Političen list za slovenski narod. • -i ■ t Po pošti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr V administraciji prejemau, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 1 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stolni trg št. 6, poleg »Katoliške Bukvarne". Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr., če se tiska dvakrat ; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob l/,6. uri popoludne. %ev. 275. v Ljubljani, v torek 1. decembra 1891. Letnllc XIX. "Vabilo na naročbo. S I. decembrom pričenja se nova naročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo. »SLOVENEC" velja za ljubljanske naročnike v administraciji : Četrt leta . 3 gld. Jeden mesec 1 Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec. Po pošti velja: Vse leto 12 gld. Pol leta 6 ., Vse leto Pol leta 15 gld. 8 ., Četrt leta 4 gl. — kr. Jeden meseci ., 40 ., Upravništvo ,,Slovenca". Konservativno obrtno društvo S 3 je imelo, kakor smo že včeraj omenili, v nedeljo dopoldne tretji shod, na katerem je bila soglasno sprejeta naslednja Spomenica visokemu deželnemu odboru n a d v o j -vodine Kranjske! Ako se primerja sedanji položaj našega obrtnika, oziroma rokodelca, s položajem v prejšnjih desetletjih, ko se mu ai bilo bati divje konkurence niti od strani velikega kapitala, niti od strani javnih zavodov, prisilnih delalnic in jetnišnic, je tem bolj razvidno, da je položaj malega obrtnika tem obup-uejši, ker se mu nakladajo vedno večja bremena davkarska, akoravno nima od nobene strani prislužka, da bi mogel nositi bremena, ki mu naraščajo od dn6 do dnč. Med drugimi javnimi zavodi škoduje v prvi vrsti malemu obrtniku vedno večji razvoj deželne prisilne delalnice ljubljanske, kateri zavod je bil na- pravljen, oziroma ustanovljen, le za delomrzne ljudi vojvodine Kranjske, ki se je pa v zadnjem času razširil za mednarodni zavod skoro vse jezike govorečega prebivalstva Cislitvanije, kar nikakor ne ustreza prvotnemu namenu prisilne deželne delalnice. Ker se tedaj v ta zavod importira na stotine oseb, ki kratijo poštenemu rokodelcu kruh, je razvidno, da tako dalje iti in biti več ne sme, sicer bo v kratkem obstanek davke plačujočega malega rokodelca popolnoma onemogočen, kateri pa mora tudi vse deželne doklade plačevati, in ni čuda, da se delujoče in davke plačujoče občinstvo, prisiljeno zaradi pomanjkanja prislužka, mora v daljno Ameriko izseljevati! Visoki deželni odbor kranjski se nnjložje iz računskih knjig prisilne delalnice prepriča, koliko tisočakov ta zavod ljubljanskim rokodelcem na leto škoduje. Omenjati pa hočemo, da se je letos za jedno samo opekarsko firmo v Ljubljani izdelalo ogroitino število modelov za opeko, kar je prouzročilo velikansko škodo malim rokodelcem. Tudi za tovarno za klej (Leimfabrik) izdelovala so se različna mizarska stavbena dela. Mnogo se obuvala in obleke tam napravlja, n. pr. čevlji za šolske Otroke, obdarovane o božičnem času, pa tudi gg. deželni uradniki so naročniki iu podpiratelji nam pogubonosne deželne prisilne delalnice, kakor tudi drugi privatni naročniki oblek itd. Očividno in dokazano je, da pri tej manipulaciji trpijo neizrekljivo škodo naši rokodelci, da je njih stanje žalostno, obupno in neznosno. Prosimo tedaj: Visoki deželni odbor naj blagovoljno ukrene: 1. Da se takoj ustavi vsa rokodelska obrtnija v prisilni delalnici, ki škoduje ljubljanskim obrtnikom, kakor dokazujejo navedena fakta. 2. Naj se v prihodnje jedino le osebe, ki imaje domovinsko pravico na Kranjskem, v deželno prisilno delalnico vsprejemajo." Dalje je bil tudi razgovor o postavnem načrtu gledč na posvečevanje nedelj in bila sprejeta naslednja resolucija na državni zbor: »Nujna potreba je, da se po ustavnem potu prenaredi postava za nedeljsko praznovanje in nedeljski počitek in se s tem reši važno vprašanje. Z ozirom na to stavi III. redni shod »Konservativnega obrtnega društva" v Ljubljani dn<š 29. novembra 1891 sledečo resolucijo : V postavi z dne 8. marca 1885, drž. zak. št. 22 pod § 75. je določeno: »Ob nedeljah mora vsako obrtno delo počivati." Tudi je navedeno, da se mora Jelalcem ob nedeljah od strani delodajalcev dopustiti, naj se po svojem veroizpovedanju udeležč dopoldanske službe božje, ter da se mora počitek od dela najkasneje ob 6. uri zjutraj pričeti. Ker se pa ta postava v mnogih krajih popolnoma prezira, je potrebno, da se ta postava po ustavnem potu prenaredi in strogo izpelje; razširi naj še pa v tem, da naj ima postava za nedeljsko in prazniško posvečevanje iu počitek veljavo ne samo za obrtui, ampak tudi za trgovski stan. V postavi naj bo določba, da se pričetek praznovanja nedelj in praznikov, ne kakor dosihmal ob 6. uri zjutraj, ampak s pričetkom dneva prične in konča z nastopom delavnika. Postavo naj izvršujejo ne samo rokodelci, obrtniki in trgovci, ampak tudi tovarnarji in rudokopi, sploh naj bode nzor prenarejeni postavi državna postava angleška." Zasledujmo naše narodne nasprotnike! ii. Že prej smo