List izdaja republiški odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti SRS - Izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom - Ureja uredniški odbor, odgovorna urednica Neža Maurer. Naslov uredništva: Ljubljana, Poljanska 6/1, telefon 315-585 Ljubljana, Naslov uprave: Nazoijeva 1/1, telefon 22-284 - Poštni predal 355-VII. Letna naročnina: 20 din za posameznike, za šole in druge ustanove 40 din — Št. tek. računa: 501-26/1. Tiska ČZP Ljudska pravica LJUBLJANA, 22. JANUARJA 1971 LETO XXII — ST. 2 Nekaj misli o odnosih med profesorji, dijaki in starši na srednjih šolah m odeM ^er slišim od staršev, dijakov in profesorjev marsikaj o odnosih njimi na srednjih šolah, bom poskusil kritično premotriti te ijpnose z namenom, da ugotovimo napake in jih skušajmo poprav-.■ zJjati. Da so ti odnosi na vseh zavodih vzorni, o tem nisem prepri-•enitC?1' Verjamem pa tudi, da slabosti v njih niso namerne, temveč dela1- posledica trenutnih nerazpoloženj, nerazumevanj ter nepo->voni:vavania msničnih dejstev, ki vplivajo bistveno na te odnose, -^ikdar ne bomo dosegli, da bi bili ti vzorni, toda že hoteno strem- "jfenje približati te odnose na raven, ki bi pravično zadovoljevala vse jhizadete, to je dolžnost vseh, ki so objekti in subjekti izobraže-^u>ja ter vzgoje. .J 'rebiram obrobne članke o problematiki šolstva v naših dnevih tlddh, zlasti ob pričetku ali ob koncu vsakega šolskega leta, toda ti at0 /r'e čisto ne zadovoljujejo, ker so preveč splošni in zato za praktika gledarerabni- ^ urf Da pa se godi še danes marsikaj, kar ni v čast korektnosti teh - tj/%osov, bodisi, da so zato krivi starši ali dijaki ah profesorji, o i e m H111 pričajo pritožbe na roditeljskih sestankih in negodovanja dija-> prir' Čs so kritike neupravičene, so profesorji dolžni, da jih uteme-io laiv.no zavmej°> zlahka jih bodo utemeljeno odklonili, toda odklo- . w,riitev mora prepričati večino. Bil pa sem že priča neprepričljivosti Jeno 0kaz°vanj. Kaj ........................... ' ............ _ , pa, če je kritika upravičena? Iz nekih zmotnih ih siljenj, da moramo za vsako ceno očuvati profesorjevo avtoriteto ped dijakom s tem, da obvelja profesorjevo mnenje, čeprav je bil i^ri kriv, se rodi marsikatera nevšečnost, ki škoduje ugledu zavoda. Ravnatelji zavodov imajo zato silno težka stališča v izoblikovanju ‘eh odnosov, ker morajo zadovoljiti vse prizadete, saj je šola tudi Pel družbenih odnosov. X/ Veliko je nepravilnosti v ocenjevanju izostankov in kazenskih Re'i z motivacijo ustvariti disciplino za vsako ceno. Vemo pa, da je J p postopek vzdrževanja reda na zelo majavih nogah. Vem tudi, da s° dijaki in starši pogosto krivični v svojih kritikah. Vse to ustvarja p#iedsebojne spore. osn Ker pa je prazno, da bi pripovedoval splošnosti, bom raje govord tOTOnkretno o teh odnosih na zavodu Gimnazije Vič. raut\ Vem, da ima ta gimnazija morda od vseh v Ljubljani najburnejše rotfTOjenje, ko profesorski zbor komaj sproti rešuje probleme, ki se il //pnadijo iz dneva v dan in ki jim ga prinaša naše razgibano druž-■ ®n° dogajanje. Toda'rešuje jih razsodno in humano, strogo na ivirif-kademski ravni. Svoje mnenje o odnosih na tem zavodu bom , podkrepil s primeri. KR Ker zasledujem potek uspehov in neuspehov svojih dijakov, ki osn- jim nudim pomoč, sem reden gost tega zavoda. Kadarkoli pridem, Jpetudi ni to ob govordnih urah, me blagohotno sprejme sleherni veiprofesor, s katerim želim razgovor. Cesto sem opazil, da je prišel 1 profesor nerazpoložen, slabe volje, morda zato, ker so ga dijaki pri ) tfr-Včni uri s svojim obnašanjem užalili ali pokazali premalo znanja, nnRendar sva se pogovarjala o zadevi, zaradi katere sem prišel ali .Prosil za razgovor, odkrito in stvarno. os^\ ^ profesorji razpravljam vedno odkrito, ker sovražim razna ne-zRdjopravičcna olepšavanja in prosjačenja, o okoliščinah, v katerih rR;fJak dela in živi, in pojasnjujem vzroke njegovih uspehov in ne-9 r r,hk>e*10V' ^kuPno izoblikujeva metode za prihodnje ravnanje z di- bri poučevanju nekega svojega učenca sem bil z njegovim uspe-r /l0rn.nezadovoyen’ zat0 sem §a grajaK ker ni opravil nalog, ki sem D- .R1 jih dal. Dijak mi je zabrusil v brk, da gaje profesorica prav isti t° Pan pohvalila in da je zanj to poglavitno. Sel sem na šolo, poiskal IjRfeSorico ter ji povedal primer, obenem pa sem jo prosil, naj ŽŠ/SRrčuje s pohvalami, ker mi kvari stroge odnose v mojih prizade-/g^^tjih. Profesorica mi je mirno odgovorila, da je bila vesela, ker je Mak popravil nezadostno oceno, zato njena upravičena pohvala. ,al sem ji prav, le prosil sem jo, naj dijake spodbuja k večji prizadevnosti. prisostvoval sem roditeljskemu sestanku, ki gaje vodila razred-Jdčarka četrtega razreda. Ne morem pozabiti uvodnih besed te °varišice. Kot dobra mati je pojasnjevala staršem vse težave, kijih Ma pri svojem delu. Grajala je pretiranost modernizmov in eksce-,=■ v.rn’adine- Povedala je, da razume današnje življenje mladih, ki Svijo v povsem drugačnih okoliščinah, kakor je živela ona, toda, a gre današnja mladina marsikdaj v take skrajnosti, ki so zanjo in p3 družbo škodljive zlasti v odnosih, ki so pogosto nečloveški. ^Rtenost bi morala biti še vedno vodilo modernega mladega člo-I dKa. Razredničakrka je razgrnila vso svojo ljubezen do mladine z j MO, da jo pripelje na pravo pot in do uspehov, ki bodo njej v prid, Mhjo pa nagrado za trud. r NEGUJMO OTROŠKO RADOVEDNOST Negujmo otroško radovednost, naj raste, kajti iz nje požene cvet: razmišljanje in potreba po njem. Naj nam ne bo žal časa za mlade ljudi - če jih bomo obravnavali kot avtomate, bodo do nas postali avtomati. Zasejmo v mlada srca željo po lepoti: rasla bo in bo postala potreba. Lepota ni kult, lepota je bogastvo našega življenja. Mladim ljudem bo želja po lepoti in plemenitosti pomagala, da jim ne bo priznavanje nesmisla obstajanja postalo -filozofija življenja. Pomagala jim bo, da jim ne bosta seksualna revolucija in pornografija pojem o ljubezni. Pomagala jim bo, da bodo iskali in tudi našli človeške vrednote v sebi in v svojih tovariših. Kako daleč gredo ravnanja na tem zavodu, bom opisal z dogodkom, ki se je pripetil lani ob popravnih izpitih. Dijakinja je padla na popravnem izpitu iz matematike. Še isti dan je prihrumel na šolo inštruktor, napadel profesorico, dajo je krivično ocenila in ji grozil,, da bo šel v svoji pritožbi na najvjšji forum. Tov. direktor je sprejel inštruktorja ter mirno odločil, da bo dijakinja ponovno opravljala izpit pri posebni komisiji, pri kateri bo sam navzoč. Izpit se je ponovil in trajal nenavadno dolgo. Dijakinjo je izpraševal profesor, ki je ni poučeval. Dobila je precej nalog, ki niso bile težke. Ker pa ni pokazala pri reševanju dovolj znanja, je ponovno prejela negativno oceno. Direktor je po izpitu sprejel inšstruktorja in ga obvestil o rezultatu s pripombo, da se lahko pritoži, kamor hoče. Nikdar več ga ni bilo na šolo in tudi pritožil se ni. Direktorjevo ravnanje je bilo za ta primer edino pravilno in korektno. Ali bi vsi direktorji tako ravnali? Kar mi je na viški gimnaziji še posebno všeč, je nekako nenapisana pravica dijaka, da lahko vsak čas popravi svoj spodrsljaj. Ge prejme dijak iz kateregakoli predmeta nezadostno oceno, se lahko javi profesorju, ko so je seveda naučil, in izrazi željo, da bi popravil negativno oceno. Torej ima dijak na tem zavodu vedno priložnost popraviti svoje nezadostne z zadovoljivim znanjem, ne da bi pravico, ki jo ima, izkoriščal. Ta pravica je silno vzgojno sredstvo. Dijak se zaveda, da je san. kriv svojih neuspehov, obenem pa je od njega odvisno, kdaj svoje neznanje popravi. Vem, da imajo dijaki na vseh zavodih možnost popraviti »nezadostne ocene, toda o datumih poprave odločajo profesorji, prav tako tudi o načinu popravljanja (npr. pismeno). Profesorjevi vmešavanje se mi zdi neprimerno, ker le prizadeti dijak najbolje ve, kdaj se lahko nauči, ker mora razporediti čas tudi za ostale predmete. Mislim, daje svoboda dijakovega odločanja o popravi edino prava pot. Profesor lahko kvečjemu določi skrajni datum poprave. Če smo resnično stvarni, kar spomnimo se, da skoraj ni bilo in ga ni dijaka, ki bi mu nikoli ne spodletelo, bodisi da je imel smolo ali pa ni računal, da bo vprašan in se zato ni naučil. Toda zavest, da lahko vedno popravim, je zanj velikega pomena. Na tej gimnaziji nisem še slišal resnejših kritik na račun nepravilnega ravnanja profesorjev. Morda ne vem zanje? Moji vtisi o odnosiii na tem zavodu med profesorji^starši in dijaki so najboljši. Že želja in prizadevanje vsega profesorskega zbora, da bi bili ti odnosi najkorektnejši, je zagotovilo za njegov pravilen razvoj. Zmotno bi bilo, da bi nekdo iz tega, ko poveličujem odnose na tem zavodu, sklepal, da na drugih zavodih takih odnosov ni, ker pa kolektivov ne poznam, ne morem soditi o njih. Spregovoril bi še o profesorjevi avtoriteti. Nekateri, in teh ni malo, menijo, da se pred starši, zlasti pa še pred dijaki, ne sme rušiti profesorjeve avtoritete. Zelo zmotno je, če prikazujemo profesorja pred dijaki kot nezmotljivo osebo. Vsak je zmotljiv, zato je tudi profesor lahko nepravilno ocenil dijaka iz nepoučenosti, ker ne pozna dijakovega domačega okolja. Ker pa je tudi profesor nenamensko nepravičen v svoji presoji, nehote dela dijaku krivico. (Nadaljevanje na 2. strani) Vi kar vzgajajte, kot je treba! Takole po novem letu, ko sprejemamo finančne načrte in predračune, se na pristojnih forumih določa tudi usoda posameznih šol, vzgojno-varstvenih, srednješolskih in visokošolskih zavodov, strokovnih knjižnic, inštitutov - skratka vsega, kar štejemo za prosveto in kulturo. Ljudem, ki že več let delajo na tem področju, se misli kar same oblikujejo v iskreno željo, naj bi družba vendarle naklonila šolstvu, prosveti kot celoti, toliko sredstev, da bi lahko živeli in delali vsaj tako kot doslej, če že ne bolje. Za napredkom tehnike se postavlja v svetu tudi znanost vse bolj in bolj na prvo mesto. Velesile imajo za največje bogastvo človeške možgane, človeški um. Kaj pa pri nas? Ob prebiranju številk, odstotkov in črnogledih napovedi za prosveto v letu 1971, bi se nevajen človek prestrašil in zbal: „Če bo šlo tako naprej, čez leta pri nas ne bo več šol in naši otroci se bodo lahko hodili učit za mejo." Pa ni tako hudo: Med letom si bomo tudi letos, kot že vsa leta doslej, našli toliko de-naija, da bomo lahko poučevali in celo v najrevnejših občinah bo denar za plače prosvetnih delavcev. Naše šolstvo bo živelo naprej, kot je živelo doslej in tudi razvijalo se bo - zdaj počasneje, ob kakšnem ugodnem denarnem letu malo hitreje. Propadlo ne bo. Vsaj po materialni plati ne. Kaj pa strokovna in vzgojna plat? Prosvetni delavci, ki iz meseca v mesec morajo misliti na denar, ki ga bo šola dobila ' (ali pa tudi ne) za modernizacijo pouka, iz meseca v mesec z jezo ali apatijo primerjajo plačilo za prosvetvno delo z razponom plač v drugih strokah. Težko se predano usmerjajo k strokovnemu izpopolnjevanju in pedagoškemu delu in sprašujejo: ali mora biti tako? Zavedajo se, da je njihov delež naj-rentabilnejša investicija v naše razvijajoče se gospodarstvo in kulturo. Družba pa gre neprizadeto mimo. Več ali manj denarja - to ni zdaj vprašanje. Gre za krivičen odnos do kulture in prosvete. Upamo si trditi, da gre celo za nespameten odnos. In če naša družba ne zna računati z moralnimi vrednotami, kot so: poštenje, delavnost, plemenitost, čut odgovornosti, prizadevnost, tovarištvo, ljubezen do domovine — potem naj računa naprej. V dinarjih naj prikaže, kolikšno škodo bo imela čez leta, ko sedanji šolarji ne bodo imeli dovolj uporabnega znanja (po šolah v resnici manjka sodobnih učil) in ne bodo imeli trdnih moralnih norm, ki bi jim bile opora v sedanjem vihravem in skomercializiranem času. Neodgovorni, nedelavi, nezavedni člani družbe so njena bolezen. ,Jn zakaj jih učitelji ne bi vzgajali, kot je treba? Naj vzgajajo, naj opravljajo svoj posel!" pravijo. Predstavniki dvuzbe razpravljajo o proračunih šol, kot da ne gre za otroke, za mlade ljudi — kot d$ gre npr. za les - govorijo, da ni denarja za vrtce, da bodo že občine poskrbele za šolske malice (ali pa tudi ne), pa za učila in tako naprej. O vsem tem pišejo časniki, govori radio — in komajda je še čutiti