Poštnina plačana v gotovini Leto urni. V LiubUanl, v sredo, dne 2. aprila 1930 St. 76 s. 2 Oin Naročnina Dnevna latdaj« <• tcr>l|««lm Jugo»l«»l|i mesečno 25 Din polletno 130 Din celoletno 300 Din za inozemstvo mesečno 40 Din nedeltslta Izdalo ceiotemo v Jugo sla vin 120 Din, za Inozemstvo MO D SLOVENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov l stolp, pellt-vrsta mali oglasi po 130 inil>,veC(l o<;la»i nad 45 mm vlSine po Din 2-SO, veliki po 3 >n 4 Din, v uredn SKem delu vrstica po 10 Din □ Pr veciern □ narocnu popust Izide ob 4 zjutraj razen pondeliKo in dneva po prazniku Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici Al. Uliti Rokopisi se ne vračalo, nelranlt Irana pisma se ne sprejemalo -» (/rednUtvo telefon St. 2050, npravnlStva it. 2328 Uprava /e v Kopitarjevi ul.ši.b * Cekaun: raCun: Ljubljana Sle v. lO.tiSU In 10.340 xa lnserale, SarafevoSt.7563, Zc/nreb 41. 30.011, Vraga In Dunaj St. 24.797 Vprašanje elektrifikacije Dravske banovine Zastopniki elektraren, včlanjenih v Zvezi industrijcev, so imeli pred enim tednom sejo, na kateri so razpravljali o nameri bnnske uprave, da uporabi tok elektrarne v Velenju tudi za Ljubljano. Predsednik zborovanja dr. inž. Milan Vidmar je nastopil proti tej nameri, ker da vodi v monopol, elektrifikacija pa da se ne sme voditi na podlagi monopola. V skladu s tem stališčem je predlagal zastopnik Falske elektrarne g.R o s s h ii n d 1 e r , da se ustanovi mešano gospodarsko podjetje za dobavo in proizvodnjo električnega toka, pri katerem naj bo udeležen privatni kapital z najmanj 50 odstotki. Temu predlogu je pritrdil tudi zastopnik Trboveljske premogokotpne družbe ter jc konferenca ta predlog usvojila. Preden se o tem predlogu konkretno izrečemo, je potrebno, da podamo par načelnih pripomb. Eno največjih naravnih bogastev Slovenije je njen črni in beli premog. Življenjski interes Slovenije zahteva, da ostane dobiček od tega I)ogastva vsaj v pretežni meri v Sloveniji, da tako množi in veča slovensko narodno gospodarstvo ter ustvari pogoje za slovensko blagostanje. Po vsem trudu in trpljenju dmn na vse zadnje tudi slovenski narod pravico, da pride do svojega blagostanja. Ko pa se je začel v Sloveniji izkoriščati premog, ni bil slovenski narod še politično in gospodarsko organiziran in zato ni čuda, da je tuja družba pričela kopati premog. Ce bi pa bil slovenski narod tokrat že tako organiziran ko danes, potem bi mogel sam ustvariti družbo, ki bi vršila posel sedanje Trboveljske in posledica tega bi bila, da bi ostal izkupiček dela slovenskih rudarjev v pretežni meri v Sloveniji. In če ne bi imel slovenski narod takrat svojega kapitala, bi mogel dobiti na svoj premog vedno tudi tuje posojilo in to posojilo bi danes že popolnoma odplačal, pa naj bi bil tuji kapital še tako drag. Radi svoje neorganiziranosti pa so Slovenci žal takratno priliko zamudili in radi tega imajo danes od slovenskega premoga samo to, kar dobe slovenski rudarji za svoje trdo delo in kar znašajo davki in druge obveznosti družbe. Če pa smo zamudili Slovenci ugodno priliko, da bi bili sami res gospodarji premoga, ki je na naših tleh, pa ni treba, da bi zamudili še drugo priliko, da bi postale tuje družbe tudi lastnice našega belega premoga. Vsaj bogastvo belega premoga pa moramo rešiti setbi in sicer na vsak način. Bivši deželni odbor je to nalogo tudi pravilno razumel in izdelal deželni zakon, da postanejo vse vodne sile last dežele. Naredil pa je še nekaj več in pričel tudi graditi prvo elektrarno in jo dogradil kljub neverjetno lahkomišljenemu odporu gotove javnosti. S tem je bivši deželni odbor jasno pokazal pot, kako si ohranijo Slovenci svoje vodne sile sebi. Če nimamo posameznih finančnikov, ki bi imeli denar za zgradbo elektraren, pa smo vsi skupaj tako močni, da si moremo zagotoviti bogastvo vodnih sil sebi. To pa je glavno in najvažnejše in samo s tega stališča moramo tudi presojati vprašanje elektrifikacije Dravske banovine. Predvsem se mora elektrifikacija izvršiti tako, da bo za vedno zagotovljeno, da ostane čisti dobiček te elektrifikacije v deželi. Nič ne de, če bi morali v ta namen najeti tudi tuje nosojilo, toda posojilo se bo amortiziralo in elektrarne bodo ostale naše. Če bi pa tuja družba izkoriščala vodne sile, potem bi prav tako morali plačevati vse investicijske in amortizacijske stroške, poleg tega tudi lepe dividende, a vodne sile bi pri vsem tem obilnem našem plačevanju ne |>ostiile nikdar naše. Ni se prav nič trebu ustrašiti pred besedo monopol. Ni treba, da bi bili monopoli vedno slabi, ker vse je odvisno od tega, kdo ima monopol v rokah. Če je ta v rokah Dravske banovine, potein je vendarle v naših rokah in samo od nas samih je odvisno, kako se bo ta monopol upravljal. Če pa je monopol v rokah družbe, v kateri je tuji kapital