omenjali, da je bilo povod o b-čnemu nemškemu šolskemu društvu v Berolinu osnovanje nemškega šolskega društva na Dunaju I. 1880. Neki dr. Czepelak (kakor ime kaže pristni Nemec. Op. pis.) opisuje v omenjenem koledarju na LISTEK. Mozaik. IV. Saj se mu ni prav nič poznalo, ko je hodil po ulici, kaj da je. Res je malo trje hodil po tlaku, res sta mu sem pa tja zamigali rameni, da bi bil spravil glavo malo višje nad uavadni svet, res mu je tudi roka precej mogočno postavljala paličico na zemljo, vendar mu ni bilo poznati, da je kaj več. I no, v našem času se tudi črevljarski pomočniki nosijo tako in tudi hlapci v nedeljo z vsemi dovoljenimi sredstvi dvigajo glavo, da bi bil nos kolikor se da navpično pomerjen proti nebesnemu oboku. Poznalo se mu ni in vendar je bil pesnik »na k o r a j ž o ". Da, pesnik, kakor jih navdihuje naše dobe Muza, »pesnik na korajžo". — Čuda ni, da so že zapodili staro piškavo, suho Muzuljo, ki je vzrajala tiste gladko obrite, krmežljave, stisnene pesnike z dolgimi razmršenimi lasmi, kateri v resnici uiso več pristajali devetnajstemu veku. Izbrali so si novo in ta velja nekaj.--Nad štiri cente tehta; krog meč meri dva dobra vatla; na hrbtu lahko nese osem centov in z roko vam vzdigue najtežjega možaka kot muho. Lepo zalita je v lice svitlo - rudeče barve, tiste najpotrebnejše barve za ' ženske naših dnij, ker se ž njo zapreči, da se kedaj sramežljivosti rudečica ne pokaže na obrazu, kakor se je kazala nekdaj pri barbarskem, v višjih dekliških šolah še ne izobraženem ženstvu. In kako ne bi bila rudeča ! Taka vam je Muza ^pesnikov na korajžo!" Videl sem jo uprav, ko ga je navdihovala. Velik šum je bil po sobi, — navdihovanje je bilo silneje in silneje, hud piš je premetaval stole in omare; zid se je tresel in pol ure na široko so zbe1 žali vsi vrabci, zatrjujoč drug drugemu, da se uprav tako pripravlja lov nanje in vendar — navdihovanja ni bilo še dovolj; sam veter je bil premalo; trebalo je tudi kaj gostega. Muza je bila, kakor so sploh vse Muze in menda tudi tisti in tisti, ki so v službi njihovi, na vse, tudi na to pripravljena. Zagrmelo je in iz ujenega predpasnika se je vsula cela toča čikov in žaganja na ubozega pesnika. Muza je namreč po svojih pomožnih duhovih, kateri so morali izvršiti vsaj doktorat iz poetike v »Narodni tiskarni", če ne celo višjo analizo vsega modrobrumnega na učiteljišču, nabirala iz starih pljuvalnikov po farovžih in kapelanijah žaganja in pod okni imenovanih poslopi} čike, ker to so jej bila neizogibna sredstva, da se je vžgalo pesniško navdušenje. In on? — Gledal sem ga, pa sem dejal sam pri sebi: Saj je vendar neskončen razloček mej današnjim navdušenjem in mej nekdanjim. To je pa to, da se reče! — Stal je sredi sobe s hrbtom in sploh s tisto stranjo života, ki je s hrbtom v zvezi, obrnen proti Muzi — golorok in gologlav. Srajco si je zavihal do komolca, desno nogo je imel malo upogneno za stopinjo pred levo, hrbet zakrivljen, brado naprej, pesti pa je držal nad seboj. O škoda, sem dejal, da ga ne vidi član kakega „Athletenklub-a" ; zanje je kot navlašč. Videl sem sicer že od daleč in od blizu naše fante, ko so se rokavili smajni dan, a tako isvrstno izražene „ko-rajže" še nikdar. Bilo je seveda le v sobi, pa današnje čase, ko je vse tako grozovitno ponižno in tako strašno skromno, se je lotila tudi »korajža" ponižnosti in zato se lepo skriva doma; in zato se ne \6, kdo je napravil zadnji strah na borzi, zato se ne v4, kdo pošilja »Zvonu" pesmi in zato se v obče ne vč, kdo je Nevesekdo. Z eno besedo, »korajža" je ponižua. Doma pri zaprtih vratih se ni bilo bati, da bi pohlevnega pesnika skušala ošabuost vsled korajže; zato je brez strahu za svojo popolnost in sploh za svoje ascetično življenje ubogal Muzino navdiho- Btr. 40 nsl. nastanek in razvoj »D e u-tscher Schulverein"-a v Avstriji. Tu priznava ta pisec, da kedar krmarji te države niso več visoko držali ideje o jednotni Avstriji s n e m-š k i m državnim jezikom, kedar opravičeno stalo Nemcev v tej državi več ne najde pri vladi potrebnega zavetja: tedaj je nemška panoga v Avstriji ne samo gledč svojega, po zgodovini utrjenega voditeljstva v tej državi, nego cel6 gledd svojega obstoja v nevarnosti, in zato prisiljena k samoobrambi. In kaka potreba je nastopila uprav v dobi TaaflVjevi. To je čas — pravi dr. Czepelak — ko so se začele na troške nemške panoge izpolnjevati želje druzih narodov, čas, ko so morali Nemci, brez-oztuo potisneni k steni, gledati, kako se njih pravice omejujejo, njih jezik odriva in gladijo pota po-slovanjenju Avstrije. V tej tej stiski še-le je narodna ideja mej Nemci vsplamtela in njen sad je bila ustanovitev nemškega šolskega društva Da Dunaju. Ni bilo osnovano — bere se nadalje ■— kot politično društvo, ne za germanizovanje ino-jei.