PRESTAVITI BO TREBA MEJNIKE Pnri del reforme občine se bo končal 4. decembra Čeprav se odmevi na zakon o ustanovitvi občin in določitvi njihovih območij ponekod - zlasti tam, kjer je administrativna odločitev parla-menta drugačna od prevladujočega mnenja ljudi - še zelo živi, je bolj ali manj jasno, da smo z razpisom občinskih volitev končno zakoračili v dolgo obljubljano občinsko reformo. Številne pritožbe - kar 80 jih je bilo - ki so se nabrale v ustavnem sodišču, in posamezne grožnje z bojkotom volitev ali s kakšno drugo obliko državljanske nepokorščine, niso mogle več zaustaviti tistega, kar je bila velikim besedam navkljub pravzaprav sama srčika triletnih stranskarskih ravsanj - občinskih voli-tev in z njimi morda drugačne porazdelitve oblasti v Sloveniji. S sprejeto zakonodajo ima država namreč v rokah potrebna pravna oro-dja za umirjanje nezadovoljnežev. Prvo se skriva v bolj odprtih zakon-skih možnostih, da se posamezni kraji - če je takšna tamkajšnja večinska na refeiendumu (prej absolutna večina) izražena volja - preprosto odcepijo od zdajšnje občine, se priključijo kakšni drugi, oziroma ustanovijo svojo, če seveda izpolnjujejo z zakonom pred-pisane pogoje za ustanovitev. Druga formalna pot je že omenjena zahteva po ustavni presoji posamez- nih točk, členov ali celega zakona o ustanovitvi občin. Nekaj prejšnjih odločitev ustavnega sodišča z močnim političnim oziroma strankarskim pri-okusom, je mnogo nezadovoljnih opogumilo, da so na mjegov naslov pos!ali stvari. ki so po svoji vsebini in cilju prej (pri)tožbe oblastniku in manj - ali sploh ne — predlogi za ustavno presojo. Kolektivna (sodišče je namreč z eno razsodbo opravilo z vsemi osemdesetimi vlogami) raz-sodba je pokazala (sev«da povezano s prejšnjim nizom presoj), da so se ustavni sodniki odločili še naprej bolj ali manj politično tehtati, ali so zdaj ustanovljene občine skladne z »ustav-nim duhom« oziroma z »ustavnim konceptom lokalne samouprave«. (nadaljevanje na 2. strani) (nadlj. s 1. strani) Ustava je glede reforme občin natnreč zelo škrta s paragrafi (ker njeni pisci niso bili niti približno enakega mne-nja. kaj naj bi lokalna samouprava po slovensko sploh bila) in ustanavljanje novih občin bolj ali manj prepušča zakonom in parlamentu. Zato je ma-hanje s silno raztegljivim ustavnim duhom ali ustavnimi zasnovami ne-česa vse prej kot pravna oziroma ustavna kategorija! Kakorkoli že, ustavni sodniki (ra-zen magistra Matevža Krivica) so pre-sodili, da sta 2. in 3. člen zakona o ustanovitvi občin neustavna! 2. in 3. člen omenjenega zakona pa nista nič drugega kot seznam novih navadnih in mestnih občin, pri katerih naj bi parlament ne upošteval vseh meril za ustanovitev novih občin. oziroma jih ni povsod upošteval enako. Zato mu ustavni sodniki nalagajo, naj svoje na-pake popravi in meje nekaj manj kot sto novih občin popravi tako, da bo »ustavni duh« z njimi zadovoljen, do najkasneje pol leta pred naslednjimi občinskimi volitvami. Tudi Ljubljana sodi med »ustavne grešnike«. saj so se ustavnim sodnikom pritožili tisti iz zdaj nove občine Dol pri Ljubljani, kot tisti iz nesojene samostojne ob-čine Šentvid nad Ljubljano. Zdi se, da so ustavn i sodniki, namesto te imeli na voljo pravno bolj čisto rešitev: za-vrnitev vseh pritožb in napotitev pri-tožnikov na ustrezna člena zakona o lokalni samoupravi, ki določata, na kakšen način se občinske meje poslej lahko spreminjajo. Toda kaj hočemo, očitno so tudi ustavni sodniki (poli-tični) ljudje. Po drugi strani si sodniki z blokado že potekajočih volitev v »neustavne nove občine« niso hoteli naprtiti na svoja ramena jezo, ko bi ljudje spoznali, kako bi jim (skupaj z majhnimi a zato toliko bolj glasnimi skupinami nezadovoljnih tipa Star-man na Koprskem) namesto samo-stojnih občin »zrihtali« še enkratno podaljšanje mandata tako in tako za-blokiranim občinskim skupščinam in njihovim političnim botrom ali celo državni protektorat! Prev svež je še spomin na »ustavnega duha«, ki naj bi presodil (in tokrat je to spet ponovil), kako je na referendumih izražena vo-lja ljudi le »poizvedovalnega« zna-čaja. ali kot smo kljub tolažilnim be-sedam le razumeli, figo vredna! Tretja možnost, bojkot volitev, bi sicer prinesel začasen uspeh, to je ne-izvolitev občinskih organov, kar bi pomenilo, da občina ni konstituirana. Toda, prvič je o takšnem totalnem bojkotu veliko lažje govoriti, kot pa ga zares organizirati, in drugič, ko bi država morebitni uspešen bojkot ugo- tovila, bi tudi tja po črki paragrafov poslala začasnega upravitelja. Zato so takšne grožnje kar hitro utihnile. Gremo na volitve Na slovenskem političnem zemlje-vidu je torej - čeprav večina »začasno neustavnih« - ostalo 136 »navadnih« in 11 mestnih občin. Ta presoja sodni-kov v škrlatnih oblačilih je pomenila tudi, da predvolilne predstave strank, skupin občanov in njihovih kandida-tov za občinske svetnike in za župane lahko tečejo naprej. 