KATOLJSK GKBKTEN LIST.

„Danica" izhaja vsak petek na celi poli, in velja po pošti za celo leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gl. 40 kr, z V tiskarnici sprejemana za celo leto 4 gl., za pol leta 2 g]., začertet leta 1 gl.; ako zadene na ta dan praznik, izi
Tečaj XXXVI.
V Ljubljani, 27. mal. serp. 1883.
za četert leta 1 gl. 30 kr. j izide „Danica" dan poprej.;
List 30.
Izgledi bogoljubnih otr6k iz vseh časov kerščanstva. 111.
9. Mladi mučenci Gospodovi.
Spisal Ant. Kerzič.
n) Nedolžni otročiči betlehemski (f l. 1).
Ko sem bil še sam učenec nižih šol, nas je skerbna gospodinja (Bog ji poverni vso njeno skerb in dobroto v večnosti!) ob nedeljah peljala k sv. Petru h kerščan-skemu nauku. Ob taki priliki smo večkrat ostali pred tistim stranskim oltarjem, na kterem je tako lepo naslikana podoba „nedolžnih otročičev," ki so v Betlehemu y tako zgodnji mladosti svoje življenje dali za novorojeno Dete božje. Ne vem, če mi je še ktera podoba iz mladih let tako v živem spominu, kakor le-ta. Zato bi pa tudi rad videl, da bi še vi gostokrat mislili na bet-lehemske otročiče.
Sv. evangelist Matej nam to pretresljivo zgodbo ob kratkem takole pove: „Ko je Herod videl, da je od modrih zapeljan, se je silno razserdil, in je poslal in pomoril vse fantiče, kar jih je bilo v Betlehemu in v vsih njegovih pokrajinah po dve leti in manj starih, po času, ki ga je bil od modrih izprašal. Takrat se je dopolnilo, Kar je bilo govoijeno po Jeremiju preroku, ki pravi: Glas se je slišal v Rami, jok in velik krik; Rahela je jokala po svojih otrocih, in se ni dala utola-žiti, ker jih ni več."
Res kratka dogodba, pa kako veliko ima v sebi! Le prevdarite sami: prav vsi dečki, ki niso bili čez dve leti stari, morali so umreti v grozovitih bolečinah. Ker je bilo vojakom na tem vse ležeče, da bi umorili Jezusa, kterega pa niso poznali, gotovo nobenemu d' > prizanesli. Od hiše do hiše so hiteli in vse preiskt Iz rok so materam otročiče tergali, iz postljic so jih jemali, z ostrim mečem so jih prebadali, sekali in morili. Kdo bi popisal mili jok in obupno glasno žalovanje užaljenih mater, ki so v nedolžni kervi videle ležati svoje ljube otročiče!
V celem mestu so vojaki tacih otrok pač veliko veliko našli; pa ne samo v mestu, temuč po vsih bet-lehemskih pokrajinah so vse pomorili, kar so jih našli. Tedaj, če tudi ni v sv. pismu število pomorjenih povedano, si lahko mislimo, da jih je moralo saj kakih sto biti, če ne več.
Kako lepa družbica, kako veličastno zmagovalna vojska malih in naj manjših, ki so že s svojo nedolžno kervjo bili kerščeni, še preden je Jezus sveti kerst postavil.
Kako srečna res se nam mora zdeti ta angeljska družba nedolžnih otročičev, če si jo ogledamo z očmi svete vere! Pač srečni so bili, da so smeli za Jezusa umreti v tako zgodnji mladosti, ko še njegovega Imena niso mogli klicati. Svet so premagali, še preden so ga poznali, komaj so začeli živeti, že darujejo svoje nežno življenje, da se jim zamenja za večno. Pervenci so izmed vseh brezštevilnih mučencev vsih dežel in vsih časov, ker so pervi za Jezusa kri prelili; pa saj še ne tolikanj za Jezusa, ampak celo namest Jezusa so dali svoje nedolžno življenje. Blagrovati jih moramo zastran take zgodnje zmage. Znabiti bi se jih bilo mnogo iz med njih pozneje na napačno pot zgubilo in bi bili enkrat z druzimi vred vpili zoper Jezusa: „Križaj ga, križaj ga!u ali pa: „Njegova kri naj pride nad nas in nad naše otroke!" Zdaj pa so zavarovani za vso večnost: o blagor se jim!
Zato sv. Cerkev z veliko vnemo slavi njihov spomin in obhaja njihov praznik z osmino. Častite jih tudi vi, in prosite nje in vse druge, ki so za njimi življenje dali za Jezusa, za naj večo in naj potrebnišo milost: junaško stanovitnost do konca!
(K temu gl. 10., «tr. 239 in 240.)
Krfti.
{Zgodovinska čerta; njegov lep pomen v kaL židjenjij
(Dalje.)
Križ, poprej znamenje največje sramote, je postal znamenje časti, zmage. Svetil so je na kroni Konštantinovi, lesketal se v Rimu, glavnem sedežu poganstva, ter naznanjal slavo križanega Boga človeštvu!
Sicer so križ verniki že od nekedaj spoštovali; ssj je Bog na njem odrešil svet, greh uničil, smert in moč pekla premagal. Pa še le sedaj, ko je na Tiber-skem mostu križ slavno zmagal nad poganstvom, je stopil iz podzemeljskih katakomb na beli dan. Veselo
se je začelo kerščanstvo širiti in po vsem svetu, kamor je prišlo oznanilo, se je zasvetil križ kot nepremagljiv prapor kerščanskega imena. Jel je kinčati krone knezov, zidove gradov, stolpe pri cerkvah, lesketal se je v polni svetlobi na onem griču večnega mesta, kjer je nekedaj vi$ji poganski malik Jupiter, v krasnem svetišču na zlatem sedežu sedeč, prejemal častenje mnogobrojnih narodov. Sv. Hieronim pravi: Tudi po mestih je poganstvo zapuščeno, nekdanji bogovi narodov so ostali s sovami in Ločnimi tiči na svojih odličnih krajih; praporji vojakov so slavni, purpur kraljev, leskeče kamene dijademov krasi znamenje rešenja — križ. Sam Konstantin je z lepim izgledom kazal pot ter križu povsodi skazoval čast; o kipu, kterega mu je senat dal postaviti, že vemo. Evzebij pripoveduje, da je Konstantin v naj imenitnejši sobi svoje palače, v sredi pozlačenega tramovja pod stropom, dal obesiti veliko tablo in križ Odrešenikov, zložen iz mnozih dragocenih ka-menov. Daroval je cerkvam v Rimu, v Konstantinopolu in Jeruzalemu križe iz zlata, ki so tehtali, kakor pripovedujejo, nad 100 funtov. Vstanovil je novo prestolno mesto, Konštantinopel (Carigrad), kterega so radi njegove krasote imenovali novi Rim. Pa ta novi Rim se je razločeval od starega, da v njem ni bilo poganskega tempelj na, raz vseh svetišč se je svetil — križ. Do take časti je prišel križ poti tem cesarjem. Poganstvo se je jelo drobiti, le cesar Julijan ga je hotel še oživiti in križ zopet osramotiti. Zapovedal je križ odpraviti raz bander ter je ukazal zidati tempelj v Jeruzalemu, da bi s tem overgel prerokovanje Kristusovo, da ne bode kamen na kamnu ostal. Pa vsemogočna roka je zaderževala zidanje z nevihto, potresom in ognjem. Zopet se je križ pokazal na nebu v znamenje, da je Kristus zidal cerkev na skalo. Odpadnik Julijan je vladal le malo časa; božja kazen ga je kmalo zadela. Padel je v boji zjper Perzijane, umirajoč pa je zaklical: „Galilejec, premagal si." Sv. Atanazij pravi o tem sovražniku križa: „Bil je samo oblaček, ki je naglo izginil." in križ se je svetel zopet v prejšnem lesku!
