Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1.25 Din. DELAVSKA POLITIKA Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana VII, Zadružni dom — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Del. dom. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Izhaja vsako sredo In soboto. Naročnina za Jugoslavijo znala m«*ečno 10 Din, za tmo-zemstro mesečno 15 Dia. Malih o Sla sov. ki služijo v posredovanje in socijalne namen« delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane Din 1.—. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda Din 1—. V oglasnem delu stan« pe-titna enostolpna vrsta D. 1.50. Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacij« s« ne Irankirajo, Štev. 9. Sobota, 31. januarja 1931. Leto VI. Po indijski konferenci v Londonu. Sklep konference uspeh angleške delavske vlade. V »Vorwartsu« razpravlja o konferenci v Londonu angleški poslanec Remie Smith: Angleško-indijska konferenca je najpomembnejši problem zgodovine. Slo je za to, da dobi samoupravo v britski svetovni državi dežela, ki šteje eno petino vseh prebivalcev na svetu. Ali je sploh mogoče, da se pride do sporazuma s celo petino človeštva? Pred štiridesetimi leti je britski upravni uradnik zahteval, da se da Indiji narodno zbornico in jo je dobila. Napredni Angleži so od takrat Pospeševali indijsko gibanje. Leta 1910 je zahtevala narodna zbornica, ki je pred tem postala vplivnejša, da prevzame nje vodstvo Ramsay Macdonald. Macdonald je to mesto °dklonil, kaže pa ta želja Indijcev, kako važno vlogo je imela angleška delavska stranka že pred vojno v 'ndski osvobodilni propagandi. V vojnem letu 1917 je angleška ylp-da obljubila, da bo postopoma ^ala Indiji samoupravo z odgovorno vlado in da ostane britska Indija se-^avni del angleške države. Z ozi-r°m na to obljubo so bile izvedene 1919 upravne reforme ter je bil od-kazan tudi del uprave Indiji. S tem so se Indijci bolj in bolj jeli udeleževati sodelovanja v vseh panogah javnega življenja. Ta doba je naj-večjega vzgojnega pomena za Indijce. Od takrat je Indija član zveze narodov, kjer deluje z Anglijo in dorninijoni v mednarodni politiki. ^)ih zastopniki so znatno pospešeni interese indijskih industrijskih delavcev v mednarodnem uradu de-a- V tem desetletju je imela Indija judi pravico do tarifne avtonomije. Kes je sicer, da ima državni tajnik *a Indijo po ustavi pravico veta (ugovora) v teh vprašanjih; toda teža veta ni bilo 1929, na žalost Lan-cashircev, angleškega tekstilnega pentra, ko je Indija uvedla proti tem jzdelkom višjo carino. Industrija si )e prizadevala, da pridobi vlado za nastop proti indijskemu sklepu. Toda državni tajnik je odgovoril: »Ne *»re za tarife, gre za svobodo!« In svoboda je zmagala; indijske tarife So ostale nedotaknjeno v veljavi. Gandhi in njegovi prijatelji se dela sporazuma rajši niso udeležili. Vsi poizkusi vlade, da bi Gandhijev-ce pritegnila sodelovanju, so bili rez uspeha. Gandhi namreč ne zaupa delavskemu gibanju. Dal se je Pa zavesti k nasilstvom in indijska v*ada je odredila resne ukrepe za °hranitev miru. Konferenca je morala izvršiti delo brez Gandhija, in tudi brez njega podali zastopniki precej jasno sliko zamotane indijske družbe. Indijska kakor tudi britska Indija sta bili zastopani; 600 kneževin, ki vla-Vai° 70 milijonom, to je skoraj eni ^etrtini indijskega prebivalstva; indi, to je brahmani do nedotak-''vih, Parzi, mohamedanci, kristjani, 'Khsi, žene in delavski zastopniki Sr> bili na konferenci. Nihče, ki je Pnšel v stik z vsemi temi zastopniki akor jaz, ne more prezreti, kako suno so problemi Indije komplicira-'' ki jih bo še treba rešiti, preden Postane Indija del angleške narodne skupnosti. . Pomembno je, kako so bili indij-! knezi radevolje pripravljeni svoje Pr,Vatne interese podrediti splošnim IPetdnevni delovni teden. Sklep Socialistične internacijonale in Mednarodne strokovne zveze. Strokovna in socijalistična inter-nacijonala sta na seji dne 21. in 22. januarja v Ziiriclui v Švici spričo svetovne gospodarske krize in ogromne nezaposlenosti, zavzeli sta- lišče, da je treba uvesti po vsem svetu petdnevni delovni teden. Izjavo te komisijske seje objavimo prihodnjič. Zakon o pravicah angleSkih strokovnih organizacij sprejet. 277 glasov za in 250 proti. Ponoči na četrtek je bil sprejet v angleški zbornici predlog vlade, s katerim se dovoljuje angleškim strokovnim organizacijami svoboda stavke in obrambe v mezdnih sporih. S tem je odpravljen zakon, ki so ga sklenili leta 1927 konservativci pod Baldwinovo vlado. Pri glasovanju je dobil vladni predlog 277 glasov, konservativci pa le 250. Vlada je torej dobila 27 glasov večine. Nova francoska vlada. Tudi Lavalova desničarska vlada je šibka. Dne 27. t. m. ponoči je sestavil senator Laval novo francosko vlado. Nova vlada šteje 30 članov, in sicer 18 ministrov in 12 podtajnikov, od katerih je 25 poslancev in 5 senatorjev. Laval je imel namen, da sestavi koncentracijsko vlado, čemur so se pa uprli. meščanski radikalni socialisti. Nova vlada se opira izvečine na bivšo večino Tardieujeve vlade, torej na meščansko desnico. Vobče francoska javnost ni posebno zadovoljna z novo vlado; še najbolj simpatičen ji je Briand, ki je tudi v novi vladi sprejel zunanje ministrstvo. — Nezadovoljen je z novo vlado tudi senat, ki je v večini republikanskega naziranja, češ, da taka vlada ne more privesti do sporazuma, kakršnega žele republikanci. Vlado tvorijo naslednji zastopniki raznih strank, o katerih se lahko trdi, da med levičarskimi strankami nimajo zaupanja, vrhutega niti v strankah samih ni popolnega soglasja: Ministrsko predsedstvo in notranje zadeve: Laval (neodvisni); podpredsedstvo in pravosodje: senator Leon Berard (frakcija Poinca-re); zunanje zadeve: Briand (socialistični republikanec); vojna: Maginot (predsednik de-mokratsko-socialne frakcije); mornarica: senator Charles