PoStaHM platana v gBiotfhvi.
KRALJEVINA
MJW
Univerza	T
"jubljajc
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
24.
kos.
V LJUBLJANI, dne 24. marca 1934.
Letnik
V.
VSEBINA:
15)4. Pravilnik k izpremembam zakona o neposrednih davkih, zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih, zakona o skupnem davku na poslovni promet in zakona o davku na neoženjene osebe in o davčni oprostitvi oseb z devetimi in več otroki.
195. Odločba o ustanovitvi katastrske uprave v Dol, Logatcu.
196. Razpisa: — ocarinjanje lesenih brzojavnih in telefonskih drogov; — izpr. in dop. razpisa glede uvozne tarife' za uvoz strojev.
Uredbe osrednje vlade.
194.
Pravilnik
k izpremembam zakona o neposrednih davkih, zakona o izpremembah in dopolnitvah zakonu o neposrednih davkih, zakona o skupnem davku na poslovni promet in zakona o davku na neoženjene osebe in o davčni oprostitvi oseb z devetimi in več otroki.*
Clen 1.
Točka 1.** pravilnika k členu 3. zakona se izpremi-nja in se glasi:
»Davek vsakega začasno oproščenega predmeta se mora idealno odmeriti in vpisati v celokupni davčni predpis zavezanca; toda obenem se mora izknjižiti s pripombo, da je zavezanec začasno oprpŠčen plačevanja dotičnega davka. Enako je treba ravnati tudi s tistimi davčnimi predmeti, ki uživajo začasno davčno olajšavo (zemljišča členov 11., 13., 17. zakona o neposrednih davkih, § 20., odstavek (2), zakona o naseljevanju južnih krajin (»Služb, novine« št. 276 z dne 9. decembra 1922.), § 24. zakona o gozdih (»Službene novinec št. 307 z dne 31. decembra 1929.), nove zgradbe (člen 37.), hotelska industrija (»Službene novine« št. 263 z dne 15. novembra 1930.), izvestna metalurgična podjetja (»Službene novine« št. 58 z dne 14. marca 1931.) in brodarska podjetja (»Službene novine« št. 142 z dne 20. julija 1929.), Putnik d. d. (»Službene novinec št. 263 z dne 15. novembra 1930.). Davčno oblastvo mora tudi v teh primerih najprej davek odmeriti in ga davčnemu zavezancu pred-
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 26. februarja 1934., štev. 46/XI/98. — Prvotni pravilnik gl. »Uradni lisk št. 402/121 iz 1. 1928.
** prav pag. Točka 4. — Op. ur.
197. Popravka: — v razpisu glede pristojbine za pisma in dopisnice; — v izpremembah in dopolnitvah pravilnika o bolničnih taksah.
198. Pojasnilo glede prisilnih združb trgovcev, obrtnikov in industrijcev: taksna vprašanja.
15)9. Popravek k uredbi o občinskih uslužbencih.
200. Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v 1. 1934.
201. Razne objave iz »Službenih novin«.
pisati v popolnem znesku, kakor da olajšave ni, nato pa izknjižiti tisti del davka, ki ga je zavezanec oproščen.
Zaradi pravilne uporabe te določbe je vnesti v davčni razpored samo popolne predpise, kakor da začasnih olajšav in oprostitev ni; da pa se more izknjižba idealno odmerjenega davka pravilno izvesti in ob vsakem času z listinami izpričati, je treba vpisati v enega stolpcev za samoupravne doklade davčnega razporeda za dotični objekt vsoto, ki jo "je zaradi začasne oprostitve ali olajšave izknjižiti. Glede državnih zemljišč, ki so s finančnimi zakoni oproščena davka, zavezana pa samoupravnim dokladam, je postopati po gorenjem predpisu glede davkov; glede samoupravnih doklad pa se opravi predpis po idealno odmerjenem davku. Tako postopanje je potrebno zaradi tega, da je pri roki celotni zavezančev davčni predpis, če se na osnovi njegove višine (davčni cenzus) pridobe ali izgube kakšne pravice.
Pri objektih, ki uživajo trajno oprostitev, ni treba idealnega predpisa.«
Clen 2.
Točka 15. pravilnika k členu 32.* zakona se izpre-minja in se glasi;
(:) Zgradbe, ki rabijo izključno kmetovalcem in njih kmetijskim delavčem za prebivanje, če stoje v vaseh do 5000 prebivalcev. Če ima v takih vaseh svoj sedež srez, nimajo te zgradbe pravice do davčne oprostitve. Davka so oproščene tudi tiste kmetovalske zgradbe, ki rabijo v isti namen, ki pa stoje zunaj okoliša mest, trgov in krajev, proglašenih za javna zdravilišča, dalje zunaj okoliša tistih vasi, ki štejejo več ko 5000 prebivalcev, odnosno tistih vasi, kjer imajo srezi svoj sedež.
Ali je treba smatrati kraj za mesto, trg, odnosno vas, se mora presojati po predpisih, ki so veljali pred uveljavitvijo zakona o občinah z dne 15. aprila 1933. Zaradi zanesljivega poslovanja morajo uprave sestaviti spisek krajev, ldasificiran po teh predpisih, in ga priložiti katastru zgradb.
(2)	Kmetovalske zgradbe, ki stoje v krajih, kjer uživajo take zgradbe trajno davčno oprostitev, pa se izvestni
* Gl. tudi »Uradni list« iz 1. 1929., str. 430 (k čl. 2.).
videli zgradbe odajajo samo sezonsko v najem, ostali del zgradbe pa rabi kmetovalcu za prebivanje, so stalno oproščene davka samo glede tistega dela, ki ga kmetovalec zase uporablja, t. j. taka poslopja se obremene z zgradariuo samo od dohodka, dejanski dobljenega, z oddajo v najem. Ce uporablja kmetovalec svojo zgradbo v kraju, kjer uživa taka zgradba trajno oprostitev, deloma sam, deloma jo pa oddaja v najem vse leto, ne samo sezonsko, je ta zgradba celoma zavezana davku. Če kmetovalec svoje zgradbe ne uporablja sam, marveč jo daje v najem, najsi tudi samo sezonsko, je zavezan davku po členu 37., I.
(3) Za kmetovalca je treba smatrati v tem primeru tistega, ki sam ali s svojimi rodbinskimi člani obdeluje svojo ali v zakup vzeto zemljo, odnosno ki je kot kmetijski delavec v službenem razmerju, če se ne bavi trajno z nobenim drugim poklic.-m. Za kmetovalca se smatra tudi, kdor obdeluje svojo posestvo tudi s tujo delovno močjo; vendar pa mora tu !i sam ali morajo njegovi rodbinski člani sodelovati pri tem delu.
Zgradba, ki jo ima kmetovalec v skupni posesti s kom, ki ni kmetovalec, je zavezana plačevanju davka, ne-glede na kraj, kjer stoji.
Zgradbe hišnih zadrug se smatrajo za kmetovalske, če žive vsi člani zadruge, ki prebivajo v zadružni hiši, izključno ob kmetovalstvu.
(4) Za kmetovalca se ne smatra tisti, ki se bavi trajno s trgovino, industrijo obrtom ali drugim pridobitnim poslovanjem, odnosno tisti, ki ima dohodke iz razmerja stalne javne ali privatne službe. Izjemoma ne vpliva postranski poklic, s katerim se bavi kmetovalec samo kdaj pa kdaj, ob času poljskih del ali po teh delih, na kvalifikacijo pojma »kmetovalec«, najsi plačuje davek na dohodek od takega poklica (n. pr. če odide čez zimo v službo na delo). Na kvalifikacijo pojma »kmetovalec« ne vpliva niti takšen poklic, ki je po členih 45. in 4G. zakona trajno oproščen pridobnine.
Kmetovalci, občinski pošlovalci § 75. zakona o občinah, v krajih do 5000 prebivalcev, kjer nima srez sedeža ali ki stanujejo zunaj okoliša mesta, niso zavezani plačevanju zgradarine, ker ta poklic ni služ.beno razmerje.«
Člen 3.
Točka 11. pravilnika k členu 34.* zakona se izpremi-nja in se glasi:
»Letna najemninska vrednost stanovanja se dokaž.e s pogodbo med lastnikom zgradbe in stanovalcem. Če prijavi davčni zavezanec letno najemnino tako, kakor je določena s pogodbo, a oblastvo dvomi o njeni točnosti, Je treba preizkusiti in raziskati vsa dejstva, od katerih zavisi višina najemnine.
Redno zavisi višina najemnine od objekta samega, od kraja, kjer objekt leži, od časa, ko se odda v najem, in od namena, kateremu rabi. Če so vzeti pri dogovoru najemnine poleg tega v poštev tudi drugi momenti, jih davčno oblastvo ne sme upoštevati (n. pr. oziri sorodstva, prijateljstva, hvaležnosti in pod.). Če davčno oblastvo spozna, da s pogodb i določena in prijavljena najemnina ne ustreza razmeram objekta, kraja, časa in namena, oceni najemnino po tistih objektih, pri katerih se Je to upoštevalo.
Potemtakem se določa vrednost najemnine predvsem na osnovi pogodbe med lastnikom in stanovalcem,
* »Službeni list« iz 1. 1930., str. 119 (k § 5.).
v drugi vrsti pa, t. j. če pogodba ne ustreza dejanskemu stanju, s parifikacijo (primerjanjem). Izključno parifika-cijski postopek uporabi davčna uprava takrat, kadar zgradba ni dana v najem, nego jo uporabljajo lastnik sam ali njegovi rodbinski člani. Razen tega se ugotavlja davčna osnova samo s parifikacijo tudi, če se odstopi zgradba ali del zgradbe brezplačno drugemu v rabo. Ko se opravlja primerjava, morajo organi paziti na vse okolnosti in dejstva, od katerih je zavisna višina najemnine, in morajo na davčni prijavi sami razložiti, kako so postopali, in popisati objekt, s katerim se je opravila primerjava, in navesti vse podobne momente med objektom, ki se je primerjal, in objektom, s katerim se je primerjal. Razen tega mora navesti davčno oblastvo na prijavi tudi še neko število drugih objektov, podobnih objektu, ki se je primerjal, da dokaže, da tisti objekt, s katerim se je izvršila primerjava, ni dan v najem ob izjemnih okolnostih, ki bi utegnile povzročiti zlasti višjo najemnino.
Ko se določa kosmata najemnina, je treba vedno uvaževati določbo, da nikakor ne sme biti manjša od kosmate najemnine po razpredelnici iz točke III. čl. 37.<
Člen 4.
Prvi odstavek točke 11. člena 37.* se izpreminja in se glasi:
»(‘) Kmetovalske zgradbe v vaseh do 5000 prebivalcev, kjer nima svojega sedeža srez, niso zavezane davku.
(2) Kmetovalske zgradbe v vaseh do 5000 prebivalcev s sedežem sreza se obdačijo v mejah okoliške linije po členu 37., I.
(a) Kmetovalske zgradbe v vaseh z več ko 5000 prebivalci, kjer ni sedež sreza, se obdačijo po zneskih iz levega dela razpredelnice po členu 37., III.
(*) Kmetovalske zgradbe v vaseh z več ko 5000 prebivalci s sedežem sreza se obdačijo v mejah okoliške linije po členu 37., I.; zunaj te so pa oproščene davka.
(■"’) Kmetovalske zgradbe v mestih, trgih in krajih, ki so proglašeni za javna zdravilišča, se obdačijo po členu 37., I.
(°) Kmetovalske zgradbe zunaj okoliške linije mest, trgov, vasi z več ko 5000 prebivalci in vasi s sedežem sreza niso zavezane davku.
(7)	Zgradbe malih obrtnikov v krajih, omenjenih v točki (*), se obdačijo po zneskih iz levega dela razpredelnice v Členu 37., III.
(B)'Zgradbe malih obrtnikov v krajih, omenjenih v točki (-'), se obdačijo po členu 37., I.
(“) Zgradbe malih obrtnikov v krajih, omenjenih v točki (3), se obdačijo po zneskih iz levega dela razpredelnice v členu 37., III.
(10) Zgradbe malih obrtnikov v krajih, omenjenih v točki (*), se obdačijo po členu 37., I.
(“) Zgradbe malih obrtnikov v krajih, omenjenih v točki (3), se obdačijo po členu 37., I.
C2) Zgradbe malih obrtnikov v krajih, omenjenih v točki (•), se obdačijo po desnem delu razpredelnice iz člena 37., III-
Ker kmetovalske zgradbe v vaseh s sedežem sreza niso oproščene, marveč se obdačijo po Členu 37., I., je treba pri ocenitvi vrednosti najemnine glede zgradb, v katerih sami prebivajo, postopati oprezno, da ne na-
* »Službeni list« iz 1. 1930., str. 119 (k § 6,).,
... i n
stane nesorazmerna obdačba v primeri z zgradbami zunaj okoliške linije.«
Člen 5.
Pravilnik k členu 53. zakona se glasi:
»(Kako je najti čisti dohodek, glej navodila k čl. 120. zakona.)
Po trgovinskih knjigah se mora ugotavljati davčna osnova za vsa industrijska, rudarska, bančna, železniška, brodarska, tramvajska in mednarodna transportna pod-jetja, ki preseza njih letni promet 500.000 dinarjev. Vo-ditev knjig in obdačba po trgovinskih knjigah postajata za ta podjetja obvezni. Zaradi odmere davka morajo podati ta podjetja ob svoji letni prijavi razen prilog, navedenih v členu 120., tudi druge podatke, izpiske in vsa pojasnila, ki bi jih oblastvo v pozivu zahtevalo. Glede preizkusa knjig in računov veljajo tudi za ta podjetja določbe, ki veljajo za družbeni davek. Davčna osnova, predložena od davčne uprave, tudi kadar se ugotavlja po trgovinskih knjigah, ne sme biti nižja od minimuma, določenega z zakonom. Minimalna osnova se oceni po najemnini za stanovanje in za lokal; zavisna je pa razen tega tudi od števila maloletnih ali nepreskrbljenih otrok. V ta namen mora ugotoviti davčno oblastvo vsakikrat natančni znesek najemnine za stanovanje in lokal in število maloletnih ali nepreskrbljenih otrok. Z nepreskrbljenim otrokom se razume otrok, ki ničesar ne pridobiva. Podatke o tem mora navesti davčni zavezanec v svoji prijavi. Če zavezanec v svoji prijavi ne označi števila maloletnih in nepreskrbljenih otrok, se mu to ne more upoštevati, ko se določa davčna osnova. Znesek najemnine za stanovanje in lokal se ugotavlja, odnosno preizkuša po podatkih, ki so davčnemu oblastvu na razpolago v davčnih prijavah o zgradarini (navodilo glede uporabe minimalnih stanovanj glej pri členu 120.).«
Člen 6.