Po zmagi križa o vladi Konštantina je zavladal kerščanski duh po vseh tedaj znauih krajih ter prešinil deržavo in družino. Pobožni misijonarji, polni svetega duha in navdušenja, so nosili križ med divja ljudstva, kamor močna rimska roka ni mogla seči; s križem so jim pa prinašali tudi vero ljubezni, ki je zaterla per-votno divjost ter jih pripeljala v naročje omike. Ko so za časa občnega preseljevanja udarila germanska plemena in vničila truhlo zapadno-rimsko cesarstvo, je oklenil križ tudi svoje vezi okolo teh narodov, jih prevzel v svojo odgojo, jih poblažil in popolnoma prestvaril; vsa sedanja evropska omika sloni na naukih križa. Prešinilo je kerščanstvo vse stanove, vse naredbe. V zasobnem in javnem življenji je zadobil križ veliko veljavo, začel se je kmalo rabiti kot znamnje največjega odlikovanja.
Po zmagi križa se ni začelo samo novo bolje življenje, kakoršno je vredno človeka, ki je vstvarjen po Božji podobi, temuč zginjala je tudi stara poganska umetnost, ki je kazala le na zunanje lepe oblike: človeškega duha pa ni poviševala in blažila. Na njeno mesto je stopila blažilna kerščanska umetnost. Pognala je iz lesa križa ta božja cvetka, kakor jo imenuje neki pisatelj. Lep predmet umetnosti je bilo znamenje odrešenja, križ. Križ, poprej znak sramote, je bil ljudem v spotiko, pravi apostol; stvari paf ki imajo na sebi znak sramote, ne morejo biti predmet umetnosti. Tako se je godilo tudi križu. Še le po tako slavni zmagi kerščanstva se je jela prosto gibati kerščanska umetnost, z ognjeno domišljijo krasiti križ ter ga lepšati s tako ljubeznijo, kakor nobene druge stvari ne. Mnogo-
krat so ga obdajali z zvezdami, odsvitom nebeške vsemogočnosti, znakom večne slave; to je bil najlepši kinC, kakoršnega so si mogli izmisliti križu. Kar je imela zemlja dragocenega, zlata in drazega kamena, kar je imelo morje bogastva, vse kar so imeli za lepo in drago, so stavili krog tega znamenja, kakor bi hoteli s tem križu zadostiti za poltisočletno zasramovanje. Seveda so kerščanski umetniki vedno opominjali, da križa ni naredila znamenitega njegova podoba sama na sebi, temuč še le kerščanska misel. Do znamenitosti ni prišel zarad tega, ker se nahaja v naravi njegova podoba (n. pr., leteči tič, plavajoč človek), temveč ker je na njem Kristus odrešil svet. Križ je bil nositelj kerščanske misli, in kot taki je velikega pomena za umetnost. Tudi pesništvo je slavilo križ, to znamenje našega odrešenja; mnogo legend in pripovedk ima zahvaliti svoj postanek križu.	(Dalje (prih.)
Šola in prostozidarstvo.
(Dalje.)
Vendar ta pervi pot prostozidarjem še ni všeč. To se jim še ne zdi dovolj odločno, in splošno zistema-tično. Zato skušajo celi šolski zakon in zakonodavce tako vravnati, da so vsi pomočki pozitivne vere ne-vspešni in da je celo šolstvo v rokah mogočne deržave. Berž ko se je to posrečilo, je loža že pervi dobitek zadela. Jeden ali dva visoka administrativna vradnika vsemogočne deržave, ktera ob enem nosita prostozidarski predpasnik, zamoreta potem pri šoli čudovite skaze delati. Ce tudi namreč, da rabim izraz italijanske lože, ni sicer morda vlada v loži, je pa loža v vladi, pot je uglajena. Malo zmerjanja od strani kerščanskih starišev in katol. duhovništva — protestantovski pridigarji se za to ne brigajo dosti — se lahko prenese in tudi za-verne z znanimi liberalnimi psovkami. Reče se, da je na katol. strani le željnost po gospostvu in neopravičeno vmeševanje, pravi se, da duhovnik preveč poveršno dela vse pri šoli, češ, ker nima dotičnih „izpitov," piše se o pretečih nevarnostih ultramontanskega rovanja, kte-remu — češ — se mora ravno mladina odtegniti. Tako se valovi razdraženosti poležejo in marsikter dobrodušen liberalec, ki ne ve, kam pes taco moli, z veseljem so-glasuje, ne sluteč, da je kerščansko reč zarad nočne zveze izdal in odobril popolno oblast brezverske deržave nad otroci kerščanskih starišev. —
Po vsem tem bomo lahko razumeli, da je po mislih prostozidarjev naj večji sovražnik šolske mladine duhovni-štvo s kerščanskim katoliškim katekizmom. V tem oziru naznanja spredaj omenjeni škof Dupanloup, kako nesramno obrekujejo katol. vero, ker pravijo, da nauk katekizma je največja zapreka, da se dušne moči otrokove ne morejo razvijati; da pomoč duhovnikova oropa otroke vsega nravnega logičnega in pametnega pouka. Zato prostozidarji pravijo, da v teh vprašanjih morajo vsi enoglasni biti in vse svoje moči napeti, da se otrok, če tudi s silo, vzgoji brez Boga in brez kake nabožnosti! Verska vzgoja je tem hudobnežem strup; oni hočejo, da starši bi se morali zavezati, da hočejo svoje otroke verski vzgoji odtegniti. Zato je pa tudi glavno sredstvo prostozidarstva, da bi se njegove ideje v šoli vkoreninile, to, da se odstranijo duhovniki in redovniki od šol, in če treba, tudi iz dežele preženo. Kaj pomaga tudi dokaz, da ga „ni pouka brez vzgoje in ne vzgoje brez vere," kakor je rekel nekedaj že Napoleonov minister Portalis; kaj pomaga, če se dokazuje, da je za vzgojiteljico v pervi versti poklicana Cerkev in njeni služabniki; kaj pomaga če zgodovina priča proti tem brez-verskim zahtevam, da je Cerkev vstanovila visoke, srednje
in začetne šole, in da se imamo Cerkvi za vso svojo „kulturo" zahvaliti? Naj se sklicuje tudi na nepreklic-ljive prednosti in odličnosti onih šol, ktere vodijo moški ali ženski redovi, naj se povdarja nizka cena in korist tacega šolstva: to izda le malo, včasih cclo nič ne; kajti tu se bije boj proti skrivni zaroti, ktera imenuje z besedo „Laienunterricht" le brezversko šolo.
Proti kerščanskemu uku je kričal nekedaj francoski ostudni rudečkar Ledru Rolin v poslanški zbornici: „Ali je mogoče večje terpljenje za individuum, kot to, da se njegova vest vklepa v suženjske vezi, da mora oče otroke v take šole dajati, ktere pozna kot kraje popačenosti?" Kaj pa morajo še le kerščanski stariši reči, če se njim s takim predpisanim pošastnim ukom otroci kvarijo in za prostozidarsko deržavo vzrejajo!
(Konec nasl.)
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Iz Ljubljane- (Nova masa.) Slovesno novo mašo je imel 22. t. m. pri sv. Petru v Ljubljani gospod Jož. Ž i š k a, po domače Tinčkov iz Hrastja. Točno ob 9 se je jela pomikati velika množica svatov, za njimi dvanajst duhovnov z novomašnikom, proti lepo okinčani veličastni cerkvi, v kteri jih slovesno pozdravi lepo petje "bogoslovcev in drugih pevcev. Po cerkveni pesmi „Veni S. Spiritus" stopi na lečo preč. g. cirkniški dekan, J. Porenta, kteremu je novomašnik in njegova poštena ^hiša še dobro znana od časa, ko je bil pri sv. Petru duhovni pomočnik, primerno vzame govornik za vvod lepo povest o egipt. Jože?u7Tfi je bil visoko povzdignjen in se z veseljem naznani očetu Jakopu: Tvoj sin živi in je kralj čez vso deželo egiptovsko. Na to se oberne na novomašnika, g. Jožefa, razloži ss. opravilo duhovnikov in dolžnosti vernih. H koncu se oberne do novomašnika, in mu prav ginljivo na serce govori, kterih naj se posebno spominja pri pervi najsv. daritvi. Po navadnem darovanji se je gladko in spodbudljivo veršilo sv. opravilo do zahvaljene pesmi, ktera se je končala ravno pred 12. uro.