Du-mont (radikal); zrakoplovstvo: Dumesnil (bivši radikal); prosveta: senator Mario Roustan (radikal); finance: poslanec Flandin (levi- čarski republikanec, Tardieujeva frakcija); proračun: poslanec Pietri (levičarski republikanec); javna dela: poslanec Deligne (radikalna levica, levičarski centrum); delo: poslanec Landry (levičarski centrum); trgovina: poslanec Louis Rollin (levičarski republikanec); kmetijstvo: poslanec Tardieu (levičarski republikanec); trgovska mornarica: Chapetelai* ne (levičarski centrum); pokojnine: poslanec Champetier de Ribes (katoliški demokrat); pošta, brzojav in telefon: poslanec Guernier (levičarski centrum); kolonije: Paul Reynaud (Magino-tova frakcija), Imena ministrov in strank že pričajo, da je ta izdaja konservativne vlade morda še bolj nestabilna, kakor prejšnja. Pilsudski, kralj Alfonz, Mussolini in papei. Značilni obiski diktatorskih osebnosti. Maršal Pilsudski, poljski diktator, se zdravi sedaj na otoku Madeiri. Na povratku domov se bo ustavil na otoku Capriju ter se sestal z Mussolinijem. Maršal obišče potem Mussolinija v Rimu ter se namerava zglasiti tudi v Vatikanu. Že pred nekaj časom je pa dobil Pilsudski tudi povabilo od španskega kralja, da ga na povratku v Italijo obišče v Madridu. Ti sestanki imajo najbrže namen, da se možje med seboj poučujejo, kako bi nadaljevali svojo politiko. interesom. Spoznali so, da morajo sodelovati pri stapljanju indijske Indije z bratskim dominijonom v prid angleške narodne skupnosti. Drug važen uspeh konference je bil dogovor, po katerem naj bo ustava federalistična. Pričakovati tore] smemo, da se v bodoče ustanove "Zedinjene države Indije«. Mnogo večja težkoča na konfe-rcnc’ i® obstojala v tem, da se različni indijski interesi niso mogli spraviti v soglasje — to je predvsem nasprotstvo med Indijci in mohamedanci. Poleg ostrega boja med Hindi in muslimani pa imajo posebne zahteve še druge indijske plemenske in verske skupine ter razredi: Sikhsi, Parzi, kristjani, nedotakljivi in zatirani; razentega imamo še zahteve indijskih žen, ki jih tukaj samo omenjam, In v ozadju stoji senca Gan- dhija. Dosedanji razvoj kaže, da so njegove prvotno nameravane pacifistične metode že doslej vedle v nezakonitosti. Zrušitev zakonodaje in reda pa bi izpremenila Indijo, ki je bila že osemdeset let najmiroljubnejši del sveta, v drugo Kitajsko. Gandhi odklanja v celoti moderni industrializem, moderno znanost, moderni način življenja. Rešitev Indije vidi v tem, če se povrne h kolovratu in statvam. Spričo tega je videla angleška delavska vlada kot svojo nalogo, da se sklene primeren sporazum ter se da Indiji primerno mesto v občestvu britske svetovne države. Angleška delavska vlada je ponosna na to delo zlasti, ker se vrši velika izpre-memba potom razuma in z mirnimi pomočki. Nje zgodovinski uspeh je, da je konferenca na tej poti napravila prav lep korak naprej. Italija leze na Balkan Rolgarsko-fašistično prijateljstvo. Pariški »Eclio de Pariš« poroča, da se je Bolgarija že tako približala Italiji, da je »prosila« Italijo, naj ji pošlje italijansko vojaško misijo, ki naj bi inštruirala bolgarsko vojsko. Italija je na prošnjo sevedta takoj pristala. — Bolgarija, ki ne more doma sama urediti razmer, vodi s tem nepraktično politiko, ki jo utegne še bolj odtujiti balkanskim sosednim in drugim državam. Evropska komisija za agrarne države. Ureditev desorganiziranega trga. Evropska komisija v Ženevi je ustanovila poseben odbor enajstih članov, ki naj se briga za razpečavanje žita vzbodno-evropskih držav, o čemur bo tudi razpravljala žitna konferenca, ki se bo vršila meseca marca tega leta. Komisija se bo ba-vila tudi s carinskimi vprašanji. Evropskemu odboru bodo pripadale: Belgija, Nemčija, Anglija, Estlandija, Francija, Italija, Jugoslavija, Norveška, Avstrija, Švica in Čehoslovaška. Sklicanje konference, ki se bo bavila še z vprašanjem agrarnih kreditov, bo predlagal francoski zunanji minister Briand. Avstrijski heimwehr v razkolu. Starhemberg odstopi!. Na zborovanju heimvvehra, ki ga je vodil knez Starhermberg, je prišlo do popolnega razkola. Starhemberg je izdelal pravilnik, s katerim se daje vodstvu diktatorska moč in pravica, poljubno odstavljati v organizacijah deželne voditelje organizacije. Temu namenu so se uprli vorarlberški, tirolski in gradiščanski zastopniki ter zastopniki železniške obrambe in zapustili zborovanje. Vodstvu bodo pisali, da se ne udeleže več posveta vanj, dokler se jim ne dajo pravice. Vodstvo bo moralo najbrže odstopiti. S tem je razkol v lieimweh.ru definitiven in je pravzaprav borba med fašistično-diktatorskimi in demokratičnimi elementi v heimwehru. Knez Starhemberg je že odstopil. Morda mu bo sledil dr. Steidle, njegov nasprotnik v vodstvu. Madžarska korupcija Socijalist Peyer očita ministrstvu javnega blagra poneverbo treh milijonov pengov. V madžarskem parlamentu se odigravajo periodični škandali. En tak škandal je ta parlament agrarnih vitezov doživel dne 27. januarja. Voditelj socialističnega kluba, poslanec Peyer, je očital Emeriku Drehru, bivšemu državnemu tajniku v ministrstvu javnega blagra, zlorabe pri gradbi neke stanovanjske kolonije v znesku treh milijonov pengov (30 milijonov Din). Peyer je med velikim razburjenjem parlamentarcev izjavil, da se je pri tej gradbi tri milijone Pengov ukradlo na ta način, ker sc je zaračunalo 40.000 kubičnih metrov stavbne prostornine več kot jo je v resnici.