v številnih besedah preprosto resnico, da gre za otroke. Nastaja čudno javno mnenje, da sta prosveta in kultura tako za doraščajoče kot za odrasle nekje na koncu načrtov in družbenih stremljenj. Kot vemo, ima javno mnenje precejšno vlogo pri oblikovanju mladega rodu. Toda prosvetni delavci, vi samo vzgajajte, kot je treba! NEŽA MAURER Ko delimo spričevala Brezbrižni in prizadevni, uporni in občutljivi - vsi otroci so na dan, ko prejmejo spričevala, vendarle vznemirjeni in zato mnogo bolj dojemljivi za naše besede, želje, nasvete in opomine. Ne zamudimo te priložnosti! Ne mislim, da bi na ta slavnostni dan, ko je navada, da pridemo v šolo lepše oblečeni, ko je tudi malica malce boljša in se obetajo prosti dnevi, pripravili otrokom dolge, pretresljive govore. Dolgi nagovori pa postanejo največkrat puhli. Gre za to, da vsakemu otroku povemo tisto, kar res mislimo in čutimo, da bi bilo zanj najboljše in tudi najnujnejše v prihodnjem polletju. Uspešnost in učinkovitost naših besed sta zelo odvisni od tega, koliko imamo otroke ali mladino radi - koliko nas njihov uspeh v resnici razveseli in koliko nas boli, če pri delu niso uspešni. Samo v tem primeru, če smo sami v resnici prizadeti, če res čutimo tako, kot bi bil vsak od teh mladih ljudi naš - potem ne prezrimo tega dneva, ko delimo spričevala in otrok ali dijak podzavestno pričakuje naših besed. V primeru, da nam je pravzaprav vseeno - mi smo doslej že tako odpravili svoje - se nikar ne trudimo in ne zlagajmo besede k besedi. Jalov trud bi bil to. Šolarji niso magnetofonski trak, ki posname glasove, besede in stavke. Vsak mlad človek ima tudi srce, ki čuti. To povejmo našim otrokom, naši mladini Rada zbiram koščke narave v svojem domu - to so moji otoki sreče. K njim zbežim pred jeklenimi glasovi strojev, praznimi betonskimi obrazi hiš, kričavimi izložbami in pred hitenjem vedno zaposlenih ljudi, ki nimajo več časa za človeka. Otroci, živali in rastline potešijo mojo zbeganost, napolnijo mojo samoto. Rada jih imam. V današnjem svetu je tako malo prostora za lepo, za človeško, da moramo čustva negovati in gojiti kot redke občutljive rastline. Edino tako se ohranjamo kot ljudje in ne postanemo programirani avtomati brez srca. Edino tako se lahko ubranimo, da ne poistovetimo svojih misli in čustev s televizijo in da ne postajamo iz dneva v dan bolj podobni njenim reklamam. Vsak dan imamo do vrha ze polnjen z dolžnostmi, s koristnimi dolžnostmi — in vendar smo vse bolj prazni. Zakaj? Odgovor je mogoče v resnici, da nam je dom vedno bolj samo prehodna menza s prenočiščem, da nam je ljubezen šport, šola pa priprava za proizvodnjo znanja. Pozabili ali izgubili smo vrednote. Pozabili smo majhne stvari, ki postanejo od naše ljubezni velike in prinašajo srečo. In vendar želimo, da bi naši otroci, naša mladina bili srečni! Kako jim naj damo to, za kar že sami ne vemo več prav, kam smo založili? Spomnimo se majhnih stvari — spomnimo se knjig, glasbe, cvetja, živali, lepega vezenja in rezljanja — skratka vsega, kar smo najraje delali v prostem času! Izkoristimo dan pred počitnicami in povejmo mladim ljudem — tako odkrito in od srca - kako lahko srečno in zadovoljno brez stroškov preživijo prosti čas, ki je pred njimi. Izognimo se govorjenju o zabavi in oddihu. Teh besed je že mnogo preveč in nosijo s seboj prepričanje, da je delo zlo, ki ga je pač treba prenašati. In vendar je delo lahko sreča, potrditev človeka. To povejmo mladini na zadnji šolski dan, s primeri jim pokažimo, da je priljubljeno in zaželeno delo edini resnični počitek — brezciljno poležavanje in postajanje po vogalih pa uničuje naše telo in duševnost. Priporočajmo jim smučanje, sankanje, drsanje. Priporočimo jim daljši izlet v prelepo zimsko pokrajino. Doma pa naj se posvetijo tistemu delu, ki jih prav posebno veseli, pa zanj nimajo časa med šolskim letom. Na voljo so jim knjige, lahko rezljajo figure, sestavljajo ikebano iz suhega cvetja in smrečja, lahko šivajo, kvačkajo, vezejo. Školjke, ki so jih morda nabrali ob morju, lahko uredijo v lične stenske okrase. Zbiralci znamk naj dopolnijo svoje zbirke. Kdor ima dosti slik, si lahko sestavi pokrajinski album, ki mu bo približal svet. Spretni lahko sešijejo ah zlepijo ovojnice za knjige. Saj je toliko zamisli, ko- likor je učencev in dijakov — le voljo je treba imeti in usmeriti jih je treba. Vajene mlade roke na podeželju lahko naredijo hišice za ptičke in krmilnice za divjad. Upamo, da je med mladimi ljudmi — tako v mestih kot na deželi — tudi nekaj takih, ki jih veseli kuhanje. Prav bo, če v počitnicah kdaj skuhajo namesto mame. Posebej opozorimo mlade ljudi, naj bodo počitnice čas, ki ga bodo tudi starši čutih kot oddih. Naj mladi pomagajo po svojih močeh in domačih potrebah — naj poskušajo razveseliti starše. V veselju bližnjega je skrita sreča- Ni junaštvo samo to, koliko skočiš s smučmi ah kako daleč vržeš žogo — pač pa tudi to, da pospraviš sobo, po-miješ posodo, skidaš sneg pred hišo. Ni lepo samo to, da oble- češ lepo obleko in se moderno počešeš — pač pa tudi to, da skrbno zaviješ grelec za prehlajeno sestro, mamo ali dedka, da postaviš kraj bolniške postelje kozarec soka ali vsaj vode. Tako povejmo mladim ljudem; nihče ne teija od njih velikih naporov med počitnicami — delo, ki ga opravljamo radi, pa je najboljši počitek. Okrepi nam telo in nas prepriča, da nekaj zmoremo, da nekaj znamo, da smo ljudje, ki ustvaijamo. Majhne stvari, majhne pozornosti do ljudi, glasba, knjige, cvetje, živali — kam smo založih vse to? Poiščimo in povejmo našim ljubim mladim ljudem, da je življenje lepo tudi zaradi takih majhnih stvari. Bogato pa je od dela, ki ga opravljamo z ljubeznijo. TEA DOMINKO Nekaj misli o odnosih (Nadaljevanje s 1. strani) Če svoje napravilno ravnanje prizna prizadetemu dijaku, si ga bo samo pridobil, obenem pa bo nehote njegov ugled narastek Ce je dijak krivičen, nesramen, netovariški, ima profesor orožje, da dijaka kaznuje. No, dijak nima orožja, da bi prisilil profesorja, da se opraviči, če je bil do njega krivičen. Pogosto tarna dijak, da ga profesor zafrkava, da mu ni pripravljen ustreči, če želi, da bi popravil nezadostno. Mati žalostna pride od govorilne ure, ker jo profesor ni hotel poslušati, ali pa jo je prav na kratko odpravil, češ da nima dovolj časa. Vsak mlad človek je vreden spoštovanja, zahtevati pa moramo tudi od njega, da spoštuje vse, ki imajo opravek in delo z njim: starše in profesorje. Vem, da še zdaleč nisem izčrpal vsega, kar bi moral, toda sprožU sem vprašanje odnosov, ki so sila važni na učnih zavodih. ANTON ŠLIBAR POGLED SKOZI ŠOLSKO OKNO O izletu in nalivnem peresu Ko nam je tovariš razrednik povedal da se bomo prihodnji teden odpeljali na izlet, so moji sošolci poskočili od veselja. „Otroci,“ je povzel tovariš besedo, „šli pa bomo samo v primeru, če se boste prijavili vsi. V avtobusu ne sme biti praznih sedežev to nam bi podražilo vožnjo.“ Jaz se izleta nisem razveselil, vedel sem, da mi mama ne bo mogla dati toliko denarja. „Vsi bomo šli, vsi!“ so kričali učenci drug prek drugega. „Če je kdo socialno šibek in ne bi mogel plačati, bomo zanj zbrali vsi,“je nadaljeval naš tovariš. Postalo me je sram in pogledal sem v tla. Drugi dan je prinesla denar več kot polovica, nekateri pa so se izgovorili, da so pozabili. V treh dneh so plačali vsi — razen mene. „Jože, zakaj nisi prinesel,“ so postali nejevoljni. „Ti boš kriv, če ne bomo šli!“ sem slišal. „Mar ne veš, kaj je'razredni kolektiv," me je nekdo poučil, „kako moreš biti takšen!" Samo ena beseda bi bila potrebna, reči bi moral, da sem socialno šibek, da sem revež, in vse bi bilo urejeno. Nihče me ne bi spraševal, vsak bi prinesel svoj prispevek še zame. Toda tega nisem mogel storiti. Jutri bom zopet rekel, da sem pozabil. Mogoče mi bodo verjeli. Toda, kaj bo pojutrišnjem? Morda bo pa tovariš razrednik le našel kakšno rešitev, morda jo bo? ! Rad hodim v šolo in le redkokdaj sem si zaželel da bi kaka ura odpadla. Danes pa bi bil raje doma. Saj se ni zgodilo nič hudega, samo preveč občutljiv sem. Začelo seje, ko je Tine dvignil roko: „Tovarišica, nalivno pero mi je zmanjkalo, vzeli so mi ga, gotovo so mi ga vzeh!“ V razredu je postalo za trenutek vse tiho, potem je završalo. Vsi smo gledali Tineta, dokler se ni oglasila tovarišica: „Ali je kdo našel njegovo pero? Če ga je kdo pomotoma zamenjal, naj ga vrne.“ Molčali smo, zdaj nismo več gledali Tineta, temveč smo se pogledovali med seboj. Tudi tovarišica ni rekla ničesar, čez nekaj časa pa je zapovedala: ■ „Mirica, Slavko, Darja, preglejte vse torbe, vsak v svoji vrsti morda so nalivno pero komu podtaknili, pa gaje spregledal!" Razred je oživel, sošolci so odpirali svoje torbe, nekateri so obračali žepe in glasno dopovedovali, da nimajo izginulega peresa. Slavko, Darja in Mirica so hitro opravili svoje delo. Nalivnega peresa niso našli. In zdaj razmišljam: Zakaj je tovarišica izbrala prav te tri zakaj ni naših torb pregledala sama? Zakaj ni nihče pogledal v torbo Mirici, Darji in Slavku? Ali njim zaupa, drugim in meni pa ne? Morda pa je Tine svoje nalivno pero nekje pozabil ali izgubil in mu ga bodo vrnili. Da bi le bilo tako! VELIMIR BATIČ Takrat ko izide šolsko glasilo Mrzlo jutro je in sneži. Dve učenki, članici literarnega krožka, stojita v snegu pred šolo in prodajata novo številko šolskega glasila. Slabo gre v prodajo. Otroci so morda pozabili denar, odrasli gredo (večina) mimo, tako brez osebno, tako neprizadeto. Zvoni in učenki se vrneta v razred. Bolj malo sta prodali. Po zvočniku je potem objavljeno, da glasilo lahko dobi vsak, tudi tisti, ki nima denarja. Bo plačal jutri. Odziv je slab, ker je okrožnica po zvočniku suhoparna, v razredu pa nihče nič. Niti besede o glasilu. Pa vendar. Člani krožka, ki so glasilo pripravljali, so vložili v delo veliko truda. Veselili so se, saj je glasilo njihov uspeh, njihovo delo. Sami izbirajo sestavke, pomagajo popravljati. Potem ko je glasilo natipkano, ga uredijo, pripravijo ilustracije in ko je razmnoženo, ga spenjajo in prodajajo. Veliko drobnega delaje, ki ga opravijo otroci in odrasli. In za vse to tako malo zanimanja? Dan, ko izide glasilo, bi moral biti drugačen, vsaj malo manj pust kot šo nekateri šolski dnevi. Mislim, da bi moral učitelj oziroma učiteljica prvi kupiti šolsko glasilo, ga pred učenci pregledati in prebrati ali priporočati najbolj zanimive sestavke glede na starost učencev. Če bi učitelj (učiteljica) to naredil in glasilo vključil v pouk, potem bi glasilo res doseglo večjo vrednost in bi postalo bolj šolsko, kot marsikje je. Tako bi učitelj lahko tudi ugotovil, da morda njegovi učenci niso nič napisali. Dobro. Ni jih znal spodbuditi. Bo pa to storil v prihodnje. Ob prebranih sestavkih bi lahko dejal: ,,Kaj, ko bi tudi vi poskusili kaj napisati? “ * s 1 $ * S * #» a« S S * s* c* s s * * S t 4 4 4 4 4 4 4 *4 4 4 % 4 4 4 \ 4 5 4 j 5 4 4 4 4 4 4 4 4 \ 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 Osnovna šola na Slovenskem 1869 - 1969 Slovenski šolski muzej v Ljubljani že več let objavlja v svojih publikacijah pomembno gradivo iz šolske preteklosti na Slovenskem. Ena najlepših in po vsej verjetnosti najbolj pozornosti vredna pa je prav gotovo izdaja zbornika Osnovna šola na Slovenskem 1869—1969. S to knjigo in z zanimivo razstavo na to temo je Slovenski šolski muzej počastil pomembno obletnico slovenske šolske zgodovine: stoletnico osemletne splošne šolske obveznosti. S pripravami na zbornik so začeli že l. 1967 - takrat je bil namreč ustanovljen poseben pripravljalni odbor, ki je usmeril začeto delo. Opomba uredniškega odbora, da so se morali odločiti za ..skromnejšo in krajšo pot in uvrstiti v zbornik tudi deskriptivne prispevke, pisane na podlagi neposredno dostopnega in uporabnega gradiva, ki ni zahtevalo zamudnega proučevanja šele z analizo stoletnega dogajanja razvidnih razvojnih zakonitosti in po-splošitev“, je po eni strani zborniku samo v prid: tudi znanstveni prispevki so napisani jedrnato in poljudno -tako da jih z zanimanjem prebiramo. Zbornik začenja prispevek dr. Vlada Schmidta Osnovna šola in osnovnošolska zakonodaja pred sto leti, v katerem pojasnjuje avtor vpliv šolske zakonodaje na najvažnejše dejavnike, ki določajo šolsko delo: od financiranja šol, nagrajevanja in izobraževanja učiteljev preko vsebine in načinov pouka do jezikovnega stanja v šolah in šolskega nadzorstva. Pod naslovom Slovenci in nova šola obravnava Vasilij Melik osnovno šolstvo na Slovenskem, kakršno je ob koncu 60. in v začetku 70. let prejšnjega stoletja ustvarila avstrijska šolska zakonodaja. Prispevek dr. Janeza Sagadina Kvantitativna analiza razvoja osnovnega šolstva na Štajerskem, Kranjskem in Primorskem po uveljavitvi osnovnošolskega zakona iz leta 1869 ter kvantitativni prikaz osnovnega šolstva v poznejši Dravski banovini ponazarjajo številni grafični prikazi. Zgodovino slovenskega pouka na koroških osnovnih šolah od leta 1869 do danes obravnava Lojze Ude, Pregled razvoja osnovnega šolstva na zahodnem robu slovenskega ozemlja podaja Drago Pahor, Razvoj izobraževanja osnovnošolskega učiteljstva na Slovenskem v obdobju od leta 1869 do razpada Avstro-Ogrske pa France Strmčnik. Zbornik posveča dokajšnjo pozornost tudi zgodovini uveljavljanja posameznih predmetov. Tako razpravlja Albert Žerjav o slovenščini kot učnem jeziku in predmetu v osnovnih šolah (1869 do 1969), Alfonz Kopriva objavlja prispevek Od nazornega pouka do spoznavanja narave in družbe, Venceslav Čopič piše o pouku matematike in zemljepisa v obvezni osnovni šoli. Janez Tomšič podaja oris osnovnošolskega prirodepisnega pouka na Slovenskem, Drago Stepišnik pa prispevek Ob stoletnici obvezne telesne vzgoje v osnovnih šolah. V posebnih prispevkih je obravnavano še Osnovno šolstvo med NOB (Venceslav Winkler), Manjšinske šole na slovenskem ozemlju (France Ostanek), Posebno šolstvo na Slovenskem (Marijan Pavčič) in Varstvo in vzgoja predšolskih otrok (Anica Dolanc). Zbornik so uredili: dr. Vlado Schmidt, dr. Vasilij Melik in France Ostanek, založil pa ga je Slovenski šolski muzej. M. K. Morda bosta pisala dva, morda tudi več. Učitelj bo že vedel, kjj: Uc je tisti, ki bi zmogel kaj napisati. Seveda ne šolskih ali domač! nalog. No, učitelj bo to že vedel, kako in kaj je treba storiti učenci, ki kažejo večjo sposobnost za neko dejavnost, ki ni vezal1'® samo na sodelovanje pri pouku. Če bi učitelj to vedel, potem bib odnos do šolskega glasila drugačen. In mislim da bi moral bi 1,1 drugačen. n‘ Morda še to. Tako mimogrede gremo mimo tistega, kar nekatej Pi delajo v prostem času (mislim na vse oblike zunaj razrednega del* kar delajo v veselje otrokom in za otroke. Koliko časa je za 1 l1' dejavnosti potrebno, odrasli ne vedo niti ne vidijo. Vsa sreča, da imamo otroke. Oni to prav gotovo vidijo, čutijf Je MILOŠ DJUK1‘J| Zadnji dan v starem letu ^ Zadnji dan v starem letu. Šolske učilnice so okrašene. Otroci ) v učitelji so razpoloženi. Zadnjič so skupaj v starem letu. Proslavi ja bodo, si izrekli čestitke, da bo novo leto še uspešnejše, da boi e odnosi še lepši. Tako je bilo skoraj povsod po naših šolah. Vend* .1 prav vsem tudi zadnji šolski dan ne bo ostal v lepem spornih Branki že ne. Ko so se otroci po razredih veselili, je Branka jokala. Jokala, P je nihče ni mogel potolažiti. Učenci so se dogovorili, da se boi P vsoto ni mo§ M obdarovali. Ne za veliko vsoto. Branka tudi za to y*viv ,u , kupiti darila. Doma je veliko otrok in malo denarja, premalo vsakdanje potrebe. Sošolci tega niso razumeli. Ker darila ni P[ . nesla, so je pred razrednikovim prihodom žalili. Ušla jim je iz F reda. Učitelji so ji pripravili darilo, toda med sošolce se ni ho V več vrniti. Vsaj tisti dan ne, zadnji dan starega leta, ko so vsi drUl otroci tako veseli. Taka medsebojna obdarovanja bi bila lahko zelo lepa. Ob tem | poglablja tovarištvo, otroci se učijo pozornosti, trudijo se, da razveselili drug drugega. Vse to pa jih povezuje še tesneje v razred1' kolektiv. , Pa vendar. Razlike v standardu posameznih družin so ved’) večje. Medtem ko je veliko otrok, ki jim starši težko dajo denar " darilca, posebno če je v družini več šolarjev, drugim tako med) bojno obdarovanje nič ne pomeni, ker imajo vsega preveč. Kako bo razveselil sladkorčkov ali čokolade otrok, ki si jih lahko kw vsakdan? . In tako je Branka ob koncu starega leta bridko jokala, jokala? ker se je zavedala, da spada med revne ljudi, ki so za marsF prikrajšani, in da ne more nič proti temu. Krivično je, da mora otrok spoznati tako zgodaj in da je to spoznanje tako boleče. MILOŠ D J UŠ’ 1 1 i KATALOG 2 — USMERITEV ZA SPORAZUMEVANJE I. , ~ Stabilizacijske razmere v pčemer ne spreminjajo načel, I “snov in meril Kataloga-2, saj je I !,njeni podan celovit prikaz ob-/ “kovanja in delitve dohodka ria ’ / “melju delitve po delu. Meni- J1110 celo, da je v stabilizacijskih /Cmerah vloga Kataloga še ' pčja, čeprav ne bo mogoče v /““em letu uresničiti prav vseh Jugovih postavk. Popolnoma ^mišljene so neke govorice, da /Slridikat umika Katalog. Nasprotno je res: sindikat se mora ^ stabilizacijskih razmerah še r°lj zavzemati za njegovo reali-jtacijo. - Tako poudarja Informacija o financiranju družbenih dejavnosti v letu 1971, ki jo je pred ““davnim pripravil republiški odbor Sindikata delavcev druž-joonih dejavnosti in jo obrav-Nval na konferenci predsednikov občinskih in medobčinskih odborov ter republiških kon-Joronc osnovnih organizacij Sindikata delavcev družbenih de-^vnosti Slovenije, ki je bila le-‘pšnjega 12. januarja v Domu }sindikatov v Ljubljani. j Informacija obravnava odnos pindikata delavcev družbenih 'dejavnosti Slovenije do stabili-Rcije, ocenjuje zvezni zakon o {“mitu porabe (ki dovoljuje po-(večanje za 10 % v primerjavi z jdohodki v letu 1970) kot administrativen ukrep, precej prosto-p pa odmerja obravnavi oseb-inih dohodkov na področju /družbenih dejavnosti. Poudarjajo, da za akcijo sindikata še vedno povsem veljajo Rednost na merila Kataloga-2, Ki ga žele uresničiti kolikor je Pač mogoče. Glede na sprejete “epubliške bilance in druge ukrepe skupščine SRS predvidevajo, da bodo vrednostna medla Kataloga-2 uresničena letos ^ slovenskem poprečju približno 90 do 95-odstotno. Lani so se osebni dohodki v družbenih dejavnostili povečali v primerjavi z enakim časom 1. 1969 za poprečno 21 %, in sicer: 28% za osnovno šolstvo, 24 % za srednje šolstvo, 22 % za višje in visoko šolstvo, 16 % za znanost, 22 % za kulturo itn. V enakem času so se povečali osebni dohodki v gospodarstvu za 19 %. Ob upoštevanju kvalifikacijske sestave pa so izračuni pokazali, da so v desetih mesecih 1. 1970 zaostajali osebni dohodki delavcev na področju negospodarstva za osebnimi dohodki delavcev v gospodarstvu; v negospodarstvu skupaj za 9 %, v šolstvu za 12 %, znanosti 8 %, kulturi 15% itn. Osebne dohodke v gospodarstvu pa so presegli osebni dohodki v športnih organizacijah (za 3 %), dohodki v bančinštvu in zavarovalstvu pa za 6 %. Kaj napovedujejo za leto 1971? Takole trdi Informacija: — Če bo v letu 1971 dosežena planirana umiritev porasta osebnih dohodkov v gospodarstvu in če bodo uresničeni planirani ukrepi glede osebnih dohodkov delavcev družbenih dejavnosti (povečanja osebnih dohodkov v šolstvu za 18%, uskladitev osebnih dohodkov v kulturi z osebnimi dohodki v šolstvu, predvidena 95 % realizacija Kataloga 2 v zdravstvu), bomo v letu 1971 v Sloveniji skoraj povsem uresničili načelo samo enoletnega zaostanka družbenih dejavnosti za gospodarstvom. V naslednjih letih pa bi se lahko znebili tudi tega zaostanka. Na seji, ki so se je udeležili predsedniki občinskih in medobčinskih odborov ter republiških konferenc osnovnih organizacij sindikata, so še posebej opozorili na to, da je treba čim-prej skleniti pogodbe o financiranju za leto 1971 in se upreti morebitnim poskusom posameznih financerjev, da bi kalku-lirali sredstva za osebne dohodke glede na začasno omejitev po zveznem zakonu o delni zamrznitvi osebnih dohodkov. Posebej so opozorili tudi na to, da ne sme biti nobena od- ločitev o financiranju za leto 1971 sprejeta brez aktivnega sodelovanja sindikalne organizacije. Resnica je, da so mnoga občinska in medobčinska vodstva že doslej aktivno sodelovala pri urejanju vprašanj financiranja družbenih dejavnosti v letu 1971. Pomembno pa je, da ta vodstva prav sedaj — ob pripravah za sprejem občinskih proračunov in drugih dokumentov na občinah ter pripravah v samoupravnih skupnostih — preverijo, če predvidene rešitve ustrezajo. V nasprotnem primeru se morajo odločiti, kako bodo ravnali, če te rešitve niso v redu. Eno je gotovo: v občinah in samoupravnih interesnih skupnostih bi morali zagotoviti vsaj tak odnos do družbenih dejavnosti, kot je bil dosežen v republiki. To pa pomeni za šolstvo 21 % povečanje sredstev in prav toliko občinam, če bodo povečale svoja sredstva v ta namen v enakem znesku, povečanje osebnih dohodkov prosvetnih delavcev za 18 % in materialnih stroškov za 15 % (sredstva za sklade skupne porabe po Katalogu-1 — amortizacija pa po predpisih). Sredstva za otroško varstvo ne bodo povečana — dodatna sredstva pa bodo potrebna za uskladitev osebnih dohodkov delavcev v teh zavodih z osebnimi dohodki delavcev v šolstvu. Na tej seji so nadalje razpravljali o pripravah na II. kongres samoupravljavcev Jugoslavije in o kongresu sindikalnih delavcev družbenih dejavnosti Slovenije. Ob pripravah na kongres sindikalnih delavcev družbenih dejavnosti so opozorili, da vse to pripravljanje ne sme biti zgolj formalnost. Kongres naj bi pomenil nov korak v kakovosti dela sindikalne organizacije, povečevanju njenega družbenega vpliva na razreševanje problemov delovanja družbenih dejavnosti na Slovenskem. M. K. i—r^T' “T -jjtlj Ji ]*-£§.■* ir -tzr 1 n ^ -t—3T"T- -f -f Srp «/* »Glasbena mladina« zunaj šolskega sistema * 80 do 100 dobro pripravljenih in komentiranih koncertov za mlade Glasbeni mladini, svetovni organizaciji, ki ji drugod po svetu odmerjajo dokajšen življenjski prostor v kulturi, doslej na Slovenskem usoda ni bila kdo ve kako naklonjena. Že pred 18. leti so jo ustanovili na Hrvaškem in v Srbiji, tudi na Slovenskem je dvakrat zaživela in -propadla. V Srbiji, na Hrvaškem in v Bosni pa je doživela velik uspeh. Bomo imeli tretjič več sreče? Pred nedavnim je slovenska Glasbena mladina opravila svojo enoletno bilanco: pred tretjo ustanovitvijo te organizacije (pred dobrim letom) sta sicer dih: z občinskimi sveti ZKPOS (v Ajdovščini in Vipavi), v Novi Gorici, z Društvom prijateljev glasbe v Kopru, s svojim delovanjem pa vpliva tudi na glasbeno življenje mladih v Murski Soboti, Ljutomeru, Brežicah, Postojni, Trstu (kjer je povezana z Glasbeno matico), Tolminu, Idriji, Cerknem, na Jesenicah, v Radovljici in drugod V enem letu se ji je posrečilo povezati z vsemi večjimi kulturnimi ustanovami in posredniki glasbenih prireditev in doseči izredno zanimanje z novim časopisom Glasbena mladina, ki je za sedaj edini redni glasbeni ča- delali dve samostojni sekciji -sedaj pa je mreža teh osnovnih skupnosti razpredena skoraj po vsej Sloveniji: v Celju, Velenju, Trbovljah, Novem mestu in Črnomlju. Pričakujejo, da bodo v kratkem zaživele tudi tam, kjer jih doslej še nismo imeli: v Kranju, na Jesenicah, v Ravnah na Koroškem, Slovenj Gradcu in drugod. Glasbena mladim sodeluje tudi z drugimi organizacijami, ki skrbe v raznih krajih za popestritev glasbenega življenja in glasbene izobrazbe mla- Kaj je treba toliko učiteljic? ,;S stavkom - Kaj pa je treba toliko učiteljic? so me leta 1930 sprejeli ljudje v Trebelnem, dve uri hoda od Mokronoga. Kako tudi ne? Vaščani ^ morali dati kurjavo, pa še ne-Kaj več davka je predpisala občina, če je bilo treba več kd učnih moči. Svet pa je tisti čas rči tiskala huda gospodarska kriti ;Za-“ Tako je začela svojo uči-:aH; teljsko pot Dana Jesih, i b Zakaj pišem o njej? Ena izbi “led učiteljic je, ki so mnoge “aše otroke naučile branja in te Pisanja, pa še marsičesa dru-Sega, saj je zadnjih petnajst let 11 “čila kot predmetna učiteljica. |n še nekaj nadvse pomembnega :ij( Je: Dana Jesih je upoštevala vsa-((! Kega otroka, njegove sposobnosti in pomanjkljivosti, vsakega je imela rada in skušala, da /f všoli čim več pridobi. Imela je [ril rada šolo — zato ji pouk ni bil težka dolžnost, temveč veselo dt ?elo. In ta njena dobra volja se 'ni 1“ prenesla tudi na učence. Šola Inn je bila praznik in nagrada za J Phdnost. V njeni učni praksi je d Primer, ko je mati rekla prvo-igl solcu: „Jutri ne boš smel v šolo, Ker nisi priden, ker me ne ubo-of' Saš!