Potem so se podali vsi svatje in duhovščina v Hrastje na novomašnikov dom, kteri se je že od daleč odlikoval po velikem številu mlajev in zastav. V prav primernem prostoru se je vesela različna družba poživljala, med pogovori in petjem se vedrila do petih, ob kteri uri so bile pete litanije v domači cerkvi. V naj lepšem redu se je poslednjič razšla družba. Ni treba spominjati, da so se verstile navadne napitnice ne le na novomašnika, ampak na vse svate različnih stanov; pa tudi na nepričujoče osebe različnih stanov; in tudi na neprjčuktga jpaj vjš^davaija,^y.^pčeta in presvitlega cesarja^KerJe^ biiauiai ianapitnica navdušeno sprejeta, se je spet pokazalo, da je Slovenec dober katoličan in zvest Avstrijan. Bog ohrani v tem dobrem duhu vse svate, zlasti pa g. novomašnika kteremu so vsi pričujoči iz serca želeli kdaj še zlato mašo!
Iz Vodic. V ponedeljek došla je župnijama Komendi in Vodicam velika čast, da ste se smeli pokloniti presvitlemu cesarju in prespoštljivo izreči mu svojo neomejeno ljubezen in nepremakljivo zvestobo. Naj pripravneji kraj za skupno predstavljanje zdel se je v Mostah nasproti cerkve, vasi v župniji Komenski ob okrajni cesti. Prostor, kjer je ljudstvo obeh župnij s šolsko mladino pričakovalo cesarja, bil je dostojno olepšan: stal je lep slavolok s krasnim avstrijskim orlom in dolga versta visokih mlajev z velikimi zastavami, avstrijskimi in deželnimi. Prav ob določenem času, četert na 12, pripeljal se je presvitli cesar s sijajnim spremstvom iz Kamnika med strelom in zvonenjem, od
obilno zbranega ljudstvs navdušeno pozdravljan. Ljubljeni vladar stopi iz voza in se poda k zbranim občinskim zastopnikom in navzoči duhovščini. Mlaški župan jih je pozdravil v imenu občin in župnik Komenski izrazil je presvitlemu cesarju čutila vdanosti in zvestobe v imenu obeh župnij. Presvitli cesar so se veseli zahvaljevali za prijazni sprejem in za čutila vdanosti in zvestobe, nagovorili vse župane, gospode duhovne in še nekatere s prijaznimi besedami. Zlasti so se zani-mivali za pričujoče šolske sestre iz Repenj. Ko so slišali, da imajo ondi dekliško šolo, rekli so: „To je prav hvale vredno; želeti je, da se take šole razširijo." Bili so toliko prijazni, tako ljubeznjivi, da smo bili tolike ljubezni mogočnega cesarja do podložnih močno ginjeni. Zato smo nad vse navdušeni cesarja in spremstvo pozdravljali, ko so se proti Cerkljam odpeljali._
Iz Smarjete. Osmo nedeljo po binkoštih smo blagoslovili nov križev pot. Dalje časa sem premišljeval, kje bi si naročil nov križev pot. Sem ter tje sem pregledoval nove, tudi sloveče in velike križeve pote. Na marsikterem sera zapazil, da čez kaki dve ali tri leta je iz novih slik zginila perva, precej živa barva, in podobe so postale prav revne, prešnjim skoraj nepodobne. To me je plašilo. Še manj pa mi je bilo všeč, kar se lahko zapazi pri križevih potih, kteri iz Nemškega, ali tudi od kod drugod po časopisih hvalisanih „firmah" pridejo, da ima skoraj vsaka postaja svojega malarja; in da take podobe nimajo prav nič, kar bi človeka k pobožnosti napeljevalo.
Po takem opazovanji sem naroČil slike novega križevega pota pri slikarji g. Matiju Koželju v Kamniku, ki je naredil že veliko križevih potov po Kranjskem. Če tudi me je malo dolgo zavlekel, sem pa z njegovimi slikami popolno zadovoljen. On ne dela na videz (ali kakor pravimo, sleparsko). Njegovo delo je z vso skerbjo, celo z veliko vnemo delano. Vidi se, da on živi za slikarijo. In ker je dobrega keršanskega duha, zamore svojim slikam kaj dobrega, keršanskega vcepiti. Saj beremo od starih malarjev, da so bili sveti možje, da so celo kleče malali. Kar človek ne čuti, kar nima, tega ne more dati. Kako bodo posvetnjaki, ki nimajo nobene vere, nobenega pojma o keršanskem življenji, kako bodo taki naredili slike, ktere naj bi verno ljudstvo o premišljevanji sv. križevega pota spodbujale, jim sveto sočutje vnemale? To ni mogoče. — Z lahko vestjo priporočam g. Matija Koželj-a vsem čast. cerkvenim predstojništvom.
Okvire tem slikam nam je napravil podobar v št. Rupertu, g. Karol Poglajen. Ta podobar mi je že veliko delal. In te okvire mi je prav izverstno naredil. — Na misel mi je prišlo, bi li ne bilo čedno, da bi oblike okvirov bile različne. Ker pa oko tega ni vajeno, mi je marsikdo rekel, da to ne gre. Ali vender sem se poprijel te misli. Odbral sem sedem različnih oblik iz okvirov, kakoršine sem vidil v Rimu in so narisane v prelepih bukvah „Roma." In po teh mi je napravil podobar zares lepo izrezane, izverstno pozlačene okvire tako, da imate nasprotno postavljeni sliki križevega pota enake oblike. Na vsakem okviru je spodaj podobi pri-merjen izrek iz sv. pisma. Kdorkoli jih je vidil, jih je pohvalil. — Tudi tega umetnika smem priporočiti. — Enako sta v ceni oba prav zmerna.
Osma nedelja po binkoštih je bila odločena za blagoslovljenje tega novega križevega pota. Mladenči in dekleta so imeli ta dan svoj poseben praznik, spomin sv. misijona, ter so prejeli ss. zakramente.
O poli desetih se je vzdignila velika procesija izpred duhovne hiše po precej dolgem ovinku proti farni cerkvi, ki je bila vsa okinčana. Od zunaj je bilo po-
stavljenih čez trideset mlajev, na kterih so vihrale razne zastave. Tudi zvonik je bil ovenčan in dolge zastave so visele iz visokih lin. — Za križem so šli možki; za njimi vsi šolarji s svojo zastavo, z lipovimi vejcami y rokah; potem več zastav in šolarice z venci; za temi je neslo 14 belo oblečenih, ovenčanih šolaric lepo spleten venec. In zdaj so nesli pošteni fantje sv. križev pot; vsako po dva. Za vsako postajo je neslo ovenčano dekle precej velik iz maha spleten, razno okinčan venec (te vence smo nad postaje v cerkvi obesli) na vsaki strani tega dekleta je svetilo drugo ovenčano dekle. (Tudi grajski gospodičini ste se vde-ležili te slovesne procesije, in ste nesle za pervima dvema postajama svoje vence, v lep izgled celi fari-. Za vsemi postajami so šli mašniki; med njimi trije gg. župniki bližnjih duhovnij in za njimi ženske. Vsi smo molili sv. roženkranc. Da so naši čisto vbrani zvonovi ta dan še lepše peli in možnarji močno pokali, mi ni treba praviti.