________________________________________________________ Za omiljenje brezposelnosti je angleško prometno ministrstvo predlagalo nakazilo 54 milijonov funt šter-lingov (16 milijard dinarjev), za kateri denar naj bi se gradile in popravljale ceste, kar bi dalo 300.000 delavcem zaslužka za eno leto. Delovna kriza v U.S. A. Kaj pravi delovni minister Zedinjenih držav? — Delavci in podjetniki v dobi krize. Z ozirom na vladajočo krizo, ki ni prizanesla niti Zedinjenim državam Severne Amerike, je podal minister javnih del teh držav, Robert P. Lamont, nekatere izjave, ki jih je objavila dunajska »Neue Freie Pres-se < in ki so vredne, da jih reproduciramo. Minister se bavi z vprašanjem, kaj je bolje, ali da se industrijski obrati z ozirom na krizo za-pro ali pa, da se skrajšano dela. On pravi: »Za časa velikih kriz v letih 1893, 1907 in 1920 se je od sto ameriških podjetnikov zateklo devetindevetdeset k istemu sredstvu. V posameznih slučajih se je prakticiralo takole: V sredo zvečer so nabili sledečo objavo: »Vsled pomanjkanja naročil se bo južni del obrata začenši s soboto — ustavil. Vse orodje je po zaključku dela vrniti. Za severni del obrata bodo z veljavnostjo od pondeljka celokupne mezdne postavke v akordu kot tudi v urninah za 20 procentov znižane.« — Po preteku treh dni je postalo tritisoč ljudi brezposelnih, ne glede na to, da-li so to samci ali družinski očetje in tudi ne glede na njihovo starost in službeno dobo. In ko je bila kriza prestana, tedaj so morali delavci pri znižanih plačah nazaj v tovarno. Vsi so se za dolgo dobo zadolžili. Ako bi bil takrat kateri industrialec svojim delavcem en mesec pred obustavo dela odpovedal ali če bi jim bil za en ali več tednov plačal odpravnino, tedaj bi se bilo v podjetniških krogih takega delodajalca smatralo za blaznega. Kajti tistega podjetnika, ki je znal v času krize najbolj temeljito izvesti odpust, se je smatralo kot najsposobnejšega ter najdalekovidnejšega trgovca. Mislim, da so takšni nazori danes v izumiranju. Danes velja v Zedinjenih državah kot zdravo načelo podjetniške politike, zaposleno delavstvo tako dolgo kot le mogoče obdržati v podjetjih in s tem preprečiti uničenje kupne sile ljudskih množic. Skrajšano delo namesto odpustov. Predsednik enega največjih jeklenih trustov Zedinjenih držav je v začetku krize izjavil, da njegova podjetja ne mislijo za časa reduciranega obrata na redukcijo plač. In kljub temu, da se je od tedaj gospodarski položaj zelo zaostril, je dotično podjetje dosedaj držalo besedo. V nekem obratu trustov je bilo pred krizo 11.000 delavcev zaposlenih. Od teh je danes samo 7 odstotkov brezposelnih. Uvedba skrajšanega dela je odvrnila v celem industrijskem okolišu sicer katastrofalne posledice. (Dalje prihodnjič.) Okoli vprašanja poslanske imunitete. 280 poslancev naj izroči nemški državni zbor sodišču. Poslovniški odbor nemškega državnega zbora je imel na dnevnem redu 52 predlogov, da se ustavi kazensko postopanje proti poslancem. Te dni. je pa bilo vloženih zopet veliko število ovadb proti poslancem. V celoti gre za 280 kazenskih prestopkov, ki naj se razrešijo imunitete, med temi je 209 pripadnikov nacionalno-socialistične (fašistične) frakcije. Prestopki se tičejo večinoma deliktov, ki so se iavršili med volilno borbo. Nemci so mnenja, da je skrivanje za imuniteto zaradi žalitev in psovanja v republikanski državi moralno nekaj nemogočega. Doma in Bivanje kralja v Zagrebu. Kakor smo poročali, prebivata kralj in kraljica že od nedelje v Zagrebu. Že cel teden živi Zagreb v velikem navdušenju. Vsak dan ob 11. dopoldne se izmenjava pred banskim dvorom, kjer stanuje kraljeva dvojica, straža kraljeve garde. Zagreb, listi s posebnim zadoščenjem konštatirajo, da nosijo v Zagrebu podpisani ukazi datum: dano v kraljevskem gradu Zagrebu. To dokazuje, da je Zagreb postal resnična kraljevska rezidenca. Ob popoldnevih obiskujeta kralj in kraljica razne zagrebške humanitarne in nacijonalne zavode in ustanove in delata izlete v zagrebško okolico. Zakon o zdravnikih in nameščencih socialnega zavarovanja. Na predlog ministrstva socialne politike je kralj podpisal zakon, s katerim se odreja razveljavljenje dosedanje službene pragmatike za zdravnike in nameščence socialnega zavarovanja. Glavni zdravniki in zdravniki-urad-niki ter glavni zdravniki pri bolniških blagajnah morajo biti specialisti za socialno medicino. Zdravniki, ki so že v službi, morajo v enem letu opustiti privatno prakso. Ostali zdravniki pa se morajo v teku petih let v posebnem tečaju specializirati za socialno medicino. Novi zakon dopušča tudi premeščanje zdravnikov in nameščencev v druge pokrajine. Nameščenci, ki še nimajo deset let službe, se morejo odpustiti brez navedbe vzroka z največ enoletno odpravnino. Ob kazenskem odpustu ostanejo brez odškodnine. Banski svet za Dravsko banovino je v četrtek zaključil svoje zasedanje. Dr. Anton Korošec, minister na razpoloženju, je tudi prišel v Zagreb s svoje turneje po Dravski banovini. Zagrebškemu nadškofu in metropolitu dr. A. Bauerju je podelil kralj najvišji red: Karadjordjevo zvezdo Gandhijev nacionalizem propada. Indijske množice v Bombayu demonstrirajo proti Gandhiju. Gandhi in njegovi pristaši so bili izpuščeni iz indijskih ječ. V Bombayu je Gandhi govoril pred množico 200.000 oseb. Dokler je govoril o nacionalističnih zahtevah, je bil mir. Ko pa je izjavil, da bo govoril o sporazumu na londonski konferenci šele, ko pridejo delegati domov in povedo, kaj so v Londonu sklenili ter poudarjal še nepokorščino do zakonov, ga množice niso hotele več poslušati, češ, da je izdajalec. To je začetek razkroja v indijskem nacionalističnem gibanju. po svetu. I. reda. Bauer je 20 let zagrebški nadškof. Stavka pekovskih mojstrov v Osijeku. Zagrebška banska uprava je odredila cene kruhu. Pekovski mojstri so se pritožili zaradi prenizkih cen belemu kruhu. Banska uprava je pritožbo zavrnila in peki so ustavili peko belega kruha. Stavka traja že več dni. Zastopstvo občine se s pekovskimi mojstri — pogaja. Naši ljudje so tudi v Argentiniji brez posla. Iz Argentinije poročajo, da je tam že nad 2000 Jugoslovanov brez dela. Socijalistična internacionala za razorožitev. Odbor delavske strokovne internacijonale je sklenil uvesti skupno s Socijalistično delavsko internacijonalo energično akcijo vplivanja