V pravilniku k členu 59. se dodaja:
»Za malega obrtnika se smatra, kdor dela največ z dvema pomočnikoma (člen 37., III.).
Potemtakem se ne morejo vsi obrtniki iz točke 2. b) člena 42. smatrati za male obrtnike in koristiti z določbami o pavšalnem plačevanju pridobnine, marveč samo obrtniki, ki stanujejo v krajih iz člena 37., III. nadalje obrtniki, ki med letom nimajo več nego dva pomočnika in ki se razen tega ne bavijo z nikakšnim pridobninskim poslom. To določbo je treba tako tolmačiti zato, ker čl. 42. ne govori o malih obrtnikih, marveč o obrtnikih, ki delajo ali ne delajo s stroji, odnosno, ki delajo z manjšim ali večjim številom delovnih moči.
S pavšalnim zneskom pridobnine se obdačijo samo tisti mali obrtniki, ki poslujejo v krajih, za katere veljajo določbe člena 37., III., točke 7., v vaseh do 5000 prebivalcev, kjer nima svojega sedeža srez. V ostalih krajih se odmerja pridobnina po ocenitvi davčnega odbora. Po ocenitvi davčnega odbora se odmeri pridobnina tudi tistim malim obrtnikom, ki poslujejo zunaj okoliške linije mest, trgov itd., to pa zato, ker se ozemlje zunaj okoliške linije ne smatra za poseben kraj, marveč za del ozemlja, za katero ne velja člen 37., III.
Tisti mali obrtniki, ki se bavijo poleg obrta tudi še s kakšnim drugim pridobninskim poslom, se obdačijo za vse poslovanje po ocenitvi davčnega odbora.
Davek malih obrtnikov znaša neglede na kraj 120 di-harjev in dodatek po 60 dinarjev za vsakega pomočnika.
Zavezanci tretje skupine člena 42. plačujejo davek Po kraju, kjer opravljajo obrt, in to:
1.	V krajih do 10.000 prebivalcev znaša njih davek 80 dinarjev in dodatek za vsakega pomočnika po 40 dinarjev na leto. 2. V krajih z več ko 10.000 prebivalci do 20.000 prebivalcev znaša ta davek 100 dinarjev in dodatek za vsakega pomočnika po 50 dinarjev. 3. V krajih z več ko 20.000 do 50.000 prebivalcev znaša ta davek 120 dinarjev in dodatek za vsakega pomočnika po 60 dinarjev. 4. V krajih z več ko 50.000 prebivalci znaša njihov davek 140 dinarjev in dodatek za vsakega pomočnika po 70 dinarjev. Avtotaksi, ki spadajo v tretjo skupino, plačujejo v primeru pod 1. 120 dinarjev in dodatek za vsakega pomočnika po 60 dinarjev. V primeru pod 2. plačujejo 150 dinarjev in dodatek za vsakega pomočnika po 75 dinarjev. V primeru pod 3. plačujejo 180 dinarjev in dodatek za vsakega pomočnika po 90 dinarjev, v primeru pod 4. pa plačujejo po 210 dinarjev in za vsakega pomočnika po 105 dinarjev.
Mali obrtniki in tudi zavezanci tretje skupine ne podajajo davčne prijave. Njih obstoj ugotavlja davčno oblastvo na osnovi popisa davčnih zavezancev.
Ali zaposlujejo mali obrtniki dva pomočnika, se oceni na osnovi povprečnega letnega stanja po podatkih uslužbenskega davka.«
Člen 7.
Na koncu točke 1.* člena 60. pravilnika se dodaja:
»Obresti z vsemi postranskimi prejemki, ki jih družbe, zavezane javnemu polaganju računov, odobrujejo ali plačujejo v inozemstvo, so zavezane rentnemu davku samo do zneska 8%. Del obresti in prejemkov nad 8% je zavezan družbenemu davku in spada s tem zneskom v davčno osnovo družbenega davka. Če je dolžnik fizična ali pravna oseba, ki ni zavezana družbenemu davku, so zavezane obresti-rentnemu davku v polnem znesku.«
Člen 8.
Pravilnik k členu 64. zakona.
»Razen zakonskih oprostitev od rentnega davka izreče lahko minister za finance oprostitev od rentnega davka tudi v drugih primerih, ko se odmerja davek po davčnem razporedu. Potemtakem odslej ni mogoča oprostitev od rentnega davka, če se pobira po členu 71. zakona. Vse dotlej dane oprostitve te vrste prestanejo veljati. Samo oprostitve te vrste glede predstavništev tujih držav, ki se opirajo na načelo vzajemnosti, ostanejo še dalje v veljavi.«
Člen 9.
Četrti odstavek pravilnika k členu 69.** zakona se izpreminja:
»Davek na rente se odmerja s 6% samo, če gre za obresti na hranilne vloge in tekoče račune. Obresti in rente, ki se izplačujejo ali v računu odobrujejo po kakšni drugi pravni osnovi, so zavezane davku po stopnji iz točke 1. člena 69. zakona. To velja tudi, kadar opravlja izplačilo podjetje iz člena 71. zakona. Pri oceni vprašanja, pod katero stopnjo rentnega davka spadajo izvestne obresti, je treba vselej uvaževati: osebnost dolžnikovo, pravno osnovo, po kateri se obresti plačujejo, nadalje osebnost upnikovo in celotni znesek obresti in provizije, njihovo razmerje proti glavnici. Če so obresti in postranski prejemki deloma zavezani družbenemu davku, se določi stopnja rentnega davka po celotnem znesku obresti
* Prav pač: ... točke I. — Op. ur.
** »Uradni list« iz 1. 1929., str. 431 (k čl. 9.).
in postranskih prejemkov, najsi niso z vsem zneskom zavezani rentnemu davku.«
Člen 10.
Poslednji odstavek točke 7. in točke 8. pravilnika k členu 71.* se črtata in se dodaja:
>(") če poslujejo samo z zadružnimi člani;
(“) če ne prodajajo alkoholnih pijač;
(7) če ne trgujejo z blagom, ki je zavezano davku na luksuz;
(8) z nabavljalnimi zadrugami državnih uslužbencev in njih zvezo se razumevajo vse zadruge državnih Uslužbencev (za nabavo živil, za kredit, zidanje stanovanj in drugo), ki so ustanovljene in poslujejo po predpisih zakona z dne 10. novembra 1931. (»Služb, novine« št. 263.).
Zadruge, ki ravnajo zoper točke (5), (•) in (7), izgube za vselej pravico do davčne oprostitve. Prepoved poslovanja z nečlani je treba razumeti tako, da potrošniške zadruge ne smejo prodajati blaga nečlanom. Proizvajalne (produktivne) zadruge smejo proizvajati blago samo z delovno močjo svojih članov. Svoje izdelke smejo prodajati tudi nečlanom. Kreditne zadruge smejo dajati kredite samo svojim članom; sredstva za poslovanje pa smejo zbirati tudi od nečlanov. Izjemoma smejo potrošniške zadruge prodajati viške blaga, ki se ne da več redno prodati (ker je pokvarjeno, prišlo iz mode in podobno), tudi nečlanom; ali to saino na debelo ali ob izvestnih dneh izza inventiranja, odnosno tudi brez tega, če se blago rado pokvari. Tak primer se mora prijaviti davčnemu oblastvu, ki opravi pregled, odobri in določi čas, koliko naj takšna prodaja traja. Prav tako smejo tudi proizvajalne zadruge, da obdrže odjemnike in ne prekinejo poslovanja, nabavljati blago tudi od nečlanov, toda samo, če in kadar članom po višji sili ni mogoče, založiti zadrugo s potrebnim blagom (n. pr. mlekarska zadruga sme prodajati blago, nabavljeno od nečlanov, toda le, če je živina zadružnih članov obolela ali če zadružni člani n. pr. zbog poplave ne morejo mleka zadrugi dostaviti; zadruge za izdelovanje odej smejo izdelovati odeje tudi z najeto delovno močjo samo, če se ob istem času zadružniki oboleli, in pod.).
Točiti in prodajati alkoholne pijače na drobno je v potrošniških in nabavljalnih zadrugah prepovedano. Vinogradniške zadruge smejo prodajati svoje pridelke tudi na drobno, toda ne smejo prodajati nikakšnih drugih življenskih potrebščin, niti vršiti točenja v kavarnah, gostilnah, okrepčevalnicah (buffetih) itd.
Z luksuznim blagom, ki se zateče v skladiščih, se lahko trguje do konca tega leta; po izteku tega roka zadenejo zadruge, ki bi trgovale z luksuznim blagom, posledice zakona in se obdačijo zadruge naknadno tudi za 1. 1934.
Lastna proizvodnja nabavljalnih zadrug in njih zvez dokler prodajajo izdelke samo svojim članom zaradi zadostitve osebnim potrebam, ni zavezana davku.«
Člen 11.
V členUt 81. pravilnika se dodaja:
»Davčno oblastvo sme odstopiti od bilance in zasnovati odmero davka po svobodni ocenitvi poslovanja, odnosno podjetja. V ta namen sme opraviti o vsem poslovanju podjetja temeljito analizo — preizkus, in če najde da izkazani rezultati ne ustrezaio pridobitnim razmeram
* Prav pač: k členu 76. — Op. ur.
vobče ali razmeram, ob katerih je podjetje poslovalo, popravi poedine osnovne knjižne postavke med letom ali računske postavke v sklepnih računih. To svoje poslovanje mora oblastvo konkretno dokumentirati in navesti razloge, zakaj se poedine postavke popravljajo, odnosno zakaj se izkazani rezultati ne sprejemajo. (N. pr. podružnica inozemskega tvorniškega podjetja prodaja pri nas blago, dobavljeno od te tvornice. Če ta podružnica trajno izkazuje izgubo ali če posluje z neznatnim dobičkom, domača podjetja iste vrste pa izkazujejo mnogo višji zaslužek, mora oceniti davčno oblastvo vzroke tega pojava, in če najde, da pošilja tuja tvornica podružnici blago po višji ceni od cene, ki jo plačujejo, najsi drugim tvorni-cam, ostala domača podjetja, zniža ceno temu blagu na ustrezne nabavne cene. Obratno, t. j. zvišbo cen pa izvedejo oblastva, če gre za izvoz iz naše države.) Posebno pazljivost morajo obračati oblastva na preizkus poslovanja inozemskih podjetij, posle financiranja, konzorcijske posle, poslovanje kartelnih podjetij, poslovanje podjetij, ki imajo monopoliziran položaj, in podjetij, ki uživajo carinsko zaščito ali sicer ugodnejše pogoje za poslovanje. S svobodno ocenitvijo je treba zlasti ugotoviti osnovo pri podjetjih, ki so v rokah neznatnega števila delničarjev ali članov ene rodbine.
Podjetja, ki so v kateremkoli pogledu vzajemno drugo od drugega zavisna, morajo preizkušati oblastva ob istem času in vzajemno drugo drugemu pošiljati potrebne j)odatke, da ne bi bilo dvojne obdačbe in da se ne bi poedini dohodki obdačbi odtegnili.
Davčna oblastva morajo stalno upoštevati, da se more odmerjati davek s svobodno ocenitvijo samo, dokler se ne vroči podjetju rešitev o odmeri. Zato se mora opraviti postopek svobodne ocenitve ali pri davčni upravi ali v postopku preventivne cenzure pri finančni direkciji.
Pri ocenjanju bilančnih vrednosti sirovin, polizdelkov in izdelanega blaga se morajo ravnati davčna oblastva po nabavnih, odndsno proizvodnih cenah. Ocenitve pod to vrednostjo pa jim ni treba osporavati, če ne seza čez 25%.
Ocenitev teh zalog v začetku in konec leta pa mora biti enaka.
Minister za finance sme to mejo ocenitve premakniti in z drugimi zneski določiti, če je to po pridobitnih razmerah potrebno.«
Člen 12.
Točka 1. člena 82. pravilnika* se izpreminja in se glasi:
»Za neposredni davek je smatrati osnovni, dopolnilni ali minimalni davek. V osnovo spadajo tudi samoupravne doklade na družbeni davek z najvišjim zneskom 100% tega davka. Vsi ostali neposredni davki (zgradarina, zemljarina) in samoupravne doklade na te davčne oblike se vnašajo v osnovo s polnim zneskom.
Na koncu člena 82. pravilnika se dodaja:
»12. Obresti z vsemi ostalimi postranskimi prejemki, ki se plačujejo ali priznavajo poleg obresti upniku v inozemstvu, se morajo vnesti v davčno osnovo za družbeni davek z zneskom, ki preseza 8% obrestovanja. V znesku do 8% so zavezani taki prejemki rentnemu davku. Zaradi pravilne uporabe te določbe morajo izkazati podjetja v svojih specifikacijah (nadrobnih izpiskih) poimenoma vse orejemke. ki jih izplačujejo in odobrujejo podjetjem v
* »Službeni list« iz 1. 1930., str. 120. — Op. ur.
inozemstvu; obenem pa morajo označiti tudi pravno osnovo, po kateri se ti prejemki dajejo.
13. Na borzne izgube v inozemstvu je treba obračati posebno pozornost in se ne smejo puščati neobdačene, če niso v zvezi z osnovnim poslom podjetja. (N. pr., če kupuje in prodaja banka na borzi v inozemstvu kovinsko biago, take izgube ni priznati.)«
Clen 13.