“ ]n prvošolec seje spustil v -tfž lok. d iLeta 1929 je naš razred ■ul Arnaconk — tako so nam pravili “a učiteljišču — naredil maturo. !■' tistega leta je bila kriza. Služb 1 “|smo dobile. Edvarda Kardelja, di‘ “i nam je govoril na sestankih v sedanji Nazorjevi ulici, so tisto “to vrgli z učiteljišča. Ni bil ■;> ahek čas, a ne spomnim se, da ^ 1 kdo obupaval. Mladi smo bdi i> Pripravljeni na težave, pripravil? jleni smo bili na spopad z njimi. Trebelno so me poslali ravno f Za Miklavževo. Bilo je snega, le let sem ostala v Trebelnem. Šola je bila stara, otrok pa čez 300. Imeli smo tri izmene.11 In potem? .JProsila sem za Kostanjevico in tudi dobila mesto. Tam sem ostala štiri leta. Na šoli je bil pevski zbor, pripravljali smo igre, sestavljala sem vaje za Sokolsko društvo. Tik pred pričetkom vojne - saj nisem vedela, da se bo začela vojna - sem prosila za premestitev na Štajersko. Na Pristavi pri Rogaški Slatini so me Nemci aretirali takoj aprila 1941. Julija so nas potem odpeljali „k bratom Srbom", kot so rekli. Kakor so Nemci to zasmehljivo govorih, so nas na jugu res spre-jeli kot brate. Veliki Šiljegovac je bila naša končna postaja (onkraj Rasinski) - z volovsko vprego so nam prišli domačini nasproti. Prišel je pop in prinesel rdeče nageljne za sprejem: pozdravljeni, bratje Slovenci! Vi ste interniranci in sužnji kot mi ^ a mi imamo vsaj streho nad glavo!" To je bila kmečka vas. Gojili so ovce in sadili tobak, ogromno tobaka. Pomagali smo jim sestavljati prošnje, pisma, ženske smo pletle, moški so pomagali zvijati tobak. Vaščani pa so nas hranili in prehranili. Ker sem po rodu Primorka iz Robiča pri Kobaridu, sem se v začetku leta 1942 vrnila v Ljubljano, kjer so bili Italijani. Takoj sem se vključila kot aktivistka v osvobodilno gibanje (ima priznano od 1942) — in spet zaprosila za službo. Poslali so me na Smuko nad Žužemberk. Pa so prišli partizani, s stene smo sneli Musollinija in obesili nanjo Titovo sliko. Bila M j?ega, visokega, kolikor si hotel, je še pomlad leta 1942. Imeli f rugega pa nič. Tako sem se smo svobodno šolo, pa tudi “aučila smučati. Kadar nisem boje. Pojdite v Ljubljano in ne /I P°učevala, sem se smučala. Šest vračajte se na Smuko, ker ne boste prišli sem," so mi rekli partizani. V Ljubljani je bilo dosti dela. Tudi brat je bil že vključen v NOB in tudi že zaprt. Leta 1943 so me aretirali in me naslednje leto poslali s transportom v Obersalzberg. Kopali smo jarke, pa podzemeljska skrivališča, ne zase, za Nemce. Pa sem le ostala živa. Ko se je v silni zmedi bližal razpad, sem pobegnila. Šestega maja 1945 sem bila že v Ljubljani in 9. maja sem že metala nageljne osvoboditeljem. Potem se je začelo delo, mnogo veselega dela! Učila sem tečajnice, kajti Slovenija je potrebovala mnogo učiteljic! Kot Primorko so me nato poslali v Ilirsko Bistrico - bila sem upraviteljica na osnovni šoli v Trnovem. Od 1949 do 1959 sem bila v Mirnu pri Gorici — tja je prišla za menoj tudi moja mama, kije med vojno skoraj umrla od lakote. Tam sem delala pri pri Rdečem križu, AFŽ, pevskem zbom, sodelovala sem pri igrah in prireditvah. Tam se je rodila tudi moja hčerkica." — In kasneje? „Kasneje sem učila še na Igu pri Ljubljani - po upokojitvi leta 1963 pa povsod tam, kjer so me najbolj potrebovali, začasno seveda." Zdaj živi Dana Jesih v Ljubljani — skupaj s hčerko, zetom in vnukom. Še vedno sodeluje pri PTT pevskemu zboruje članica Planinskega društva, aktivna članica društva ,JPartizan“ na Taboru, zbira prispevke za Rdeči križ, je članica ZB in vsako leto vodi otroke na letovanje. Natančneje - vodila je; zdaj pa jo zahteva vnuk zase. Ko bo malce zrasel, ga bo verjetno vzela s seboj v kolonijo. - Bi še šli učit, če bi bilo treba? ,ySeveda. Takoj. Kar nas je iz tistih težkih let krize in vojne, smo vajeni, da takoj priskočimo na pomoč, kakor hitro je treba. Poleg tega vem, kako nujno je izkoristiti leta, ki so otroku odmerjena za učenje, saj se vsako zamujanje in odlašanje maščuje. In pa - rada imam otroke, rada učim!" Tega ni rekla - ali gotovo čuti, kako se otroci od nje na-vzamejo ljubezni do šole in do znanja. Uspeh ne izostane. To pa ji daje veselje in je njeno najlepše plačilo. To je življenjska pot ene izmed slovenskih učiteljic. Gotovo je še mnogo takšnih: dobrih v stroki, predanih šoli in pripravljenih vsak hip pomagati. NEŽA MAURER sopis v slovenščini. Časopis, ki izhaja že v osem tisoč izvodih, seznanja bralce z organizacijo in akcijami Glasbene mladine Slovenije, hkrati pa opravlja tudi drugo pomembno nalogo: s primernimi prispevki - med temi so tudi taki, ki predstavljajo glasbene ustvarjalce, skuša dati učiteljem glasbenega pouka in učencem gradivo za razpravljanje o glasbeni problematiki in jih uvaja v dojemanje glasbene umetnosti. Na kratko seznanja bralce z dogodki iz glasbenega sveta, poroča o kakovostnih dosežkih popularne glasbe in predstavlja mlade glasbene umet- ' NEKOMENTIRAN KONCERT LAHKO VEČ ŠKODUJE KOT KORISTI Glasbena kultura, za katero po pravici trdijo, da je pri nas -kar zadeva denar — na repu dogodkov, sodi nedvomno med tista področja, ki smo jih tudi pri vzgoji mladine kar najbolj zanemarili. Ostre protestne poslanice je naša javnost naslovila na vse, ki s stripi kvarijo okus šolarjev. Kaj pa je storjenega za to, da bi izoblikovali okus mladih m glasbenem področju? Prav s tem problemom pa se je spoprijela organizacija Glasbene mladine Slovenije. Njene naloge nam je pojasnil tajnik Janez Hoejler takole: - Glavni namen naše organizacije je razširiti zanimanje mladih za glasbo po vsej Sloveniji; prek glas- bene umetnosti odpreti mladim svet novih vrednot - glasbe kot sredstva za plemenitenje in humanizacijo. Mnogokrat poslušamo, da ostajajo koncertne dvorane prazne ali pa prepuščene naključnim mladim obiskovalcem. ..Naključni" pa so bili mnogokrat tudi šolski obiski koncertov. Samo razprodaja vstopnic in nič drugega Kdo bi se čudil, če je prav tako naključje rodilo nasprotje tega, kar bi si želel: še večjo nezainteresiranost zaradi nerazumevanja, odpor do kakovostnih glasbenih stvaritev. - Nekomentiran koncert brez koncertnega lista lahko mladim bolj škoduje kot koristi. — pravi Janez Hoefler. In dalje: - Naše načelo je, da mora biti koncert dobro pripravljen, tako da ustreza didaktičnim principom, in opremljen s komentarjem. V tem šolskem letu bo pripravila Glasbena mladina Slovenije 80 do 100 takih koncertov. Uresničitev njenih zamisli pa je precej odvisna tudi od učiteljev - glasbenih pedagogov v šolah. Prav glasbeni pedagog je mmreč tisti, ki lahko - ali prek šolske obveznosti ali pa s prepričevanjem zbudi zanimanje učencev za glasbene prireditve. Zaradi petdnevnega delovnega tedna pa v šolah zmanjkuje časa za marsikaj - tudi za kulturne prireditve. Za šport že odmerimo ustrezen dan in pravijo, da ga bomo kmalu tudi za kulturo. Na 5. redni seji Glasbene mladine Slovenije (13. decembra) je vlogo te organizacije pojasnjeval tudi njen predsednik Miloš Poljanšek: - Glasbena mladina je gibanje, ki skuša bolj strokovno, bolj organizirano vplivati na mlade ljudi in jim približati kulturo, pri čemer pa ji ne gre za to, da bi si ustvarila „gloriolo največjega vzgojitelja" glasbene kulture za mlade. Izoblikovati moramo ustrezen program, uvajati načrtnost v pedagoškem in metodičnem smislu. Zavedamo se, da i1 vsem jugoslovanskem prostoru resnično zaostajamo - kar zadeva hdturno vzgojo mladih. - Naš program je treba metodološko dobro pripraviti, tako da bo sprejela mladina naše akcije z dobro voljo. Dati mladim možnost spoznavanja glasbe - to pa je tudi naloga vse družbe. Glasbena mladina torej v resnici ne sme biti le zadeva glasbenikov, temveč vseh, ki jim ni vseeno, kakšni ljudje bodo morda že čez nekaj let krojili usodo naši kulturi, vzgoji in izobraževanju. MARJANA KUNEJ Leta 1929 je na ljubljanskem učiteljišču maturiralo 42 deklet. Ob 40-letnici mature se jih je pri „Urški v Ljubljani zbralo 25 (Dana Jesih je četrta v zadnji vrsti od leve strani). Druge so se razkropile po svetu, nekaj pa jih je tudi pomrlo. Zbor glasbenih pedagogov Slovenije PROBLEMI, KI NISO OD VČERAJ V soboto, letošnjega 9. januarja, je bil v prostorih Zavoda za glasbeno in baletno izobraževanje v Ljubljani občni zbor slovenskih glasbenih pedagogov. Vedno večji problemi in nezavidljiv položaj naših glasbenih šol, pa tudi glasbenega pouka na osnovnih šolah terjajo čimvečjo povezanost glasbenih pedagogov in ustanovitev foruma, ki bo sposoben zaščititi interese glasbene vzgoje. To nalogo naj bi prevzel občni zbor in tako pripomogel tudi k boljšemu strokovnemu usposabljanju glasbenih pedagogov. Prvi problem, o katerem so razpravljali, je vrednotenje dela z mladinskimi pevskimi zbori. Naj samo omenim, da imamo Slovenci mnogo mladinskih pevskih zborov. Imamo tudi svoj republiški festival (Zagorje), pa tudi zveznega, ki vse bolj prerašča v medna- rodnega (Celje). Na žalost pa je delo z mladinskimi pevskimi zbori slabo ovrednoteno. Ura vaje s pevskim zborom prav gotovo ni isto kot ura pouka v razredu. Vrednotijo pa ju v večini primerov enako. Zato so glasbeni pedagogi ljubljanskih šol poslali utemeljeno zahtevo na republiško izobraževalno skupnost in na zavod za šolstvo SRS, da je treba precizirati število tedenskih ur, opravljenih s pevskim zborom in predvsem, da se ena ura dela z zborom vrednoti kot dve navadni pedagoški uri. Zahteva je vsekakor utemeljena, če samo pomislimo, da so v pevskem zboru ponavadi trije oddelki učencev (90 ali več pevcev). Če pa vemo, kako naporna je že vaja in umetniško vodenje zbora, poleg tega pa, kakšen „križev pot“ mora prehoditi zborovodja, preden je nekoliko zahtevnejša pesem dozorela za oder, potem je zahteva še toliko bolj utemeljena. Čudno je samo to, da šolski kolektivi oziroma temeljne izobraževalne skupnosti v občinah doslej niso pokazale toliko posluha, da bi to uredile. S tem pa so gotovo že precej škodovali ohranitvi in razširjanju naše slovenske pesmi, saj v nekaterih neurejenih občinah nimajo niti enega kvalificiranega glasbenika. Posamezni glasbeni pedagogi so v razpravi povedali, da imajo nekatere šole to že urejeno (Bičevje vrednoti 200 %), večina pa še ne. (V Škofji Loki je temeljna izobraževalna skupnost zborovodjem milostno priznala 1,30 ure za eno uro dela z zborom). Najbolje bi bilo, če bi bila zadeva zakonsko urejena, da ne bi bilo nesporazumov. Precej problemov je nastalo tudi zaradi novega petdnevnega delovnika na šolah. Glasbeni pedagogi, zlasti na srednjevelikih in manjših šolah, so v dokaj nezavidljivem položaju. Pri starem šestdnevnem delovnem tednu so lahko dosegali polno zaposlitev v obeh polletjih, v petdnevnem delovnem tednu pa zaradi skrčenega števila ur v 5. in 6. razredu ne dosegajo obveznosti v drugem polletju in so prisiljeni poučevati še kak drug predmet, za katerega pa niso strokovno usposobljeni. Vsekakor bi bilo nujno urediti predmetnik tako, da pride glasbenemu pedagogu v obeh polletjih enako število ur, ne pa da v prvem polletju dosegajo obveznost, v drugem pa ne. Tako morajo milostno sprejeti še druge predmete ali pa sploh ne dosežejo obveznosti. Naši pedagogi danes priznavajo, da je v predmetnikih osnovnih šol še mnogo balasta, ki se ga nikakor ne moremo znebiti. Zakaj torej krčimo program vzgojnih predmetov? Zakaj so predmeti estetske vzgoje danes vse bolj zapostavljeni? Mar bomo v naših šolah vzgajali robote ali pa skrbeli za celovit razvoj mlade osebnosti. Zadnji čas je, da se republiška izobraževalna skupnost čim-prej loti teh problemov in jih uredi tako, kot je prav. V nasprotnem primeru bo ogrožena naša kulturna tradicija in nadaljnji kulturni razvoj Slovencev. POLJANŠEK S. REPORTAŽNI, NESTROKOVNI ZAPIS O PRIKAZU DELOVANJA PRENOSNIH KOMPJUTERJEV Ali so kompjuterji »pred vrati« naših šol? Najprej je bilo pričakovanje. Veseli smo bili vabila, ki je napovedovalo, da bomo spoznali enega v svetu močno uveljavljenih učnih pripomočkov — kompjuterjev. Prvi organizirani prikaz delovanja kompjuterjev za izobraževanje pri nas. Organizatorji demonstracije: Izobraževalna skupnost SRS, republiški zavod za šolstvo in poslovno združenje Industrodidac-ta v sodelovanju s francosko tovarno učil Pierron. Kompju-teiji