Ko smo prišli nazaj v cerkev, smo postavili vse postaje pred veliki altar, in č. g. P. Metod Poljanšek je v ginljivi pridigi razložil pomen sv. križevega pota. Po pridigi je v. č. gvardijan novomeški P. Bernard Vovk blagoslovil in razpostavil novi sv. križev pot. Po blagoslovu roženkrancev, svetinic in križcev je bila slovesna sv. maša, pri kteri so na koru ubralno peli. Ko je bila slovesnost končana, je ura kmali dve odbila. — Bog daj k temu svoj mogočni blagoslov na priprošnje preblažene Device Marije in njenega prečistega ženina sv. Jožefa! — Ne bo se kesal, kdor pride pogledat to novo delo domačih umetnikov.	j% y.
Iz Smlednika. (Pritrdilo in zahvala III.) Podpisani hvaležno poterjuje, da je od slavnega vredništva „Zg. Dan." za pogorelce in pogorelo cerkev v Terbojah resnično prejel 349 gld. 20 kr. Ravno v ta namen so mu dalje neposrednje poslali p. n. gg.: Janez Potočnik, župnik na Brezovici, 12 gld.; Franc Boncelj, farni oskerbnik v Dražgošah, 3 gld. 20 kr.; Fara v Krašnji 5 gld. 20 kr.; Tomaž Šlibar, župnik v Dupljah, 4 gld.; Franc Klemenec, župnik na Uniči, 8 gld.; Jernej Jarc' župnik v Dolskem, 4 gld.; Nikolaj Križaj, župnik v Go-doviču o gld.; Nace Tavčar, župnik pri sv. Križu poleg Kostanjevice, 15 gld.; Karol Ceme, farni oskerbnik v St- Lamperti 12 gld.; Martin Povše, župnik v Šentjurji, 10 gld. Za te blage darove se imenovanim gospodom in njih farmanom priserčno zahvalujem z resničnim vošilom, naj jim mili Bog vse to obilno poplača.
Anton Klemen, župnik.
Iz Zaspega. Kake pol ure hoda od Blejskega jezera blišči se ti, dragi čitatelj, sicer ne velika, pa prijazna, visoka, v „renesanskem" slogu zidana cerkev Tudi znotraj je kaj okusno opravljena. Po prizadevanji za olepšavo vnetega ondotnega č. g. dušnega pastirja se je že marsikaj napravilo. Tako, novi zvon, ponov-jenje altarjev, lepa železna ograja v primernem zlogu krog kerstnega kamna, jako krasna obhajilna miza iz gorenskega marmorja, in letos novo veliko bandero, katero je prav lično zdelal g. Blaž Rasp, cerkvenik stolne cerkve ljubljanske. Cena v primeri z lepir. ^e-lom ni visoka, ter da se sme vsakemu, ki bi kr eaa-cega potreboval, prav gorko priporočati.
Zahvala.
Šenčur pri Kranji. Beseda sv. Bernarda, ki pravi, da se ni še nikdar slišalo, da bi bil kdo zapušen, če se je k Mariji zatekel, se pač tudi še zdaj poterjujejo. 10 nam kaže naslednje ozdravljenje. Prav pošteno dekle Jera Kos, zdaj 34 let stara, iz Šenčurja, je že nad 7 let za Histeričnim kerčem bila tako hudo bolna,
da je morala vsa ta leta le v postelji prebiti; vstajala je le zarad naj večih potreb. Kerč je bil tako hud, da je Cerkljanski gosp. zdravnik Ed. Globočnik meni sam rekel, da kaj tacega še ni nikoli najdel in vidil. Poskušala je različna zdravila; toda vse je bilo zastonj. Svetoval sem ji kot njen spovednik, naj se oberne še k Velesovski Materi Božji, naj se tje na božjo pot obljubi, in naj še tudi devetdnevnico nji na čast opravi ter ss. zakramente prejme. Veselo zadovoljna s tim mojim svetom se prav sirerbno pripravi za ss. zakramente: 26. rožnika zvečer sem jo spovedal in 27. rožn. sva odločila zjutraj zgodaj romati v Velesovo, da bo ondi pri sv. maši, ki jo bom opravil, in tudi pri sv. obhajilu.
Težko jo pripravijo na voz in jo ležečo na vozu v Velesovo pripeljejo. Bila je tako slaba, da ni mogla sama z voza in so ji morali drugi pomagati, jo po stopnicah v cerkev podpirati, in ko jo sredi cerkve pripeljejo je morala v klop iti in se opočiti; sapa ji ni pustila naprej. Se le, ko se nekoliko oddahne, ji je mogoče z nar veči silo v pervo klop priti. Ko k altarju pristopim in začnem daritev presv. maše, mi je potem pravila, je čutila, kakor da bi se bilo nekaj po nji po-legalo in od nje ločilo, in da je zdrava. Ko po sv. maši strežaj za obhajilo pozvončka, slišim tudi sam, kako krepko in čversto k obhajilni mizi stopa, kakor bi ji prav nič ne bilo, — vsi pričujoči z menoj vred so se začudili. Bila je na to brez vsih težav še pri drugi sv. maši, ki jo je opravil domači g. župnik. Domu se je potem prav lahko sede na vozu peljala, in zdaj hodi okoli, tudi lahko dela opravlja in ne čuti nič več tistih bolečin kakor pred.
Bodi tedaj tisučkrat češena in pozdravljana Vele-sovska Mati Božja, Ti zdravje bolnikov! Bil bi to čudno ozdravljenje že precej po 27. rožniku razglasil; toda nalaš sem odlašal, da sem se prepričal, bode li dekle res ostalo zdravo, ali ne. Ker se ji bolezen toliko časa ni povernila, mislim, da je moja dolžnost to dogodbo objaviti v veči čast Marije Velesovske in v spodbudo vernemu ljudstvu, da naj se v stiskak in potrebah k Mariji zateka s terdnim zaupanjem, in gotovo bo vsak uslišan.	Martin Povše,
župnik.
V Postojni, 17. julija 1883. (Požar.) čudne so pota božje previdnosti, le redko je veselje brez žalosti, pri sladčici je tako rado kaj pelina! Zasvetil je zaže-ljeni, veseli dan cesarjevega prihoda, krasno jutro je bilo, na nebu nobeue meglice, solnce toplo, Postojna pa okrašena, kakor še nikoli ne, ljudstvo domače in z okolice vse navdušeno, ker bo v kratkem gledalo v milo obličje ljubljenega Vladarja. Pa glej! ravno je bilo duhovno opravilo in med pridigo — začelo je goreti v Velikem Otoku, prijazni vasi, blizo sloveče naše jame, katero obiskat so ravno tisti dan prišli presvitli cesar. Vas šteje 34 hiš, katere so po nesreči preblizo ena pri drugi, in akoravno ima vas svojo požarno brambo in brizgalnico, je le vendar, ker vodnjaki so plitvi druge vode pa ni blizo, 28 gospodarjev pogorelo in nastala vsled tega velika reva. Roka, katera tako rada rane celi, serce katero v resnici po očetovsko bije za svoje podložne, naš presvitli cesar so pri prihodu v Postojno precej 1500 gld. darovali pogorelcem. V resnici cesarski dar! pa škoda je velika, revšina nepopisljiva, akoravno so gospodarji večinoma za majhne zneske zavarovani; obernem se tedaj z zaupljivo prošnjo do dobrotnih sere po vredništvu „Zg. Dan.", da bi nam pomagali v tej strašni nesreči.	jm H.