čnih narodov avstrijskih, njegov namen je izključno le rešitev in ohranitev nemškega ljudstva v Avstriji; društvo naj omogoči Nemcu ohranitev nemške materinščine njegovim otrokom, da ti nemški molijo, nemško govore in bero, nemško mislijo in čutijo, kakor njihovi očetje. Iz dosedanjega je razvidno, da nagibi za osnovo tega društva so bili politični, nejevolja Nemcev vsled zgube voditeljstva v Avstriji, že malenkosten odpor drugih narodov, ki so pa v večini, jih je razjaril Da nameni „Deutscher Schulverein"-a niso bili tako čisti, kakor se je prvotno zagotavljalo, spričuje njegovo delovanje iu daljni razvoj odpora proti njegovemu rovanju, ker je segal iu še sega v pravice drugih narodov. Tudi to se lahko dokaže iz njegovih letnih poročil. Ob desetletnem obstanku svojem izdal je „Deutscher Schulverein" brošuro: ,Zehn Jahre deutscher Arbeit". Koj v začetku tega spisa se bere, da je 1. 1879. nemško ljudstvo zgubilo vodstvo v Avstriji. S premembo v vladnih osebah prišli so neuemški narodi in njih zastopniki k politični moči in vplivu. Naravno je bilo, da so Nemci zgubljali on Jod svoje postojanke, kjer jih je le vladna milost dr/.ala na krmilu. Nemškutarija je morala zginjati proti zavedajočim se narodnim večinam prebivalstva v slovanskih pokrajinah. To je Nemce peklo, in zato so jeli tarnati o zatiranju, o pritiskanju na steno. N^-kak dušek so si dali z osnovanjem tega društva v podpiranje zatiranega nemštva. A tudi izvan-avstrijski Nemci so hiteli avstrijskim na pomoč, ta biošura sama to priznava na str. 21., ko omenja, dj so sa osnovala razna društva v pospeševanje in v brambo nemštva v inozemstvu, mej temi naj-irnenitniše prej imenovano v Beroliuu. In osobito to zadnje društvo podpira dunajsko. V brošuri se str. 22 bere doslovno: »Taki darovi . . se že leta sem (iz Berolina) šolskemu društvu na Dunaju pošiljajo v daljno razdelitev. Kar te darove Nemcev vauje. Počasi se je začetkom pomikal naprej po sobi v svoji poziciji in ko je zadnji dihljej Muzin v podobi žaganja in čikov zadel se njegovega trupla, tedaj je dvignil glavo, pljunil v roke, trje si zavihal rokave, krčeviteje stisnil pesti in — in--- Kaj bi pravil dalje? To mora vsak sam vedeti, kaj je potem. Pesnik na korajžo potem pač poje na korajžo in sklada, vari inrišena korajžo. O tem pač tudi ni treba dalje govoriti, Čemu in kam. Le toliko lahko rečem, da vse ne more biti za »Brus", ker bi sicer „Zvon" in »Narod" ne bila ničesa deležna in vse tudi ne more biti za „Zvon", ker »Narod" in »Brus" tudi ne smeta lakote umreti, in vse tudi ne more biti za »Narod", ker »Brus" in »Zvon" tudi izhajata v Narodni tiskarni, koder se tudi lahko naročita prostovoljno, dokler osrednja vlada slovenskega uesarstva ne ukrene, da se mora od 7. leta vsak Slovenec in vsaka Slovenka na-nju naročiti. Bil je to prvi »pesnik na korajžo" v naši zemlji; on je tudi pripeljal nekod z Ogrskega Muzo eeboj. Dr. Ivan Slavelj, narodni prvak s Kleka, jo je priporočil, češ, da je jako dobra, postrežljiva in da jako malo potrebuje za-se. Pesnik »na korajžo" pa je dobil sedaj že mnogo nadobudnih sinov v naši lepi slovenski domovini. M. V. . iz cesarstva Avstrijcem dragocene dela, ni njih šte-vilkina, ampak moralna vrednost, da so govoreča znamenja, kako bližnji rojaki težko borbo Nemcev v Avstriji za ohranitev njih šege in jezika pazljivo in ljubeznjivo spremljajo." Kdo se pri tem ne spominja onega natolcevanja, ki se je širilo po židovsko-nemških listih, da sta češka šolska »Matica" in slovenska »Družba sv. Cirila in Metoda" prejeli ruskih rubljev v pospeševanje svojih namenov! V imenu obeh društev so morali preklicati to zlobno laž. Ali glede nemškega „Schulvereiua" pač popolnoma velja nemški pregovor: „Wie der Schelm ist, so denkt er von Andern." Črno na belem to sami priznavajo in še pozneje bomo imeli priliko to osvetliti. Da ni »Schulverein" branil samo nemštva, marveč segal tudi po inorodnih otrocih ter jih hotel osrečevati s svojo edinozveličalno nemščino, spričujejo njemu nasprotna društva, ki so se snovala v j odpor, kakor priznava brošura sama. Mej Slovani Češke, Morave in Šlezke založili so rodoljubi I »Ustfedni Matice školskd", mej Italijani društvo ■ „Pro Patria" (po njegovem razpustu je zdaj zopet | »Lega nazionale"), mej Slovenci »Družba sv. Cirila 1 in Metoda", in celo mej Nemci »Katholischer Schul-| verein". Kot resnobnega nasprotnika smatra brošura le »Češko Matico", ki je vsaj relativno presega j uspehe nemškega društva in najbolj preprečuje njegove nakane germanizatorične mej Cehi, od katerih naj bi se Nemci učili. Zato je pospeševal »Schulverein" še osnovo drugih društev v varstvo nemštva, tako so se u. pr. rodili: »Der deutsche Bohmervvaldbund", »der Buud der deutschen Nord-miihrens", na jugu pa d r u š t v o »S ii d m a r k". (Str. 23.) Zopet razvidno iz tega, da ima »Schulverein" povsod svoje prste. To mu pospešuje tudi potovanje njegovih vodij ali sgentov, ki se na licu mesta prepričajo o raznih potrebah. Delo je razdeljeno raznim referentom v vodstvu. Tako ima poleg Tirolskega še Koroško, Kranjsko in Primorsko prof. dr. Steinvvender (beljaški državni poslanec), doktor Wolffhardt Štajersko, Tržaško