tipa SIBILOG 1, SIBILOG 2 in PROGRAMMEUR CYYLI-QUE — je pisalo na vabilu. Četrtek, 7. januarja 1971, zavod za šolstvo SRS, soba 28. Napoved je obljubljala: delovanje kompjuterjev bodo prikazali francoski strokovnjaki. Seznanili nas bodo s praktičnimi izkušnjami o uporabi kompjuterjev pri izobraževalnem delu. Koga in čemu? Širši krog strokovnjakov in neposrednih pedagoških delavcev, tako da bi spodbudili posameznike in institucije k organiziranemu uvajanju kompjuterjev v vzgojno-izobraževalno delo na raznih stopnjah šolskega sistema. Uvajanje kompjuterjev je povezano z obsežnimi pripravljalnimi deli — od šolanja učiteljev za pravilno uporabo do priprave programa. Kompjuterji imajo neslutene možnosti, da se uveljavijo v naših šolah. Pri demonstraciji nastane niz problemov, ki jih je težko obdelati, področja, na katerih jih uporabljajo, so različna ... — Tako nas opozarjajo organizatorji pred demonstracijo. Pričakovanje zamenja radovednost. Začetna razlaga zbudi upanje, da nam bo ob koncu vsaj približno jasno, kaj početi s podobnim strojem, če bi ga šoli — recimo — kdo podaril. Demonstracija Šibiloga 1 v dveh delih: tehnični opis aparature in drugi del: uporaba tega aparata v šoli. Sibilog 1 je sestavljen iz treh delov: informacija, izvedba, integrator ... Na prizorišče demonstracije se vgnezdi hotena pozornost. Televizijski snemalci, reflektor in brnenje kamere pričarajo trenutek svečanosti. Niti malo ne dvomimo, da bo posnetek odličen: bleščeč stroj, Francoza v srednjih letih in dekletce, ki prevaja njuno razlago. Pazljivost je ponavadi otrok razpoloženja, v tem primeru logična posledica sprejemljivega podajanja neke snovi; našega zanimanja, če lahko kupimo to, kar prodajajo. Vse bolj nerodno se počutim. Začne me preganjati dolgčas in vedno hujši občutek manjvrednosti. Prav ti je — si pravim — saj nisi matematik — zato ti je vse to španska vas. In če razumeš tako malo, da manj skoraj ne moreš, ti ob besedah „Ali ima kdo kakšno vprašanje? “, samo odleže. Zadeva bo postala jasna — se tolažim. Rahlo smehljanje pove, da nihče ne želi globjih pojasnil, temveč samo preprost odgovor na vprašanje A: Kaj je kompju-ter, za katere vrste šole in pri katerem predmetu sploh lahko uporabimo tovrstno aparaturo, ki smo jo opazovali vso uro. Nekako takole so nam pojasnili: — Učitelj ima kompjuter bolj za preverjanje, ali je učna ura „očiščena balasta11, ali je vse potrebno vključil v razlago. Ure s kompjuterji so pravzaprav bolj preverjanje učiteljeve razlage kot preverjanje učenčevega znanja. Stroj, ki smo ga to pot občudovali, pa je specializirana aparatura za kontrolo logičnih funkcij, ki jo uporabljajo v francoskih tehniških gimnazijah pri predmetu avtomatizacije11. Ob koncu zvemo, da rabijo na Francoskem petnajstdnevni tečaj za to, da se sezanijo z delovanjem te aparature. Na zavodu za šolstvo bodo to novost še proučili, pripravili ustrezno literaturo in dah tistim, ki jih zadeva še posebej zanima, podrobnejša pojasnila. Želi še kdo razpravljati? -Demonstracija brez uvodne priprave — komentirajo nekateri od gledalcev. Ah ga bova kupila? - vpraša nekdo soseda. -Potrebovali bi ali samo opis aparata ali pa uvodno predavanje - pristavi tretji. Brez pretiravanja: tokrat naj bi bil prikaz samo informacija, da so kompjuterji „pred vrati11 naših šol in da se je treba organizirano lotiti priprave njihovega uvajanja. Vse bolj me preganja misel, ali nismo ostali tokrat tudi udeleženci demonstracije pred zaprtimi vrati — neinformiranosti. In iskreno sem zavidala kolegici s televizije, da ji ni bilo treba poročati z napisanimi besedami. MARJANA KUNEJ Njega dni in danes »Sporni predlog« Povedala bodem, čeprav vem vnaprej, da se marsikatera koleginja ne bo strinjala z menoj, da mi bo znabiti štela besedo celo v zlo. Pišemo in govorimo veliko o enakopravnosti. Z vso pravico jo zahtevamo za se tudi me. Za „uradni del" mšega življenja nam je priznana. Tovarišice, izvajajmo jo dosledno še v zasebnem življenju n. pr. v občevanju vsaj s stanovskimi tovarišicami. Mislim takole: Pridemo k zborovanju, ali se ob drugih prilikah snidemo s tovarišicami. Par ožjih izjem - z vsemi drugimi smo si popolnoma tuje. ..Gospodična" in na vse strani samo ..gospodična". Vem, marsikatera je vsled dolgoletnega dela vredna našega velikega spoštovanja. Žal je, da sled napačnega izvajanja spoštovanja ostajamo tuje. Koliko prijetnejše bi bilo, če se zbližamo in nazivamo s prijateljskim „ti“. Tovariši učitelji so po večini že preko te coklje. Le učiteljice se ne moremo otresti naše „Zim-pferlichkeit". Demokratično to ni, slovansko tudi ne. Je pač zaostanek ohologa birokratskega nemškega duha, ki je le predolgo vel nad nami. Saj nisi smel k človeku, če nisi poznal vseh „štengc“ do njega. In da so bile milostljive še posebno milostne, vemo. Tovarišice, emancipirajmo se! Upokojimo .gospodično"! Ima že več kot polnoletno službo. „Ti, tovarišica", bodi znak medsebojne stanovske enakopravnosti v občevanju, do katerega imej pravico vsaka izmed nas in za vse tovarišice! Mislim namreč, na splošno stanovsko „posestrinje", ki veljaj za vse učiteljice v Sloveniji in postani običajno! (Učiteljski tovariš 1920, št. 9, str. 2.) Popravek k članku Materialnega položaja šol nihče ne rešuje načrtno: V stavku: Dalj časa so se v razpravi pomudih ob znanem dejstvu, da je slovenski izvršni svet predvidel za potrebe republiške izobraževalne skupnosti za leto 1971 le 682 milijonov oziroma 20 milijonov manj, kot je predlagala republiška izobraževalna skupnost. Pravilno: 207 milijonov manj ... Takole padeš in takole se pobereš Zapis z brezplačne smučarske šole v Tivoliju Na naših smučiščih je iz leta v leto vse več in več mladine. Ta naša mladina pa tudi vse bolje in tehnično bolj dognano smuča. To je nedvomno razveseljivo. Vendar če ne bi imeli tolikšnega števila prizadevnih smučarskih učiteljev, vaditeljev in trenerjev, bi bilo smučarsko znanje mladih slabše. Zbor učiteljev in trenerjev smučanja ima sedaj že nad 1.200 učiteljev, vaditeljev in trenerjev. V zadnjih dveh letih so organizirali 634 smučarskih 'tečajev, v njih se je učilo smučati okrog 23.000 smučarjev. Ti tečaji in še številke so vpisane v knjige in analize o njih govorijo. Toda kaj vse ostane nenapisano in vendar človeško izredno sprejemljivo, govorijo le zgodbe iz vsakdanje smučarske šole. V ljubljanskem Tivoliju je vsakodnevna smučarska šola za vse, ne glede na starost, ki žele izpopolniti svoje veščine. Tako se nabere v popoldanskih urah kar sto in še več mladih in manj starejših smučarjev. Težko je v taki „gneči“ zbrati vrsto in jo učiti, vendar so smučarski učitelji ,3K Novinar11 že tako prilagodljivi, da pokažejo posameznikom in tudi skupini, kako je treba napraviti plužni zavoj, kako se bočno drsamo, kakšen naj bo zavoj, celo terenski skok in podobno, kar sodi že k smelosti mladega smučaija. Stoji delavec ljubljanskega vodovoda iz Kleč na hribu in z zadovoljstvom ogleduje svojega šestletnega sina Igorja. ,Jmam službo ponoči,11 je dejal, „popoldne pa pripeljem sina v Tivoli, da se bo naučil. Veste, jaz ne znam toliko, da bi mu pokazal. Tu pa so ga v treh dneh naučili, da že zavija, kar poglejte ga ...“ Nasmehnil se je in kazal očitno zadovoljstvo. Starejši obrtnik je pripeljal vnuka Marjana. „Vsak dan ga pripeljem in sva tukaj po dve uri, ali veste, kako potem je, meni pa tudi prav pride, da sem zunaj,11 je dejal možakar v težkih čevljih in starem železniškem kožuhu. Ne manjka razneženih mamic, zavitih v krzna in z modnimi klobuki. Ena od njih neprestano gleda na svojo hčerko: „Oh, kako sem srečna, da zna že bolje kot jaz11, je dejala in se nasmehnila. Poklicala je hčerko in rekla: , Ro vej gospodu,-da si se že marsikaj naučila ...“ E trepljal sem njeno hčerko f rami in rekel: „Takole daj noj skupaj, kolena naprej, majlie predklon in videla boš, kako I šlo . ..“ Mislil sem, da sem k novega rekel, pa mi je tak odgovorila: „To mi je že tovat1 učitelj Maijan pokazal . . .“ Stopim do smučarske učit' Ijice Alenke, vpisana je na ek nomski fakulteti in kadar ima1 čas, je že v Tivoliju. „Si rada majhnimi . . .“ ,JCak° ne bi bila, saj so n: bolj hvaležni in hitro se nauč jo.“ „Pa imaš potrpljenje? 11 ,Joj vprašate, komaj čakafl da pridem med nje. Tu člo« odkrije prave talente in vest da vplivam pri starših, da ^ otroka vpisali v smučarski klut Tako bi laže in hitreje napf' doval ...“ Spodaj na ravnini pred maji nim borom se je valjala po tl? majhna punčka. Vpila je in ' drla. Prav histerično je klica mamico, češ naj jo pride dvii nit. Mamica je nerodno stopal po klančku in prav zaskrbljef tolažila otroka. Dvignila ! punčko na smuči in ji pomagaj vleči navkreber. Ko sta prr kakšnih 20 m navzgor je dekli'! zahtevala, naj gre mamica pn njo v ravnino, češ „da me b( pobrala ...“ Ta zahteva je bii pretirana. Otrok, ki se zna sai* pobrati in mamina potuha, tu tem, da smo še bolj doživeli lepoto jasnega neba in toploto sonc0‘ P IGOR PLEŠKO * * Izberite med novimi knjigami • Izberite med novimi knjigami ; -tO;. .. M Pgifsž ; ii# Janko Perat: »Umirajoči čas« Založba Lipa je poskrbela za natis knjižnega prvenca Janka Perata ,.Umirajoči čas". Tako se nam obeta novo literarno ime, z izrazito epsko fabulativ-nostjo pa je Janko Perat osvetlil povsem novo tematsko področje. Dogajanje ..Umirajočega časa" - sedanjost v bolniški sobi - je uokviril v prikaz tridesetih let, kot jih je doživel France od začetka druge svetovne vojne pa do današnjih dni. Uokvirjena zgodba pa v osrednjem delu dogajanja odkriva življenje „prekomorcev“, tj. življenje tistih bojevnikov proti fašizmu, za stvar NOB, o katerih imamo več dokumentiranih ali izrazito memoamih zapisov, ne pa tudi leposlovne upodobitve. Očimo je, da je Janko Perat sam trdo in neizprosno doživljal mnogo tega, kar je osvetlil v ..Umirajočem času", pomisel na deloma avtobiografske prebliske ni odveč. Pripoved je uravnana izrazito fabulativno, ne glede na morebitne pretrgane pripovedi, bržčas tudi z željo, da bi bil roman kar se da neposreden, dogajajoč, nezahteven v slogu in zgradbi. Spominski vir na medvojne dni, na mnoga, širšemu krogu manj poznana dogajanja in doživetja, so bila Peratu vodilo pripovednega oblikovanja. Ta dogajanja je prikazal v glavnem skozi doživetja ene osebe, seveda pa je Perat nanizal več življenjskih usod. Romanu se pozna, da je Peratov prvenec, zahtevna zvrst romana je navzkrižje fabulativnega nizanja, ponekod naletimo na pretresljiva mesta, drugod na poenostavitve in ohlapnosti; zlasti slednje spodjeda oblikovalna hotenja J. Perata; tudi agiranje je lahko odsev skoraj dokumentarnega trenutka ali pa poenostavitve. Epizodna razdrobljenost ne more biti v prid kompoziciji, kakršno pogojuje celotna zamisel pripovednega dela. Skozi vsebino ,.Umirajočega časa" pa se čuti pisateljevo prizadetost in prizadevnost. Človeško občutje mu je vodilo. ..Umirajoči čas" se nam kaže predvsem kot osvežujoča vsebina doslej neizrabljene tematike. Kljub temu da ostaja roman na ravni leposlovnega poskusa ali vsaj neprečiščene fabulativnosti, pa bo imel lahko pri bralcih precejšen odziv, zlasti zaradi mikavne tematike in človeške prizadetosti. Knjigo je opremil Vladimir Lakovič, krajšo spremno besedo pa je napisal Rado Bordon. L G. Lodovika Kalan: »V pozni jeseni« Za samozaložniško dejanje se posameznik dandanes odloča ali zavoljo izostrene avant-gardniške premise, kakršni morebiti založba le ni naklonjena, ali zaradi tradicionalnega izraza, ki po svojem izraznem in vsebinskem podstatu ne prinaša bistvenih novosti. Pri zbirki pesmi Ludovike Kalanove ,, V pozni jeseni" gre očitno za slednje. Kakor je nastala ta zbirka na obrobju literarnih tokov in dogajanj, brez posebnih reženj glede na zdajšnjo pesniško produkcijo, pa ne kaže prezreli njenega samozaložniškega dejanja: očitno je vmes pesničina želja, da tudi drugačen, skromen pesniški izliv pride v vsej preprostosti in iskrenosti do bralca. tz zbirke same ne razvidimo, kdaj so posamezne pesmi nastale, kar bi bilo zbirki v prid zlasti, če so posamezne pesmi morebiti starejšega datuma, pri čemer bi mogli obžalovati zapoznelost. Ne Neji. na take možnosti pa se celotna zbirka kaže enotno ubrana v sila neposredno, preprosto izpoved, kjer ima čustvena iskrenost