Novomeška gimnazija je letos v osmerih svojih razredih imela na koncu šolskega leta 159 učencev (v začetku šolskega leta pa 179), in sicer v 8. razr. 10,
v 7. le 7, v 1. 39 itd. Med temi je bilo 11 izverstnih, 104 s pervim, 18 z drugim, 5 s tretjim redom; 18 jih ima ponavljati, 2 sta neizprašana. Po domačiji je 15 Novomeščanov, 126 sicer Kranjcev, 9 Štajarcev, 2 Istri-janca, 2 Ogra. Program ima od 3. do 48 strani obširen spis: „Erziehung und Unterricht bei den Griechen" od prof. Fr. Brežnika. Prihodnje šolsko leto se prične 16. sept. s s v. mašo k sv. Duhu. Zapisovanje v 1. gimn. razred je 14. in 15. sept. dosedanji gimnazijci in drugod prišlici se oglasijo naj pozneje 15. sept. Ponavljavne spraševanja bodo 15. sept.
Iz Maribora. (Poročilo družbe za vedno češčenje presvetega Rešnjega Telesa in za podporo ubožnih cerkev v Lavantinski škofiji za leto 1883.) Minulo je drugo leto, kar je bratovščina vednega češčenja presv. Rešnjega Telesa v lavantinski škofiji vstanovljena. V tem letu je družba zopet dobro napredovala, ter je precejšnje število novih udov pridobila, kateri po določenih urah Jezusa Kristusa molijo v najsvetejšem zakramentu božje Jjubezni in kakor marljive bučelice donašajo mile darove za olepšanje hiše Gospodove, za pripravljanje snažnega perila in dostojne cerkvene obleke, da se zamore služba božja spodobno obhajati. Koncem družbinega leta je v matično knjigo vpisanih 6296 družbenikov, kateri so v družbine namene na altar božje ljubezni položili zdatni znesek 1531 gld. In ker so iz nekaterih dekanij bili doposlani mili darovi, imena družbenikov pa se še niso objavila, se mora tedaj reči, da je število vseh udov gotovo še veče.
Ta misel nas mora z veseljem napolnjevati, pa tudi ob enem spodbujati, da ob določeni uri Jezusa Kristusa pobožno molimo v najsvetejšem zakramentu in da po mogočnosti donašajmo mile darove v družbine lepe namene.
Družbeniki sicer že takrat postanejo deležni svetih odpustkov in drugih obilnih dobrot bratovščine, kedar ao v družbo sprejeti, pa vendar je treba imena novih udov saj enkrat v letu vodstvu bratovšine v Mariboru naznaniti, da se vpišejo v družbino matico, ker to tirjajo družbinska pravila. Kedar pa so vpisani, jih ni treba zopet objavljati.
V	Mariboru živeče gospe in gospodičine, kot delavni udi bratovščine, so tudi v tem letu skerbno pripravljale cerkveno perilo in obleko, katera je bila potlej v razstavi na ogled postavljena. In da zamorejo tudi za prihodnje leto primerne reči pripravljati, so častita cerkvena predstojništva, ki zavoljo uboštva vsega potrebnega za svoje cerkve oskerbeti ne morejo, vljudno prošena, da saj do novega leta vodstvu bratovšine svoje želje naznanijo, da se zamore na to ozir vzeti in zaželeno prirediti.
V	tekočem letu je družba dobila v dar tri lepe oljnate podobe in marsikaj druge robe; posebno se mora omeniti, da so skoro vse čipke ali špice na korokih in albah ročno delo mariborskih gospa in gospodičen. Za vse to se spodobna zahvala izreka.
Iz graščinske kapele v Mariboru je družba kupila 5 kazul, 3 Marijine plaščike, 2 mašne bukve, kelih, velum in nekaj cerkvenega perila; kar se je vse porabilo za družbine namene.
Za ubožue cerkve v Bosni in Hercegovini je družba prejela precejšnje število ponošene cerkvene obleke in drugega cerkvenega blaga, za kar se očitno zahvaluje vsem milim darovavcem in dobrotnikom. Te obleke še ni bilo mogoče do zdaj vse popraviti.
Iz tega poročila se lahko razvidi, da je družba vednega češčenja v mariborski škofiji res blagotvorna naprava, podobna rodovitnemu drevescu, ki se vedno lepše razvija in razcveta, ter donaša že sedaj obilno sadu. Zato pa se ta prelepa bratovščina še zanaprej
vsem živo priporoča, naj se vedno bolje širi in vterjaje f da se bo po njej vzbujalo dolžno češčenje in moljeqje Jezusa Kristusa v najsvetejšem zakramentu, in da se bo očitna služba božja opravljala v dostojni obleki in na lepo okinčanih altarjih, ter bomo v resnici zamogli govoriti 8 kraljevim pesnikom: „Gospod! ljubim lepoto tvoje hiše in kraj, kjer prebiva tvoje veličastvo", potem: „Kako ljuba so mi tvoja prebivališča, Gospod vojskinih trum. Moja duša hrepeni in koperni po hiši Gospodovi, moje 8erce in moje meso se veseli v živem Bogu!" Ps. 83.	6
Razstavljena je bila proti koncu mesca rožnika cerkvena roba, kakor naslednje: 21 mašnih plaščev ali kazul raznih barv, 18 dopetuic ali alb, 24 korokov, 72 nadramnic ali humeralij, 100 telesnikov ali korporalij, 100 malih korporalov za pale, 144 kelihovih in 144 lavabo-pertičev, 13 altarnih blazink, 3 zvončnih trakov, 23 štol raznih barv, 16 korokov za strežnike, 6 korokov za mežnarje, 2 talarja za mežnarje, 6 pa za strežnike, 12 rudečih, 5 pa černih haljic za strežnike, 7 altarnih predgrinjal, 7 pogrinjal in 10 pregrinjal, 7 plaščekov za spoved in 2 za ciborij. 18 pašnikov, 2 keliha, 3 oljnate podobe, 4 pajčolane za monštranco, venec in nekaj cvetic na sveče.
Za mašnike ima „Zagreb, katol. List" naslednje: P. n. gg. duhovni, kterim se morebiti ni poneslo zvediti za določilo „sv. kongregacije za odpustke" od 17. sveč. 1883, podajemo tukaj omenjeno določilo v celoti: s. Congregatione Indulgentiarum Decretum, quo conceditur Indulgentia 100 dierum sacerdotibus, qui adnexam recitant orationem. — Beatissime Pater! Fr. Maria Bernardus Abbas Lirinensis et Vicarius Congre-tioni8 de Senanque, ad pedes S. V. provolutus, postulat, ut presbyteri turn saeculares tu m regulares adscript! piae sodalitati Nostrae Dominae de presbyteris, recitantes ante missam orationem sequentem: „O mater pietatis et misericordiae, Beatissima Virgo Maria, ego miser et inaignus peccator ad te confugio toto corde et affectu et precor pietatem tuam, ut sicut dulcissimo Filio tuo, in cruce pendenti adstitisti, ita et mihi misero peccatori et sacerdotibus omnibus hie et in tota sancta Ecclesia hodie offerentibus, clementer adsistere digneris, ut tna gratia adjuti dignam et acceptabilem hostiam in con-spectu summae et individuae Trinitatis offere valeamus. Amen.* — lucrari valeant Indulgentiam centum dierum. — Sancti88imus D. N. Leo Papa XIII. in Audientia ha-bita die 17. Febr. 1883. ab infrascripto secretario s. Congregationis indulgentiis sacrisque reliquiis prae-posito benigne indulsit ut nedum sacerdotes, de quibus in precibus, sed omnes turn saeculares turn regulares, propositam orationem, corde saltern contrito, ante celebrationem Missae devote recitantes, lucrari valeant indulgentiam centum dierum. Praesenti in perpetuum valituro, absque ulla Brevis expeditions Contrariis quibuscunque non obstantibus. Datum Romae ex Secretaria ejusdem sacrae Congregationis die 17. Febr. 1883. Al. Card. Oreglia a S. Steph. Praef. F. Delia Volpe, Secret.
Iz Amerike. (G. Ign. Tomazin z indijanskima poglavarjema na kongresu.) Rudeče Jezero v severni Minesoti v Ameriki, 28. junija 1883. Zdaj še le Vam odpišem na Vaše zadnje pismo. Bil sem na popotvaqji to zimo z dvema tukajšuima katoliškima poglavarjema, kterih imena so: „Nejetavab," ali „Little Thunerd," to je, „Mali Grom,44 in Gebegabau," ali „Leading Feather," to je „Orlovo pero," ki ga ima pervi poglavar na glavi.