pa dr. Maresch. Taki potovalci so v zadnjih letih osrečevali marsikatere slovenske kraje z borno peščico Nemcev. — Da je to društvo pod velikim vplivom židovskim, svedoči »Schulverein fur Deutsche", kateri se je bil njemu nasproti ustanovil po znanem vitezu Scho-nererju, v katerem naj bi bili res le pravi Nemci, ne pa židovi. Toda židovstvo je bilo močneje, udu-šilo je najprej Schonererja in za njim njegovo društvo. Tajiti se ne more, da je nemški »Schulverein" jako agilen, povsod ima svoje oko, velike svote je že izdal. Iz omeujene brošure izvemo, da je v 10 letih založil 43 šol in 59 zabavišč. Zidal je 28 šolskih poslopij deloma za svoje, deloma za javne šole, 16 hiš je kupil ter jih vravnal za šole, in izplačal veliko podpor. Štel je koncem leta 1889. vkupno 1128 podružnic, mej temi 99 ženskih, s 102.757 družbeniki. V pokrajinah, koder bivajo Slovenci izkaže za Štajersko 97 moških iu 8 ženskih podružnic s 7944 . letnimi in 537 ustanovnimi člani, za Koroško 40 moških, 2 ženske podružnice s 2188 letuimi in 45 ustanovnimi člani, za Kranjsko 8 moških in 1 ženska podružnica s 1345 letnimi in 38 ustanovnimi ! člani, za Goriško po 1 moška in ženska podružnica | z 230 letnimi in 13 ustanovnimi člani, za Primorje ' 1 moška podružnica z 279 letnimi in 41 ustanovnimi družbeniki. Podružnice teh dežel so v 10 letih izročile dohodkov: Štajerska 152.587 gld. 61 kr. Prejela je pa za šolske namene: 138.499 gld. 94 kr. Koroška je poslala: 31.031 gld. 72 kr., prejela: 18.231 gld. 16 kr. Kranjska je poslala: 22.464 gld. 73 kr., prejela: 98.991 gld. 27 kr. Goriška jo poslala: 2625 gld. 92 kr., prejela: 10.375 gld. Primorska | je poslala: 5353 gld. 92 kr., prejela: 6797 gld. j 59 kr. j Mej dohooki izkaže brošura tudi darove iz I inozemstva in direktna vplačila pri vodstvu na Dunaju : 141.725 gld. 59 kr. Vseh dohodkov v 10 letih: 2,105.816 gld. 40 kr.; izdatkov pa: 1,808.815 gld. 76 kr. Nepristransko moramo priznati, da so to velike svote, ki so pa v slovenskih deželah izdane večinoma gotovo v kvar slovenski narodnosti, in ne toliko v obrambo nemških otrok. Tudi to se lahko posname iz »Mittheilungen des deutschen Schulvereines". Politični pregled. V Ljubljani, 1. decembra. lotran|e deftele. Delegacije. Jutri in pojuteršnjim bode avstrijska delegacija imela seji, da reši budget. V četrtek se bode zasedanje delegacij tudi že zaključilo. Deželni zbori se pred novim letom prav nič ne snidejo. Zborovali bodo v februvariju ali pa v marcu. Poljaki neso prav zadovoljni, da se zborovanje deželnih zborov vedno odlaša. V tem vidijo nekako prezirauje deželne avtonomije. Poljski klub je v nedeljo posvetoval se o položaju. Skoro vsi govorniki so bili teh mislij, da se položaj od pomladi ni dosti premenil in da bi | bilo obžalovati, ko bi razpal Hobenwartov klub. I Poljaki so sklenili, da se še nadalje ne zavežejo na nobeno stran. Vnf&aajc driav«. Mirovni kongres. V Rimu se je sedaj sešel tretji mirovni kongres, katerega se udeležujejo zastopniki delavskih društev. Takoj v prvi seji ee je govorilo o stvaršb, ki nimajo z evropskim mirom nič opraviti, temveč bi utegnile le vojno prouzročiti. Govorilo se je o tem, da se evropske države morajo | razdeliti po narodnosti. Zahtevalo se je Trident in i Trst za Italijo in pa da se Avstrija razruši. To je : bii pač čuden mirovni kongres! Ti trije mirovni i kongresi v Rimu pa imajo to dobro stran, da sedaj vsaj vemo, da so v Italiji v vseh društvenih krogih i hudi nasprotniki Avstrije. Italija. Liberalci v Italiji so jako jezni, da , se je v avstrijski delegaciji govorilo o papeškem vprašanju. Mislili so že, da je vsa stvar zaspala in j da se nikdo ne bode več brigal za papeža. Sedaj | pa vedo, da rimsko vprašanje ne bode nikdar za-j spalo, da ga tudi politične zveze ne spravijo s i sveta. j Bolgarija. Knez je v nedeljo vsprejel člane ! svete sinode. Vsprejem je bil slovesen. Knezu jih ] je predstavil učni minister Grekov. Ruščuški metro-; polit Gregor je kneza nagovoril v imenu sinode in j prosil, da bi vlado podpirala cerkev, da se notranja j cerkvena vprašanja vrede v prid narodu in se tudi 1 zopet nastavi nadškof v Sofiji. Knez je obetal, da J se bode oziral na želje sinode in pričakuje, da bode ! sinoda tudi podpirala vlado. Srbija. Metropolit in vlada sta se popolnoma I sporazumela, kakor se je videlo pri banketu, ki ga ' je dal metropolit. Poslednji je napil regentstvu in { vladi, ki varujeta kanonični red in legitimne pravice < cerkve. Pašic se je v svoji napituci spominjal, kake ' zasluge ima duhovščina za narodno osvobojenje. Anglija. Vodja angleških unijonistiških libe-5 ralcev Chamberlain se je izjavil, da se njegova i stranka Gladstonovi stranki po volitvah nikakor ne j pridruži. S konservativci se pa tudi ne bode spo-, jila. Sicer pa ni posebnega pomena, kam se Cham-i berlain obrne, ker njegova stranka pri volitvah ne j dobi dosti mandatov. Dansko. Umrl je vodja danske opozicije Kri-' stijan Paulsen Berg. Pokojnik je bil rojen 