Odstavka (4) in (5) točke 7. člena 83. pravilnika se izpreminjata:
»’(*) Po zakonu izvajajo amortizacijo lahko samo gospodarska, obrtna, industrijska, prometna in rudarska podjetja. Ostala podjetja smejo opravljati odpise samo po točki 6. zakona, t. j. ob neizterljivosti terjatev.
(“) Podjetja, ki jim je priznana pravica do amortizacije, se s to pravico ne morejo služiti neomejeno. Zakon je tudi zanje natančno določil predmete, glede katerih lahko vrše amortizacijo, in to so zgradbe, ki niso zavezane zgradarini, stroji, orodje in druga poslovna ureditev. Odslej ni niti v takih podjetjih dovoljeno odpisovanje n. pr. efektov, izdelanega blaga, materiala in pod. Vendar ne smejo oblastva pri tem neupoštevanih puščati posebnih zakonov, ki urejajo to materijo zbog izrednih razmer. Tako n. pr. zakon o bilansiranju državnih vrednostnih papirjev, uredbe o sanaciji bank in dr. Določbe o amortizaciji po takšnih posebnih predpisih veljajo do roka, določenega v teh zakonih in uredbah, odnosno dokler se ne izpolnijo pogoji iz teh zakonov.«
Clen 14.
V prvem odstavku točke II. pravilnika k členu 86. se dodaja: »po odbitku vrednosti tistih bančnih postavk, katerih dohodki ne spadajo v davčno osnovo (n. pr. vrednost zgradb, ki so zavezane zgradarini, vrednost zemljišč, vrednost državnih papirjev, delnice drugih podjetij, vrednosti imovine, vložene v konzorcijske posle itd. zaradi izračuna donosnosti, od vložene glavnice se odbije vrednost teh imovinskih predmetov tako, kakor je izkazana v bilanci, ne da bi se upoštevale kakršnekoli amortizacije pri teh predmetih, ker amortizacije pri teh predmetih po zakonu ni upoštevati. Primer: Zgradba v bilanci izkazana z 1,000.000 dinarjev, nasprotna postavka v pasivih za amortizacijo 900.000 dinarjev; vzame se vrednost 1,000.000 dinarjev in je ob tem ugotoviti, da se prejšnja leta ni vršila neposredna amortizacija v aktivih, v katerem primeru bi se vsoti 1,000.000 dodala vsota neposredno izvršene amortizacije. Če je vrednost predmeta valorizirana, se vzame vrednost, dobljena z valorizacijo, brez kakršnihkoli amortizacij ali neposrednih odpisov.«
Člen 15.
Na koncu člena 95. se dodaja:
»Za hišno služabništvo se plačuje na leto po 50 dinarjev za vsakega člana služabništva. Dokaz o plačanem davku je davčna karta, na kateri morata biti napisana s črnilom ime in priimek službodavca.
Davčna karta se lahko kupi pri davčni upravi in v vsaki prodajalnici davčnih znamk. Službodavec mora na karti takoj izpolniti s črnilom svoje ime, priimek in kraj stanovanja.
Če davčni organi ob kontroli davka najdejo, da omenjeni podatki na karti niso zapisani ali niso zapisani s
črnilom, store to sami. Na karti mora biti natisnjeno leto, za katero karta velja.
Službodavec, ki davčne karte ne nabavi ob času, plača za kazen petkratni znesek davka, t. j. 200 dinarjev. Ovaditelju in zalotitelju gre za nagrado % plačane kazni.«
Člen 16.
Za točko IV. člena 120. se dodaja, točka I* člena 120. pa se izpreminja in se glasi:
»V. Z uporabo minimalnih postavk.
Ad I. Osnove se ugotavljajo obvezno po knjigah glede vseh bančnih, brodarskih, železniških, tramvajskih, industrijskih, rudarskih in mednarodnih transportnih podjetij. Pri ostalih obratih in podjetjih se vrši obdačba po knjigah samo, če sami to zahtevajo in če davčno oblastvo, odnosno davčni odbor spozna, da so knjige verodostojne in da se lahko uporabijo za odmero davka. Zaradi odmere davka morajo poslati podjetja ob prijavi na občni javni poziv davčnemu oblastvu, in to: če vodijo enostavno knjigovodstvo, začetni in končni inventar poslovnega leta, za katero se vrši odmera, nadalje začetni in končni inventar tudi še predhodnega leta. Razen tega morajo vsa podjetja v prijavi izjaviti, kakšne in katere knjige vodijo. Morajo pojasniti, kako je obračunjeno. Ali in po katerih načelih je vršena amortizacija, pri katerih predmetih in koliko znaša in kako je cenjena vrednost blaga. Zavezanci, ki vodijo dvostavno knjigovodstvo, morajo z davčno prijavo predložiti bilanco z računom izgube in dobička za dotično poslovno leto in bilanco z računom izgube in dobička tudi predhodnega leta. Razen tega se mora priložiti prijavi:
1. izpisek iz računa glavnice;
2. prepis VSeh računov zavezanca samega in njegovih rodbinskih članov (odnosno družabnikov in njihovih rodbinskih članov);
3. pojasnilo o amortizaciji in rezerviranju;
4. glede trgovinskih poslov je treba priložiti izpisek iz računa blaga; za industrijska podjetja je treba priložiti izpisek računa fabrikacije, za bančne obrate pa izpisek računa valut, deviz in efektov.
Tako podjetja z enostavnim kakor tudi podjetja z dvostavnim knjigovodstvom morajo navesti v prijavi, kje in kako so vknjiženi tisti izdatki, ki se po zakonu o neposrednih davkih ne vštevajo med režijske izdatke. Razen tega morajo izjaviti, ali so imeli izrednih dohodkov, ki niso v zvezi s poslom njihove stroke (n. pr. špekulacije, posredovanje) in ali so jih in kje so jih izkazali kot dohodek.
Pri podjetjih, ki niso zavezana obdačevanju po knjigah, se vzamejo knjige za osnovo obdačbe samo, če pred-lože podjetja hkratu tudi sklepne račune prejšnjega leta z vsemi prilogami, ki so predpisane za podjetja, ki se obvezno obdačujejo po knjigah. Davčno oblastvo mora davčno prijavo in vse priloge preizkusiti in primerjati s podatki, ki so jih zbrala od raznih naprav. Preizkus davčne prijave in njenih prilog je v tem, da se najdejo poedine pribitne in odbitne postavke po členih 54. in 55. zakona, nadalje da se nadrobno in kritično preizkusijo poedine bilančne postavke v razmerju proti drugim finančnim postavkam, dalje v razmerju proti bilančnim postavkam v bilanci predhodnega leta. Če takšen preizkus davčnih računov in njihova primerjava z zbrani-
* Prav pač: točka Ad I, — Op. ur.
mi podatki ne 'daje nikakršnega opravičenega razloga za dvom o točnosti prijav, poda davčno oblastvo svoj predlog za obdačbo po tej prijavi in sklepnih računih, upoštevajoč pribitne in odbitne postavke. Ce oblastvo podvomi, da li je s prijavo ali s sklepnimi računi izkazano pravo stanje podjetja, zahteva nadrobne izpiske najvažnejših računov ali pa opravi takoj pregled knjig.
S pregledom knjig se mora ugotoviti:
1. kdo je lastnik podjetja;
2. ali je kaj družabnikov (najsi tudi samo tihih) in kdo so;
3. vsebina najvažnejših določb ustanovne pogodbe ali zapisnika;
4. s čim se bavi podjetje in kako je protokolirano;
5. kdo sme za podjetje prevzemati obveznosti in kdo podjetje pravnoveljavno zastopati;
6. ali je kaj podružnic, agentur in pod. in kje so;
7. kakšne knjige vodi, po kakšnem sistemu in kdo vodi knjigovodstvo.
Ko organ to ugotovi, pristopi k pregledu:
pomožnih in glavnih knjig, kontokorentne knjige in inventure (n. pr. ali je pravilno seštevano, prenešeno, obračunana provizija, obresti itd.) in kontrolo listin (prilog). Računski pregled se mora opraviti s poskusi po nekaterih mestih. Pri kontroli knjiženja je treba imeti vedno na umu, da ne sme in ne more nobena vknjižba biti brez listine. Priloge mo-rajo biti v izvirniku, ustna pojasnila brez prilog ne veljajo. Poleg računske kontrolo In pregleda listin je treba opraviti tudi kritični pregled (analizo) ne samo poedinih knjižnih postavk, temveč tudi vsega poslovanja. S to analizo je treba ugotoviti:
1. višino glavnice vsakega družabnika (tudi tihega) In ostalih lastnih sredstev, vloženih v podjetje;
2. tujo glavnico, njen znesek in pogoje, ob katerih je dana; koliko od tega odpada na bančni kredit in pogoje zavarovanja takega kredita, zlasti je treba ugotoviti, ali obstoje dolgovi osebam, ki so v bližnji zvezi z upravo in lastniki, in pravne osnove vsakega dolga;
3. razmerje med lastnimi in tujimi sredstvi;
4. razmerje med dolgoročnimi in kratkoročnimi dolgovi;
5. razmerje med investicijami in obratno glavnico; dalje, v katerem znesku so v tem in onem vložena lastna, koliko pa tuja sredstva;
6. obresti in druge prejemke, njihov znesek, komu so odobreni in po kakšni osnovi; zlasti je paziti na odobritve za zavarovanje kredita in na jamstva za blago in terjatve (garancije, avalno poroštvo, žirovno poroštvo, menice in pod.). Pri tem je treba paziti, ali so ti krediti v zvezi s poslom ali pa so vzeti za druge namene in potrebe lastnikove;
7. posebno pozornost je treba obračati na konto-korente in vsako priznanje natančno primerjati s prilogami in pogodbami. Lastni račun družabnika, evidenčni račun in račun pro diversi (razno) služijo pogosto za odvzemanje dohodkov, da se zmanjša davčna osnova; zato jih je treba z največjo strogostjo preizkusiti in zahtevati za vsako priznanje izpričbo. V tej obliki se pogosto skrivajo razni prehodni računi, protipisi in pod.
Pri preizkusu kontokorenta je treba natančno pregledati duhiozne terjatve in boniteto takšnih računov;
7.	pri računih blaga je treba pregledati vsako obremenitev in zahtevati za izpričbo fakture tovorne liste, račune odpremnikov in pod. ter kontrolirati, ali se je blago dejansko prejelo. Pri tem je paziti tudi na to, kako
je cenjena zaloga v začetku in konec leta, ali je vpisana pod nabavnimi, odnosno proizvodnimi stroški, zakaj in koliko niže; dalje, ali je upoštevano blago v komisiji in konsignaciji;
8.	pri preizkušanju aktiv in pasiv je paziti, da niso aktiva slučajno vnesena z manjšim, pasiva pa z večjim zneskom, nego je treba.
Glede lastnih sredstev je treba ugotoviti, ali je glavnica vplačana; ali obstoji proračun računa glavnice, tako zvaui privatni račun (conto mio, conto privato in pod.); kako je nastal, s katerim zneskom je priznan in zakaj in ali so mu priznane obresti, ki jih je vselej treba vnesti v davčno osnovo.
Rezervni skladi pri pridobninskih podjetjih niso v navadi, vendar se dajo najti zlasti v obliki latentnih, t. j. v bilanci nevidnih rezerv. Postavljajo se med aktiva in pasiva. Pri njih je treba ugotoviti, kako so nastali. Z rezervami se ne smejo enačiti amortizacijski skladi, ker so ti samo popravek aktivnih bilančnih postavk. Skladom so podobne tudi prehodne (tranzitorne) postavke, ki se ustvarjajo za nastale, toda nedospele obveznosti.
II.	Tuja sredstva je treba razlikovati takole:
1. posojila, z zavarovanjem ali brez zavarovanja;
2. dolgovi za blago in usluge;
3. obveznosti proti podjetjem iz koncerna, kartela;
4. menične obveznosti;
5. obveznosti proti bankam.
Pri preizkušanju takih bilančnih postavk je treba paziti na to, ali je dolg resničen, ali se vrši odplačilo dolga v breme dobička, ker se davčno ne more priznati, ali so pravilno priznavane obresti, provizije in pod. V ta namen je primerjati posojilno pogodbo. Če gre za hipotečne dolgove, je treba razlikovati, ali so najeti v interesu posla ali nepremičnine, ki je posebej obdačena, in v čigavo breme gredo tudi obresti z ostalimi prejemki.
Dolgove za blago in usluge je kontrolirati po izpisku o saldu in na način, kakor je rečeno za kontokorent.
Posebne pozornosti in najnatančnejšega preizkusa je treba pri obveznostih proti podjetjem v koncernu, kartelu in drugim sicer zavisnim podjetjem. V takih primerih je treba ne samo pogodbo, nego tudi celotno dopisovanje nadrobno pregledati.
Prav tako je treba ravnati tudi z obračunom.
Bančne obveznosti je pregledati na osnovi bančnih izpiskov in obračunov, po potrebi pa tudi pri banki sami po sklepih upravnega odbora, izvirnem računu in dopisovanju. Pri tem je treba paziti tudi na obračun obresti in ostalih stroškov.
Račun izgube in dobička je treba preizkušati tako, da se s tem ugotovi, ali ni slučajno ta obračun obremenjen z večjim zneskom, nego je treba, odnosno ali ni morda priznan z manjšim zneskom, nego je treba.
Dohodki, izkazani na strani dobička tega računa, so kosmati dobiček podjetja. Da se dobita od tega kosmatega dohodka čisti dohodek ali čista izguba, je treba odbiti manjšo stran računa od večje strani. Na osnovi tako določenega čistega dohodka ali izgube se najde davčna osnova tako, da se dodajo čistemu dohodku po § 54. vsi tisti izdatki, ki se od osnove ne smejo odbiti (n. pr. plačani davek, obresti na lastno glavnico in pod.), odbijejo pa vsi tisti dohodki, ki so obseženi v kosmatem dohodku in se od tega po § 55. morajo odbiti (n. pr. dohodek od hiš, zemlje, državnih vrednostnih papirjev in pod.). V ta namen mora zahtevati oblastvo od zavezan-
ca točno in nadrobno specifikacijo vseh izdatkov in po tem oceniti, ali je vzeti neki izdatek v osnovo.