4. decembra pa bomo nastopili volilci. V ljubljanski mestni občini - kamor je vključen tudi večji del dozdajšnje občine Moste Po- lje (del je namreč vključen v občino Dol pri Ljubljani) - bomo po sistemu sorazmerne zastopanosti izvolili 45 članov mestnega sveta in seveda žu-pana. Kot je znano se za župana pote-guje sedem kandidatov, izvoljen pa bo tisti, ki bo dobil večino, se pravi tisti, za katerega bo glasovala polo-vica in še eden volilec, ki bodo prišli na volišča. V Ljubljani najbrže v tem prvem krogu ta cilj ne bo uspelo do-seči nobenemu od kandidatov, zato se bosta tista dva, ki bosta zbrala največ glasov, čez dva tedna pomerila še en- krat. Tisti, bolj nagnjeni k hazardu, sicer menijo, da bi se zmaga v prvem krogu utegnila posrečiti dr. Bučarju. Računajo približno takole: Ljubljana je znana po visoki volilni neudeležbi - spomnimo se skromne udeležbe ob referendumu za določitev občine - kar je nespomo prednost tistih, ki bodo nabirali glasove na desni strani ljubljanskega političnega prizorišča. Tu pa je samo eden zares močan kan-didat, medtem ko se za glasove (pri-čakovano relativno maloštevilne na voliščih) sredine in levice potegujejo vsaj štirje. Če se res izpolni pričako-vanje, da bo volilna abstinenca ve-lika, potem ima dr. Bučar res mini- malne možnosti, da nasprotnike po-razi že v prvem krogu. Mestne svetnike bomo volili po proporcionalnem (sorazmerna zasto-panost) sistemu. Občina je razdeljena na sedem volilnih enot, od katerih 5. in 6. približno zajemata nekdanjo ob-čino Moste Polje. V 5. (Kodeljevo, Šmartno, Zelena Jama, Dušan Kve-der Tomaž, Jože Moškrič, Sotočje. 25. maj, Štepanja vas in Moste-Selo) bomo volili pet, v 6. volilni enoti (Besnica, Bizovik, Hrušica-Fužine, Lipoglav, Polje, Vevče-Zg. Kašelj, Zadobrova-Sneberje, Zadvor, Zalog. Nove Fužine in Novo Polje) pa šest občinskih svetnikov. V obeh je vlože-nih enajst kandidatnih list z največ po pet oziroma šest kandidati (vm mo-rajo imeti stalno prebivališče v volilni enoti). Volilci bomo izbirali (le eno, seveda) med temi listami. Poleg tega pa bomo imeli tudi možnost vplivati na to, kdo od kandidatov na listi bo zares postal mestni svetnik. Na gla-sovnici bo namreč tudi prostor, ka-mor bomo zapisali zaporedno Številko tistega kandidata z »naše« kandidatne liste, ki bi ga med svetniki najrajši videli. Če bo ta dobil še vsaj polovico glasov tistih, ki bodo glasovali za li-sto, bo imel prednost pred drugimi kandidati na njej ne glede na vrstni red. Ko bodo prešteli glasove bodo po posebnem postopku (Harejev na-vadni količnik in D Hondtov sistem) izračunali, koliko mest (sedežev) v mestnem svetu posamezni listi iz volilne enote pripada. Konkretna imena bodočih mestnih svetnikov pa določa vrstni red na listi (oziroma, kar pa bo bolj izjema kot pravilo, že omenjeni prednostni glasovi volil-cev). Če bo torej neka lista na podlagi števila osvojenih glasov dobila tri me-sta, bodo to prvi trije kandidati na listi, če bo samo enega, prvi, če pa bo neka lista porazila vse druge (kar je tudi neverjetno), potem bodo iz 5. volilne enote mestni svetniki postali vsi kandidati na listi, torej vseh pet. Imen kandidatov na volilnih lističih ne bo, pač pa bodo le1 (zaporedne številke in imena list. Imena kandida-tov pa si lahko preberete v našem in drugih javnih glasilih ter na razglasih, ki bodo na voliščih. Mestni statut, delitev premoženja... Tako bomo letos le dobili novo ljubljansko mestno občino. Med pr-vimi nalogami mestnega sveta in po-sredno tudi župana (ta občino pred-stavlja in vodi mestno upravo) bo pi-sanje in sprejem mestnega statuta. Ta bo med drugim moral določiti novo členitev mestne občine. Zakon po-nuja vaške, krajevne ali četrtne skup-nosti, meje, njihove pristojnosti in ob-veznosti ter verjetno tudi organizira-nost pa bodo bodoči mestni očetje morali določiti s statutom. Do takrat pa dozdajšnje krajevne skupnosti in njihovi organi ostanejo takšni, kot so. Enako velja tudi za njihovo premože-nje. Druga prav tako precej zapletena naloga pa bo (raz)delitev premoženja med mestno in devetimi pretežno majhnimi občinami (na našem koncu Dol, potem so tu še Vodice, Med-vode, Dobrava-Horjul-Polhov Gra-dec, Brezovica, Borovnica, Ig, Velike Lašče in Škofljica), ki so nastale na območju nekdanjih petih ljubljanskih občin. Tretja je vzpostavitev odnosov z državo, katere je Ljubljana glavno mesto... Hm