na razorožitveno konferenco pri Društvu narodov. Prihodnja seja odbora strokovne internacijonale se bo vršila od 27. do 30. aprila t. 1. v Madridu. Koliko jezikov govorimo v Evropi? Ženevska statistika je ugotovila, da govori evropsko prebivalstvo 125 jezikov. To je za majhno Evropo precej veliko število. Morilna tehnika se grozeče razvija. Na eni strani se konferira o razorožitvi, na drugi strani pa dan in noč razmišlja in dela poizkuse cela armada tehnikov, inženerjev, fizikov in drugih znanstvenikov, kako bi v vojne svrhe iznašli še več morilnih sredstev, in kako bi že obstoječe na rafiniran način izpopolnili do neslu-tenib ubijalnih zmožnosti. Skoraj vsak dan čitamo o kakem novem, še učinkovitejšem smrtnem plinu, katerih skrivnostno sestavo iznajditelji skrbno čuvajo. Sedaj pripovedujejo, da so Nemci iznašli električne topove, ki bodo metali granate po več sto kilometrov daleč in ker jih sami po mirovni pogodbi ne smejo izdelovati, so patent prodali neki V. P. Najnovejša slika. Bleda svetloba je padala na izmozgani, zibajoči obličji v kupeju vlaka. Kolesa so tolkla v taktu in drsela po gladkih tračnicah. Zimsko jutro je zažarelo nad belimi poljanami. — Poglej, Mara! Glej, kako naju pozdravlja domovina! V ivje se je odela, razplela je svoje bisere po lokah in travnikih, povsod se smehlja od radosti. Mož in žena sta zaspano gledala skozi okno, mimo katerega je hitela zimska pokrajina z rogovilastim drevjem in vitkimi brzojavnimi drogi. — Poglej, Mara! je šepetal mož ženi. Deset let je, odkar sva zapustila te kraje. Deset trdih let in danes se vračava v njihovo naročje. Žena je molčala. Na njeno bledo čelo je padala senca in v njenih očeh je počivala skrivnost. Niso se nasmehnile, niti ganile. Žalostno so gledale v belo daljavo. Vlak se je bližal mestu. Nad strehami predmestnih koč so štrleli visoki dimniki, dim se je valil iz njih med oblake. — Glej, Mara! je govoril mož. Glej tam tovarne, kako naju po- zdravljajo, kličejo; domovina sprejema svoje otroke z odprtimi rokami. Doma začneva zopet novo življenje. Molčala je. Ni več verjela besedam, ni več poznala upanja, odkar je zapustila Westfalsko. Potepala sta se po svetu, iskala dela, kruha in prosjačila. Brezposelnost povsod, povsod izobčenci. Poslednja pot vodi v domovino. Vlak se je ustavil na veliki postaji. Pod leseno streho postajališča je vrvelo kakor v panju. Potniki so vstopali in izstopali. Iz čakalnice tretjega razreda se je začela leno pomikati vrsta natovorjenih ljudi, noseč v rokah črne kovčege, na ramah nahrbtnike. — Transport ljudi, ki gredo v tujino-za kruhom. Skozi okno v vozu sta mrko gledala mož in žena na ta žalosten sprevod: Kam ljudje? Kam odhajate, ko se izgnanci vračamo? Eni prihajajo, drugi odhajajo in vsi so zapisani bedi. Skrivnost v ženinih očeh je bila v tem trenutku grozna, podobna blaznosti. Blede ustnice so šepetale: — Ne, dragi, niti domovina nima za nas prostora. Izobčeni smo, obsojeni od krivice na smrt. Mož se je stisnil v kot, oprl glavo na svoje roke in poleg njega je sedla žena, izmučena od gladu in trpljenja. V sosednjem vozu pa so se krčila srca novim izgnancem, ki so se poslavljali od domovine. Lokomotiva je zapiskala, kolesa zaškripala. »Srečno pot!« * Čez nekaj dni se je zbirala gruča ljudi v mestu pred veliko desko, kamor so lepili najbolj popularen časopis naše dobe. Tisoč in tisoč ljudskih oči je bulilo in se paslo po črnih črkah. Senzacije so se odkrivale ljudstvu iz bele megle. Med njimi je bilo v drobnih vrsticah napisano tudi sledeče: Vzrok samomora je najbrže brezposelnost. Iskala sta dela in prosila po mestnih hišah; nazadnje so ju videli v IV. okraju, v predmestju, kako sta se vlačila iz ulice v ulico. Njene oči so se smehljale, ko so jo položili na mrtvaški voz. — Njene skrivnostne oči. — Toliko in nič več za senzacijo željno ljudstvo. Pravijo, da se je to zgodilo pred par dnevi. Ljudje govore, da se dogaja to tudi danes. In kaj bo jutri? Ljudje, povejte! Iz trpljenja vstaja novo življenje. Dr. Voja Veljkovič je umrl. Z njim izginja iz javne arene zopet ena pomembnejših meščanskih političnih osebnosti iz dobe pred 6. januarjem. Po svojem političnem po-j reklu je bil liberal. Svojčas je bil osebni tajnik kralja Aleksandra ; Obrenoviča, kasneje pa se je z njim j sprl. Po prevratu, ko so se bivši ra-1 dikalni samostalci pod vodstvom j Ljube Davidoviča združili z ostanki i naprednjakov dr. Voje Marinkoviča | in z ostanki prejšnjih liberalov v ju-1 geslovansko demokratsko stranko,: je tudi Veljkovič vstopil v to stran-J ko. Po prevratu je bil nekaj časa fin.; minister. On je izvedčl zamenjavo štirih kron v en dinar. Odkar so radikali bili na vladi, je bil eden naj-; nepomirljivejših opozicionalcev. Sumili so ga, da simpatizira s tedaj obstoječo Jugoslovansko republikansko stranko, ki sta ji stala na čelu člana | srbske akademije znanosti Ljuba Stojanovič in Jovan Žujovič. Veljko-i vič je veljal za enega najimovitejših | Srbov, svoje bogastvo je podedoval j že po svojih starših. ------------------------------------ Nemcem prijazni državi. Potem so j napravili tudi načrte za velikanski | tank, ki bo prava premikajoča se trdnjava. Dolg bo 50, visok 15 in ši-.j rok 17 metrov ter bo opremljen z 19 topovi. Zgrajen bo iz tako debelih jeklenih plošč, da ga nobena krogla ne bo mogla prodreti in njegova po-sadka se bo lahko zaprla pred vsemi j plini. Gnalo ga bo 26 skupin Diesel- j motorjev, ki bodo razvijali 48.000 j HP in bodo premikali tank po 20 ki- j lometrov na uro po ravnem, v breg pa 10 kilometrov na uro. Lezel bo lahko preko 18 m globokih .jarkov in rek, nobena strmina in noben gozd | ga ne bo mogel ustaviti, porušil in potlačil bo pod seboj vse, tudi večnadstropne hiše. Nek Anglež pa je iznašel novo vojaško puško, ki je lažja od sedanje in se s posebno pripravo lahko v eni minuti spremeni v strojno puško, iz katere bo