f.udori! e Kalanove poglavitno barvitost. Očitno se pesnica obrača k preprostemu, manj zahtevnemu bralcu, odtod skromna tu pa Hun. skoraj nemetaforična govorica, ko izpoveduje zdaj občutja mh 'te, osamelosti, nečesa zamujenega ali pa izraža ljubezenski un-ipv žalobnem tonu neuslišanih želja in možnosti. Navezanost na prirodo ji je hkrati vir lepote in povezujoči člen z razpoloženji. Čeprav uporablja razvezano obliko verzov in kitic, pa je razvidna tudi formalna podlaga v klasičnem pesništvu. Ponekod čutimo tudi vplive nekaterih domačih pesnikov. Ob takih ugotovitvah se nam kaže zbirka „ V pozni jeseni" kot pojav iskrenega hotenja, ki je po svojih izrazitih in formalnih sredstvih zasidran v tradiciji, po svojih osnovnih nagibih pa bliže ljudski pesmi kljub romantičnemu osebnemu tonu. Čeravno gre za liriko, ki v svoji preprosti neposrednosti nima posebnih pretenzij, ne kaže dvomiti v iskreno voljo in izpoved pesnice, prav slednje pa vidno odseva v pesmih. Epitetoni so zdaj slikoviti zdaj standardni in že kar vsakdanji, kar lahko omaje pesniški izraz v svoji prvobitnosti. Zbirko „ V pozni jeseni" lahko uvrstimo med tiste pojave nesrediščne literarne dejavnosti, ki kažejo iskreno prizadevnost v hoteni preprostosti in klasični neposrednosti ljudskega tipa. Kljub formalnim in izraznim nedoslednostim, ki tu pa tam poenostavljajo možnosti dosežka pesniške govorice, kljub motivni enakomerni ubranosti pa je zbirka kot odsev preproste, ljudske oblikovalnosti v vsej ljubiteljski predanosti taka, da utegne privabiti bralce, ki imajo radi klasično ubrano, razumljivo izpoved, kjer ni zapletenih moder-nizmov in večjih zahtev ali celo špekulativne enodnevnosti. Navsezadnje je tudi prav, da mimo hrupnih, žariščnih literarnih dogajanj vsaj informativno opozorimo na tihe, že kar osamele pojave literarnih prizadevanj, med katere kaže s simpatijo uvrstiti tudi zbirko ,, V pozni jeseni". Ubrano s pesniško zbirko je knjigo opremila Aleksandra Cuppini. I G. Leopold Suhodolčan: »Punčka« Založba Borec je izdala v Kurirčkovi knjižnici devet kratkih črtic Leopolda Suhodolčana Punčka. Vse so ubrane na isti motiv: vojna skozi doživetje otroka, ki ni popolnoma osveščen, kaj se pravzaprav dogaja okrog njega. Glavna junaka sta Barbara in Andrej, ki ob drobnih, za odraslega navidezno neopaznih bridkostih, doživljata vojno. To pot se ne bi ustavljal ob literarnem vrednotenju niti ob umetniški potenci, temveč bi skušal slediti reakciji in podoživetju teh del, kot jih vsrka in sprejme mladi bralec. Suhodolčan je hotel doseči, da bi otrok ob prebiranju črtic začutil svoj odpor proti vojni. Zato je posegel v njegov čustveni odnos do obdajajočega ga sveta, do njegovih igrač, ki mu toliko pomenijo. Nasilje okupatorjevih vojakov nad temi igračkami prizadene mladega bralca morda bolj, kot kadar smo mu pripovedovali okrvavljene zgodbe. Lepo bi bilo, če pisatelju tega ne bi bilo treba nikoli storiti. Žal pa naš otrok ne živi v nekem imaginarnem, idealnem svetu, kjer bi mu mogle biti prizanesene velike in drobne bridkosti. Zato bi bilo nepošteno do tega mladega človeka, če bi ga vzgajali za svet, ki ga ni, in se pri tem slepili, da mu tako ohranjamo čustveno uravnovešenost. Z drugimi besedami: tudi otroka moramo pripraviti in usposobiti, da bo znal vrednotiti tudi nelepe plati človekovega delovanja, med katere spada še vedno, in to kar na prvo mesto - vojna. Menim, da so tako zastavljene Suhodolčanove črtice psihološko in pedagoško utemeljene, saj polno upoštevajo mlado osebnost, vendar pa jo na primeren način čustveno razgibajo in prizadenejo ter tako sugestivno prenesejo pisateljevo misel na mladega bralca Ta Suhodolčenova knjiga je primerna za otroke 12 do 14 let. Ko razpravljamo o mladinskem literarnem delu in ustavljamo, kaj smemo povedati otroku določene starosti, pogosto trčimo ob zmotno mišljenje, da moremo tekst ponuditi kar bralcem starostne stopnje, v katero spadajo pisateljevi junaki. Kot poznamo dela o \> otrocih za odrasle, ločimo tudi dela, ki govorijo o mlajših otrocih a so namenjena starejšim ali celo doraščajočim. To spoznanje pa j1 o važno, ko se odločamo, kaj je za koga primerno. p Tako so tudi Suhodolčanove črtice, v njih nastopajo majW k otroci, pisane za višjo stopnjo, za že starejšega, tudi literarno vzgoj' 2 enega bralca, ki ga bo že beseda, stavek, miselni obrat, čustven0;; bogatil in plemenitil. Kot primer navajam odlomek iz Piščalk) l Andrej je dobil za deveti rojstni dan piščalko, ki mu jo je zapusti e oče; oče mu je padel prvi dan vojne. Ko mora Andrejko v nemšk° d šolo, mu učitelj vzame piščalko, da z njo ukazuje učencem. N“' zadnje obleži pokvarjena piščalka v prahu, učitelj jo je zavrgel: d „Andrejko, glej, tam leži tvoja piščalka," ga je opozoril sošolec, d Andrejko se je za trenutek ustavil: Že je bilo videti, da bo pogledi) k na tla k piščalki. Vendar se ni več ozrl, njegov obraz je bil odrasli i>, resen, ko je rekel: To ni več moja piščalka... In potem je nagli v, zavil proti domu. n Zanimivo je, da nastajajo prav v zadnjem času mladinska dela, f P ne poudarjajo junaških podvigov pionirjev, temveč prikazujejo n vojno z vidika resničnega otroštva in zato izpovedujejo tudi strok v, stisko, žalost in bolečino. To so pa obče človeška občutja in & bomo o njih spregovorili, bo to literaturi samo v prid. C Stopnji, ki ji je Suhodolčanovo delo namenjeno, je napisala pri' meren in prisrčen uvod Darja Krambergerjeva. VELIMIR BA Tit P s] š< b Komunikacije in jezik ! — osmi zvezek Sodobne ilustrirane enciklopedije p Civilizacija in človek. Človek, ki mu vse bolj primanjkuje časi & ki se ne utegne poglabljati v zapletena vprašanja znanosti. Kljw n vsej naglici pa izredno veliko komunicira - tako pestro in m0 Q žično, pravijo, kot še nikoli doslej. (, Kako prehajajo informacije in mnenja, zvoki ipd. od enega člo r, veka k drugemu, iz enega stoletja v drugo - na ta vprašanja odg0' 4 varjajo avtorji zadnjega zvezka Sodobne ilustrirane enciklopedij1 u ki je izšla pred nedavnim pri založbi Mladinska knjiga v Ljubija^' ^ Namen avtorjev je bil v urejeni obliki sestaviti pregled sodobnef fj komuniciranja, zato odgovarja knjiga na številna zanimiva vpF ^ šanja. Tako zvemo, kako in o čem komunicirajo živali, kako rli' n stane in se razvija jezik, o začetkih pisav in o tem, kakšne družberi n spremembe so prinesla množična komunikacijska sredstva. Knjig) pripoveduje o komuniciranju umetnikov z občinstvom in odgovatl11 na vprašanje, zakaj je televizija množično in učinkovito sredstvo f (-obveščanje. Iz nje zvemo, kakšno informacijo prinašajo slike simboli, kako se oblikuje in spreminja javno mnenje, zakaj up0' r rahljajo znanstveniki za svoje komunikacije poseben jezik itn. . Knjiga Komunikacije in jezik je pravzaprav prevod zahodni j, dela, Mladinska knjiga pa jo je izdala skupaj z beograjsko založb) ^ Vuk Stefanovič Karadžič. Obsežno gradivo, ki daje širok vpogled1 ^ okolje, v katerem živimo in razlaga svet akcije, odnos med čl° t vekom in naravo, so sodelavci Mladinske knjige izpopolnili in pr‘r z edili tako, da je zanimivo tudi za slovenskega bralca. Napoveduje)0’ ^ da je to delo nekakšen predhodnik splošne slovenske enciklopedij1 n Posebno dragoceno pa je, da so v tem delu prvikrat jasno f1 j, eksaktno definirani nekateri pojmi, ki izpopolnjujejo slovenj j! znanstveno terminologijo. Tako kot vse dosedanje izdaje, ki so 0, s pod skupnim naslovom Sodobna ilustrirana enciklopedija, je tu°] (| zadnji zvezek bogato ilustriran. M. K- c Revija TIM 4 — leto 1970 V četrti številki revije TIM, ki Je izšla lanye urednica A. Vesel Rjavila na prvih straneh intervju s Tomažem Koželjem, gladim modelarjem na osnovni Mi v Križah na Gorenjskem. V informativnem delu so pridevki: Mitsubishi MU-2B, ki Predstavlja japonski turistični dvomotornik, Televizijska katodna cev, ki sodi k nizu pridevkov o televiziji v letošnjem tetniku, Železo, s podatki o na-M nahajališčih železne rude in Naših fužinah, Enostavne signal-Ne zveze v rubriki Oj, ta vojaška sablja, Vse . o občutljivosti Srna, za mlade fotografe, Prometni nasveti za zimski čas, Stroji in orodja, ki oranje s plu-& zamenjujejo ali dopolnjujejo ter Kretnice v rubriki Male železnice. Mnogo prispevkov je namenjeno praktikom. Petero lutk Pripoveduje o barvanju in tiskanju tkanin in dajejo navodila za Prepletanje z barvastimi nitmi. Objavljen je načrt za izdelavo večnega koledarja. S področja ^ elektrotehnike sta načrta z opili som za gradnjo tranzistorskega števca obratov in utripalnika za novoletno razsvetljavo z bime-dt talom in termistorjem ter opi-tfji san sistem za precizno daljinsko iji upravljanje modelov. Za naravo-,j$i slovce je podroben opis naprav 2a prepariranje metuljev in za a/i veselje na snegu načrt za grad-jlt njo bob sani. iO- Pri objavljenih načrtih ne bi st smeh delati napak pri razpore-/1 janju projekcij, označevanju «r Prerezov, risanju detajlov in (0 označevanju posameznih delov. Nedoslednost otežuje razumevanje načrtov. Pri načrtih ne bi smela manjkati sestavna ah montažna risba v eni od prostorskih projekcij. Učenci se na tej stopnji šolanja šele privajajo na dogovrjeno zvrst grafičnega predstavljanja in pred zadnjim letom obveznega šolanja praviloma še niso sposobni, da bi iz dveh ah več pravokotnih projekcij v predstavi samostjno oblikovali tridimenzionalni sestav predmeta. Dva kotička Tehnika naših dedov in Izumiteljski kotiček , naj bi zapolnjevali predvsem učenci. V tretji številki je bil objavljen opis bistroumne kmetijske tehnike iz prejšnjega stoletja na Macesnikovi kmetiji pod Olševo na Koroškem in opremljen s skicami, ki ponazarjajo delovanje mehanske sekire. Za to številko je poslal Neumueller Marko, učenec 8. razreda iz Maribora, opis in slike detektorja ter naprave za izdelovanje shk iz svitlopisa, ki jih je našel pri starem očetu. Ostal je le pri zunanjem opisu, ni pa razložil, kako naprave delujejo. Odziv na naloge v Izumiteljskem kotičku je za začetek kar zadovoljiv. Prva številka je prinesla nalogo, kjer je bilo treba k dani rešitvi krmilnega mehanizma poiskati nove razhčice. Uredništvo je prejelo več domiselnih predlogov. Del je objavljen v zadnjih dveh številkah, obenem pa so v kotičku objavljene nove naloge. Pri zadnji je treba izkoristiti silo reakcije. V tej rubriki so objavljene tudi male tehnične domislice, ki jih zbirajo in pošiljajo otroci in vsakič predstavljen eden od znanih izumiteljev iz preteklosti. V tej številki je to oče raketne tehnike, Rus Ciolkovski. TIM je naše edina revija, ki kakovostno utira pota za razvoj tehnične ustvarjalnosti osnovnošolskega otroka. Biti bi morala vsem dosegljiva. Letošnji podatki kažejo, da je med naročniki le vsak deseti od tistih, ki jim je revija namenjena. Zvišana naročnina, zaradi splošnega porasta cen, je imela za posledico, da so nekatere šole iz manj razvitih predelov vrnila celo pošiljko s pripombo, da učenci nove naročnine ne zmorejo. Dotacija, ki jo hst dobiva od subvencijskega sklada, je bistveno premajhna, da bi lahko for-mirak dostopnejšo ceno. Založba se vrti v znanem krogu: zvišanje cene, odpadanje naročnikov, nižanje naklade, višanje cene . . . dokler pač zdrže hišne rezerve. Vsekakor bi morala subvencijska pohtika zagotoviti eksistenco in množičnost tistim pubhkacijam, ki priznano razvijajo pozitivne in potrebne lastnosti članov skupnosti. Poplava tiska z bleščečo fasado preti stihijsko izriniti s tržišča maloštevilne publikacije z vitalno vsebino. V našem malem prostoru se lahko obdrže i«. ob izdatnejši podpori družbenih skladov. MARJAN TOMŠIČ DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE O B V E S C A vodstva osnovnih in srednjih šol, šolske in javne knjižnice ter vse prijatelje založb, da bomo skupaj z zagrebško založbo »Mladost« izdali v letu 1971 v SLOVENSKEM PREVODU naslednja dela MLADINSKE ENCIKLOPEDIJE; Knjiga o športu I in II Od pešca do rakete I in II KNJIGA O ŠPORTU I. in OD PEŠCA DO RAKETE I. bosta izšli hkrati s hrvaškim izvirnikom do konca maja 1971, ostali dve knjigi pa do konca leta 1971. V januarju 1971 boste prejeli naš prospekt z naročilnico. Na to pomembno izdajo se boste lahko naročili tudi pri knjigarnah in zastopnikih založbe. Pred naročniška cena za eno knjigo je 130 din, po izidu pa bo prodajna cena 180 din. Za slovensko izdajo nudi Državna založba Slovenije tudi ugodnost obročnega odplačevanja. DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE Ljubljana, Mestni trg 26 ■ V *' Litija: Gradnja in popravila šol Z referendumom, 13. aprila 1969, je bil izglasovan samopri- NAS PRAVNIK SVETUJE VPRAŠANJE: Pri pouku za drugi razred 11 °snovne šole sem poučevala po Predmetniku za petdnevni de-i ^vni teden, ki ga je predpisal Pl Zavod za šolstvo SRS. V dru-Sem polletju je temeljna izobra-Sevalna skupnost določila še ■M eno uro kot dodatno pomoč in itt' dala za to šoli sredstva. V*’, Ko pa je bilo potrebno to dodatno pomoč obračunati, je pe-'eC'\ ^ugoški vodja šole obvestil ko-M ‘ektiv, da je temeljna izobraže-ist i’a/na skupnost zvišala učno ob-£ l’ezo za eno uro. Ali ima te-jj željna izobraževalna skupnost ! . Pravico spreminjati predmetnik e{ ,n tako povečati tedensko ob-tf/t \>ezo? čl ^ ODGOVOR: Predmetnik in učni načrt pri-jč Pravi in predpiše pedagoška Mžba, ki jo opravlja Zavod za Mstvo SRS. Zato temeljna izo-“raževalna skupnost ni pristoj-Na spreminjati predmetnik ali Povečati tedensko učno obrezo. T. ŠAREC VPRAŠANJE: 25(i Prejela sem odločbo, s katero pl s° mc imenovali v popisno ko-,0 fisijo. Na mojo pritožbo sem dobila odgovor, da me lahko v 0 c«su od 20. 