Če je izkazana po računu izgube in dobička izguba, je odbiti od izkazane izgube (salda) vse pribitne postavke (člen 55.), pribili pa vse postavke iz člena 54., kolikor niso že obsežene v saldu.
Preden začne davčni organ preizkušati račun dobička in izgube, si mora biti na čistem o tem, da se odmerja davek po čistem dohodku poslovnega leta in da se razumejo s čistim dohodkom kosmati dohodki po odbitku stroškov, in sicer tako dohodki kakor stroški po stanju, kakor so ostvarjeni v poslovnem letu.
Kosmati dohodek je sestavljen:
1. iz odmene za blago, dano v promet (torej cena, pa tudi takse, trošarine, carine in druge davščine, kolikor se kupcu zaračunavajo);
2. iz vrednosti blaga, vzete za potrebo davčnega zavezanca, njegove rodbine in hišnega služabništva;
3. iz honorarjev, nagrad, obresti, provizij in druge odškodnine, ki se dajo davčnemu zavezancu kot odškodnina za delo ali uslugo;
4.' iz vrednosti zaloge konec leta.
Dohodki, navedeni pod točkami 1., 2. in 4., se knjižijo na desni strani računa blaga, dohodki pod 3. pa v raznih računih uspeha (kakor: račun provizije, obresti, nagrad in pod.). Glavna naloga davčnega organa je v tem, da preizkusi, ali so vneseni ti prejemki v knjige z resničnim zneskom, t. j. ali niso zmanjšani in nepravilno vknjiženi po drugih raznoimenskih računih.
Za stroške obrata (režijo) se smatrajo:
1. izdatki za vzdrževanje nepremičnin, ki so trajno davka oproščene, živega in mrtvega inventarja, če služijo vsi ti predmeti namenom pridobninskega podjetja. Izdatki, s katerimi se zvišuje vrednost teh predmetov, se ne smatrajo za režijo;
2. najemnina za lokal v tuji hiši, odnosno najemninska vrednost lokala v lastni hiši, in to po ocenitvi za odmero zgradarine. Če je zgradba trajno davka oproščena, ta odbitek ni dopusten;
3. katastrski čisti dohodek od podjetij, ki se bavijo z ukoriščanjem parifikatov;
4. plače in dnevne mezde delavcev in nameščencev, razen rodbinskih članov, če živijo z lastnikom v hišni skupnosti;
5. pasivne obresti dolgov, ki obremenjajo posel: če so upniki poimenoma navedeni, če je izkazana višina dolga in dokazano dolgovanje obresti (aktivne obresti so dohodek). Obresti na glavnico (družabnika, najsi tihega) se ne smatrajo za režijo (glej člen 61. zakona);
6. amortizacija (odpis) zgradb, ki so trajno oproščene zgradarine; prav tako tudi amortizacija strojev in ostalega inventarja. Ti odpisi pa se smatrajo za režijo samo v znesku, ki ustreza dejanski zmanjšbi vrednosti in porabi. Višina odpisa se mora ravnati po povprečni letni zmanjšbi glede na trajanje predmeta. (N. pr., stroj je vpisan v bilanco z 10.000 dinarji, po izkušnji pa bo služil podjetju 20 let. Potemtakem se na leto lahko odpiše 5%, t- j. 500 dinarjev.) Če davčna uprava ne sprejme v bilanci izkazane amortizacije, nego jo zmanjša, Oceni davčni odbor primernost odpisa. Amortizacija se prizna za režijo samo, če je izpeljana po knjigah in sklepnih računih. Seštevek amortizacije nikakor ne sme presegati v bilanci izkazane vrednosti predmeta; ne more se dovoliti amortizacija zgradb in nredmetov. ki služijo osebni rabi lastnikovi ali njegovih rodbinskih članov.
Za tvorniške zgradbe je redno priznati amortizacijo z 1—2%, v izjemnih primerih pa do 4%; za delavske zgradbe največ do 1-5%, za avtomobile do 20%. Za stroje se dovoli amortizacija za dobo 12 let, pri občutljivejših pa tudi krajši čas. Za orodje se dovoli amortizacija za dobo 4—16 let;
7. plačana državna in samoupravna trošarina in takse, kolikor niso v zvezi s povečanjem imovine, davek na poslovni promet, carina, plačane doklade za zbornico, prispevek za zavarovanje delavcev, kolikor ga mora po zakonu trpeti;
8. stroški za zavarovanje blaga, strojev, obrata in zgradbe, če in kolikor služi neposredno namenom podjetja (prejeta zavarovana vsota se vnaša v davčno osnovo s tistim zneskom, ki presega bilančno vrednost uničenega predmeta);
9. pokojnine in prispevki v pokojninske sklade nameščencev, če obstoji zakonska obveznost ali če je davčni zavezanec po pravilih, odobrenih od oblastva, v to obvezan (pokojnine, ki jih daje podjetje brez take zaveze, se ne smatrajo za režijo);
10. razen spredaj navedenega se smatrajo pri rudarskih podjetjih za režijo tudi še prispevek za rudarske bratovske skladnice kakor tudi specialne takse in rudarske davščine, prispevki, povračila škode in zakupnine. Te poslednje se smatrajo za režijo samo, če so določene v stalnem znesku. Če pa je zakupnina zavisna od prispevka, prometa, količine izkopane rude in pod., se ne smatra za režijo, nego za udeležbo pri poslih. V takem primeru se prejemnik zakupnine ne obdači z rentnim davkom, ker je tudi njegov del dohodka obremenjen s pridobnino;
11. dohodek iz inozemstva pri nas ni zavezan pri-dobnini ob pogojih iz člena 49.;
12. obresti, obdačene z davkom na rente po davčnem razporedu;
13. drugi stroški, ki so potrebni, da se doseže, obdrži in zavaruje kosmati dohodek (razsvetljava, kurjava in pod.). Pri ocenitvi teh izdatkov je treba paziti na to, da niso ti izdatki investicije (n. pr. stroški in takse za nabavo glavnice) ali pa namenjeni za zasebne potrebe davčnega zavezanca.
Če so vsi ti izdatki izkazani v izgubi, jih ne sme iznova priznati, ker so pri izračunu čistega dohodka že upoštevani.
II.	Od kosmatega dohodka se ne smejo odbiti, če pa so po računu izgube in dobička že odbiti, se morajo pribiti:
1. vsote, uporabljene za povečanje podjetja in obrata (investicije), za povečanje glavnice ali odplačilo dolga;
2. plačani neposredni davki in samoupravne doklade;
3. namestek (vrednost) delovne moči lastnikove in rodbinskih članov v podjetju, če žive z njim v hišni skupnosti;
4. darila in nedogovorjene nagrade nameščencem in vsi drugi neobvezni izdatki (takšni izdatki, najsi so običajni, se ne morejo smatrati za režijo);
5. stroški za gospodinjstvo davčnega zavezanca (n. pr. za lastno vzdrževanje in vzdrževanje rodbinskih članov, avto, voz, konje, za slnžabništvo in pod.);
6. obresti in ostale postranske dajatve na celotno vloženo lastno ali tujo glavnico (tihi družabnik);
7. vnosi (dotacije) v rezervne sklade (razen odpisov, omenjenih v točki 5. člena 54.);
8. izgube iz minulih poslovnih let in izgube, ki so povzročene po okolnostih, ki niso v zvezi s poslom;
9. povračilo podpore (subvencije);
10.	izdatki, s katerimi je centrala v inozemstvu obremenila podružnico iz naslova deleža pri stroških.«
Poslednji stavek v drugem odstavku točke 9. b se črta, ker veljajo glede pregleda knjig določbe družbenega davka.
Clen 17.
»Ad V. Minimalni davek pridobnine se izračuni po najemnini za stanovanje in lokal na osnovi odmere zgradaririe za leto, ki je minulo pred davčnim letom.
Najemnina za stanovanje je odločilna za izračun minimalnih postavk tudi, če je stanovanje v posesti žene ali kakšnega drugega rodbinskega člana, ki živi z davčnim zavezancem v hišni skupnosti. Za rodbinskega člana se smatrajo v takem primeru ne samo otroci davčnega zavezanca, nego tudi posvojenci, nečaki in drugi bližnji Isrvni sorodniki.
Minimalne postavke se morajo izračuniti v predlogu, ki, ga predloži uprava davčnemu odboru, in to tako, da je. iz njega razvidna kosmata najemnina za stanovanje vseh družabnikov in kosmata najemnina za lokal. Če ima davčni zavezanec več obratov, je treba glede vsakega {obrata izračuniti minimalni davek. To velja tudi, če se odmerja davek po členu 44. glede vseh obratov na enem kraju. Če se določa davek po minimalnih postavkah, velja za ,ves obrat; potemtakem se ne sme za eno vrsto posla določiti davek po minimalni postavki, za drugo vrsto pa po svobodni ocenitvi ali po knjigah. Če ima zavezanec več stanovanj, je vzeti za izračun najemnino vseh stanovanj.
Če se uporablja del stanovanja tudi za poslovne prostore, mora davčno oblastvo določiti, kateri del kosmate najemnine odpada na prostore za stanovanje, kateri pa na poslovne prostore, in po tem izračuniti minimalno osnovo, pri čemer mora upoštevati, da je odškodnina za poslovne prostore praviloma večja od odškodnine za • stanovanje. Na tako razdeljene in določene zneske se morajo uporabiti določbe o izračunu minimalne osnove.«
Člen 18.
i'i? • 'i 1	:
V členu 125. pravilnika se točke 5., 6. in 7. izpre-minjajo in se glase:
> »Razpored se sestavlja po obrazcu, ki velja za vse zgradbe, kakor tudi za zgradbe z davčno olajšavo. Obrazca II. odslej ni uporabljati zbog sedanje izpremem-be člena 3. zakona. Pri izračunu osnovnega in dopolnilnega' davka kakor tudi kazni se je ravnati analogno po navodilu, danem glede zgradarine v pravilniku k členu 27. Zgradbe z davčno olajšavo se vnašajo v davčne razporede na koncu za zgradbami, ki ne uživajo te olajšave, in sicer tako, da pridejo v prvi del razporeda pod I. zgradbe, katerim se predpisuje davek po členu 37., I., nato pod II. zgradbe, katerim se predpisuje davek po členu 37., III. (če jih je kaj), in na koncu pod III. zgradbe z olajšavo. Glede te poslednje vrste zgradb se vpiše v stolpec 16 razporeda zgradarine znesek »614. odnosno 12% davka«; v stolpec 17 se vpiše »razlika med stolpcema 15 in 16 za izknjižbo«.
V devetem odstavku iste točke* se črtajo besede: »po obrazcih T. in II.«
* Pač: točke 5. — Op. ur.
Člen 19.
V točki 3. k členu 127. se izpreminjata prva dva odstavka in se glasita:
»Odmerjati družbeni davek je pristojno davčno oblastvo prve stopnje. To oblastvo mora skrbeti za to, da se vodi pri njem seznamek vseh oseb, v njegovem območju, ki so zavezane družbenemu davku, in jih, če je treba, na podstavi tega seznamka opominjati, naj pred-lože davčne prijave (glej pravilnik k členu 105., Ad II.).
Za družbe, zavezane javnemu polaganju računov, se mora izdelati v vsakem primeru poseben odlok o izvršeni odmeri davka po tem obrazcu.«
V točki V. obrazca za odlok se dodaja za drugim odstavkom točke 4.:
»Od tega se odbija: vrednost bilančnih postavk, ka- , terih dohodek ne spada v davčno osnovo, in sicer:
Vložena glavnica za izračun donosnosti.«
Točka VI. obrazca za odlok se izpreminja in se glasi:
»VI. Ker ne znaša ta vsota družbenega davka 2°/o» blagovnega prometa, — pod točko V. izračunane glavnice — kosmatih premij, se odmerja minimalni davek z (s) .  ..................«.
Poslednji odstavek točke 3. člena 127. se izpreminja in se glasi:
»Zoper to odločbo se lahko vloži pritožba v 30 dneh po tem oblastvu na finančno direkcijo. Pritožba ne zadržuje izterjave davka.«
Točki 4. in 5. člena 127. se izpreminjata in se glasita:
»4. Vse obremenitve po posebnih odlokih po točkah 1. in 2. morajo priobčiti prvostopna oblastva najkesneje v 8 dneh po preteku vsakega meseca finančni direkciji v individualnih pregledih, sestavljenih za vsako obliko posebej.
Koncept odloka z vsemi prilogami o odmeri družbenega davka pošljejo uprave finančni direkciji vselej in brezpogojno pred vročitvijo davčnemu zavezancu. Pošiljajo se direkciji s posebnim spisom, z zaprosilom za cenzuro in odobritev.
številka, pod katero se je poslal odlok v cenzuro, kakor tudi dan odposlatve je treba vpisati v seznamek podjetij, zavezanih javnemu polaganju računov. Po teh odlokih se ne izvrši predpis v davčni glavni knjigi, dokler se ne vrnejo iz cenzure. Odločba o cenzuri se postavi na sam akt o odmeri, podpišejo ga pa referent, šef odseka in finančni direktor s pristavkom o vknjižbi predpisa v sresko davčno knjigo. Ko prejme uprava cenzurno odločbo, sestavi odlok tako, kakor ga je direkcija popravila, in ga vroči kot svojega davčnemu zavezancu z vročilriičo, ki se mora priložiti spisom o odmeri davka.
Oddelek za davke pri ministrstvu za finance ima pravico, pregledati in cenzurirati odločbe o odmeri družbenega davka. Da more oddelek to pravico uko-ristiti, mora predložiti direkcija konec vsakega meseca seznamek predmetov, po katerih je opravila definitivno preventivno cenzuro.
V seznamku je označiti: 1. ime podjetja in posel, s katerim se bavi; 2. glavnico z vsemi pravimi skladi (fondi); 3. od uprave ugotovljene osnove; 4. od uprave odmerjeni osnovni, dopolnilni, odnosno minimalni davek;
5.	od direkcijske cenzure ugotovljene osnove; 6. od di-rekcijske cenzure ugotovljeni osnovni, dopolnilni, odnosno minimalni davek. V tem seznamku je označiti, kateri davčni zavezanci so se pritožili zoper odmere.
