u [povze to po [ÖNORM, 19951). L ITER ATU R A Blank, M., von Keitz, S., Niehoff, N., Gewässerstrukturgüte - Management - Herausforderung für die W asserw irtschaft im 21. Jahrhundert? Wasser & Boden, 51:7-13, 1999. Dunster, J., Dunster, K., D ictionary of natural resource management. University of British Colum bia, 1996. Marušič, J., Oblike vrednotenja v krajinskem načrtovanju. Urbani izziv, 1 8 :3 7 -4 5 ,1 9 9 1 . Mikoš, M., Urbanič, G., Vrednotenje kakovostnega stanja vodotokov - 2 .razmere v S loveniji. Gradbeni vestnik, 51 (poslano v objavo), 2002. ÖNORM, R ichtlin ien für die ökologische Untersuchung und Bewertung von Flieägewässern (ÖNORM M 6232). Österreichi­ sche Normung Institut, 84 str., 1995. Petersen, R.C., The RCE: a Riparian, Channel, and Environmental inventory for sm all streams in the agricu ltura l landscape. Freshwater B io logy 2 7 :2 9 5 -3 0 6 ,1 9 9 2 . Raven, P J., Holmes, N. T. H., Dawson, P H., Fox, P J. A., Everard, M., Fozzard, I. R., Rouen, K. J., River Habitat Quality, the physical character of rivers and streams in the UK and Isle of Man. River Habitat Survey Report No.2, Environmental Agency, 84 str., 1998. Sladeček, V., System of water quality from b io log ica l point of view. Arch. Hydrobiol. Berh. Ergebn. Lim nol. 7 :1 -2 1 8 ,1 9 7 3 . W ashington, H. G., D iversity, b io tic and s im ila rity indices. A rewiev w ith special relevance to aquatic ecosystems. Water Research 18 :653-694, 1984. Wegl, R., index für die Limnosaprobität. Wasser und Abwasser 2 6 :1 -1 7 5 ,1 9 8 3 . Woodiwis, F., The biological system of stream classification used by the Trent river board. Chemistry & Industry :4 4 3 -4 4 7 ,1964. $LOUfN$KO DRUSTUO G R A D B E N IH KONSTRUKTORJEU JAMOUA 2, LJUBLJANA 24. ZBOROUANJE GRADBENIH KONSTRUKTORJEU SLOUENIJE Bled, Festiualna duorana, Id.-15. nouember 2082 Udeležbo na zborovanju prijavite s tem, da nam pošljete izpolnjeno prijavo (po faxu na št.: 01/ 425 06 83 ali na naslov SDGK, Jamova 2, 1000 Ljubljana) in nakažete kotizacijo na transakcijski račun Slovenskega društva gradbenih konstruktorjev št. 02085-0015319187 s pripisom Za 24. zborovanje gradbenih konstruktorjev. Prijavi priložite potrdilo o plačani kotizaciji. ■ a iH W iitm iM Kotizacija, v kateri so stroški organizacije in publikacije zborovanja, kakor tudi stroški družabnega srečanja, znaša 34.000 SIT na osebo v primeru plačila do 31. 10. 2002, kasneje pa 39.000 SIT. PROMOCIJA DEJAUN05TI Na podlagi dogovora z organizatorjem bo na zborovanju mogoča tudi promocija vaših izdelkov in storitev z razstavami, posterji in predvajanjem filmov. Za morebitne dodatne informacije pokličite na številko: 01/ 476 86 00. PRIJAUA za Z4.zborovanje gradbenih konstruktorjev Slovenije 14. in 15. novembra ZGQZ na Bledu Ime in priimek: ------------------------------------------- Davčna številka: ----------------------------------------- Podjetje oz. ustanova: _______________________ Podpis: _______\___________________________ Naslov: ------------------------------------------------------ Kotizacija je bila nakazana na transakcijski račun Slovenskega društva gradbenih konstruktorjev, Telefon: ___________________________________ Jamova 2, Ljubljana, št. 02085-0015319187. E-mail: Potrdilo o plačani kotizaciji je priloženo. Cenik oglasov revije GRADBENI VESNIK 1/1 165 X 245 mm NAVODILA ZA ODDAJO OGLASA Oglas lahko oddate kot: - rastrski format JPEG, TIFF, EPS - COR (ver 8.0 ali manj], pri čemer je potrebno vse črke spremeniti v krivulje Vsebine je mogoče poslati z redno pošto (disketa) ali po E-pošti na naslednja naslova: gradb. zveza@siol. net jtd.robert@siol.net 1/3 52 X 223 mm Gradbeni vsetnik je strokovno znanstvena revija, s katero