1829. I. I v Tjalfriagu v Jitlandiji in je dovršil učiteljišče, j Kot učitelj v Koldingu si je pridobil tako zaupanje, i da so ga 1864. leta volili v drugo dansko zbornico. ! Odlikoval se je z delavnostjo, znanostjo in zgovor-■ nostjo. Kmalu je bil vodja radikalne levice in je z i vlado bil hude boje. 1883. leta je bil voljen za • predsednika zbornici. Vlada ni imela hujšega na-; sprotnika. Poslednji čas se je družil s soeijaluimi j demokrati in v glavnemu mestu z njih pomočjo pri j volitvah podrl vladne kandidate. Dansko in Nemčija. Kralj danski se je predvčeraj sešel z nemškim cesarjem v Potsdamu in bil jako prijazno vsprejet. Popoldne sta oba vladarja se peljala na sprehod, zvečer je pa bil velik obed. Po noči se je kralj odpeljal v Stettin, ko se je poprej jako presrčno poslovil. Posebnega političnega pomena ta shod pač nema, če tudi kaže, da nasprotstvo mej Nemci in Danci ponehava. Nemčija. V državni zbor še ni Bismarcka, pač pa je drugje začel svoje parlamentarno delovanje. Udeležuje se sej lauenburškega okrožnega, zbora. Brazilija. O novih brazilijskib ministrih so se sedaj izvedele nekatere podrobnosti. Najboljši je finančni minister Fran de Paulo Rodrigues Alves. On je veleposestnik in izveden v finančnih zedevah. Njegov program je kratek in dober: Varčnost v vsem. Vojni minister Jos6 Simedo de Oliveira je dober vojak, odlikoval so je v vojni s Paraguayem in je bil ravnatelj vojne šole v Portu Alegre. Naučni minister Jose Stygiuo Duarte Pereira je bil profesor državnega prava in senator. V ustavnem zboru se je odlikoval z velikim znanjem in juridičnim bistro-umjem. Kmetijski minister dr. Antas Gousalves de Fana je bil dosedaj inžener in hud nasprotnik trgovske pogodbe z Zjedinjenimi državami. O pomorskem ministru Custodiu de Metlo in ministru vnanjih zadev dr. Konstantinu Luiziu Palleti se druzega ne vd, da je prvi dober admiral, poslednji pa dober odvetnik. Kitaj. Vstaši so zmagali 4000 cesarskih vojakov, ki so se poslali proti njim, in vzeli mesto So Jaug ter pobili kristijaue v Kiu-Cu-ju. Sedai se bližajo Pekingu. Iz Tientsina se je poslalo proti njim 6000 mož. Če bodo vladne čete tepene. bo- flz Prevalih na e« deta Peking in Tientsin v veliki nevarnosti. V Ta- j vžera Lm llfj,?■ T ^^ ° kovu so vstaši pobili belgijske misijonarje. Mučili ! ™eraJšnJ?m ^o«ovan)u podružnice sv. Cirila in Me- ..............' toda: Zborovanje se je pričelo ob 2. uri popoldne v gostilni gospe Marije Ehleitner pri Pari. Štirje j gg. pevci iz Ljubljane so prav lepo zapeli »Slovenec sem". Predsednik gosp. Kotnik, župan ua Tolstem Vrhu, pozdravi zborovalce, predstavi g. okr. komi-lz Ormoža, 29. novembra. (Večne borbe.) 8aria iz Velikovca in došle goste ter zakliČe slavo Ko so leta 1880 prišli rodoljubi in čestitelji našega ; presvetlemu cesarju Francu Jožefu I. Pevci zapojo neumrlega pesnika Stauka Vraza v naše lepe slo- i cesarsko pesem, katero vsi zborovalci stoje poslu- VA n Q l/a nrnrinu o flaPADa/) in TnoiiniiLm „.'____ iai n Cl Hon TJ . .' L . _ • ___ ± • ■ . 80 tudi druge Evropejce. Več mandarinov baje pod p!ra vstaše. Izvirni dopisi. venske gorice, v Cerovec in Jeruzalem na njegov rojstni dom, začudili so se naši sosedi iz Hrvatske in Istre krasoti naših goric; takrat še ni bilo nič posebnega čuti o trsni uši; le Francozi so takrat razvijali boj proti njej; naši slavni gosti so takrat gojili le narodno idejo, in boj je bil duševni za obrambo naše narodnosti, ki se je najbolj kazal v tem, kako zedinjeni Slovenci in Hrvati umejo častiti spomin pesnika, o katerem je slavni Senoa prepeval, da je »naš in Vaš". Spominjali so se nekateri veljavni gosti, šetajoč se po prijaznem Ormoži, hudih naporov germanizma, ki nam hoče potujčiti naše krajine, in trdili so: nemčur, nemškutar, to ti je tista trsna uš, ki podjeda narodni koren, proti katerej se je treba braniti. Borba proti nemčurski trsni uši je sicer ponehala, ker so narodnjaki z združenimi močmi zmagali po celem okraju, pri vsaki priliki, toliko, da še samo mestice Ormož kaže nemško lice; pa skoraj bi rekel, iz dolgočasnosti so nekateri vrli narodnjaki začeli zapuščati narodaa slovenska načela ter se po-prijemali nekaterih liberalnih fraz, vsled česar se je bilo bati, da se ne razcepimo na dvoje, kakor na Kranjskem. Pa tudi ta borba med Slovenci samimi že ponehava in stari mir, stara sloga se vračata šajo. G Dragotin Hribar je na to govoril o borbah slovenskega naroda, o »schulvereinu" in družbi sv. Cirila in Metoda, o nemščini itd. Akoravno je delavnik, vendar je samo iz bližnje okolice prišlo nad 60 kmetov k zborovanju. Posebno pa nas je veselilo, ker se je g. vladni zastopnik mogel osebno prepričati, da se na naših shodih ljudstvo ne hujska, temveč le poučuje. (Slovensko gledališče.) V nedeljo so predstavljali Feuilletovo dramo »D al i 1 a". Recimo naravnost, da se je treba le "lahno dotakniti dejanja v tej igri, in dokaže se vsa praznota in dramatična nemogočost. V vsej igri sta edini učitelj glasbe Ser-torij