Ministrstvo odredi, kateri teh predmetov naj se mu pošljejo zaradi naknadne cenzure.
Ce se s cenzuro oddelka najdejo pogreški v odmeri, se to sporoči direkciji z odredbo, naj obvesti o naknadni odmeri davčnega zavezanca.
5.* Računske pogreške v odmeri davka na škodo državni blagajni, kolikor ne tangirajo vsote, ki je v evidenci v sreski knjigi direkcije, popravi pristojna davčna uprava s posebno odločbo. Računske pogreške v odmeri davka smejo popravljati na prošnjo ali po uradni dolžnosti samo finančne direkcije.«
Clen 20.
V členu 146., točki 4., (3), se za prvim stavkom dodaja:
»(*) mož in žena jamčita vzajemno za odmerjene davke, če se davek zbog odsvojitve nepremičnine, premičnine ali pravic ne bi dal izterjati od enega izmed njih:
5.** kUpec obrata jamči za tekoči in dolgovani davek, s katerim je 6brat obremenjen (pridobnina, davek na poslovni promet, družbeni davek), če bi se iz kakršnegakoli razloga ne dal izterjati od bivšega lastnika.«
Člen 21.
Točka 4. člena 150. se izpreminja in se glasi:
>4. Če občinsko oblastvo ni prevzelo dolžnosti, knjižiti in izterjati davek, tudi ne sme sprejeti od davčnega zavezanca denarja, ki ga hoče ta morda položiti za odplačilo svojega davčnega dolga. Občine, na katerih sedežu ni pošte, pa morajo ob vsakem času imeti v zalogi obrazce Čekovnih položnic, s katerimi se plačujejo državne davščine.«
V točki 5.*** tega člena se črta poslednji stavek, ki se glasi:
»Vselej, kadar se vrši prisilna izterjava z izvršbo na nepremičnine, sprejme izterjani davek občina v roke svojega organa in ga izroči davčnemu oblastvu.«
Člen 22.
Vse prihrane (rezerve) v aktivih ali pasivih, ki obstoje pri podjetju, a doslej po bilanci za leto 1933. niso izkazane, se morajo prijaviti z davčno prijavo za leto 1934. Če je davčna prijava za 1. 1934. že vložena, se mora prijaviti znesek teh prihran oblastvu najdalj do konca meseca marca 1934. Podjetja, ki nimajo prihran, morajo tudi o tem podati na isti način davčnemu oblastvu izjave. Prijava prihrane mora biti tako sestavljena, da je iz nje razvidno, v katerih bilančnih postavkah in kolika latentna prihrana obstoji, z izjavo, da nobenih drugih latentnih prihran v podjetju vobče ni. Zoper podjetja, ki ne prijavijo prihran, se mora postopati po členu 142. zakona.
Za latentne prihrane se ne smatrajo razlike med odpisi po členu 83. zakona in dejansko zmanjšbo vrednosti investicij, nadalje razlike, ki so nastale zbog zakonskih predpisov.
Davek 6% se smatra za akontacijo prihodnjega predpisa, s katerim se obremenijo te prihrane ob uporabi. Na to akontacijo se ne morejo nalagati nikahšne samoupravne doklade. Izterjava tega davka se vrši po predpisih, ki veljajo za družbeni davek.
* »Službeni list« iz 1. 1930., str. 120.
** Prav pač: (6). — On. ur.
*** Prav pač: V točki 6. — Op. ur.
Prijavljene prihrane vpišejo davčna oblastva v evidenco rezerv in označijo številko odločbe, s katero so obdačene. Porabo rezerv mora podjetje prijaviti pristojnemu oblastvu, da jih more redno obdačiti in iz evidence črtati.
O odmerjenem 6% nem davku je treba obvestiti podjetja s posebnim odlokom. V sreski davčni in glavni knjigi se vpiše predpis v razpredelnico družbenega davka.
Člen 23.
Davčni dolgovi kakršnekoli vrste, ki so obstajali konec leta 1932. in kolikor še obstoje, se smejo odplačevati izza leta 1934. v rokih, ki so zavisni od zneska dolgovanega davka in od davčnega predpisa za leto 1933. Izračun zneska obrokov in rokov, po katerih se mora plačilo dolga vršiti, se mora izvršiti v razpredelnici 3 davčne glavne knjige. Izračun se mora izvršiti takole:
Najprej je določiti točni znesek dolga konec leta 1932.; ta znesek je treba vpisati v razpredelek 3 tako, da je prostora tudi za njegovo redno namembo. Če je davčni zavezanec v letu 1933. odplačal več, nego znaša tekoči predpis, se za to preplačilo zmanjša dolg konec leta 1932. in se tako zmanjšana vsota vpiše v razpredelnico 3. Pod to vsoto se vpišejo predpisi za leto 1933. in se izračunita po razmerju dolga konec 1932. in v letu 1933. višina letnega obroka in število let, ko je treba dolg odplačevati, in se vse to .vpiše v razpredelek 3.
Vse vknjižbe po teh dolgovih, ki se pokažejo konec leta 1932., se vpisujejo odslej v stolpcu št. 10, ki ima naziv »Račun davčnega zaostanka konec leta 1932.«; v tem stolpcu, a v razpredelku »Dolg za minula leta« se vpiše ves davčni dolg konec leta 1932. Vse vsote, vplačane iz naslova letnega obroka tega dolga, se vknjižijo ▼ istem stolpcu. Glede izterjave tega dolga, kadarkoli se ne plača ob roku dospelosti, veljajo določbe o izvršilnem postopku. Konec vsakega leta se mora izvršiti posebno saldiranje tega računa.
V stolpcu 8 v razpredelku »Dolg iz minulega leta« se vpiše leta 1934. samo tisti zaostanek, ki obremenja leto 1933.
Vsa plačila med letom se morajo knjižiti predvsem v odplačilo dolga iz stolpca 10. Brž ko se doseže s temi odplačili znesek obroka ki dospeva v plačilo, se knjižijo ostala odplačila v korist predpisa v stolpcu 8.
Ko se izvrši v davčni glavni knjigi razdelitev davčnih dolgov v tiste, ki se vknjižijo v stolpcu 8, in v tiste, ki se vknjižijo v stolpcu 10, se osnuje tudi v davčnem računu ta razdelitev in se osnuje za dolgove iz razpredel-ka 10 poseben stolpec »Davčni dolgovi konec leta 1932.« To je treba napraviti glede prirastkov, odpisov, odplačil, ki se nanašajo na dolgove do konca leta 1932.
Na osnovi te razdelitve izvrše tudi finančne direkcije predpis v svoji sreski davčni knjigi. — Primer za vknjižbo v davčni glavni knjigi:
A. V stolpcu 3 se vpiše:
1. dolg konec leta 1932 znaša n. pr. 12.000 dinarjev;
2. tekoči predpis za leto 1933. znaša n. pr. 3.000 dinarjev;
3. odplačilni rok 11 let. t. j. do konca leta 1944.;
4. odplačilni obrok znaša 1.090 dinarjev.
B. V stolpcu 8 se vpiše:
1.	v razpredelku »Dolg iz minulega leta« se vpiše dolg iz leta 1933., po predhodnem odbitku tistega dela dol™ ki odpada na prejšnja leta, ker spada ta v stolpec 10;
»Leseni in brzojavni telefonski drogovi, na debelejšem koncu prežagani, na tanjšem koncu priostreni, impregnirani, so izdelani predmeti, ki kot takšni v izvozni tarifi niso izrečno omenjeni in so zato prosti izvozne carine.«
V Beogradu, dne 17. februarja 1934.; št. 4679/IV.
Minister za finance dr. Mil. H. Dordevič s. r.
II.
Izpremembe in dopolnitve razpisa št. 1988/1V iz 1.1984.f
Na osnovi člena 23. v predlogu zakona o občni carinski tarifi izpreminjam in dopolnjujem razpis št. 1988/IV z dne 23. januarja 1934. takole:
1. V poslednjem odstavku je za besedama »uvozne tarife« namesto vejice postaviti piko in črtati besede: »razen tistih oprostitev, ki so se ukoristile«.
2. Dodati je nov odstavek, ki se glasi:
»Od tega se izvzemajo stroji in strojni deli, ki so se prijavili carinarnicam z občno prijavo pred razglasitvijo teh izprememb in dopolnitev v »Službenih novinah«, in tudi kompMne instalacije, katerih prva pošiljka je do tega dne prijavljena carinarnici z občno prijavo, neglede na to, ali je izdana oprostitev ali pa naj se šele izda, toda le, če se stroji in strojni deli ocarinijo v 15, kompletne instalacije popolnoma tudi uvozijo in ocarinijo v 90 dneh po dnevu razglasitve teh izprememb in dopolnitev v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 17. februarja 1934.; št. 4678/1V.
Minister za finance dr. Mil. R. Dordevič s. r.
2. v razpredelek »Tekoči predpis« se vpiše odmera davka za leto 1934.;
3. v razpredelek »Skupni predpis« se vpiše seštevek vsot iz 1. in 2. te točke B.;
4. odplačila rednega davka se zaznamujejo, kakor doslej.
C.	V stolpcu 10 se vpiše:
1.	kot naslov: »Račun davčnih zaostankov konec
leta 1932.«;
2 nato se vpiše v razpredelek »Dolg iz minulih let« znesek vsega dolga, ki se izkazuje konec leta 1932.
Izpremembe dolga, izkazanega konec leta 1932., zbog naknadnega pripisa in odpisa se knjižijo v stolpcu 10, v stolpcu 3 pa se vpišejo novi podatki o roku in obrokih tako, kakor so izpremenjeni s temi novimi vknjižbami.
Oddelek za davke, Beograd, dne 18. februarja 1934.; it. 14.735/111.
Minister za finance dr. Mil. lt. Dordevič s. r.
195.
Katastrska uprava v Dolnjem Logatcu.*
Na osnovi § 32. zakona o organizaciji finančne uprave odločam:
Za logaški srez, in to za območje davčne uprave v Logatcu, v območju dravske finančne direkcije, se ustanavlja nova katastrska uprava s sedežem v Dolnjem Logatcu.
Katastrska uprava v Dolnjem Logatcu se namesti v prostorih, ki jih je dala občina v Dolnjem Logatcu po svoji pismeni zavezi z dne 6. oktobra 1933., št. 2437-1, stalno in brezplačno na razpolago in ki so bili po inšpekcijskem organu Dravske finančne direkcije že pregledani in za prikladne spoznani.
Prav tako trpi občina v Dolnjem Logatcu, ustrezno svoji pismeni zavezi, tudi vse stroške za prevoz katastrskega operata in pisarniške opreme iz Ljubljane v Dolnji Logatec kakor tudi stroške za kurjavo in razsvetljavo do konca proračunskega leta 1934./1935.
Oddelek za kataster in državna posestva naj odredi vse ostalo, česar je treba.
V Beogradu, dne 12. februarja 1934.; št. 5265/V.
Minister za finance dr. Mil. R. Dordevič s. r.
190.
Razpisa.**
i.
Ocarlnjanje lesenih brzojavnih in telefonskih drogov.
Na osnovi člena 23. v predlogu zakona o občni carinski tarifi in po zaslišanju carinskega sveta dajem naslednje pojasnilo:
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 26. februarja 1934., št. 46/XI/lQ4.
** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 26. februarja 1934., št. 46/XI/107.
(Ta razpis je objavljen v št. 42 »Službenih novin« z dne 21. februarja 1934. in je od tega dne v veljavi.)
—— ♦ mm..
197.
Popravka.*
i.
V »Službenih novinah« št. 29t/LXXXV z dno 18, decembra 1933. je pogrešno natisnjen razpis ministrstva za promet, poštnega oddelka, št. 82.841 z dne 24. novembra 1933.’"* Zadnji odstavek v tem razpisu, ki se glasi: »(Druge) pristojbine za pisma in dopisnice, ki se glase za Italijo, ostanejo neizpremenjene«, je Ireba črtati.
Iz ministrstva za promet, odd. za pošto, telegraf in telefon; dne 2. marca 1934., P. t. št. 10.242/34.
II.
V drugem odstavku izprememb in dopolnitev pravilnika o bolničnih taksah za zdravljenje v državnih in banovinskih bolnicah in bolničnih ambulancah, razglašenih v »Službenih novinah« št. 37/VIII z dne 15. februarja 1934.,*** mora za besedama »omenjenega pravilnika« namesto »samo v« stati; »v vseh«.
t »Službeni list« št. 102/10 iz 1. 1934.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
12.	marca 1934., št. 58/XVI/151.
** »Službeni list« št. 683/105 iz 1. 1933.
♦♦* »Službeni list« št. 135/15 iz 1. 1934.
24. kos.
227
Na koncu tega odstavka mora stati:
>Te izpremembe in dopolnitve stopijo v veljavo z dnem razglasitve v ,Službenih novinah'.«
Gorenja pogreška sta se napravila pri prepisovanju. Zato se popravljata.
Iz ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje, sanitetnega oddelka, v Beogradu, dne 1. marca 1934.; K. S. br. 1812.
198.
Prisilne združbe trgovcev, obrtnikov in industrijcev: taksna vprašanja.
Ministrstvu za finance, oddelku za davke, je bilo poslanih več vprašanj, kako naj se uporabljajo razni taksni predpisi na prisilne združbe trgovcev, obrtnikov in industrijcev ter na okrožne odbore obrtnih združb, ustanovljene po §§ 354. do 392. zakona o obrtih z dne
5.	novembra 1931.
Da se doseže v tem pogledu potrebna enotnost, daje ministrstvo za finance, oddelek za davke, na osnovi poslednjega odstavka člena 43. zakona o taksah naslednje pojasnilo:
Predpis § 436., odst. (*), zakona o obrtih določa:
»Oprostitev od takse, določene v členu 5., točki 4., zakona o taksah, se priznavajo vsem organizacijam, ustanovljenim na podstavi tega zakona.«
Člen 5., točka 4., zakona o taksah pa se glasi:
»Takse ne plačujejo:...