Bili smo v Vašingtonu pri prezidentu, in na Kongresu. Prezident Arthur nas je zelo prgazno sprejel, in njemu sta katoliška poglavarja zlo dopadla, in tako tudi njuno obnašanje in govorjenje. Indijanske govore
tem moral jest v angleško prestavljati. Pokazal sem prezidentu tudi indijanske molitvine bukve, ki so jih ranjki škof Baraga tako lepo in umevno sostavili in ki so našim Indijanom tako zelo priljubljene. Pazljivo je prezident bukve ogledoval, in se čudil, da katoliški misijonarji zamorejo tako lepe bukve v takem divjem jeziku sostaviti. Hvalil je delo in marljivost našo, da se trndimo, in tako veliko dobroto skazujemo indijanom v teh deržavah, da iz divjakov s časom tudi Indijani zamorejo postati dobri in zvesti deržavljani po nauku katoliških misijonarjev. Obljubil nam je, da nam bo pomagal, kolikor mu bo mogoče. Naši Indijani namreč imajo veliko zemlje, ki je veliko vredna zarad smrečjih gozdov. Nekteri belci hočejo te smreke posekati, in prodati, in hočejo, da bi se tukajšni Indijani na Belo zemljo preselili. Ali tukajšni Indijani tega nočejo. Indijani hočejo svoje posestvo ohraniti, in sami rabiti, če bi kongres Indijanom privolil, da bi sami smeli smreke sekati in Belim prodajati, bi tukajšni Indijani ne bili dolgo tako zelo revni, kakor so zdaj, zakaj ▼oljni so delati in si z delom svoj živež zaslužiti, ker na lov se ne morejo več zanašati, kakor v prejšnih ¿asih. Lovščine je zmeraj manj.
Zavolj teh opravil smo šli v Vašington. Po železnicah so nam železniške kompanije povsod pustile se zastonj voziti, ker so si v čast štele, da se Indijanski poglavarji ali kralji hočejo po njih železnicah voziti. Governer ali deržavni poglavar deržave Minesote v Št. Pavlu nam je pa tudi pisanje dal, da sta moja dva spremljevavca zares Indijanska poglavarja.
Vernivši se domu iz Vašingtona smo šli v Novi-Jork. Tukaj smo obiskali kardinala Mak-Kloskija, in smo bili tudi zelo prijazno od njega sprejeti. Vidili smo tudi njegovo velikansko katedralo (stolno cerkev), ki je vsa iz belega marmorja narejena, in ki ima velike umetno zmalane okna. Sploh na tem popotvanju sta moja dva poglavarja, ki poprej nikoli še do Št. Pavla nista popotvala, se zlo čudila, ko sta povsod vidila toliko lepih in velikih katoliških cerkva v vsakem mestu, kamor smo prišli. Še celo v Vašingtonu smo vidili veliko lepih cerkev, ki jih katoličani imajo. Posebno oo. dominikani imajo zelo lepo veliko cerkev. Kakor so nam dominikani pravili, je več kot dve tretjini ljudi, kolikor jih v njihovo cerkev hodi, konvertitov, to je, takih, ki so še le pred kratkim katoličani postali, in njih število se zmeraj bolj množi. Tudi oo. jezuiti imajo dve cerkvi v Vašingtonu, eno za angleški govoreče, eno pa za nemški govoreče katoličane. V angleški cerkvi jezuitov smo vidili veliko katoliških zamurcev, ki so se pri službi Božji prav zelo pobožno obnašali. Sicer imajo v Vašingtonu katoliški zamurci lastno velikansko, prav lepo, skoraj naj lepši katoliško cerkev, ki je sv. Avguštinu posvečena. Zraven sv. Avguština podobe v velikem altarji je tudi podoba enega zamurskega svetnika.
Jezuiti v Vašingtonu imajo tudi velikansko poslopje na enem hribčiku, kjer je naj bolj imenitna katoliška univerza (vseučilišče) v Ameriki. Bogati Ameri-kanci, ne le katoliški, ampak tudi protestantovski, dajo svoje sinove tukaj podučevati. Tako bi Vam lahko še veliko pisal in povedal, kar smo vidili na tem svojem popotvanju, kako se lepo povsod razširja tukaj v Ameriki katoliška cerkev, kjer je prosta, in kjer ni treba duhovnu, kadar v kako tuje mesto pride, še le kakega kislega birokrata prašati, če sme daritev sv. maše opraviti, ali ne. Zelo me je razveselilo, ko sem dobil ru-dečo „Zg. Dan." in zvedil, da ste Vi£jubljanski kanonik postali. Gratuliram Vam iz celega serca in bom a svo-
iimi Indijani molil in Boga prosil, da bi Vas še veliko et pri zdravji in moči ohranil, in Vam srečo dal, še veliko za pravo sv. vero, in za slovensko domovino
■V £ ,j
dobrega storiti, in si tako veči plačilo za nebesa pripraviti.
Zdaj se pa vsim dobrotnikom mojega indijanskega misijona prav lepo zahvalim za vse darove, s kterimi so mi pomagali, da zamorem te divjake voditi na pravo pot proti nebesom. Bog povemi vsim več kot tisučero t Vsako soboto darujem daritev sv. maše za vse moje dobrotnike. Posebno se zahvalim preč. g. proštu Jož, Zupanu in g. dekanu Jur. Volcu za vse dobrote. Vam pa tudi še posebej za vse, kar ste meni in moji ubožni
materi skazali,
Ignacij Tomazin, misijonar.
Vernica.
Piše Svetilko. (Dalje.)
Gnjil sad.
Calumniare auuacter, semper aliquid haeret, pravi znani latinski pregovor, katerega smemo po domače tako le prestaviti; „Blato se rado prime." Kako da ometavajo ljudje duhovski stan, to sem skušal razka-zati v dosedanjih pogovorih. Seveda, rekel bodeš: znana stvar. A toliko žalostneje — ti odvračam jaz, — ker ni priznana. Kako da se gerdi krivica, to veš. Pa kaj pomaga, ako nečeš spoznati, da je krivica! Krivico delajo ljudje duhovskemu stanu, škodo človeški družbi, škodo tudi sebi — to bi moral sedaj dokazovati, da bi tako pahnil z vso močjo vsaj za nekaj časa, vsaj glede nekaterih krogov naše družbe od duhovstva sovražne navale, odbil sovražne napade. Toda zdi se mi, da bi bila podoba, dosedaj slikana, nepopolna, ako ne pokažem žalostnih nasledkov sovražnega ravnanja z duhovskim stanom. Ni dovolj, da sem naslikal, kako dirjajo sovražniki po lepih naših deželah, kako se vali prah, kako se bliska iz topov: marveč pokazati moram še potlačene setve, pomandrana polja, goreča poslopja in uboge prebivalce na svojega upanja razvalinah. A ravno ta del slike je najtežavneji, zato prosim že naprej bralca, naj pomanjkljivostim prizanaša.
Marsikaj sem že rekel dosedaj, po čemur bi me zamogel eden ali drugi soditi, da sem černogledec. Prijatelj, ako tako misliš, motiš se. Nič mi ni bolj zo-perno, kakor navada nekaterih, da vse zametujejo, vse za slabo imajo in nikjer drugega ne vidijo, kakor strašno hudo, žalostno, objokovanja vredno. Meni se taki človek zdi vreden palice, ker stori mnogo hudega, kot sodnik bi ga obsodil vsaj na dva mesca zapora in mu naložil, da mora o tem času enkrat do dobrega prečitati zgodovino. Ako ima sploh še kaj pameti, bi videl, da je bilo nekdaj v marsikaterem oziru še veliko huje, nego je dandanes. Kedor govori o propadlosti vere, naj pogleda v preteklost, in videl bode še kaj žalostnejega, n. pr. o Lutrovih Časih. Komur se zdi, da je duhovski stan dandanes naj bolj zaničevan, naj se ozre nazaj, da vidi, kako napačna ie njegova sodba. Ne bode tedaj neprimerno, ako podam pri tej priliki onim bralcem, ki ne poznajo dobro zgodovine, kratek pregled, kako se je godilo duhovskemu stanu nekdaj.