pred­ stavljamo slovenski in tuji stro­ kovni javnosti dosežke z vseh področij gradbeništva. Revija je tudi člansko glasilo Zveze grad­ benih inženirjev in tehnikov Slo­ venije ter Matične sekcije grad­ benih inženirjev pri Inženirski zbornici Slovenije. Revija izhaja mesečno v nakladi 2750 izvodov. Med naročniki je tudi 52 naslovov iz tujine; z neka­ terimi tujimi naslovi pa si revijo izmenjujemo. Leta 2001 smo skromno obele­ žili 50 letnico neprekinjenega izhajanja in si želimo, da bi se slovensko gradbeništvo z revijo ponašalo tudi v prihodnosti, ko bo z širjenjem globalizacije na veliki preizkušnji naša strokovna in nacionalna zavest. Če bomo sodelovali, bomo ohranili svojo prestižno, v slovenskem jeziku pisano revijo, ki nas bo povezo­ vala, nas izobraževala, preko ka­ tere bomo lahko komunicirali s kolegi v domovini in tujini, se spoznavali in merili med seboj v znanju. Bodočnost Gradbenega vestnika je odvisna od nas, zato Vas va­ bimo k pisanju člankov, v družbo naročnikov in k prispevanju rek­ lamnih oglasov. Uredništvo Za reklamne oglase se priporočam o po naslednjem ceniku: Ovitek: zadnja stran 1/1 (165 x 245 mm) 200.000,00 SIT + OOV Notranja stran 1/1 (165 x 245 mm) 150.000,00 SIT + DDV N. S. 2/3(108x233 mm) 130.000,00 SIT + DDV N. S. 1/2 (165x115 mm) 100.000,00 SIT + DDV N. S. 1/3 (52x233 mm) 75.000,00 SIT + DOV N. S. 1/4 (165x60 mm) 40.000,00 SIT + DDV tiskarna ljubljana, d.d. 1000 Ljubljana, Tržaška 42, SLOVENIJA telefon: ++386(0)1 4231515 telefax: ++386 (0)1 257 14 61,423 41 23 e-mail: tiskarna.ljubljana@mrak.si tiskarna ljubljana, d.d. ISO 9001 Poslovna enota: 1295 Ivančna Gorica, Stantetova 9 SLOVENIJA telefon: ++386(0)1 7887 222 telefax: ++386 (0)1 7887 237 e-mail: tiskarna.ljubljana@mrak.si E & i m m Deutscher■ ■ Akkreditiere-tgs c4 LS xCS2 ISO 9001 PRIPRAVLJALNI SEMINARJI ZA STROKOVNI IZPIT V GRADBENIŠTVU, ARHITEKTURI IN KRAJINSKI ARHITEKTURI V LETU 2002 MESEC SEMINAR IZPITI GRADBENIKI ARHITEKTI KRAJINARJI Oktober 21.-25. pisni: 26.10. November 18.-22. ustni:4. -7.11. pisni: 23.11. pisni: 9.11. ustni: 18.-21.11. December 16.-20. ustni: 2.- 5.12. A. PRIPRAVLJALNE SEMINARJE organizira Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije (ZDGITS), Karlovška 3, 1000 Ljubljana (telefon/fax: 01 / 422-46-22), E-mail: gradb.zveza@siol.net Seminar za GRADBENIKE poteka 5 dni (46 ur) in pripravlja kandidate za splošni in posebni del strokovnega izpita, Cena seminarja znaša 90.000,00 SIT z DDV. Seminar za ARHITEKTE IN KRAJINSKE ARHITEKTE poteka (prve) 3 dni in jih pripravlja za splošni del strokovnega izpita. Cena seminarja je 45,600,00 SIT z DDV. K seminarju vabimo tudi kandidate, ki so že opravili strokovni izpit po določeni stopnji izobrazbe, pa so si pridobili višjo in morajo opravljati dopolnilni strokovni izpit. Ponujamo jim predavanje iz področja “Investicijski procesi in vodenje projektov”. Cena predavanja in literature je 12.600,00 SIT z DDV. Seminar ni obvezen! Izvedba seminarja je odvisna od števila prijav (najmanj 20 kandidatov). Udeleženca prijavi k seminarju plačnik (podjetje, družba, ustanova, sam udeleženec ...). Prijavo v obliki dopisa je potrebno poslati organizatorju najkasneje 20 dni pred pričetkom določenega seminarja. Prijava mora vsebovati: priimek, ime, poklic (zadnja pridobljena izobrazba), in naslov prijavljenega kandidata ter naslov in davčno številko plačnika. Samoplačnik mora k prijavi priložiti kopijo dokazila o plačilu. Poslovni račun ZDGITS je 02017-0015398955; davčna številka 79748767. B. STROKOVNI IZPITI potekajo pri Inženirski zbornici Slovenije (IZS), Jarška 10 B, 1000 Ljubljana. Informacije je mogoče dobiti pri Ge. Terezi Rebernik od 10.00 do 12.00 ure, po telefonu 01 / 547-33-15.