4.	Privatne osebe, javni zavodi in družbe, ki obstoje v javnem interesu, kakor: cerkve, samostani, esnafi, zbornice in samoupravna telesa (oblasti, okrožja, srezi in občine), če izvršujejo javne posle v imenu države in za državo.«
Treba je torej odgovoriti na vprašanje, ali in koliko izvršujejo prisilne združbe, ustanovljene po novem zakonu o obrtih, javne posle v imenu države in za državo.
Zakon o obrtih z dne 5. novembra 1931. je sicer pridržal izdajanje obrtno-pravnih pooblastitev in dovolitev imperiju državne upravne oblasti in njenih organov (§ 96. zakona o obrtih); ob istem času pa je s svojo močjo naložil prisilnim združbam trgovcev, obrtnikov in industrijcev — razen dolžnosti prisilnega stanovskega združevanja (§ 354. zakona o obrtih) — tudi razne javne posle, tako n. pr. v §§ 77., odst. (»), 95., odst. (5),' 150., odst. (s), 258., odst. (“), 259., 282., 283., 297., 308., 310., 312., 315., zlasti pa v §§ .362., 384., 386., 391. in 392.
Posle, navedene v teh paragrafih, je naložila država z zakonom prisilnim združbam z izrečnim namenom, naj spadajo v njih lastno zakonsko področje.
Poslovanje prisilnih združb trgovcev, obrtnikov in industrijcev se ne sme gibati zunaj okvira zakona o obrtih in pravil, predpisanih s pravilnikom po ministru za trgovino in industrijo pod št. 9805/u z dne 31. marca 1932. k § 364., odst. (5), zakona o obrtih v »Službenih novinah« z dne 11. maja 1932.
V tem smislu lastnega področja, naloženega po državi z zakonom, je treba razumeti v členu 5., točki 4., zakona o taksah stavek: »če izvršujejo javne posle v imenu države in za državo«.
* »Službene nnvine kraljevine Jugoslavije« z dne
8.	marca 1934., št. 55/XV/137-
Iz razloženega izhaja:
1. Vse vloge, ki se podajajo ob novi ustanovitvi ali ob preustrojitvi prisilnih združb, so z vsemi prilogami (statuti, vabili na skupščino, zapisniki o skupščini itd.) vred oproščene taks, in to na osnovi stvarne oprostitve iz člena 6., točke 1., zakona o taksah.
2. Prisilne združbe uživajo osebno oprostitev od plačevanja takse po Členu 5., točki 4., zakona o takeah, in to zlasti:
a) glede knjig, ki jih vodijo o predmetih združbe;
b) glede listin in spisov, ki jih izdajo v javne namene, ki so jim v zakonu o obrtih predpisani.
Poudarjati pa je, da gre ta oprostitev izključno samo prisilni združbi osebno; zato nimajo pravice do te oprostitve osebe, ki sklepajo pravne posle s prisilno združbo. V takih primerih je treba postopati po predpisih, ki so nadrobneje navedeni v členu 8. zakona o taksah (za Srbijo in Črno goro), §§ 13. in 14. biljegovnega in pri-stojbinskega zakona iz 1. 1886. za Bosno in Hercegovino, §§ 12. in 13. pristojbinskega zakona za Hrvaško in Vojvodino in §§ 13., 20. in 69. pristojbinskega zakona iz 1. 1850. za Slovenijo in Dalmacijo;
c) glede vlog, ki jih. podajajo, da se dosezajo
javne naloge.
Zato so oproščene plačevanja takse tudi prošnje, ki jih pošiljajo prisilne združbe oblastvom zaradi subvencij v namen, da se dosezajo njim poverjene javne naloge, kakor tudi vloge občnim upravnim oblastvom prve stopnje zaradi izvršilne izterjave zaostale članarine, vpisnine in drugih pristojbin [§ 381., odst. (»), zakona o obrtih];
č) glede vlog, ki jih podajajo oblastvom, postavljenim, da jih nadzirajo in vodijo, v poslih, ki zadevajo to nadzorstvo [§ 387., odst. (*), zakona o obrtih] in
vodstva;
d) dalje glede vlog po tistih stvareh, glede katerih je zakon o obrtih dovolil prisilnim združbam razno in-gerenco glede upravljanja obrtov, kakor n. pr. izjave (potrdila) prisilnih združb o izpolnjenih pogojih za opravljanje prijavljenega obrta, ki jih pošiljajo prisilne združbe zbornicam po § 95., odst. («), zakona o obrtih. Prav tako glej tudi § 77., odst. (8), zakona o obrtih, po katerem imajo združbe pravico pritožbe na višje občno upravno oblastvo, če se izda dovolitev za pogostinski obrt proti njihovemu mnenju, in druge predpise glede pritožne pravice;
e) zlasti izdajajo prisilne združbe brez takse tudi priznanice o vpisnini, o članskih prispevkih, o članarini [članskih vlogih — glej §§ 365., odst. (‘), točko 5., in 381. zakona o obrtih].
3. Vloge, ki jih pošiljajo prisilnim združbam trgovcev, obrtnikov in industrijcev ter okrožnim odborom obrtnih združb bodisi njihovi pripadniki ali pa druge osebe, niso zavezane nobeni taksi.
Prav tako niso zavezani taksi posli glede izvedbe volitev za trgovinske, industrijske in obrtne zbornice, kolikor se opravljajo po prisilnih združbah (§ 394., toč. 5., zakona o obrtih).
4. Nasprotno pa se morajo prisilne združbe trgovcev, obrtnikov in industrijcev ter okrožni odbori obrtnih združb smatrati za privatne osebe glede vseh tistih pravnih poslov, listin in vlog, katerim so predmet privatno-pravna razmerja ali imovina zadruge (§ 390. zakona o obrtih), kakor tudi glede tistih, ki se
nanašajo na morebitne namene, ki ne spadajo med namene, ki so navedeni v zakonu o obrtih.
Zato so glede teh predmetov prisilne združbe zavezane taksni dolžnosti po občnih predpisih, n. pr. ob prejemanju ali dajanju posojil ali ob pridobivanju, dajanju v zakup ali v najem ali v hipoteko nepremičnin prisilnih združb ali ob pravnih sporih pri rednih sodiščih o njihovi imovini itd.
Pripominja se, da veljajo za postopek pred razsod-niškimi odbori za reševanje sporov iz službenih razmerij po § 385. zakona o obrtih predpisi zakona o sodnih taksah z dne 30. maja 1930. Glej člen 1., odst. (*), pravilnika za izvrševanje zakona o sodnih taksah z dne
11.	junija 1930.
5. Prisilne združbe trgovcev, obrtnikov in industrij-cev ter okrožni odbori obrtnih združb so zavezani vobče plačevanju dopolnilne prenosne takse od nepremične im o v in e po tar. post. 12., pripombi 12., zakona o taksah.
6. Če ustanove prisilne združbe trgovcev, obrtnikov in industrijcev ter okrožni odbori obrtnih združb pridobitna podjetja ali pridobitne ali gospodarske zadruge, n. pr. za dajanje posojil, za skupno nabavo, za predelavo, za skupno proizvodnjo in prodajo proizvodov, in to pod posebno samostalno firmo in s posebnimi samo-stalnimi pravili [glej § 362., odst. (’), točko 10., in odst. (3), zakona o obrtih], veljajo glede teh posebnih pravnih oseb (podjetij) občni predpisi o taksni dolžnosti.
To velja tudi v primerih, ko ustanovč razne sklade ali druge naprave po § 362., odst. ('), točki 11., zakona o obrtih kot posebne pravne osebe s samostalno upravo, nad katerimi vrše samo svojo kontrolo.
Nasprotno se smatrajo — glede taksnih predpisov — za dele organizma prisilne združbe vse gospodarske naprave, ki obstoje v okviru zakona o obrtih pri prisilnih združbah v njihovi upravi in ki so z njimi organično zvezane ter nimajo posebnih samostalnih statutov, torej nikakršnega ločenega korporacijskega značaja, kakor na primer: skladišča vzorcev prisilnih združb, zaloga raznih priprav za to, da se morejo z njimi služiti pripadniki dotične prisilne združbe itd. S temi gospodarskimi napravami je ravnati v taksnem pogledu kakor s prisilno združbo.
7. Ob tej priliki se opozarja tudi na dolžnost taksiranja raznih izpričeval, ki jih izdajajo prisilne združbe in okrožni odbori obilnih združb in ki so navedene v tarifni postavki 95 zakona o taksah.
Ministrstvu za finance je v čast, zaprositi ministrstvo za trgovino in industrijo, da izvoli priobčiti to pojasnilo vsem tistim oblastvom, zbornicam in prisilnim združbam, katerih se stvar tiče, zaradi znanja in ravnanja.
Iz ministrstva za finance, oddelka za davke, v Beogradu, dne 10. februarja 1934.; št. 555 34.
Banove uredbe.
199.
Popravek.
V uredbi o občinskih uslužbencih, objavljeni v »Službenem listu« št. 184/22 z dne 17. marca t. L, se mora pravilno glasiti:
v čl. 4.: »...odločbah...« (namesto: določbah); v čl. 46., t. 10.: ».. .ostavko« (namesto: ostavka); v čl. 93.: »Vsako upokojitev...« (namesto; vsaka).
200.
Objave
banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1934.
II.	No. 6280/1.
Občina Jesenice, v srezu Radovljica, bo pobirala od
1.	aprila 1934 dalje naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 125"—,
b) od 100 l vinskega mošta Din 125—,
c) od 100 1 piva Din 25'—,
č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5’—,
d) od goveda nad 1 letom Din 25-—,
e) od goveda pod 1 letom Din 15-—,
f) od prašičev Din 15-—,
g) od drobnice Din 5-—,
h) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 20-—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 21. marca 1934.
201.
Razne objave iz „S!užbenih novin“.
številka 38 z dne 16. februarja 1934.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 31. dečembra 1933. so napredovali: v VI. položajno skupino Očakar Marija, učiteljica v Sv. Križu, srez krški; Vode Angela, nastavnica šole za defektno deco v Ljubljani; Modic Alojzija, učiteljica v Cerknici, srez logaški; Prezelj Marija, učiteljica v Sostrem; Mešiček Sabinka, učiteljica na Jesenicah; K a v t e r A m a 1 d j a , učiteljica v Šoštanju; Rakuša Olga, učiteljica v Krčevini pri Mariboru; Rauter Otilija, učiteljica pri Sv. Marjeti, srez ptujski; Nanut Ante, učitelj v Svibnem, srez krškii; Šeme Josipi na, učiteljica v Ljubljani; Tuta H e rt a, učiteljica v Zalogu; Kuralt Antonija, učiteljica v Križah; Komljanec Alojzija, učiteljica v Škocijanu, srez krški, dosedanji uradniki
VII.	položajne skupine.
Izdaja kraljevska Panska uprava Dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pobar Robert v Ljubljani. Jizka in zalaga: Tiskarna Merkur d, d. v Ljubljani; njen predstavnik; Otmar Mibalek v Ljubljani.
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 24. kosu V. letnika z dne 24. marca 1934.
Razglasi kraljevske banske uprave
Vin. No. 1623/2.	627
Razglas.
Na osnovi § 42., točka 18., zakona o banski upravi ter §§ 5. in 12. akcijskega fegulativa sem dovolil Novaku Franju, industrialcu v Zemunu in drugovom, da fmejo ustanoviti delniško družbo pod imenom: »Tovarna strojil d. d.« s sedežem v Majšperku.
Družba se namerava baviti z izdelovanjem strojil kakor tudi z vsemi zadevnimi pomožnimi industrijami ter s trgovanjem s strojili.
Temeljna delniška glavnica znaša Din 1,000.000-— in je razdeljena na 10.000 komadov delnic po Din 100--—, Rlasečih se na imetnika.
Ta glavnica se sme po sklepu občnega zbora zvišati na Din 10,000.000-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, Namestnik bana pomočnik:
Dr. Pirkmajer s. r.
H*
VIII.	No. 271/4.	602-2—1
Razglas.
Božič Anton, lastnik tekstilne tovarne na Primskovem pri Kranju, namerava zgraditi poleg že obstoječe tovarne na Pare. št. 219/1, k. o. Primskovo, še barvarno in skladišče za prejo.
O tem projektu se na podstavi §§ 110. in 122. obrtnega zakona, § 84.. odst. 2., § 89.. odst. 3., gradbenega zakona in § 73. i. sl. z. u. post. razpisuje komisijski ogled na kraju samem in obravnava na četrtek, dne 29. marca t. 1., s sestankom komisije ob 13 'A uri.
Interesenti se obveščajo, da so načrti nameravane naprave razpoloženi do dneva komisijske obravnave pri podpisanem uradu na vpogled. Morebitne ugovore zoper nameravano napravo je do dneva obravnave vložiti pri kraljevski banski upravi, na dan obravnave pa v roke vodji komisije. Poznejši ugovori se ne bodo upoštevali, temveč se bo o projektu odločilo neglede nanje, kolikor ne bo javnih zadržkov.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 20. marca 1934.
*
Vlil. No. 1733/1.	608-2-1
Razglas.
Kranjske deželne elektrarne so zaprosile za uvedbo razlastilncga postopanja zoper posestnike zemljišč pare. štev. ?18, k. o. Podgorica, last Kzar Marije ▼ Pšati, pare. štev. 734, k. o. Podgorica, tast Pengov Antonije v Pšati, in pare. Štev. 730, k. o. Podgorica, last Banko
Frančiške v Pšati, ter pare. štev. 1062, k. o. Podgorica, last Zajc Marije v Ljubljani, Zaloška cesta, s predlogom, da se na teh zemljiščih ustanovi služnostna pravica zaradi postavitve drogov ter gradnje in vzdrževanja prostovoda v korist Kranjskih deželnih elektrarn. Zgraditev elektrovoda je bila deloma že odobrena s tuk. odločbo z dne 3. januarja 1933.. VIII. No. 294/4, deloma pa se odobritveni postopek s tem uvaja.