in njegova hči Marta, da ne rečemo, za gledalca indiferentni osebi, ki vzbujata v prvem dejanju sočustvovanje. A vse druge osebe* izvzemši služkinji so karikature od Leonore markize Falco-niere do kneza Kališa, značaji, ki neso značaji. V vsej igri veje oni lehkoživi, sicer parfumovani, a vendar toliko zoperni, ker do cela izprijeni duh na francoskem dvoru, dasi je pisatelj svoje junake in junakinje narisal tako neresnično in nedosledno. Kdo pač more pritrditi, da bi najslabša ženska, kakor je L e o n o r a v tej igri, še mogla jokati solze kesanja in klečati na kolenih pred svojo žrt- tudi v našem okraju. Ali brez borbe pa leni: tista j VU°? In chevalier Carnioii? V prvem delu trsna uš, ki je ob Vrazovi svečanosti drugi pomen imela, se je sedaj žalibože v pravem pomenu, istinito pritepla v naš okraj, kj'r so jo že v večih občinah, tudi v Jeruzalemu za Udili. Sedaj se začne prava borba proti njej; nai dni okrajni zastop je spoznal veliko nevarnost, ki preti našemu posestniku, in je v svojem zadnjem občnem zboru sklenil preudarjati, kako bi si naši posestniki obvarovali svoje gorice iu se ubrauili propada, ki jim preti po trsni uši. Zaupni možje so sklenili osnovati vino-rejsko društvo za ormoški okraj; dne 9. t. m. so bila soglasno sprejeta pravila, ki jih jo okrajni načelnik dr. Geršak predložil; ta pravila so z odlokom vis. c. kr. namestuištva dnč 20. nov. 1891, št. 26.236, tudi na zuauje vzeta in potrjena. Po § 2. teh pravil pa se je borba pričela s temi-le sredstvi : Storiti vse, kar je po postavi dovoljeno, da se vinoreja ormoškega okraja ohrani in pospeši, posvetovati se iu razlagati o vinoreji sploh, posebno pa o zadevah ormoškega okraja; ustanoviti poskušal-niče za izgojo ameriške lože, bodisi za podlago, bodisi za rod; pridobivati in pridelavati ameriškega trsja za vzdržavanje goric ormoškega okraja, učiti in vaditi, cepiti domači trs na ameriško podlago; pridobivati primernih zemljišč za poskušaloice in pridelavanje trsja v last ali najem ; vplivati na vino-rejsko izgojo mladine in posebno viničarjev za ta okraj; posredovati pri nakupu vinorejskih potrebščin, gnojil itd. Pustimo torej vse osebne, narodnemu napredku in obstanku škodljive borbe na strani, pa se združimo saj ondi, kjer gre za občui blagor našega ljudstva; vinorejsko društvo naj nam bode pravo polje za vspešno borbo! Dnevne novice. V Ljubljani, 1. decembra. (Mestna hranilnica ljubljanska.) Meseca novembra vložilo je v mestno hranilnico ljubljansko 378 strank 187.619 gld. 24 kr., vzdignilo pa je 248 strank 148.039 gld. 48 kr. (Matica Slovenska) razpošilja letošnje svoje knjige, ki so: 1. Letopis Matice Slovenske za leta 1891. 2. Zgodovina Novega Mesta. Sestavil Ivan Vrhovec. 3. Zabavne knjižnice VI. zvezek »Pegam in Lambergar", povest. Kakor vsako leto, bodemo i letos še obširneje govorili o knjigah. (Vodnikov Spomenik) na Valvazorjevem trgu je »post tot discrimina rerum" vendar dobil železno ograjo, katero je prav lično izdelal iz kovanega železa g. S p r e i t z e r. (Na Dnnajn) je, kakor se nam poroča, te dni g. Hugon Tur k iz Ljubljane naredil v c. in kr. vojaškem živinozdravniškem zavodu vse izpite z odliko in bil dip!omiran za živinozdravnika. igre Leonore vreden tekmec, pravi značaj francoskega dvoruika v najslabših časih, a nekaj mesecev pozneje (v drugem delu) človek, ki ima najlepše nazore o žeustvu, bližnjem itd. In Andrč R o s-vv e i n, mladi dalmatinski glasbenik, ali ni v celoti najsmešnejša oseba? V jedni in isti uri veruje v Boga in prisega nevesti najčistejšo zvestobo ter se vjame v mreže druge malovredne ženske itd. S kratka: Notranja vrednost te igre = 0. Ko bi vsaj markiza pokorila se za svoje pregrehe ali Marta dobila plačilo za svoje trpljenje! — Kar se tiče igralnega osebja, priznamo, da so se požrtvovalno potrudili, osobito gospa Borštnikova, gospod Borštnik, gospod in gospa Danilova in g. Sršen. Tudi krasni kostumi so naredili prijeten vtis. Opomnimo tudi, da je ime Rosvvein, ki spominja na kacega židovskega mešetarja, popolnem neumestno za dalmatinskega torej slovanskega glasbenika. Gosp. režiser pa je igro v teh razmerah vrlo dobro uprizoril. (Dvojna mera.) S Koroškega se nam piše: Kakor ste že sporočili, 60 na Bistrici v Rožni dolini trije učitelji na ljudski šoli, ki v vseh treh razredih štejejo 109 otrok. V Zabnicah pa je 159 otrdk iu jeden sam učitelj. Ali je treba komentara? (Znižanje tovorne voznine.) O znižanji tovorne voznine, katero je dovolilo c. kr. generalno ravnateljstvo avstr. drž. železnic za leto 1891, in ki je razglašeno v naredbenem listu c. kr. trgovinskega ministerstva za železnice in brodarstvo, naznanjamo to-le: Za svinčeno r u d o je, ako se plača voznine najmanj od toliko blaga, kolikor ga rabljeni vagoni morejo nositi, nadalje, toda le do konca junija 1892 tovorna cena lokalne tarife na progi Pod-klošter — Ljubljana znižana od 20 kr. od 100 kg na 15 kr, na progi Vrata-Megvarje — Ljubljana od 19 kr. od 100 kg 14 kr. Pod enakimi