mogoče oddati 300 izstrelkov v eni minuti. Sporazum med državo in dunajsko mestno občino glede delitve do-: hodkov. Dolgotrajna pogajanja med zvezno upravo in Dunajem o novi ! delitvi dohodkov iz davkov — Ab-gabenteilung — so z uspehom kon- j čana za dobo prihodnjih pet let. Po- j gajanja sta vodila zvezni kancler dr. j Ender, za socijalne demokrate pa j predsednik dunajskega deželnega I zbora, poslanec dr. Danneberg. Ka- j kor simo že poročali, se je hotelo du- i najski občini odvzeti nič manj kot 400 milijonov Din, katere bi si raz- : delile deficitne deželne in občinske uprave. Uprava mesta Dunaja se je' j dobro zavedala tega, da ie to kri- ; vično, kar se od nje zahteva, toda obenem pa se je tudi zavedala tega. da se zaenkrat ne bo mogla ubraniti pred nasiljem in da je tedaj boli pametno, pogajati se. Namesto 400 mi- ; lijonov Din bo dunajska občina žrtvovala samo 220 milijonov Din. j Dunajska občina bo še nadalje smela pobirati razne davščine na luksuz, ; razen tega dobi od države posojilo v iznosu 60% za zgradbo 2000 sta- ; novanj, približno 180 milijonov Din. j Nemčija druga eksportna država na svetu. Največja eksportna država so Zedinjene države v Ameriki, na drugem mestu je bila doslej Anglija! lani pa je na drugem mestu Nemčija in Anglija na tretjem. Nemčija je izvozila 1-ta 1930 za 75 milijard frankov blaga in na račun reparacijskih plačil za 10 milijard frankov. Trgovska bilanca leta 1930 izkazuje 10 milijard frankov prebitka. Toliko izvaža Nemčija raznega blaga, pa ima nad štiri milijone nezaposlenih. Nepričakovan sprejem državnemu kanclerju. Državni kancler Briining je napravil informativno potovanje po vzhodni Prusiji, Gornji Šleziji iu Saški, da se prepriča o gospodarskem položaju teh krajev. V Che-mnitzu ga je nepričakovano sprejela Ali sl 2e dobil novega naroinlka za „Delav* sko politiko**, smatraj to za svojo dolinosti ,).; >- j il a : n L- 1 n 1 ;i a j *' >, ‘i I i. o | l- ! i' i 1- >■ I o j a a ;0 : -d : ;e i-1 9 ih la 3' ni 1- )0 i* ■i >0 in :d in č- je i« i- v 5c j- )- :d vi iv n- ii- lr. ja ^ ja i a-u- ; ot z- : ke i je j ri- i Ja ra. iti a- j ri- I na : in. :la iz, I ilo ;a- ; ur va va na ja; ija iz-in-tih )V' niza-ma tnU ing nje in ar- hc- ela I* V- aj (tl Naročniki, pozor! Današnji številki smo priložili poštne položnice ter prosimo vse one p. n. naročnike, ki so v zaostanku z naročnino, da isto nemudoma poravnajo, ker le na ta način bomo v stanu, naš list vzdrževati in ga tudi redno dostavljat;. — Vse one pa, ki so naročnino že poravnali, prosimo, da si poštne položnice shranijo in jih porabijo prihodnjič. — Uprava. velika množica brezposelnih, ki so mu klicali »>fuj« in »dol z vlado«. Kanclerjev avtomobil je le s težavo pod policijskim kritjem mogel dospeti do hotela. Posebnost v novi francoski vladi. Poslanec Diagne, ki je postal v sedanji vladi državni podtajnik za kolonije, je senegalski zamorec. Nedeljske kinopredstave v Angliji prepovedane. Najvišje sodišče ie na Angleškem prepovedalo nedeljske kinopredstave, češ, da je v Angliji že tisoč let v veljavi popolni nedeljski počitek. Serum proti otroški omrtvičnosti. Iz Londona poročajo, da se je dr. W. Hurstu posrečilo iznajti serum proti otroški omrtvičnosti, ki ga je preizkusil na opicah. Albanski kralj Zogu je šel na Dunaj, da se posvetuje z zdravniki o svoiem zdravju. Karikature na španski kraljevi palači. V noči od 22. jan. so neznani storilci poslikali zid kraljeve palače v Madridu (kljub straži!) s karikaturami kralja in njegovih ministrov z rdečo in črno barvo. Smatrajo, da so *° storili najbrž stavkujoči študentje. Policija je razpisala veliko nagrado 0n«mu, ki storilce izda. V severni Ameriki šest milijonov nezaposlenih. Predsednik največje strokovne zveze, Green, je v govoru nezaposlenosti povedal, da se gib-!je število nezaposlenih v Zedinjenih državah med pet in šest milijoni. Graški zaljubljenci so prišli na ta itiozno idejo, tako poročajo avstrijski časopisi, kako si pomagati ob tein času. ko je v mestnem parku drevje in grmovje golo, ko so klopi mokre in po tleli leži mesto zelene trave. sneg. Izbrali so si neko temno cerkev za svoje sestanke. Pa bi ini-?li! kdo, da tercijalke v tem nimajo Izkušnje, pa so vseeno pognmtale, Kake vrste so tiste molitvice in vzdihovanja, ki sc slišijo iz spovednic in ‘Cfiinih kotov od mladih parčkov. In polne svete jeze so tekle k pastirju 111 zahtevale, da sc mora cerkev na n°v*o pobeliti in posvetiti, ker je ''skrunjena s takim, grehom. Ta sc je v zadregi popraskal za ušesi: to bi ■^fllo denar. Pa jih jc potolažil, češ. so bili tisti parčki mogoče cer-kyeno poročeni in — v tem slučaju J*’ greh in cerkev ni oskrunjena. — i orej ?! Oprostitev štiri ure pred usmrtit-v*io na električnem stolu. Italijan Ce-[9 Oangi bi bil moral biti pred1 krat-*jni v Bostonu usmrčen na istem električnem stolu, na katerem sta Dustila svoje življenje Sacco in Van-7-etti. Gangi je bil obtožen in tudi (>bsoicn radi zavratnega umora. Dne L junija 1927 je šel s šefom tvrdke, JJri kateri je bil zaposlen, čez ulico. Naenkrat ie počil strel in pred njima Se ie zgrudil mrtev nek moški. Natala je silna zmešnjava in Gangi jc Oifcnda mislil, da bi imel neprilike in ],e zato zbežal. To pa je bilo za. po-jcljo znamenje, da je on morilec; CeUidi niso pri njem našli nobenega ?r°žja. so ga aretirali. Sicer pa se z usmrtitvijo zavlačevalo. I oda ratu obsojenega sc je posrečilo izleti za pravega morilca, ki ni bil •jkdo drugi kot njegov šef in takrat-spremljevalec, ki je neopaženo ^dal revolverski strel na omenje-ega nmškega, ki je spremljal neko ,7'ado damo. katera jc bila poprcic itibica maščevalčeva. In tako se jc K°dilo, da jc bil Cero Gangi štiri Pred določeno justifikacijo izpu-„Ce" na svobodo. Ameriška liga proti Lotili kazni jc tudi ta slučaj pora-'la v propagandne svrhe za odpravo tnrtiic kazni. PRI zimskem športu, OB MRZLIH