O pervih časih, ko so kristjane preganjali, mi ni treba govoriti mnogo. Kedo ne ve, da je takrat du-hovstvo naj bolj kervavelo za sv. vero, da se je takrat naj bolj pokazalo, da so duhovniki pravi učenci in nasledniki Kristusovi. A ko je cesar Konštantin postal kristijan, se je kar na mah vse zasukalo. Duhovniki so bili spoštovani, škofje so se po svoji veljavnosti merili s cesarjem in mogočni Konštantin sam je rekel, da on je le škof v zunanjih stvareh. Akoravno je tolika veljavnost marsikomu bila v dušno pogubo, smemo
cCM. ri, »VW*	pV-CT

K* k

z /
vendar reči, da so one časti in spoštovanja duhovniki tudi vredni bili. Od te dobe pregledamo lahko skoro več kot pol tisočletja in ne zapazimo posebne spremembe. Vnetost za razširjanje sv. vere, ostra vredba, hude kazni, — vse to je ohranilo duhovstvu čisti značaj, s tem pa tudi močen vpliv do ljudstva in do vladarjev. Posamezni slabi zgledi niso nikaka priča, da so bili vsi taki. Se med aposteljui je bil Judež. Lepa vez edinosti, medsebojnega zaupanja, medsebojne ljubezni je vezala pastirje in čedo. Treba je le čitati knjige iz onih časov in hitro se vidi, kaj je bilo ljudstvu duhov-etvo in kako je bilo proti duhovstvu ljudstvo. Res, tako dandanes ni — žali človeštvu samemu, da ne. Zato se nam zde glasovi iz devete dežele besede onih pisateljev, ki so pisali o duhovskein stauu. V onih časih, to je do devetega stoletja, gledam duhovski stan na vzorni visočini. In drugač si tudi dandanes onega vzora ne morem slikati. Duhovnik iz ljudstva, med ljudstvom in z dušo, telesom za ljudstvo. Med njima ni razpora, ni razdora. Ljudstvo daje telesno hrano in duhovnik daje dušne hrane. Med ljudstvom je, a je vendar nad ljudstvom; kakor angelj v višini plavajoč podaja roko svojim varovancem, svojim duhovnim otrokom. — V enajstem in dvanajstem stoletji je duhovstvo dobilo tudi posvetnega posestva obilo. Ne smemo si misliti, da je bilo kedaj brez premoženja, ali bile so poprej razmere drugačne. Poprej so imele posamezne cerkve, škofije itd. premoženje, a ne tako posamezni duhovniki. V tem času pa so dobili posamezni marsikaj v dar od ljudi, bodisi posestva, pravice itd., deloma se je pa skupno premoženje med posamnike razkosalo. A to ni bilo dobro za cerkev Gospodovo Ne samo, da je bogastvo nevarnost, temuč bogastvo dela naj veče zapreke edinosti, ki mora biti med duhovstvom in ljudstvom. Bogatin se ne zmeni za reveža, in revež zavida bogatinu. Zraven velikega bogastva je vedno tudi velika revščina. Vse to se kaže v 12. in 13. veku. Ni se čuditi, da beremo o ubožčkih duhovnikih, katere so imeli graščaki kakor za svoje hlapce; ni se čuditi, da so bili duhovniki, ki so hodili od kraja do kraja iskajoč si potrebnega zaslužka. Zaničevan je bil duhovski stan, zaničevan, akoravno je bila veči del še močna vera in je kerščanski duh vel po vsi omikani Evropi razun Španj-ske. Takrat se je začel boj med duhovsko in posvetno oblastjo tudi najvišjo, kar se je kazalo med višjimi in v veliki meri, to se je veršilo v malem med nižjimi. Poprej je bila med njimi lepa edinost. Nobeden ni povdarjal svojih pravic, ampak samo prizadeval se je pomagati drugemu, papež cesarju in cesar papežu. Sedaj se je vkovalo vse v natanko določene pravice. Kjer so pa pravice, tam je tudi boj za pravice. Za cerkvena opravila so bile natanko določene službe in glede dohodkov vedno bolj zapletene pravice. — Cerkev Gospodova je rodovitna nevesta Kristusova in rodila je v hudih časih sinove, ki so jo reševali. Nastali so ubogi redovi, velikanski po čednosti in učenosti, stopili so med ljudstvo in ljudstvo se jih je oklepalo, kakor nekdaj pervih ozna-novalcev. Duhovstvo se je prenovilo in verno življenje je v poznejih vekih krepko cvetelo.
Prišel je petnajsti vek. Neuavadno posvetni, ako smem reči, meseni duh se je polastil narodov, segel večkrat tudi med duhovne. Huda šiba božja za ljudstvo duhovniki, ki imajo posvetnega duha. Vender so bili o vsih časih še možje, ki so klicali ljudem: kvišku kvišku! klicaJi so, a ni ga bilo, ki bi jih bil poslušal. Razmere deželske so napravile pogostokrat, da je bil duhovni pastir ob enem gospodar svojim vernikom, in to so porabili Cerkvi v kvar. Nezadovoljneži so začeli ljudstvo podpihovati in rastla je nejevolja ne samo proti vladarjem, ampak tudi proti duhovstvu. Vsled tacih
razmer je bil zaničevan duhovski stan. Ako izgovarjam pa tako: „mea culpa," govorim o pregreških oseb, posameznikov, ne sploh. Pomisli, da so duhovniki ljudje in ljudje imajo svojo zgodovino. Drugač je, ako govorim o stanu. Stan je od Boga vstanovljen, vedno božji, vedno tisti. Lahko se zg^di, da je kaka duhovska oseba vredna graje, a ne zaradi tega tudi stan, ne nauk, katerega uči, ne vera, katero oznanuje, ne zakramenti, katere deli, ne Cerkev, kateri služi. Tudi v nevrednem moraš spoštovati namestnika Kristusovega.
10. Sv. Tarcizy.
(Za pervo 3v. cthajilo.)
Še tebi, o preblaga čeda Nedolžnih jagnjet snežnobelih, Zdaj zadnja naj velja beseda ; Saj dni tak srečnih, — tak vese lih Ne bo več, kakor je presrečni dan. Ko pervikrat je k vara prišel Gospod! O rajski dan, veselo prazno van, Milejši naj vam bo, kot rojstni god ; Naj nikdar vam ne gre iz spomina; Naj več ne zajde Solnce sreče té! Varujte zvesto Boga Sina, Ki pervič ste prejeli ga v aereé ! Le hrabro vedno se vojskujte, Da greh in strasti Ga ne prepo dé ! Zato prelep izgled še čujte:
L
Kervi kerščanske že obilo Frelili trinogi so kruti, A spet preganjanje nemilo Pričeli so glavarji ljuti:
V	desetič se morija ponovi, Morija strašna, strašno klanje;
V	potocih teče spet nedolžna kri Kristjanov, — oh, hudo je zánje!