pogoji in za isto dobo je za surov svinec tovorna cena lokalne tarife ua progi Ljubljaoa-Podklošter znižana od 30 kr. od 100 kg na 23 kr. iu na progi Ljub-Ijana-Beljak od 33 kr. od 100 kg ua 24 kr. Pripomniti pa je, da se mora svinčena ruda pošiljati v Litijo in surov svinec iz Litije. Za c i n k o v o rudo je, ako se plača voznine od najmanj 10.000 kg za rabljeni vez in vozni list, od 1. januvarja 1892 do preklica najdalje pa do konca decembra 1892 tovorna voznina lokalne tarife na progi Trbiž-Celje znižana od 43 kr. brez mauipulacijske pristojbine, na 37 2 kr. brez mauipulacijske pristojbine. Zniža se v obeh slučajih potom kartiranja. Za š p i r i t je, če se odda, oziroma če se plača voznine od najmanj 10.000 kg za vozni list in voz nadalje, toda le do 31. decembra 1891 lokalna tarifa oziroma dotična zavecna iu skupna tarifa znižana od vseh železničnih tovornih postaj na češkem, Moravskem, Šlezijskem, Gališkem in v Bukovini potem od postai G. K. L. ž. in lokalnih železnic Jaroslav-Sokal in Dembica-Rozwadow do vseh železničnih tovornih postaj na Kranjskem na izjemno tarifo II. lokalne tarifa c. kr. avstr. drž. železnic z dne 1. julija 1891. Zniža se potom povračila. (Dražbeni razglas.) Pri c. in kr. artilerijskem skladišču za orožje v Olomucu vršila se bode dne 14. decembra t. I. ustna dražba in pismena ponudbena obravnava. Prodajali se bodo: stari komati, različen star in nov pieh, železo iu jeklo, verige, različen les, uerabljive platnene cunje in platneni ostanai, različne tvarine, kakor: antimon, asfalt, še-tine, kavčuk, smola, žveplo itd., itd. Pismene ponudbe je vložiti najkasneje do polu 9. ure dopoldne obravnovalnega dne pri artilerijskem skladišču za orožje v Olomucu. Nataučnosti poizvedeti je v artilerijski orožnici v Olomucu. Razglas obsezajoč seznam v prodaj ponudben.h predmetov iu dražbene j pogoje pogleda se lahko tudi v pisarni trgovske in j obrtnijske zbornico v Ljubljani. (»Učiteljski Tovariš") ima v zadnji številki na-! slednjo vsebino: Vabilo k občnemu zboru »Slov. j učiteljskega društva v Ljubljani", ki bode dn^ 28. j decembra t. 1. v magistratni dvorani ljubljanski. — i Prednosti stoječe pisave v zdravstvenem oziru. —-Ob ureditvi učiteljskih plač. — J. Marn : „Kiijiga j Slovenska". — Književnost. — Dopisi. — Vestnik. Raznoterosti. — Židovska hvaležnost. Neki pošten j delavec prinese svojemu gospodarju židu Mojzesu j izgubljeno denarnico, v kateri je bilo 1000 gld., z , besedami: »Deuarnica jo gotovo Vaša, ker na njej berem Vaše ime. Našel sem jo včeraj na ulici in j tukaj Vam jo vrnem." — Mojzes: »No, vi ste J veudar še pošten človek. Zato vam pa hočem tudi skazati svojo naklonjenost ter vam ne računim nič , obresti od tega denarja za ta čas, ki ste ga vi imeli v rokah!" j; — Na smrtni postelji prestopil v katoliško cerkev. V Tešenu v Šieziji je I. 1847 ustanovil protestant Pavel Stalmach tednik »Gvviazda Oieszynska". Ta list je izrednega pomena za na-! rodno probujo šlezijskih Poljakov, vrejevan vseskozi ! v konservativno-naroduem duhu. Zadnji čas, ko ga l je jela nadlegovati bolehnost, izročil je Stalmach list katoliškemu tiskovnemu društvu. Ko se mn je shujšala bolezen, prestopil je v katoliško cerkev in dne 17. novembra t I. je bil pokopan kot katolik. Na njegovem grobu je govoril državni poslanec Swiezy proslavljajoč zasiuge blagega pokojnika za šlezijsko-poljsko domovino. — Na smrtni postelji človek jasno spregleda, kaj mu je v pravo korist. feb^raMl Dunaj, 30. novembra. Smrt nadvojvode Henrika in njegove soproge baroninje Wai-deck vzbuja v vseli krogih globoko sožalje, katero dunajski listi izražajo z ganljivimi besedami ter naglašajo, kako tesno so avstrijski narodi v sreči in veselju združeni z vladarsko hišo. — Trupli nadvojvode Henrika in njene soproge bodeta prepeljani v Bolzan in s cesarjevim dovoljenjem pokopani v skupni rakvi. — Popoldne je cesar obiskal nadvojvodo Rainerja ter mu izrazil sožalje povodom smrti njegovega brata. Dunaj, 1. decembra. Predsednik Smolka se spominja smrti nadvojvode Henrika in njegove soproge, ki tudi med narodi v državi vzbuja globoko sožalje. Med živahnim odobravanjem je bilo predsedništvo pooblaščeno, naj cesarju izrazi sočutje zbornice. — Poročilo, da more vlada začasno vrediti trgovske pogodbe s Turčijo, Bolgarijo, Španijo in Portugalom, je bilo sprejeto. Dunaj, 1. decembra. Ogerska delegacija je potrdila nasvet, da se globoko sočutje povodom smrti v cesarski družini izrazi v zapisniku. — Beotby nasvetuje, naj se vojni proračun vrne odseku, da v sporaz-umljenju z vojnim ministrom črta oziroma zniža več točk v ordinariju in ekstraordi-nariju. Peterburg, 1. decembra. „Journal de St. Petersbourg" naznanja, da je Giers zopet prevzel svoje posle; obisk njegov v Italiji, Parizu in Berolinu je pojasnil položaj, odstranil nesporazumljenja in utrdil zaupanje v stalni mir. Tu jci. i 29. novembra. Pri Maliču-. Baun, ravnatelj; Schwarz, Hoek, Rober, Cavan, Seliacherl, Popper, Haack, trgovci, z