Na to prošnjo se na podstavi § 58. obrtnega zakona, odnosno § 45. finančnega zakona iz leta 1933-/34., § 365. obč. drž. zakonika z uporabo določil III. oddelka zakona z dne 18. februarja 1878., državni zakon 30,
razpisuje razpoložitev razlastilnega predloga z načrti in seznami v času od 22. marca do
6.	aprila t. 1. pri sreskem načelstvu v Ljubljani s pristavkom, da smejo prizadeti razpoložene spise in načrte pregledati in v istem roku zoper predlagano razlastitev ustno ali pismeno pri omenjenem načelstvu ugovarjati.
Zaradi kolavdacije elektrifikacije, odobrene s tuk. odločbo VIII. No. 294/4 z dne 3. januarja 1933., bivših občin Dragomelj in Podgorica ter Male loke in odobritve elektrifikacije vasi Št. Jakob ob Savi do hiše Andreja Grojzdka se na podstavi §§ 110. in 122. obrtnega zakona, § 84., odst. 2., § 89., odst. 3.. gradbenega zakona, zadevnih'•cestnih predpisov in § 73. i. sl. z. u. post. razpisujeta komisijski ogled na kraju samem in obravnava
na torek, 17. aprila t. 1. s sestankom komisije ob 15. uri na kolodvoru v Domžalah; ta obravnava se obenem združi s političnim obhodom in obravnavo razlastitvenega predloga. Interesenti se obveščajo, da so načrti nameravane naprave razpoloženi do dneva komisijske obravnave pri podpisanem uradu na vpogled, s pozivom, da morebitne ugovore vlože do dneva obravnave pri kraljevski banski upravi, na dan obravnave pa v roke vodji komisije. Poznejši ugovori se ne bodo upoštevali, temveč se bo o projektu odločilo neglede nanje, kolikor ne bo javnih zadržkov.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 17. marca 1934.
jj;
K V-No. 167/3.	628-3-1
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za prevzem gradnje vodnjaka v državni bolnici za duševne bolezni na Studencu
I.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 14. aprila 1934 ob 11. uri dop. v sobi št. 34 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami v sobi št. 26 tehničnega oddelka v Ljubljani.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša dinarjev 35.202-30.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih novi-nah« in na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 21. marca 1934.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
III P 220/34-1.	636
Oklic.
Tožeča stranka Žigon Anton, krojaški mojster v Ljubljani, Gradišče št. 4. je vložila proti toženi stranki Korenčan Ivan, trgovčev sin iz Ljubljane, sedaj neznanega bivališča, radi Din 2525-— k opr. št. III P 220/34—1 tožbo.
Prvi narok za ustno razpravo se je določil na 11. aprila 1934. ob 8-30 dop. pred tem sodiščem v izbi štev. 50, razpravna dvorana.
Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja g. Korenčan Ivan, trgovec v Ljubljani, Mestni trg, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Sresko sotlišče v Ljubljani, odd. III., dne 8. marca 1934.
IX I 3275/33—7.	618
Dražbeni oklic.
Dne 16. aprila 1934. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga 1. Radizel, vlož. štev. 125,
2.	Hotinja vas, vlož. štev. 220.
Cenilna vrednost: ad 1. Din 23.349'—, ad 2. Din 2.401-50.
Najmanjši ponudek: Din 17.167-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča
Sresko sodišče v Mariboru,
dne 16. februarja 1934.
Konkurzni razglasi
Odprava konkurza.
Prezadolženec Ciril štefe. trg. z mešanim blagom v Kranju.
Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom S 30/32—3 o imovini prezadolžen-ca, se odpravlja, ker je bila razdeljena vsa masa, po § 151. k. z.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 19. februarja 1934.
*
256.
Por 3/34—2.	619
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imovini Gašparja Jožefa, trgovca v Murski Soboti, Aleksandrova cesta 17, regi-strovanega pod firmo »Gašpar Jožek, trgovina z mešanim blagom v Murski Soboti.
Poravnalni sodnik: dr. Šumenjak Slavko. starešina sreskega sodišča v Murski Soboti.
Poravnalni upravitelj: Koder Anton, javni notar v Murski Soboti.
Narok za sklepanje poravnave pri sreskem sodišču v Murski Soboti, dne
19.	aprila 1934. dopoldne ob desetih.
Rok za oglasitev do 14. aprila 1934. istotam.
Poravnalna kvota: 40%.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 15. marca 1934.
*
257.
Por 7/34—2.	620
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imovini Rozmaniča Petra, trgovca v Gornji Radgoni, registrovanega pod firmo Rozmanu: Peter, trgovina z mešanim blagom v Gornji Radgoni.
Poravnalni sodnik: dr. Kalan Franc, starešina sreskega sodišča v Gornji Radgoni.
Poravnalni upravitelj: Požun Hinko, jcivrij notar v Gornji 'Radgoni.
Narok za sklepanje poravnave pri sreskem sodišču v Gornji Radgoni dne 26. aprila 1934. dopoldne ob desetih.
Rok za oglasitev do 21. aprila 1934. istotam.
Poravnalna kvota: 45%.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 17. marca 1934.
Razglasi raznih uradov in oblastev
No. 3130/8.	ad	št.	508
Popravek.
V tuuradnem razglasu z dne 3. marca 1934., št. 71/6 (gl. str. 87 priloge k št. 19. »Službenega lista z dne 7. marca 1934.) je v začetku razglasa pomotoma navedena uprava občine »Vodice , mora se pa pravilno glasiti uprava občine »Radomlje«, dalje je nepravilno označen datum komisijskega ogleda, ki se mora glasiti 29. marca 1934., ne pa 29. aprila t. I.
Sresko načelstvo v Kamniku, dne 18. marca 1934.
Narodna banka 599 kraljevine Jugoslavije
Stanje 15. marca 1934.
Aktiva.		Dinarjev
Podloga . . 1.846,380.387*47 (—		2,873.568*46)
Devize, ki ni-		
so v podlogi	51,229.951*81 (+ 4,561.038*98 >	
Kovani no-		
vec v niklju	293,753.837-50 (+16,889.018-50)	
Posojila . . 1.896,183.837*01 (—		7,712.823*97,
Vrednostni		
papirji . .	11,766.000-—	
Prejšnji pred-		
jeini državi 1.717,189.848*03 (—		618.685*23)
Začasni pred-		
jemi gl. drž.		
blagajni .	600,000.000*—	
Vrednosti re-		
zervn. fonda	65,961.097-96 (+	377.383*49)
Vrednosti		
ostalih fon-		
dov . . .	12,883.869-45 (+	911.761*20)
Nepremični-		
ne ... .	155,506.157"53 (+	48.235*83)
Razna aktiva	105,244.508-99 (-	139.077*87)
6.756,099.495*75		
Pasiva.		Dinarjev
Kapital . .	180,000.01 X)*—	
Rezervni		
fond . . .	85,798.918*58	
Ostali fondi	14,512.942*20 (+	2.133*-)
Novčanice v		
obtoku . . 4.181,777.090-— (—54,020.965*—)		
Obveze na
pokaz . . 1.012,379.489-71 (+46,354.251-23) Obveze z rokom . . . 1.039,458.899-01 ( — 13.791.000-—) Razna pasiva 242.172.126-23 (-j-32,898.863-24.
6.756,099.495*75
Obtok in obveze . . . 6.194,156.379-71
Celotno kritje . . . 35’54t/0 Kritje v zlatu . . . 33*98°/,,
Obrestna mera:
po eskomptu...................................7%
po zastavah:
na zlato in varante..................7%
na vredne-tne papirje................8%
No. 2666/1.	014
Občinska lovišča v srezu Slovenjgradec, oddaja v zakup na javni dražbi za novo zakupno dobo.
Razgbas.
Ker poteče spodaj navedenim občinskim loviščem 31. marca 1934. zakupna doba, jih bo sresko načelstvo oddalo v smislu § 15. štaj. lov. zakona v zakup na javni dražbi za prihodnjo zakupno dobo od 1. aprila 1934 do 31. marca 1940. Lovišča se bodo dražbala kakor sledi:
V torek, dne 27. marca 1934., ob pol 9. uri pri sreskem načelstvu v .Slovenj-
gradeu. soba št. 2.:
1. Občina št. lij pod Turjakom, ne-zajamčena izmera 1019 ha, izklicna cena Din 1000—;
2. občina Mislinja nezajamčena izmera 2598 ha. izklicna cena Din 2500*—;
3. občina Št. Vid nad Valdekom, nezajamčena izmera 1488 ha, izklicna cena Din 1000*—.
V torek dne 27. marca 1934.. ob ool 15. uri pri sreskem načelstvu v Slovenj-
gradcu, soba št. 2.;
1. Občina Slovenjgradec, nezajamčena izmera 142 ha, izklicna cena Din 100 ■;
2. občina Pameče (za Pameče, Vrhe, Sele, št. Janž pri Dravogradu), nezajamčena skupna izmera 4980 ha, izklicna cena Din 4500*—;
3. občina Šmartno pri Slovenjgradcu (za Šmartno, Legen, Golavabuka), nezajamčena skupna izmera 4785 ha, izklicna cena Din 4000*—;
4. občina Podgorje (za Podgorje. Stari trg, Šmiklavž, Razbor). nezajamčena skupna izmera 5992 ha, izklicna cena Din 3200—.
V sredo dne 28. marca 1934., ob 10. uri
v Velenju v občinski pisarni:
1. Občina Velenje, nezajamčena izmera 2419 ha, izklicna cena Din 800—<
2. občina Št. Janž na Vinski gori, ne-zajamčena izmera 2049 ha izklicna cena Din 600—;
3. občina Št. IIj pri Velenju, nezajamčena izmera 1091 ha, izklicna cena Din 1000*—;
4. občina Št. Andraž pri Velenju, nezajamčena izmera 1654 ha, izklicna cena Din 1000*—.
V sredo dne 28. marca 1934., ob 15. uri
v Šoštanju v občinski pisarni:
1. Občina Topolšica (za Topolšico in Sv. Florjan), nezajamčena skupna izmera 4666 ha, izklicna cena Din 2500—4
2. občina Šoštanj okolica, nezajamčena izmera 2827 ha, izklicna cena 2.000*— dinarjev;
3. občina Šoštanj mesto, nezajamčena izmera 282 ha. izklicna cena Din 300—
Vsak dražitelj mora pred dražbo položiti izklicni ceni enako vsoto kot vadiji in to ali v gotovini ali v državnih in v državno garantiranih papirjih, in sicer: 7% investicijskega posojila, 6% beglu-škega posojila, 4% agrarnega posojili1 za Bosno in Hercegovino, 254% vojne škode, 7 in 8% Blairovega posojila, 7% stabilizacijskega posojila, delnicah Pri/ vilegirane agrarne banke kakor tudi vložnih knjižicah Državne hipotekarne banke ali v drugih za pupilno varne proglašenih vrednostnih papirjih, in sicer po borznem tečaju dneva pologa. Eventualnim vložnim knjižicam pupilno varnih denarnih zavodov mora biti priložena izjava dotičnega denarnega zavoda, da je mogoče naloženo vsoto na zahtevo sreskega načelstva vsak čas dvigniti.
Najvišji ponudnik mora takoj po sklepu dražbe plačati dražbene stroške in pristojbine, nadalje mora položiti varščino v visokosti enoletne zakupnine ij1 enoletno zakupnino, slednjo v gotovini-
Na dražbi dognana zakupnina se zviša ali zniža, ako se na podstavi končne odločitve o morebitnih prizivih ali v sm1" slu določb lovskega zakona občinsko 1°' višče poveča ali zmanjša, in sicer v razmerju razsežnosti povečanja ali zmanjšanja. ■
Lovske družbe, obstoječe iz 3 članov, so k zakupu pripuščene. neglede na obseg lovišča. Ako lovišče obsega večjo površino, se bodo lahko pripustile k zakupu tudi lovske družbe več članov, toda le v razmerju, da pride na vsake#3 družabnika najmanj 500 ha skupno#3
lovišča, vendar do največ 12 družabnikov.
Ako zgoraj razpisane dražbe poedinih lovišč ne bi uspele, se bo vršila ponovna dražba v roku 8 dni brez posebnega °klica, ev. tudi pod izklicno ceno.
pražbeni pogoji se lahko vpogledajo Pfi sreskein načelstvu v torek in petek nied uradnimi urami in na dan dražbe Pred pričetkom dražbe.
Sresko načelstvo v Slovenjgradcu, dne 17. marca 1934.
*
Mag. štev. 3-969/34.	623	3—1
Razglas 0 prvi pismeni ofertalni licitaciji Za zidavo tresorja v I. nadstropju carinarnice v Ljubljani.
Uprava občine ljubljanske razpisuje Po odobrenju kraljevske banske uprave Dravske banovine V. No. 158/59 z dno
13.	januarja 1934. in V. No. 161/16 z dne 28. februarja 1934. ter na podstavi čl. 86. do vštetega čl. 98. zakona o državnem računovodstvu z dne 6. marca 1910., odn. njegovih izprememb in dopolnitev, prvo javno pismeno ofertal-Po licitacijo za zidavo tresorja v I. nadstropju carinarnice v Ljubljani, za kar je bil odobren znesek Din 94.310-—.
Licitacija se bo vršila v skrajšanem 20 dnevnem roku v torek, dne 16. aprila 1934., ob 11. uri dopoldne v mestnem Kradbenem uradu v Ljubljani soba št. 16, Nabrežje 20. IX. št. 2.
Načrti in proračuni za razpisano delo so interesentom na razpolago med uradnimi urami v prostorih mestnega gradbenega urada, kjer se dobijo potrebni ofertni pripomočki proti plačilu 30'— dinarjev.
Ponudbe se morajo predložiti v obliki popusta v procentih.
Zapečatene ponudbe, opremljene s kolkom za Din 100-—, priloge pa s kolkom za Din 2•—, morajo ponudniki ali njih pooblaščenci izročiti na dan licitacije z označbo: »Ponudba za zidavo tresorja v I. nadstropju carinarnice v Ljubljani od ponudnika N. N.« neposredno Predsedniku licitacijske komisije med
10.	in 11. uro dopoldne. Poznejše ali nepravilno opremljene ter telegrafske Ponudbe se ne bodo upoštevale.