6. do 30. 6. razpo-^ fedijo na katerokoli delo. Hjt, ženini, da sem kot predmetna ad‘ uditeljica dolžna opravljati ,ep delo, ki je povezano z mojim 01 delovnim mestom, nisem pa ni' dolžna opravljati popisa v šolski enl nifečni kuhinji, hišnikovi delav-;m niei in podobno. i . s.«. ) ib , it ODGOVOR: ipd' Učitelja vsekakor ni mogoče ^porediti na katerokoli delo, tegl Pač pa se 0(i učitelja zairteva, 0 aa poleg učne obveznosti opra-zd1 te tudi drugo delo, ki spada v člO' Njegovo delovno obveznost. V git lo drugo delo, ki pa je pove-'efi ^ar,° z vzgojno izobraževalnim Hjt aetom se šteje: pripravljanje 1 k1 JM°g, razredništvo, skrb za Mjižnico, kabinete, delavnice iz$ n? telovadnice, dežurstvo, šol-p_e konference, izpiti za redne Cence, delo s skupnostjo učen-Cev> roditeljski sestanki in indi- vidualni stiki s starši, obvezno strokovno izpopolnjevanje, vdd-stvo šolskih kuhinj kot tudi drugo podobno delo, ki je v zvezi z vzgojno izobraževalno dejavnostjo osnovne šole. Tudi v času rednih šolskih počitnic so lahko učitelji poklicani na tečaje in seminarje za strokovno izpopolnitev in na opravljanje dolžnosti, ki so v zvezi s pripravami na začetek šolskega leta, prav tako pa tudi na učne in vzgojne aktivnosti, ki jih organizira šola med šolskimi počitnicami. Popis inventarja vsekakor spada med delovne obveznosti in ga je učitelj dolžan opraviti, če je z odločbo imenovan v popisno komisijo. T. ŠAREC VPRAŠANJE: M. P. je bila v začetku letnih šolskih počitnic na bolniškem dopustu, takoj zatem pa je odšla na porodniški dopust. Sprašujete, ali ima po preteku porodniškega dopusta pravico do letnega dopusta, kolikšen je letni dopust profesorja in kaj velja glede skrajšanega delovnega časa profesorice - matere. ODGOVOR: Prosvetna delavka, ki je med letnimi šolskimi počitnicami na porodniškem dopustu, ima pravico do letnega dopusta, ki ga lahko izrabi do konca istega koledarskega leta, traja pa kot je določeno z zakonom in splošnimi akti šole. Temeljni zakon o delovnih razmerjih določa v svojem 66. členu, da izrabi učno in vzgojno osebje na šolah in drugih vzgojnih zavodih letni dopust med letnimi šolskimi počitnicami. Ta dopust pa sme trajati največ toliko, kolikor trajajo šolske počitnice. V okviru tega zakonskega določila pa mora biti dolžina letnega dopusta podrobneje določena v splošnih aktih šole. Kot vsem ostalim delavkam je tudi profesorici — materi z otrokom, starim do osem mesecev priznana pravica delati 4 ure na dan, če to zahteva, zato mora delovna organizacija v okviru 4-ume delovne obveznosti primerno prilagoditi učno obveznost ter ostale izvenučne in druge vzgojnoizobraževalne obveznosti s tem. da le-te ustrezno skrajša. VPRAŠANJE: K. K. je bil sprejet na delovno mesto učitelja za nedoločen čas. Po enoletnem poučevanju je odšel na odslužitev vojaškega roka. V treh dneh po odslužitvi vojaškega roka (meseca julija) se je javil v šoli. Tu pa so mu pojasnili, da bo sicer začel prejemati osebne dohodke z mesecem avgustom, da pa bi bil po predpisih upravičen do njih šele meseca septembra. ODGOVOR: Zaradi odhoda na odslužitev vojaškega roka ste začasno prenehali delati na šoli. Vse vaše dolžnosti in pravice, ki se pridobivajo po delu ali iz dela so med vašo odsotnostjo mirovale. Oživele pa so v tistem trenutku, ko ste se vrnili na delo, to se pravi z dnem, ko ste se javili na šoli. Torej je takrat oživela tudi vaša pravica do osebnega dohodka, ki pa je za mesec julij sorazmerno manjša glede na to, da ste bili v rednem delovnem razmerju le 10 dni. VPRAŠANJE: Nepodpisana tovarišica sprašuje, ali je delovna skupnost ravnala pravilno, ko je sklepala o prijavah na objavljeno prosto delovno mesto pred potekom roka za prijavo. Zanima jo tudi, ali lahko praviloma nekdo poučuje, čeprav nima predpisane izobrazbe. ODGOVOR: Odgovor na obe vprašanji je negativen. Delovna skupnost ne bi smela zasesti prostega delovnega mesta, preden ni potekel rok, določen za prijavljanje na razpisano delovno mesto, ki znaša po zakonu o osnovni šoli (Ur. I. SRS, št. 8/68) 15 dni. Na določenem delovnem mestu ne more delati nekdo, ki ne izpolnjuje splošnih pogojev ter pogojev, predpisanih za to delovno mesto, ki jih mora delovna organizacija določiti s svojim splošnim aktom (20. čl., 3. odst. TZDR). VPRAŠANJE: Predmetnik določa število ur, ki jih mora opraviti vsak prosvetni delavec V razredu, ničesar pa ne določa, kako je z razredništvom. Razredništvo terja veliko dodatnega dela, ki pa ni nikjer upoštevano. Zato imajo tisti, ki so razredniki, več dela kot sodelavci na šoli, ki z razredništvom niso obremenjeni. Prizadeti prosvetni delavci ODGOVOR: Predmetnik res ničesar ne določa glede razredništva, pač pa vsebuje zakon o srednjem šolstvu določilo, da spada med drugim tudi razredništvo v delovno obveznost posameznega učitelja. Kako in koliko se upošteva razredniško delo pri delitvi osebnega dohodka, pa določi vsak zavod sam v svojih splošnih aktih. T. ŠAREC VPRAŠANJE: S. R. vprašuje, kolikšen je od 1. januarja 1970 dodatek zaposlenim udeležencem NOB, če velja tudi za aktivne prosvetne delavce-borce ter kdo ta dodatek dodeljuje. ODGOVOR: Po odloku IS Skupščine SRS o določitvi osnove za priznavanje republiškega dodatka zaposlenim udeležencem narodnoosvobodilne vojne v letu 1970 (Ur. 1. SRS, št. 14/70) znaša ta res 1270 dinarjev. Pravico do dodatka imajo udeleženci NOB v času, ko so v delovnem razmerju s polnim delovnim časom, če imajo pokojninsko dobo najmanj 15 let in -od tega najmanj 10 let zavarovalne dobe po predpisih o socialnem zavarovanju (2. čl., 1. odst. zakona o dodatku za borce. Ur. 1. SFRJ, št. 52/64). Ker verjetno izpolnjujete predpisane pogoje, imate tudi kot prosvetni delavec pravico do tega dodatka. O pravici do dodatka za borce odločajo na zahtevo prizadete stranke občinski upravni organi, ki so pristojni za socialno varstvo. Zato se morate obrniti glede nadaljnjih pojasnil na upravni organ pristojne občine. spevek za investicije v Šolstvu, po katerem prispevajo občani po 1 % od neto osebnega dohodka v sklad za obnovo in izgradnjo šolskih poslopij. Ta samoprispevek so začeli zbirati 1.7. 1969 in ga bodo zbirali do 30.6.1975. Po odloku občinske skupščine so sredstva sklada sestavljena iz: sredstev, kijih prispevajo delovne organizacije, sredstev, ki jih prispeva občinska skupščina iz proračuna in kreditnih sredstev. Po načrtu, ki je bil narejen konec leta 1969, so poleg adaptacije posebne šole leta 1969 predvideli, da bodo v letu 1970 dozidali šolo v Šmartnem, uredili centralno kurjavo na šoli Vače, uredili razred in popravili streho v šoli Jevnica ter streho na šoli Polšnik. In kaj je bilo v tem času narejenega? Sklad je načrt za šolo Šmartno potrdil in sprejel tudi sklep o najetju kreditov, vendar se je zavleklo z zbiranjem soglasij in gradbene dokumentacije. Centralna kurjava na šoli Vače je v zadnji fazi, čeprav je rok izdelave že potekel. Upajmo, da bo do spomladi centralna kurjava urejena. Zaustavilo se je tudi pri adaptaciji šole v Jevnici, ker so bile zahteve krajevne skupnosti večje od možnosti. Predvidevajo, da bodo začeli z obnovo takoj, ko bodo dopuščale vremenske razmere. Tudi ureditev strehe na šoli Polšnik je predvidena za pomlad. Poleg teh del bodo v letu 1971 pripravili dokumentacijo za gradnje novih šol na Prim-skovem, Štangi in nove štiri-razredne šole v Litiji. Seveda pa bodo do 1975 opravljene tudi večje ali manjše adaptacije in popravila na ostalih šolali v občini. S pomočjo kreditov, ki jih bo najela občinska skupščina Litija, bo v glavnem mogoče uresničiti, kar je bilo v načrtu. Da pa bo delo v prihodnje potekalo hitreje, je bil imenovan petčlanski izvršilni odbor, katerega predsednik je hkrati tudi predsednik občinske skupščine Stane Volk. Na zahtevo upravnega odbora sklada je občinska skupščina razpisala delovno mesto referenta za šolstvo, ki bo prevzel tudi delo pri delovanju sklada za izgradnjo in obnovo šolskih poslopij občine Litija. MILOŠ DJUK1Č Obiskali smo zavod za invalidno mladino v Kamniku V skladu z našim letnim delovnim načrtom in zaradi strokovnega izpopolnjevanja smo učitelji defektologi iz posebne osnovne šole na Homcu v decembru 1970 obiskali zavod za invalidno mladino v Kamniku. Tu smo si ogledali daleč naokrog znani zavod. Bili smo zelo lepo sprejeti. Direktor zavoda Srečko Rot nas je najprej seznanil z razvojem tega zavoda. ki se je v nekaj letih razvil iz primitivnih razmer v velik republiški zavod za usposabljenje invalidne mladine. V tem zavodu je danes invalidna mladina ne samo iz Slovenije, temveč tudi iz ostalih republik naše države. Medtem ko so v zavodu sprva prevladovali predvsem para-litiki, danes teh skoraj ni in so sedaj v večini spastiki. Zavod je razdeljen v več velikih organizacijskih delovnih enot, od kate-rih so največ je: dom, osnovna šola in poklicna šola. V zavodu je zaposlenih trenutno 110 ljudi, v raznih strokovnih službah — od osnovne šole, zdrav- stvene ambulante, poklicne šole, kot vzgojitelji in tehnično osebje". Število invalidnih otrok pa nenehno narašča in računajo, da bo to število do leta 1975 naraslo na 190. Tako bo naraslo tudi število uslužbencev na 130. Zavod je zelo lepo urejen. Vsepovsod smo srečali prisrčno domačnost. Rože in zelenje to domačnost in prisrčnost še bolj stopnujejo. Presenečeni smo bili nad izredno čistočo in redom v vseh prostorih zavoda, nad resnostjo učencev tako v osnovni kot v poklicni šoli. Prisrčnost in tovarištvo, ki ju izkazujejo uslužbenci otrokom zavoda, ustvarjata pravo družinsko okolje in domačnost. Tudi izdelki teh otrok, zlasti v poklicni šoli, so nadvse precizni in zanimivi. Po krajši delovni konferenci, ki je_ sledila ogledu zavoda, je tov. Škerjančeva, ki je vodila to ekskurzijo, izročila direktorju zavod Srečku Rotu skromno spon iško darilo POŠ Homec ir r _ahvalila za tovariški spr. r in gostoljubje. NACE VODNIK Zaupamo obljubam na boljše čase Ob koncu prvega polletja le- varstvo, da bi 51 družin naših tošnjega šolskega leta je na po- otrok potrebovalo posebno sebni osnovni šoli na Homcu obravnavo pri socialnem delav-učiteljski kolektiv z zanima- cu. Pa še to: pri 28 otrocih so njem poslušal ravnateljevo po- matere samohranilke in 34 naročilo o problemih, s katerimi ših otrok živi v nepopolni dru-so se morali vse doslej ubadati žini. Tako je resnično stanje s pri svojem težkem in odgovor- katerim se je moral kolektiv nem delu. Iz poročila je raz- šele sprijazniti in storiti vse, kar vidno, da je od 171 vpisanih je bilo mogoče, da je dosegel otrok po duševni prizadetosti - čimboljše učne in vzgojne uspe-112 mejnih primerov, 45 lažjih he. In kakšni so bili ti učni in in 16 težjih debilov ter 3 imbe- vzgojni uspehi koncem prvega čili. Vzgojno zanemarjenih je polletja šolskega leta 1970/71? 