DNEVIH N1UEA-CREME In sicer poprej vdrgnlti, predno greste ven na mrzli zrak. Nivea-krenia pronikne popolnoma v kožo in ne pušča bleska za seboj, napravi jo odporno proti vetru in vremenu Nivea-krema prepreči, da koža razpoka ali da postane hrapava. — Vdrg-nite si, predno se podaste spa , vsak večer obraz in roke temeljito z Nivea-kremo. Z radostjo boste konstatirali, kako mehka in yib*a je va a koz... ce jo potipljete, in kako zdravi in mladostni izgledate. Nivea-kreme ne morete nadomestiti, kajti ni je diuge kreme za kožo, ki bi vsebovala kožo negujoči EUCERIT. Doze po 5 —, 10*— in 22— Din —- tube po 9*— in 14:— Din. Izdelovatelj v Jugoslaviji: Jugosl. P. Belersdorf & Co., d. s. o. j. Maribor, Gregorftfeva ulica 34. Ovadba radi »Podpornega društva železniških delavcev in uslužbencev v Mariboru" zavrnjena. »Podporno društvo železniških delavcev in .uslužbencev v Mariboru«, ki daje članom za slučaj smrti lepe ipopri preiskovalnem sodniku silno narastek Nebroj prič je bilo zaslišanih o iposlovanju društva in odbornikov. Preiskava se je vodila končno le -prot! blagajniku Simonu Lorgerju, ki je bil eden najpožrtvovalnejših dolgoletnih blagajnikov društva. Popolno zadoščenje blagajniku Lorgerju. Prejšnji teden je državni pravdniik vinil spis preiskovalnemu sodniku s poročilom, da nima povoda za nadaljno postopanje proti Simonu Lorgenju, ter je (postopanje proti njemu ustavljeno. S tem je gonja proti prejšnjemu odboru, kateremu so se očitale vse mogoče stvari, definitivno končana. Člani društva še samo pričakujejo sedaj, da bo dala tudi končno banska uprava zadoščenje težko žaljenemu odboru ter rešila društvo propada in s tem v 10 letih priborjeno in ipri-štedeno milijonsko premoženje železničarskih rodbin razpada. Še druge ovadbe. To pa ni bila edina ovadba ipri državnem pravdilištvu radi »Podpornega društva«. Že takoj po razpustu je ,bilo uvedeno kazensko postopanje tudi proti nekaterim odbornikom in celo proti zastopniku društva, odvetniku dr. Avg. Reismaniu, češ, da so motili in se vmešavati v uradno poslovanje, ko je po razpustu prevzel društveno premoženje novi upravni odbor. Tudi tista preiskava je ibila ustavljena po par mesecih. Pozneje je zopet ovadil revizor, magistratni ravnatelj Janko Barle, odvetnika dr. Reis-mana, češ, da ga je v tiskovni tožbi proti uredniku »Jugoslovanskega železničarja« žalil radi revizijskega poročila. Druge tožbe. Radi revizijskega poročila g. Barleta pa je tožilo tudi Konzumno društvo urednika »Jugoslovanskega železničarja«, ki je objavil Barletavo poročilo. »Jugoslovanski železničar« je moral trditve glede Konzumnega društva preklicati. V teku pa je še tožba prejšnjih odbornikov »Podpornega društva« proti uredniku »Jugoslovanskega železničarja« g. Severju, radi objave revizijskega poročila g. Barleta v znani posebni izdaji •»Jugoslovanskega železničarja«. V teku sd še tudi tožbe proti Rudolfu Tum-petju radi »Podpornega društva«. Odkod je dobil g. Tumpej revizijska poročila? Omenili smo že, da je sam g. Tumpe) predložil sodišču obojna revizijska poročila, ki so bila tajna. Vprašamo, odkod je dobil baš g. Tumpej ta revizijska poročila in kako da jih je ravno on predloži! sodišču? Strokovno gibanje v Mariboru. Pred volitvami obratnih zaupnikov. Nezaslišane delovne razmere v tekstilnih tovarnah. Tretja plenarna seja medstrokov-nega odbora, katera se ie vršila v nedeljo, dne 24. t. m., je razpravljala o volitvah obratnih zaupnikov. katere se morajo takoj izvršiti. O tej točki dnevnega reda je poročal s. Čeh, ki je podal vsa potrebna navodila za izvršitev-teh volitev, obenem pa je pojasnil pomen obratnih zaupnikov za delavstvo in za strokovne organizacije. O poročilu s. Ceha se je vršila obširna in zelo zamirava debata, v katero so posegli zaupniki vseli strok iz tovarn, zlasti pa zaupniki v tekstilnih tovarnah. Izvajanja zaupnikov tekstilnih tovarn so pokazala, d#vladajo v mariborskih tekstilnih tovarnah prave kitajske razmere. Plače, ki znašajo, reci in beri, en dinar na uro. niso redek slučaj. Plače, ki znašajo Din 60.— na teden, so v neki tovarni običajne za vse delavce in delavke — začetnike — in ta začetna ali poskusna doba traja po več mesecev. V eni ali dveh tovarnah je začetna doba v tovarni sploh brezplačna. V eni tovarni, v kateri delajo v akordu, morajo v slučaju, da se stroj pokvari, ostati v tovarni, ne da bi za ta čas prejeli kako odškodnino. Razume se, da skoro v nobeni tovarni ne trpe, da bi se delavstvo strokovno organiziralo, ker vedo, da bi si ti delavci potom organizacije svoj sramotni in ponižujoči položaj zboljšali. Radi tega skušajo tovarnarji že v kali preprečiti razvoj organizacije. Še več drugih strašnih izpovedi smo slišali iz ust zaupnikov, ki bi se nam zdele neverjetne, ako bi jih sami ne slišali.. A slišali smo tudi odkrito konstatacijo zaupnikov, da so vseh teh kitajskih razmer krivi po večini delavci sami, ki so svojo organizacijo zanemarjali in so se ie izogibali iz strahu pred izgubo zaslužka. Plod te debate jc bil končno ta, da so se vsi zaupniki izjavili, da so pripravljeni pospešiti delo za čimprejšnjo zgraditev močne strokovne organizacije. Ravno tako so se izjavili, da se volitve obratnih zaupnikov morajo izvršiti po vseh tovarnah, kjerkoli bo mogoče ter da se povsod izvolijo zaupniki, ki bodo kos svoji nalogi in zvesti direktivam svojih strokovnih organizacij. Plenarna seja, ki ie bila zelo dobro obiskana, je bila po predsedniku zaključena ob pol 12. uri s pozivom, da naj se vse to, kar se jc sklenilo, skuša čimprej tudi izvesti v dobrobit delavstvu. Maribor. »Prijatelj Prirode«, Maribor. — Občni zbor podružnice »Prijatelja Prirode« Maribor sc vrši v nedeljo, dne 1. febr. 1931 s sledečim dnevnim redom: 1. Prečitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo funkcijonarjev. 3. Referat dr. T ume o pomenu planinarstva. 4. Volitve. 