Tje v Rim zdaj misli obernimo, Tam dvojno družbo obiščimo. Poglejmo najpred one v ječi, Ki jutri že zverine, meči Življenje v hudih mukah jim vzemó. O glejte, kak veselo, kak lepó Za sveto smert je pripravljanje! Že davno »vetu dali so slovo, Zdaj krone je pričakovanje, — Oj, kmali bode jim plačilo! Na zemlji le še to samó íelé: Da zadnje sveto obhajilo Bi dalo jim pomoč, pogum v sercé. Pa kdo Popotnico prinesti Prederznil pač se bode v ječo k njim ? — Sovražniki bi kar na cesti Pobili ga. —
Pa drugo družbo, Ki skrita v Katakombah pod zemljó Obhaja sveto božjo službo, Ogledati si zdaj še moramo. Že sveta maša je končuna, Pripravljeno presveto je Teló. Stermé ga moli družba zbrana Ter čaka, kaj duhoveu poreko. Pastir častit se okrog ozrejo In iščejo m očmi junaka, Kateremu zročiti smejo Jed Božjo čedici, ki čaka
Zaperta — smerti mučeniske.
In preden dražbe te svetniike
Utegnil kdo se je oglasiti,
Poklekne še, začne prožiti
Tarcizij, deček trinajstleten,
Nedolžna dnia, strežnik spreten;
Roké steguje in obeta,
Kak varna bo Skrivnost presveta,
Če njemn bode izročena.
„„S tem ramo bo zagotovljena
Še naj bolj varnost moja. — O dajte no!"u
Spet prosi tsk genljivo, tak gorkó,
Da lica zarudč, solzi okó.
Namestnik Boiji zdaj odjenja, Ne more nič več se ustavljati: Zastavo večnega življenja V posodi jame zavijati, Na persi skriva med obleko mu, In za zlovó ga podučnje: „Pomisli, kak zaklad zprejel zi tu t Kristjan nevarno zdaj potuje; Ogibaj šumnih tergov se in cest In vedi, da se psom metati Ne smé nikoli svéto! — Boš li zvest?" „„O, raji čem življenje dati, Kot Jezuza Boga zgubiti !utt
To komaj utegne odgovoriti.
• •
0 ljuba mladina, ti tudi je dana Pri mizi Gospodovi angeljska hrana. Pa ne med obleko skrivnostno zavito, Tem&č na preztolu nedolžnega serca zvesto Po tesnih in stermih stezah zmagovito Med svetnim ti Sumom hraniti bo Božje Teló. Vas vprašam: Li hočete zvesti ostati ? Mi hočete, kakor Tarciz obljubiti: nO rajie življenje mi hočemo dati, Kot zvojega Jezusa kdaj kolj zgubiti?!"
(Konec nasl.)
Razgled po svetu.
Prusko. Nemški cesar je poterdil novo cerkveno-politiško postavo, ktera je obetala nekaj omečei^ja v preganjanji katoliške Cerkve. Zdaj pa je prusaška „Allgemeinerica" jela na novo hujskati zoper Rim in vidi se, da prusaštvu je toliko priserčnosti za mir do katoliške Cerkve, kolikor volku do jagnjeta. Priti mora in prišlo bode še vse drugo ponižanje za toliko zagrizeno sovražljivoBt, predno odjenja nevesto Gospodovo zatirati.
Skocija. V Edinburgu je nagloma umeri ondotni nadškof dr. Strain. Umerli prelat je svoje dni študiral v Rimu in imel je sošolca Leona XIII. Bil je 1. 1864 t Rimu za škofa posvečen, 1. 1878 pa je postal pervi nadškof v Edinburgu-Št. Andreju.
0 gr. Chambordu so se slišale vgodniši naznanila oziroma na njegovo bolezen; zdaj pa, kakor pišejo, bi bila smert neizogibljiva. Postavil si je naslednika za francosko krono grofa Pariškega.
Kolera v Egiptu sega od mesta do mesta dalje; zdaj posebno v velikem mestu Kairi hudo rogovili.
Bratovske zadeve. V molitev priporočeni:
Tužna mati priporočuje že dve leti bolno dete, katero terpi na nevzdravljivi bolezni in kateremu se je
tako shujšalo, da še govoriti ne more, da bi mu Bog po mogočni priprošnji nebeške Kraljice, sv. Jožefa in sv. Antona dodelil zopet ljubo zdravje, ako je njemu ▼ čast in duši v zveličaoje. — (Op. Zdi se nam, da je bilo to pregledano? Vr.) Mati priporoča svojega sina častilcem N. lj. G. presv. Serca v molitev: v daljnem ptujem kraji je, in ne ve, ali je še živ, ali že mertev? Tako dolgo da izv£; ko izvč, bo po „Zg. Dan." zahvalo naznanila,
—	Dijak se priporoča v bratovsko molitev, da bi na priprošnje N. lj. G. presv. Serca in sv. Blaža bil obvarovan vratne bolezni.
Koledar za prihodnji teden:
. 30. mal. serpana. S. Konrad. — 31. S. Ignacu*'
—	1. vel. serpana. Verige sv. Petra. — 2. Porcijun-kula (popolni odpustki). — 3. S. Avgust. — 4. S. Dominik. — 5. — Dvanajsta nedelja po Bink. Marija Snežni ca.
Opomba. Mesec vel. serp. je posvečen češenju presv. Marijinega Serca.
Listek za raznoterosti.
Zlato sv. mašo bodo 5. avgusta imeli čast. gosp, Blaž^Ulčar, župnik v Velesovem.
Citateljem. Kdor želi spoznati, koliko silovito važnost in moč ima katoličanstvo za omiko narodov, naj ne prezre gosp. Tomazinovega pisma v današnjem listu. Iz Nazareta pri Banjaluki v Bosni, 7. julija 1883. (Poterdilo.) Danes so mi prišle v roke dobrotne zbirke „Zg. Dan.w za našo napravo poslane po čast. oo. prednikov redovnikov Trapistov, to je 22 gld. a. v., kteri mili dar dobrotljivi Bog tisučero časno in večno po-plačuj! Naj poslednjiši čas smo zopet dva otročiča rešile iz turških rok; mnogi še čakajo, da jih sprejmemo.
Ana Kaspareth, prednica redovnic presv. Serca.
Dobrotni darovi.
Za študentovsko kuhinjo: Po čast. g. M. Kolarju 2 gld. — Čast. g. sakrist. Jož. Erker 1 gld. — Čast. župn. Fr. Dolinar 2 gld — Čast. g. Ant. Kukelj 1 gld.
—	Čast. g. M. Barlič 1 gld. — Po čast. g. P. Jožefu 5 gld.
—	Čast. g. J. A. 2 gld.
Za cerkev presv. Serca: Preč. g. J. G. kan. v Pl. 2 gld. — M. Ložar 5 gld. — J. F. 3 gld. — Po čast. g. M. Kolarju 3 gld. — J. Č. 1. gld. — Po čast. g. P. Jožefu 8 gld.
Za sv. Očeta: Iz Loškega potoka po čast. g. Jož. Zelniku admin. 16 gld. 55 kr. — Zbirka v Ternovem na Notranjskem 2 gld. — Po čast. g. M. Kolarju 2 gld.
—	Kranjskogorski farani 13 gld. po čast. g. župn. BI. Arteljnu. — Iz Mekin po Čast. g. župn. zbirka 4 gld.
—	Po čast. g. P. Jožefu 3 gld.
Za pogorelce v Terbojah: Kranjskogorski farani po čast. g. župniku 13 gld. — Iz Mekin po čast. g. župn. zbirka 4 gld. — Fara Reteče pri Loki 6 gld. — Po čast. g. župn. iz Horjula 3 gld. 30 kr. — Peče po čast. g. župn. 3 gld. — Čast. g. župn. Ign. Podobnik iz Pre-sarji 5 gld. — Nova Oselica po čast. g. župn. M. Lav-riču 4 gld.
(Drogi dar. prih.)
Pogovori z gg. dopisovalci.
6. A. v Hot.: Naročn. oddali založn. Pozdrav! — G. H.: Hvala za dobro blago! Precej prih. — G. K. v V.: Hvala; prav vstregli. — G. L. v K.: Dobro! — G. Verb.; Naročnina oddana založništvu. Salve!
Odgovorni vrednik: Luka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožef Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.