Dunaja. — Zni-daršiS iz Prema. — Welemin iz Prage. — pl. Steinbrtin, posestnik, iz Trsta. — Dimnik, potovalec, z Reke. — Lowy, potovalec, iz Pečuha. — Hiebek, trgoveo iz Dolenje Vasi. Pri il ionu: Haader, Schoch, Stern. Weisz, Stierler, Pollak, Seemen, Dinscher, trgovci, z Dunaja. — Maly iz Zagorja. — Levi iz Hechingena. — Biichler, zasebnik, iz Gradca, Pri Južnem kolodvoru: Čadež, trgovec z lesom, iz Srednje Vasi. — Gerke, trgoveo z lesom, in Pleskovic, po štarjeva soproga, iz Mokronoga. — Jalin, privatni uradnik, iz Isla. — Pavlin, posestnik, iz Zadrage. — Gratton, trgovec, in Mayer, z Reke. VrenteitMko »porodil«. a 1 tt • o : C*a Stanje V b l e r V r <3 m e > -§38 3 s « " a opazovanja irakomera T mm toplomera po Caltiju 1 30 7. u. zjut. 2. n. pop. 9. u. zvee. 736 9 736-8 737 8 84 36 4 C sl. svzh n oblačno n it 0 00 Sv. Nikolaja in Božična darila. | . — i Moder ce za slabo vzrašcene šolarke. Štefanije moderci. j Robce iz zenilije in Čepice (avbice) v zalogi pri (1474) 2-1 M. PODKlUJŠEk, Špitalske ulice. Srednia temperatura 4'5", za 2-0" nad normalom — Tinktura za želodec, katero prireja OABBZJEI. PICCOLI, lekarnar „pri an-gelju" v Ljubljani, Dunajska cesta, je mehko, učinkujoče, delovanje prebavnih organov urejajoče sredstvo. Odstranjuje težkoče ▼ ielodon, kfep6a 'r**- ielod«o, ter po- spešuje telesno odprtje. — Razpošilja jo izdelovatefj v zabojčkih po 12 in več steklenic. Zabojček z 12 stekl. velja gld. X-36, z 55 steklen., 6 Kg. teže, velja gld. 5'26. Poštnino plača naročnik. — 1 steklenica velja 10 kr. (1) Naznanilo otvoritve jerme-narslee in sedlarske obrti. Slavnemu občinstvu ljubljanskemu, mestni gospodi, JU" gg. izvoščkom in spošt. posestnikom z dežele usojam 'OT si uljudno naznaniti, da sem z današnjim dnem rfr otvoril na sv. Petra cesti št. 34 jermenarski in sedlarski obrt. Izdeljujem vsakovrstno konjsko uprežno in opravo za Ježo, Jermena za stroje na p&r, j™, kovčge itd., sploh vsa v Jermenarsko stroko vštevajoča se dela iz trpežne tvarine in solidno. fVsakovrsne poprave in prenavljanja izvršujem tožno in po mogoče nizki ceni. V obila naročila se priporoča (1483) 3-1 1 Franc Velkavrh, jermenar in sedlar, sv. Petra cesta 34 v Ljubljani. j Glavna zaloga pristnega izvornega "normalnega perila zistem prof. Samo najboljši izdelek za ovratniki ii. ix a r o znovrstno modno blago. Vsa roba za umetelno vezenje, največja izfoer nredtiskanega in pričetega vezenja. Vsa priprava za gospodske Iva jamske krojače in modistinje. Modni $$aloii za damske klobuke. Hovotarije, in sicer: XIX Danes 1. decembra 1 i do vštetega četrtka dne 1Q. dec. t. 1. so na prodajo vsi od letrie dobe "1 Mi (1485) 1 dovršeni in nedovršeni klobuki za dame in več tisoč vrst imt zimikega blaga zelo pod vrednostjo. P u n a j s k a borz Dn6 1. decembra. Papirna renta 5 %, lri% davka .... 91 gld. 10 kr. Srebrna renta 3%, 16% davka .... 90 „ 80 „ Zlata renta 4%, davka prosta.....107 ,. 6S „ Papirna renta b%, davka pro3ta .... 101 „ jO „ Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . . 1002 „ — „ Kred tne akeije, 16) gld................274 „ 40 n London, 10 funtov stri..............117 „ 85 „ Napoleondor (20 fr.)................9 „ 34\,.. Cesarski cekini....................5 „ 70 „ Nemških mark 100 ......, . . 57 „ 85 „ Dne 30. novembra. i 'n Ji.::-. Ogerska zlata renta 4%.......103 gld. — Ogerska papirna renta ......10 ) ., 65 4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 133 „ 75 5 «;„ dižavne srečke 1. 1860.. 100 gld. . . 145 . — Državne srečke 1. 1864., 100 gld..........— „ — Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4% 96 „ 20 Zastavna pisma „ „ „ „ „ 4'/i% 100 „ — Kreditne srečke, 100 gld.......184 „ 50 St. Genois srečke, 40 gld.......61 — kr. a * Ljubljansko srečke, 20 gld.......20 gld. 50 kr. Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . . 16 „ 30 „ Rudolfove srečke, 10 gld.......19 „ 50 „ Salmove srečke, 40 gld........59 » — ., Windischgraezove srečke, 20 gld.....51 _ 75 „ Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 141 „ 75 „ Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v. 2750 „ 75 „ Akcije južno železnice, 200 gld. sr. ... 78 „ 50 „ Papirni rubelj . . ...............1 „ 12',,„ Laških lir 100 ....................45 „ 50 „ (menjarnična delniška a.a ^ n a v^ a , n a M** na DUMjU, 5 V I., WoHzeiIe 'gteV. 10. Najkulantnejše se kupujejo in prodajajo v kursnein listu navedeni vrednostni papirji, srečke, valute in devize. W Razna naročila izvrSč se nnjtočncjc. Za nalaganje glavnic priporočamo: 4$ gališke proplnaoljske zadolžnioe. 4", % zastavna pisma peštanske ogerske komer- cljonalne banke. 4'/j% komunalne obveznice ogerske hlpotedne banke z 10* premijo. Na te papirje daje posojila avstro-ogerska banka in podružnice njene. .'Uih t"1 . J/ ( / • i ■• 0dgu\urni vrednlki Ignacij Žitnik. illfilOS goldinarjev se more dobiti s promeso iz 1864.1., ki velja cela 4'/« gld., polovica 2,IIJ gld in 50 kr. kolek. ir Žrebanje dne I. decembra!