Vsak ponudnik mora v ponudbi izrečno izjaviti, da v celoti pristaja na vse splošne in specialne pogoje ter mora vložiti kavcijo: domačini Din 10.000-—, tuji državljani Din 20.000' - pri občinski blagajni v Ljubljani, Nabrežje
20.	IX. štev. 2, bodisi v gotovini ali državnih vrednostnih papirjih, odnosno garancijskih pismih, izdanih po denarnem zavodu v smislu čl. 86. zakona o državnem računovodstvu in registriranih v smislu čl. 24. pravilnika za izvr-Sevanje določil iz oddelka »B. Pogodbe in nabave« zakona o državnem računovodstvu.
O položeni kavciji prejme ponudnik blagajnično položnico. To položnico, nadalje potrdilo davčnega urada o poravnavi vseh davčnih plačil, potrdilo ministrstva za gradbe. da se sme ponudnik
udeleževati javnih licitacij ter potrdilo pristojne Zbornice za TOI o sposobnosti mora ponudnik odprte predložiti predsedniku licitacijske komisije obenem z zapečateno oferto. Pooblaščeni morajo poleg tega predložiti pooblastilo, da smejo zastopati svojo firmo pri licitaciji.
Vsak ponudnik mora ostati v besedi 60 (šestdeset) dni po licitaciji.
Mestno načelstvo v Ljubljani, dne 21. marca 1934.
T. No. 376/52.	587 3—1
Razglas.
Tehnični razdelek pri sreskem načelstvu v Mariboru levi breg razpisuje po nalogu kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 10. marca 1934!, V. No. 1574/1.
prve javne ustne zmanjševalnc licitacije za redno dobavo gramoza za državne ceste v letu 1934./1935.
Licitacije se bodo vršile po naslednjem razporedu:
I. Dne 24. aprila 1934. s pričetkom ob 9. uri v pisarni tehničnega razdelka v Mariboru.
a) Za državno cesto št. 50 Ljubljana—Celje — Maribor — državna meja za naslednje delnice in dobavne količine:
1. km 110-000 do 124-000 dobava 965 kub. metrov jesenskega in pomladanskega tolčenca amfibolita ali eklogita, proračunska vsota Din 91.675-—;
2. km 124-000 do 129-500 dobava 495 kub. metrov jesenskega in pomladanskega tolčenca amfibolita ali eklogita, proračunska vsota Din 59.400-—.
3.	km	129-500	do	136-000.	dobava
640 m3 jesenskega in pomladanskega tolčenca eklogita, proračunska vsota Din 76.800-—;
4.	km	138-000	do	143-000,	dobava
450 m3 jesenskega in pomladanskega tolčenca amfibolita ali eklogita, proračunska vsota Din 67.500-—;
5.	km	143-000	do	154-179.	dobava
648 m3 jesenskega in pomladanskega tolčenca	eklogita	ali	amfibolita, pro-
računska vsota Din 99.792-—;
b) za državno cesto št. 17 Maribor — Ptuj — Ormož:
6. km 0-000 do 11-000, dobava 700 m3 jesenskega in pomladanskega tolčenca eklogita, proračunska vsota 94.500-— dinarjev.
II. Dne 25. aprila 1934. s pričetkom ob 9. uri v pisarni s r e s k e g a cestnega odbora v Ptuju za naslednje delnice in dobavne količine za državno cesto št. 17:
1. km 11-000 do 18-000, dobava 350 m3 jesenskega proden, proračunska vsota Din 14.700-—;
2. km 11-000 do 18-000. dobava 170 m1 pomladanskega prodca, proračunska vsota Din 8.840-—;
3. km 18-000 do 23-600. dobava 360 m' jesenskega prodca, proračunska vsota Din 15.120-—;
4. km 18-000 do 23-600. dobava 200 nr pomladanskega prodca, proračunska vsota Din 10 400-—;
5. km 24-800 do 31-000, dobava 280 m3
jesenskega prodca, proračunska vsota Din 11.760-—;
6. km 24-800 do 31-000, dobava 150 m* pomladanskega prodca, proračunska vsota Din 7.800-—;
7. km 31-000 do 38-000. dobava 300 m* jesenskega prodca, proračunska vsota Din 12.600-—;
8. km 31-000 do 38-000, dobava 100 m’ pomladanskega prodca, proračunska vsota Din 5.200-—.
III. Dne 26. aprila 1934. s pričetkom ob 9. uri v pisarni mestne občine v Ormožu za naslednje delnice in dobavne količine za
državno cesto št. 17:
1. km 38-000 do 43-000. dobava 200 m* jesenskega prodca, proračunska vsota Din 11.200—;
2. km 38-000 do 43-000, dobava 100 m’ pomladanskega prodca, proračunska vsota Din 6.500—;
3. km 43-000 do 52-000, dobava 380 m* jesenskega prodca, proračunska vsota Din 21.280-—;
4. km 43-000 do 52-000, dobava 160 m* pomladanskega prodca, proračunska vsota Din 10.560-—;
5. km 52-000 do 60-355. dobava 300 m3 jesenskega prodca, proračunska vsota Din 12.900—;
6. km 52-000 do 60-355, dobava 140 m* pomladanskega prodca, proračunska vsota Din 7.420-—.
IV, Dne 27. aprila 1934. s pričetkom ob 10. uri v pisarni sreske-ga načelstva v Dolnji Lendavi za naslednje delnice in dobavne količine na državni cesti štev. 47
Čakovec—Dolnja Lendava:
1. km 93-931 do 98-000, dobava 230 m» jesenskega prodca, proračunska vsota Din 9.660-—;
2. km 98 000 do 103-929, dobava 125 m* jesenskega tolčenca eruptivnega ali apnenca. proračunska vsota Din 20.000-—;
3. km 93-931 do 103-929, dobava 150 m3 pomladanskega prodca, proračunska vsota Din 7.800-—.
Licitacije se bodo vršile za vsako delnico posebej z zmanjševanjem enotne izklicne cene za 1 m3.
Proračuni in dobavni pogoji so interesentom na vpogled v pisarni tehničnega razdelka v Mariboru, sobt št. 51; isto-tam se dobijo tudi vsa pojasnila.
Vsak ponudnik mora predložiti licitacijski komisiji potrdilo pristojne davčne uprave, da je plačal vse zapadle davke in doklade za 1. četrtletje 1934. in reverz o položeni kavciji.
Kavcija znaša za naše državljane 10% od zgoraj navedenih proračunskih zneskov in se zaokroži navzgor na cele stotine dinarjev.
Kavcija se polaga v državnih papirjih ali garantnih pismih, izdanih od denarnih zavodov po čl. 86. zakona o drž. računovodstvu in registriranih po čl. 24. pravilnika za izvršenje odredb iz oddelka »B. Pogodbe in nabave« pri onih davčnih upravah, kjer se bodo vršile posamezne licitacije, in sicer do njihovega pričetka; kavcije v gotovini pa je vplačati pri podružnici Državne hipotekarne banke v Ljubljani.
Licitacijska komisija si pridržuje pravico, izključiti od licitacije one licitante, ki so ji znani kot nezanesljivi.
Rok za izvršitev vseh dobav brez razlike je do 15. oktobra 1934.
Vsak ponudnik mora ostati v besedi 60 dni po izvršeni licitaciji.
Sresko načelstvo v Mariboru levi breg, tehnični razdelek:
Ing. Vanek s. r.
*
Štev. 232/2 ex 1934.	607
Razpis
ustne licitacije za dobavo gramoza za proge med km 497.106—577 državne ceste št. 2 in med km 779.413—808.666 državne ceste štev. 28.
V smislu odlokov kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani V. No. 42/6 do 28 z dne 15. marca 1934. razpisuje sresko načelstvo v Novem mestu na podstavi členov 86. do 98. zakona o državnem računovodstvu z dne
6.	marca 1921. in njegovih izprememb, odn. dopolnitev, natisnjenih v »Službenih novinah« z dne 16. februarja 1922. in pravilnika, natisnjenega v »Službenih novinah« z dne 25. novembra 1921., javno ustno licitacijo za dobavo gramoza za zgoraj označene proge državnih cest. Licitacija se bo vršila v četrtek, dne 26. aprila 1.1. ob eni uri popoldne v občinski pisarni v Kostanjevici za proge med km 497.106—534 drž. ceste štev, 2;
v petek, dne 27. aprila t. 1. ob desetih v pisarni tehničnega razdelka za proge
med km 534—562‘5 drž. ceste štev. 2 in med km 793—808.666 drž. ceste št. 28;
v soboto, dne 28. aprila t. 1. ob desetih v občinski pisarni v Trebnjem za proge med km 562.5—577 drž. ceste štev. 2;
v ponedeljek, dne 30. aprila t. 1. ob dveh pop. v občinski pisarni v Metliki za proge med km 779.413—793 državne ceste štev. 28.
Dražitelji morajo predložiti licitacijski komisiji še veljavno potrdilo davčne uprave o plačanih davkih ter kavcijo v spodaj navedeni višini, tuji državljani pa v dvojni navedeni višini.
Kavcija mora biti v gotovini, v državnih in od države garantiranih obveznicah ali garancijskih pismih denarnih zavodov, izdanih v smislu čl. 88. zakona o drž. računovodstvu in registriranih v smislu čl. 24. pravilnika za izvrševanje odredb iz oddelka »B. Pogodbe in nabave«.
Pred pričetkom licitacije morajo dražitelji podpisati izjavo, da poznajo draž-bene in dobavne pogoje in da nanje v celoti pristajajo.
Dobava gramoza mora biti brezpogojno izvršena do 15. oktobra 1934.
Vsak dražitelj mora ostati v besedi 60 dni po izvršeni dražbi.
Državna cestna uprava si izrečno pridržuje pravico, da odda dobavo gramoza neglede na višino ponujenih cen, ter da dobavno množino zviša ali zmanjša ali dobavo sploh ukine.
Pogoji o dobavi so na vpogled do dneva licitacije med uradnimi urami v pisarni tehničnega razdelka (soba št. 8), kjer se dobe tudi vsa zadevna pojasnila.
Razne objave
Vabilo na redni občni zbor*
ki ga bo imela Strojilna. lesna in kemična industrija d. d., Polzela,
dne 11. aprila 1934 ob 11. uri v prostorih Jadransko-Podunavske banke, filiale
v Ljubljani, Selenburgova ulica štev.
z naslednjim
dnevnim redom:
1. Poročilo upravnega odbora in računskih preglednikov o poslovanju v letu 1933.
2. Odobritev bilance in računa izgube in dobička za leto 1933. in podelitev razrešnice.
3. Volitev 2 računskih preglednikov ih 2 namestnikov.
4. Slučajnosti.
Polzela, dne 19. februarja 1934.
Upravni odbor.
Objava.
Izgubil sem šofersko legitimacijo na ime: Ivan Jezernik, rojen 8. decembra 1895. v Grušovju, izdano dne
10.	oktobra 1928. pod štev. 7/28 od sreskega poglavarstva Maribor levi bD< ter jo proglašam za neveljavno.
Ivan Jezernik s. r.
Maribor, Gajeva ulica Št. 5.
Preklic.
Izgubil sem originalno potrdilo oblastne inšpekcije dela v Mariboru štev-1519 T—26, izdano dne 22. II. 1927., P° katerem se na mene predpisi čl. 103' zakona o zaščiti delavcev ne nanašajo, ter ga proglašam neveljavnim.
Franc Krdl s. r. električar,
Sv. Pavel pri Preboldu.
Objava.
Izgubila som poselsko knjižico, izdano od občine Bankovci pod št. 43, na ime: Majcan Marija. — Proglašam jo 7.a neveljavno.
Majcan Marija s. r.
* 610 Objava.
Izgubil sem vozno dopustilo, izdano od sreskega načelstva v Gornjem gradu leta 1933., št. 1277/4, na ime: štift»r Silvester, šofer iz Solčave št. 52. Proglh' sam ga za neveljavno.
Štiftar Silvester s. r.
Prejcjled
o nabav! gramoza za državne ceste v oemočju tehničnega razdelka pri sreskem načelstvu v Novem mestu za budžetno leto 1934. 35.
Nabavlšče	Cesta	Proga(kilometer)		Množina gramoza v m”	Prora- čunjena enotna cena Di^m’	Skupni proraču- njeni stroški Din	Kavcija Din
		od	do				
Mokrice			497.106	502.5	290	65	18.850	1.885
Prilpe			502.6	508	280	65	18.200	1.820
Krška vas ....		508	515.5	430	40	17.200	1.720
Vel. Mrašovo . .		515.5	519.5	240	40	9.600	960
Studena		(M	519.6	524	250	70	17.500	1.750
Mali boršt ....	>	524	528	210	65	13.650	1.365
St. Ječne) ....	*-* K/2	528	534	410	45	1*8.450	1.845
Mokropolje . . .	c<3	534	538	210	45	9.450	915
Ratež		ca	538	541.5	190	60	11.400	1.140
Pikava		o	541.6	547.5	460	70	32.21X1	3.220
llršljin 		»N	547-5	650	470	70	32.900	3.290
Daljnji vrh ....	Q	550	555.5	350	75	26.250	2.625
Sv. Ana			555.5	562.5	480	65	31.200	3.120
Nemška vas . . .		562.5	568.5	600	66	39.000	3.900
Breza			568.5	672	340	70	23.800	2.380
Medvedjek . . .		672	577	260	70	18.200	1.820
Kamenca ....		779.413	784	350	80	28.000	2.800
Lokvica		a	784	788.5	2 00	70	14.000	1.400
Škemlovec ....	D	788.6	793	220	70	15.400	1.540
Gorjanci		° >	793	797	180	65	11.700	1.170
Vinja vas ....	»N ^	797	802	240	65	15.600	1.660
Dol. Težka voda .	Q	802	805.5	220	65	14.300	1.430
Poganci			805.5	808.666	180	65	11.700	1.170
Sresko načelstvo v Novem mestu,
dne 20. marca 1934.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga Tiskarna Merkur v Ljubljani; njen predstavnik: O. Mihalek v Ljubljani.