5. Razno. V gostilni Rozman, Fran-kopanova ulica 29/1. Krušno vprašanje v Beogradu rešeno — in pri nas? Vesti iz Beograda povedo da je v stolnem mestu krušno vprašanje rešeno in da so cene krulili oblastveno določene kot sledi: beli kruh Din 3.50, polbel Din 3 in črni Din 2.50 za kilogram. Vprašanje je sedaj, da-li bodo beograjski peki te nove cene akceptirali in v slučaju »zgube«, da-li jim bodo slovenski tovariši pomagali kriti deficite, kajti pri nas se prodaja kruli še vedno en dinar dražje, kot sc je prodajal v Beogradu po starih cenah. Tudi pri nas je sicer oblast odredila, da sc morajo cene kruha prilagoditi cenam žita in moke. kljub temu pa so uradno določene cene dokaj višje kot so bile določene za Beograd. Toda naši peki so sklenili, da ostane glede cen kruha lepo vse pri starem, kajti oni, da so že dosedaj komaj izhajali. Z drugimi besedami rečeno: Peki so se uprli. Javnost pa sedaj čaka, kaj bo. Mi ne vemo, kaj misli oblast v tem slučaju ukreniti, bil pa bi že čas, da se odloči, kajti ni mogoče, da se upravičeni zahtevi stotisočev ne bi ustreglo. Olede trditve pekov, da ne morejo »shajati«, pa je vendar že davno ugotovljeno, koliko sc kruha producira iz gotove količine moke. Stroške se tudi lahko izračuna. Ako pa je kdo mnenja, da so se razmere izpremehile, da se moka n. pr. danes več ne napeče, oziroma, da se danes ne rorabi toliko vode. da drva in premog danes ne izdajo toliko kot nekoč, ko je bila cena moki in kruhu enaka in je pek kril vse režije iz razlike nad ceno moke in kruhom, teda.i pa sc naj napravi uradno poizkušnjo. pri srednjem pekovskem podjetju. pa se bo videlo, ali so računi pekov pravilni ali ne. Rekli smo že, da je krušno vprašanje najvažnejše za široke ljudske množice. In ravno previsokim krušnim cenam je pripisati, da v zadnjem času močno pada konznm kruha in vsled tega mora ljudstvo v deželi kruha kruha stradati! Poskus samomora. Minuli četrtek je hotel izvršiti v Magdalenski ulici stanujoči F. C. samomor, kar pa so pravočasno opazili in pozvali rešilni oddelek, ki ga je takoj odpeljal v splošno bolnico, kjer si je kmalu opomogel, tako, da se nahaja sedaj izven nevarnosti. Rlziko dela. V Mlinski ulici je bi! v četrtek zaposlen s sekanjem drv 44 letni Franc Zugirran, pri čemur mu je sekira iz-podrsnila in se ie nevarno ranil na nogi. Rešilni oddelek mu je nudil prvo pomoč in ga nato odpremil v bolnico. Pri borzi dela v Mariboru dobe delo: 20 viničarjev. 2 ključavničarja, 2 kočijaža. 5 hlapcev, 1 klepar, 1 elektrikar, 2 kolarja. 1 črkoslikar. 3 kovači-orodjarji, 1 šofer. 1 fotograf, več učencev (za čevljarsko, krojaško, mizarsko, kovaško obrt), 15 kuharic, služkinj, pestunj, vzgojiteljic, 1 prodajalka za slaščičarno. 1 blagajničarka, 10 služkinj. REPERTOAR. Sobota, 31. jan. ob 20. uri: »Ljubimec«, ab. B. Premijera. Nedelja, 1. februarja ob 15. uri: »Odr godena noč«, kuponi. — Ob 20. uri: »Grof Luksemburški«, znižane cene. Pondeljek, 2. februarja ob 15. uri: »Prodana nevesta«. Znižane cene. — Ob 20. uri: »Gospa ministrovka«. Znižane cene. Premijera Shavvovega »Ljubimca« bo na mariborskem odru v soboto, dne 31. t. m. Predpustna veselica pevskega odseka pekov v Mariboru. V soboto, dne 31. jan. se bo vršila v prostorih Gambrinove dvorane predpustna veselica pevskega odseka pekov z zelo pestrim sporedom. Prvi del sporeda bo izpopolnil pevski zbor, ki bo prednašal pod vodstvom svojega dolgoletnega pevovodje, ravnatelja glasbe g. Ftillekrussa, razne pesmi Tamburaški odsek pekov pa bo pod vodstvom dirigenta s. Premožaka to pot prvič javno nastopil, zato obeta tudi ta del sporeda mnogo prijetne zabave. Društveni komiki se z vso vnemo pripravljajo za nastope, vendar pa še zaenkrat skrivajo svoj spored. Gotovo je, da bosta tudi letos vsakoletna srčna loterija in ples privlekla vse zabave željne. Vstopnina Din 10.—. Prijatelji pevskega odseka pekov, kakor tudi vsak, kdor GLASBENO DRUŠTVO ŽELEZNIČARSKIH DELAVCEV IN USLUŽBENCEV V MARIBORU priredi dne 7. februarja 1931 v dvorani UNION “tttr VELIK ŽELEZNIČARSKI PLES Godba pod vodstvom kapelnika gosp. Schonherrja. — Začetek ob 20. uri. — Konec zjutraj. hoče prebiti par ur v veseli družbi, ob petju in godbi, dobrodošli! Pisarne, industrijska podjetja, šolska vodstva, kupujte edino v naši papirnici, Slomškov trg 6. ČelieT ~~ Skioptično predavanje o Alpah v zvezi z ustanovitvijo podružnice »Prijateljev Prirode« priredi podružnica »Svobode« v soboto, dne 31. jan. 1931 ob pol 9. uri zvečer v prostorih Javne kuhinje, Del. zbornica. Predava s. dr. Henrik Tuma iz Ljubljane. Vse prijatelje prirode ter sploh delavstvo se poziva, da se tega zanimivega predavanja v polnem številu udeleže. Zaključni venček plesne šole »Svobode« bo v nedeljo, dne 1. februarja t. 1. ob 20. uri v mali dvorani Celjskega doma v Celju. Vsi ljubitelji plesne zabave vljudno vabljeni. Hrastnik. Ustanovila se je občekoristna stavbna in kreditna zadruga »Dom rudarskih upokojencev v Hrastniku«. Vemo, da ste prepričani o nujnosti te akcije. Vsak delavec ve, v kako mučen položaj pride, kadar se ga upokoji. Da se temu izogne, je sklenilo načelstvo, izvoljeno na ustanovnem občnem zboru, da spravi akcijo čimprej v tek in s tem izpolni dano mu nalogo. Te dni bodo obiskovali člani načelstva in nadzorstva vsakega posameznika v Hrastniku in okolici v stanovanju in mu še posebej natančno raztolmačili celo akcijo. Upamo, da bo delavstvo in nameščenstvo uvidelo potrebo te zadruge in se radevolje odzvalo za pristop k zadrugi. Člani se sprejemajo tudi vsak dan v pisarni Konz. društva rudarjev. — Verden, t. č. predsednik; Majcen, t. č. tajnik. Popravi. V dopisu od srede, dne 21. januarja, se je v dopisu iz Hrastnika vrinila pomota, ki jo sledeče popravljamo: Zadruge niso ustanovili rudarski upokojenci, temveč rudarji, za bodoče rudarske upokojence. Mesto pa nista sprejela Ivan. Bedenc in Alojz Blagotinšek. Končno pa bodi ugotovljeno, da odbor ni v nikakršni zvezi z objavo omenjene notice. (Kar tudi radi potrjujemo! Op. ur.) Odmevi pobiranja za hrastniško cerkev. Prišel je uniformiran rudar, ki je pobiral darove za zidanje cerkve, k neki hiši v Ljubljani. Ko so ga otroci zagledali, so vpili, da pridejo italijanski fašisti. Mož je pa vseeno pogledal v hišo. Tu pa je bil na dvorišču hud pes. Rudar, hoteč psa uplašiti, zagrabi v kotu stoječe grablje in zamahne proti psu. Ali o joj, grablje zadenejo ob tla in se zlomijo na dvoje. Pasji lajež privabi gospodinjo in prepir se prične. Namesto prispevka za cerkev, je moral uniformiranec plačati grablje. — Drugi slučaj: Prideta dva taka možakarja k nekemu mesarju. Mesar: »Za koga pa pobirate?