86 otrok. Pri 70 otrocih sta oba Z odličnim uspehom so kon-starša zaposlena, pri 78 samo čali prvo polletje 3 učenci, s eden, pri sorodnikih žive 3 pravdobrim 62, z dobrim 78, z otroci, pri rejnikih jih je 10, v zadostnim pa 8 učencev, skupaj internatu je 11 otrok. Pri dveh 151 ali 88%. Negativnih je bilo otrocih ni od roditeljev noben 18 in dva neocenjena, zaposlen. Večina otrok je od- Pri vsem tem prizadevanju pa daljenih od šole tudi od 10 do ima delovni kolektiv šole še 20 km. Socialna struktura kaže, druge težave in to, da je polo- da je 130 otrok iz delavske dru- vico učnega kadra brez predpi- žine, 19«iz kmečke, 6 iz usluž- sane strokovne izobrazbe, da benske, 6 iz obrtniške in 10 morajo kot izredni slušatelji na otrok iz upokojencev ter osta- PA polno opravljati svoje služ- lih. Socialni položaj teh družin bene dolžnosti na šoli. Druga je pri 47 otrocih dober, pri 60 taka težava je ogrevanje šolskih srednji, pri 56 otrocih slab in prostorov v zimskih mesecih, pri 28 otrocih zelo slab. Ure- Dosedanji nizki kamini so dojene razmere so le pri 96 dru- trajani, z niimi ni več mogoče žinah, neurejene pa pri 75 dru- ogreti visokih učilnic in se tako žinah. Skrb staršev je pri 96 v učilnicah v mrzlih dneh toplo- otrocih zadostna in pri 75 otro- mer dvigne komaj do 10 C. cih premajhna. Iz navedenega je Upanfb na boljše čase, ki nam tudi razvidno, da bi potrebo- .jih od vsepovsod tudi obljub-valo 72 naših otrok posebno Ijajo! NACE VODNIK, s. r. Združeno podjetje KGP iz Kočevja je do sedaj dalo članom društva za varstvo živali nad 400 kg ptičje krme. Člani pa so v mestu ter v bližnji in daljni okolici postavili 280 ptičjih krmilnic. V društvo za varstvo živali so vključeni predvsem učenci osnovne in posebne šole Kočevje (France Brus) Iščem odgovor ... - To je najidealnejša učiteljica! Tako me je predstavila mati ene od mojih učenk in me za trenutek spravila s tira. V novoletno razpoloženje se je vrinila misel: So si res drugi zaslužili pohvalo in nagrado temeljne izobraževalne skupnosti, jaz pa v dvajsetih letih niti javnega priznanja? Skozi veliko okno je blestela belina Silvestrovega večera: spom-^ nila sem se na prvo službovanje, na silvestrovanje med nesebičnim" kolegi. In na Silvestrovo v jetniški celici med vojno .. . Ozrem se naokrog: nasmejani obrazi, praznično obložene mize. Vse je lejx>r pa vendarle vem, da nekaj ni prav. Neobjektivnost, krivica. Cernu dvajsetletno delo v šoli in kulturnih društvih ni bilo nikdar priznano? Nisem imela sreče, nikdar se nisem znala prikupiti ,,pravim“. Moje delo ni zapisano niti v zapisnikih niti v šolskih poročilih. Pravijo, da nagrajuje temeljna izobraževlna skupnost za delo v letu 1969ji0. Dvajset let brez priznanja. Samo otroci me niso razočarali. Idealizem. Priznam, da si je večina nagrajencev zaslužila priznanje. Vendar pa so bili med njimi tudi taki, da sem se morala vprašati: Mar so res naredili več kot jaz? Vem, da išče odgovor na prav taka vprašanja še marsikdo med nami. SONJA G. / OSNOVNA SOLA DOBROVA PRI LJUBLJANI \ < razpisuje prosto delovno mesto s / — UČITELJA ZA BIOLOGIJO — KEMIJO l S za določen delovni čas od 1. februarja do S \ 30. junija 1971 s / Pogoj: predmetni učitelj ali profesor S < Z Ljubi,jan ,so ugodne avtobusne zrveze. s rv^ VZGOJNO VARSTVENI ZAVOD OBČINE LAŠKO l z razpisuje prosto delovno mesto < > — vzgojiteljice ali vzgojiteljice pripravnice s ? za otroški vrtec v Radečah < ? Nastop službe takoj. Prijave sprejemamo 15 dni po c > objavi v časopisu. z S Prijave naslovite na naslov: Otroški vrtec Radeče pri ? s Zidanem mostu. ? Z^y%AAV^y^yV^AA✓\/NAAV^y^AV^A^Ay^/^/^^AA/^/SvAv%AV^A«AAAV^Ay's/NA✓^Ay\AA^AJAA✓NZNl s OSNOVNA SOLA XIV. DIVIZIJE DOBRNA S ? razpisuje prosti delovni mesti: z > — predmetnega učitelja za matematiko in liziko > > — predmetnega učitelja za nemški jezik z > (polovična delovna obveznost za določen čas), S > Na voljo je družinsko stanovanje. > ^y^>^yV^VV^y*V^A^/^^V^/VA✓VV^A✓V^^\A/^ S OSNOVNA SOLA MILOŠA LEDINEKA š S ČRNA NA KOROŠKEM > > razpisuje prosto delovno mesto > > UČITELJA ZA RAZREDNI POUK > s v kombiniranem oddelku od 1. do 3. razreda s s na podružnični šoli Javorje s z za nedoločen čas < < Nastop službe s 1. februarjem 1971. Samsko stanovanje. r N^^N/%/%/\/»^ySA/VAAyN/\ArflN/\/\/NyNA/\/\AjA/\AA/\AA-AVN/NAAA^V\A/\A/NA/V*V\A/\/N/\/ Kinematografi prikazujejo Ameriški film MOŽ Z IMENOM KONJ je delo režiserja Elliota Silversteina z dobro igro Richarda Harrisa. Film pripoveduje, kaj vse je moral doživeti mladi angleški lord, ko so ga ujeli Indijanci. Del filma je grajen na zanimivem dokumentarnem posredovanju narave, ki prek podrobnega snemanja obredov privede do stopnje, ko okolje ni več le dokumentarno, temveč del filmskega dogajanja. Drugi del filma pa je grajen na način vnaprej zasnovane zgodbe, ki poteka tako, da zadovolji poprečnega gledalca. nd KAKTUSOV CVET je ameriška barvna komedija režiserja Gene Saksa. Film ne prinaša nobene novosti v načinu filmskega podajanja. Pripoveduje nam o mladem dekletu, ki ljubi starejšega moškega — zobozdravnika. Seveda nastopata tudi mladi dekletov sosed ter dolgoletna zobozdravnikova asistentka in konec je srečen na način — svoji k svojim. Zanimivo za film pa je, da inventivna igra Goldie Hawm drži gledalce v napetosti. nd RDEČE KLASJE je nov slovenski film režiserja Živojina Pavloviča, narejen po Potrčevem romanu „Na kmetih". Pri tem filmu se mi zopet vsiljuje vprašanje: „Kaj je vzrok, da se književno delo prenaša na filmski platno, če pa s svojim obstojem na knjižnih straneh popolnoma dosega svojo umetniško vrednost in so njegove knjižne kvalitete ogrožene ravno s tako transpozicijo? “ Edino, kar me pritegne v tem filmu, je odlična igra vseh igralcev, zlasti pa igra Majde Potokarjeve. nd REKVIEM je film, ki posega v vojne obračune med partizani in četniki. V spopadu dveh bratov z različnimi nazori naj bi ta nacionalni precep doživel tudi svojo psihološko obrazložitev. Scenarist in režiser Časlav Damjanovič pa je žal ostal na ravni cenenega akcijskega filma. - mb LJUBEZEN IN PONEKATE-RA KLETVICA je poizkus, prenesti na film malomeščansko in tercialno vzdušje obdobja pred II. svetovno vojno. Kljub gladko tekoči filmski pripovedi in dokaj dobri interpretaciji glavnih vlog pa postane ta komedija filmska konstrukcija, katere na- men je zabavati pod vsako ceno. — mb ANTONIO, KI PRINAŠA SMRT je film znanega brazilskega revolucionaija Glaubeija Roche. Podoba revolucije in razrednega boja dobi v tem filmu nenavadno pesniško podobo. Vsebina pogojuje obliko, kakršne nismo vajeni. S tem pa film presega okvire namenskega političnega filma in postaja zanimiva umetniška stvaritev, ki zasluži pozornost filmskih pedagogov. - mb Od 8. do 16. januarja je bil v Beogradu festival, na katerem smo videli precej dobrih filmov. Ker so naši distributerji odkupili filme, bomo v tej rubriki objavljali tudi te filme in jih označili z oznako FEST 71: ODISEJA 2001 - Režiser Stanley Kubrich je naredil film, ki zahteva od gledalca tolikšno pozornost kot glasba od poslušalca. V svojem filmu — mnogi ga imenujejo fantastičen — je skoraj opustil dialog in prepustil gledalcu, da ob skupnem dojemanju slike in glasbe ustvari svoj odnos do večne človekove neznanke — vprašanja kaj delati. Režiser prepušča človekovi podzavesti, da na osnovi svojih življenjskih izkušenj in doživetij dojema ta film. Film priporočamo za ogled in razpravo v srednji šoli. — mb UPOR V ADALENU je film, ki obravnava človekovo eksistenco v širokem diapazonu. Verjetno je malo filmov, ki bi vse človekove potrebe uspeli v tako enakovrednem odnosu postaviti pred gledalca. Človekovo intimno, družinsko in družbeno življenje, radosti in žalosti, spoznanja in razočaranja so v tem filmu sama po sebi umevna. Vse to je tu, da živi in ustvarja življenje, ki je lepo in zaradi katerega se izplača živeti. V tem so si vsi enaki in boj za takšno enakost postaja edina resnična potrditev človekovega obstoja. Veličina tega filma je v tem, ker se je posrečilo režiserju to eks-plikacijo dati na izredno subtilen in poetičen način. Film priporočamo za ogled in razpravo v srednji šoli. — mb KES - film Ken Loacha je bil prikazan na festivalu filmov za otroke in so ga otroci sprejeli zelo dobro. Uvrstili so ga med najboljše filme. Vendar to ni tipičen film za otroke. Govori predvsem o otroku, do katerega okolje nima pravega odnosa. Kot takšen je važnejši za starše in vzgojitelje. Vendar pa dečkova ljubezen do sokola in krivice, ki jih doživlja, otrokom omogočijo izredno intenziven stik s filmom na drugi ravni kot odraslim. Film je zanimiv, vendar ga premladim gledalcem ne priporočamo. — mb Ob spominu na Beto Hudales ....... ......—~ Že leto dni mineva, odkar se je od nenadoma za vedno poslovil3 profesorica Beta Hudalesova. Tako nepričakovano je bilo to slovo-da se sprva nismo niti zavedli, koliko smo izgubili. Beta spada k tisti generaciji profesorjev, ki so prešli trdo ,p° brezposelnosti, preden so lahko začeli s poklicem, za katerega so se odločih. Napredni slovenski profesorji so v letih med obema voj; nama pogosto več let čakali, da so dobili službo. Tudi Beta je V leta inštruirala in čakala. L. 1933 je najprej nadomeščala obolel0 profesorico na Mestni ženski gimnaziji v Ljubljani, nato pe je dO' bila honorarno zaposlitev na II. državni gimnaziji v Ljubljani. Tu]{ ^ poučevala do jeseni 1. 1939., ko se je zaposlila na gimnaziji v Mu1 g0 ski Soboti. Vendar se je od tu še isto leto vrnila v Ljubljano i11 poučevala na ženski gimnaziji. V času NOB je bila ves čas podpor«1 jj, član OF. Po osvoboditvi jo je pot sprva zanesla na Jesenice in nat° znova v Ljubljano, kjer je učila na ljubljanskih gimnazijah do jese«1 1964., ko je postala pomočnica direktorja na I. gimnaziji v Ljub 2a Ijani. ........... ... , Jrel CUll. . J Vsa leta poučevanja se je trudila, da bi bile njene ure čim*bol. živahne in zanimive, znala je zainteresirati in aktivizirati ves razred Ve Temeljita strokovna izobrazba in večletna praksa sta vse to le ^ poglabljali. Skrbno pa je spremljala tudi razvoj svoje stroke in ped3 Ve goške znanosti. Sodelovala je pri strokovnem in biološkem tisk« st, sestavljala in sodelovala pri sestavljanju učbenikov. tu Prav začudeni smo bili, ko nam je jeseni 1. 1968 sporočila, namerava oditi v pokoj takoj, ko ji bo to mogoče, že sredi šolskeg-leta. Nismo razumeli, zakaj si vedno aktivna in prizadevna kolegi« nenadoma tako zelo želi počitka. Saj nismo slutili, da bo ta odm« 1 le silno kratko zatišje. Še tik pred zimskimi počitnicami, januar/'J' 1970, nas je obiskala in pripovedovala o svojih načrtih. Zato nas jj ^ med počitnicami toliko bolj prizadela vest, daje tako nenadon',P| umr^a' • Betina smrt ni napravila vrzeli le med strokovnjaki-biologi, p° grešamo jo tudi kot kolegico, ki je silno ljubila mladino, svoj p okli' < in planine. Njeno življenje je bilo tako polno dela za druge, da bo'sc spominu svojih nekdanjih dijakov in kolegov prav gotovo živela s dolgo. ' . M.S;1 OSNOVNA SOLA CEPOVAN razpisuje prosto delovno mesto — RAZREDNEGA UČITELJA za določen čas (od 4. februarja do 20. maja) na podružnici Srednji Lokovec Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. OSNOVNA SOLA STARI TRG OB KOLPI razpisuje delovno mesto UČITELJA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Na razpis se lahko javijo: predmetni učitelj ali profesor, absolvent pedagoške akademije ali filozofske fakultete. jk !p' |E i ' S( i* g* ;zi v: ji razpisuje delovno mesto UČITELJA ZA RAZREDNI POUK (3. razred) za določen čas OSNOVNA SOLA CVETKO GOLAB SKOPJA LOKA iic ‘ č Nastop službe 15. februarja 1971. Prijave pošljite na svet šole, ib > /j ^ OTROŠKI VRTEC PTUJ razpisuje prosti delovni mesti — DVEH VZGOJITELJIC ZA ENOTO VRTCA MAJŠPERK Nastop službe ene vzgojiteljice je takoj (za nedoločen čas). Nastop službe druge vzgojiteljice je 1. aprila 1971 (za nedoločen čas) Na voljo je stanovanje. OSNOVNA ŠOLA GROSUPLJE razpisuje prosti delovni mesti: — UČITELJA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO, PRU ali P — UČITELJA ZA SLOVENŠČINO \ IN SRBOHRVAŠČINO, PRU ali P Nastop službe s 1. februarjem 1971. Stanovanje po dogovoru. OSNOVNA ŠOLA DUŠAN KVEDER-TOMAŽ LITIJA razpisuje prosti delovni mesti — UČITELJA ZA ANGLEŠČINO — PRU (ali absolvent) — UČITELJA ZA SLOVENŠČINO — PRU (ali absolvent) določen de- Zasedbi delovnih mest razpisujemo lovni čas — 30. 6. 1971.