« Rudarja: »Za cerkev Kristusa Kralja v Hrastniku.« Mesar: »Ali bi ne bilo boljše, da bi za sebe pobirali, ker ste tako ubogi in potrebni?« — Rudarja, uvidevši resnične besede mesarjeve, odideta počasi Tivar obleke Lastna izdelava blaga in podloge nam omogočuie nuditi TIVAR OBLEKE za gospode, dečke in otroke najboljše kakovosti po najnižjih cenah! CENA OBLEK ZA GOSPODE. . . ZA DEČKE:................ GAMBETA OD 11 DO 14 LET: Din 240*— do 750‘—; Din 200-— do 330*—; Din 210*— do 270*—; MORNARSKA OBLEKA OD 3 DO 10 LET:...................... Din 130*— do 150’—; OBLEKA ZA OTROKE OD 3 DO 10 LET....................... Din 110-— do 270-—; RAGLAN:............................................... Din 650*—; HLAČE:................................................ Din 90*— do 1801 —. Vrsta Tek. Štev. 50 Pazite gornjo ceno I Obiščite naše prodajalce v Mariboru: Jakob Lah, Glavni trg 2 in Veletrgovina H. I. Turad, Aleksandrova c. 7 pa se bodete uverili o resničnosti naših navedb/ Prost ogled, ne da bi se sililo k nakupu! Pazite na zaščitni znak in tvorniško ceno Pazite se pred ponaredbami! povešenih glav. pogovarjaje se: »Ta nas je pa stisnil.« Par primerov prihranimo za pozneie. Trbonje pri Vuzenici. To in ono iz našega kraja. Dovolite, da se tudi mi od tukaj enkrat oglasimo. Živimo sicer v malem kraju, a kljub temu imamo svoje senzacije. Zadnja je ta, da smo videli belo lisico, ki jo je ujel M. O., lovec g. I. Kupljena. Pa krizo čutimo močno, vendar smo včasih še dobre volje, saj za to skrbi pet gostiln, ki jih ni preveč, kot je po mnenju nekoga odveč druga trgovina v naši vasi. Upamo na boljše čase, ko bomo kopali žlahtno rudo . . . Tudi delavsko kulturno društvo bomo baje ustanovili, ako bo šlo po sreči. Z ozirom na veliko oddaljenost večine otrok od šole, kamor imajo 1 do 2 uri hoda, bi bilo potrebno, da bi se i pri nas uvedlo dnevni pouk do 13. ure, kajti tako kot je zdaj pozimi, pridejo otroci šele v trdi temi domov, kar gotovo ni v prid zdravju slabotnih otrok, ki ostanejo opoldan brez tople hrane. — O- Šport. Vsem našim delavskim športnikom! Od 5. do 8. februarja t. 1. se bo vršila v Miirzzuschlagu na Semmeringu II. delavska zimsko-športna Olimpijada. V teh dneh bo prinašal dnevno ob 19. uri 30 minut po vremenskem poročilu in časovni napovedi Radio-VVien poročila o poteku . te Olimpijade. 5. februarja bo poročano od pribl. 14. do 14.20 ure o smuškem teku z zaprekami na 3 km. 6. februarja bo ob 9.30 uri po tržnem poročilu sledilo poročilo o poteku drsalnih' tekem, ki se bodo vršile tega dne v Miirz-zuschlagu. Ob 12. uri 15 minut istega dne bo poročilo o smuškem teku na 10 km V soboto, dne 7. februarja bo ob 11.30 uri poročilo o poteku zimsko-športne Olimpijade in popis dospetja prvega tekača na 30 km na cilj. Istega dne sledi od 19.30 ure do 19.45 ure poročilo o zitusko-športni Olimpijadi istega dne ter obenem o tam se vršeči zabavi na ledu in plesnih tekmah. V nedeljo 8. februarja bo prenašal od 10.20 ure do nekako 10.30 ure tek moštev na 10 km in od 10.45 do 11. ure končna tekina (finale) v hockeyu na ledu. V nedeljo popoldne se bodo vršili od 15. ure do 15.20 ure in od 15.40 ure do 16-ure delni prenosi glavnega skakanja po oddajni postaji Radio-Wien (Dunaj). Avstrijska radio-prometna delniška družba bo ponudila srednjeevropskim radio-po-stajam prenos. Vse naše športnike opozarjamo na te prenose in naj jih — po možnosti — razno zasledujejo. Tudi podružnice »Svobode« opozarjamo na ta poročila o tekmah, ki jih prireja Internacionala, kateri je pridružena zveza »Svoboda«. Meh za smeh. Otrok in pobožna mati. Milček: »Mama, zakaj Bog dopusti potres?« Mati: »Zato, da kaznuje grešnike in druge brezverce/ Milček: »Mama, pri zadnjem potresti je padel sveti Anton z oltarja in sl razbil glavo in zlomil roke, kako to?« Mati ni vedela pametnega od govora in je v sveti jezi Milčeka nabila. — A. B. iz Lo. Popravilu ut srebrnine, kakor tudi gramofonov najboljše, hitro in poceni M. JLGER SIN URAR Maribor, Goaposka 15 Pristopajte k zadrugi ** r. z. z o. z. v Mariboru Pristopnina znaša 5 Din, delež 125 Din. Vsak delavec, delavka naj smatra za svojo dolžnost da bo član te delavske zadruge. Zbirajte za tiskovni sklad PapLi«. ® KOLESARJI, POZOR! Ker je sezona za vožnjo s kolesi končala, je treba, da skr bite že sedaj, da bodo kolesa ptipravljena za prihodnj* leto ! Potrebno je torej, da se kolo temeljito pregleda, razložji emajlira, ponikla, ležišča zbrusijo, očistijo ter namažejo z naj' boljšo vazelino in nato zopet sestavi, tako da je kot novo pri' pravljeno za bodočo sezono. — Vse to se popravi najbolje * špecijalni mehanični delavnici JUSTIN GUSTINČIČ, MARIBOR Tattenbachova ulica it. 14, nasproti Narodnega dom”' Shramba koles in motorjev te» zim Oj Brezkonkurenčne cene! Točna In solidna postrežb^ S Hnlnonite flioie prihranke v Štajerski hranilnici in posojilnici v Mariboru, RotovSki trg Stev. 6. Posojila dajemo po ugodnih pogojili! Uloie obrestulemo po T proti trimesečni odpovedi. Tiska: Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru, predstavitelj .JoSip Ošlak v Mariboru. — Za konzorcij izdaja in urejuje Viktor Eržen v Mariboru