v premoči, potem pa bo tudi tuji kapital določal, kakšne posledice bo imel za nas monopol. Kje pa imamo kakšno jamstvo, da bi v mešani družbi, kakor jo predlagata Fula in Trbovlje, imeli Slovenci odločilen vpliv? Takšen vpliv pa moramo zahtevati, če hočemo, da ostanejo vodne sile tudi v resnici naše. Monopol Dravske banovine pa nam daje takšno jamstvo in zato se tega monopola ne bojimo, zlasti še, ker vemo, da se z lahkoto more s primernim dogovorom z domačimi elektrarnami doseči, da bodo le ali deležne tega monopola ali pu ua drug način po- Izjava nemške vlade Odločen ton izjave — Zunanja politika se ne spremeni — Proti radikalnim strujam — Finančni ukrepa se bodo takoj izvajali — Vlada pripravljena tudi na razpust parlamenta Berlin, 1. aprila, n. Nemški kabinet je danes formuliral vsebino vladne izjave, ki bo razmeroma kratka. Začenja se z zahvalo bivšemu Mullerjevemu kabinetu, čegar delo bo nova vlada nadaljevala, posebno v zunanji politiki. Izrecno se obeta priznanje in lojalno izvrševanje sklenjenih pogodb. Kar se tiče finančne politike, se hoče novi kabinet držati Moldenhauerjevega posredovalnega predloga. Glede agrarne politike pa govori vladna izjava o možnostih sanacije in napoveduje izredne ukrepe. Izjava govori o spornih vprašanjih na splošno in zato sklenjene trgovinske pogodbe v vladni izjavi niso izrecno navedene. Vendar je gotovo, da se bo vlada po njih ravnala. To velja posebno za nemško-poljsko trgovinsko pogodbo. Včeraj se je na seji predsedništva nemške nacionalne stranke sklenilo, da bodo nemški nacionalci glasovali za socialnodemokratsko nezaupnico. Berlin, 1. aprila, n. Državni kancler dr. Briining je danes popoldne prečital vladno izjavo novega kabineta. Čitanje je trajalo četrt ure, nakar je bila seja državnega zbora zaključena in se bo debata začela jutri. S posebnim zanimanjem so poslanci pričakovali zunanjepo- litične navedbe, ker so v kabinetu štirje ministri, ki so glasovali proti Youngovemu načrtu. Glede zunanje politike je izjavil dr. Briining: Nova vlada bo aktivno zastopala nemške življenske interese z organičnim nadaljnjim razvojem dosedanje zunanje politike. Narodna samozavest in zaupanje v notranjo moč naroda sta ravno tako podlagi kakor spoznanje, da se more doseči obnova Nemčije samo z mirnim sodelovanjem z vsemi narodi. Pri tem je Briining poudarjal, da bo Nemčija mednarodne dogovore vršila lojalno. Končni cilj vlade je gospodarsko zdrava ter politično svobodna in enakopravna Nemčija, ki bo lahko končala svojo obnovo v varstvo miru. Daljši je bil notranjepolitični del izjave. Radikalne struje, ki so nastale iz gospodarske potrebe, dajejo vladi povod za posebno čuječnost. Vlada se čuti dovolj močno, da bo nastopila proti vsem grožnjam. Naslednji stavek govori potem ponovno o bojih zadnjega časa za zunanjepolitična vprašanja, ugotavlja pa samo, da so ti boji sedaj po sprejemu Youngovega načrta odločeni in da se mora sedaj v nemškem narodu začeti delo za spravo. Nato vladna izjava napoveduje, da se bodo finančni in gospodarski ukrepi, za katere so se v zadnjem času vršili boji, nemudoma izvajali. Na vseh poljih javnega življenja bo vlada parlamentu. v kratkem predložila podrobne predloge za varčevanje. Dalje napoveduje pomožne akcije za obrtniški srednji stan, poenostavljenje uprave, predvsem pa podporo za zelo ogroženo nemško kmetijstvo. Radi resnega položaj? se vlada pri izvedbi pomožnega programa za kmetijstvo ne bo ustrašila izrednih sredstev. Končno obeta izjava posebno vzhodni provinci temeljito pomoč. Kako zelo je Briiningova vlada odločena, j da se kljub najtežavnejšim večinskim razmeram v nemškem državnem zboru odločno uveljavi, kaže posebno stavek v začetku izjave, ki pravi: Kabinet je bil sestavljen v cilju, da v najkrajšem času reši naloge, ki so po splošnem mnenja za državo življenskega pomena. To bo zadnji poskus, da se izvede rešitev s tem državnim zborom. — To se pravi, da hoče Briiningova vlada razpustiti nemški državni zbor, če bi pri glasovanju ostala v manjšini. Zboljšanje na londonski konferenci London, 1. aprila. AA. Danes je vladalo na pomorski konferenci boljše razpoloženje, kar se je zahvaliti razgovorom med angleškim zuna-1 njim ministrom Hendersonom in Briandom s ! sodelovanjem angleških in francoskih diplomatskih in pravnih strokovnjakov. Tekom teh raz-; govorov se je premotrilo stališče Anglije in i Francije do statuta Društva narodov in locarn-; ske pogodbe. Svrha teh razgovorov je bila, da ! se najde formula, ki bi zadovoljila v vprašanju , varnosti Francijo, ne da bi s tem nastale za Anglijo kake nove vojaške obveznosti. Na ta način bi se omogočila rešitev problemov pomorske ! konference in znižanje francoskih tondžnih šte-tflV Proučevanje in primerjanje angleških in francoskih tonažnih številk je v neki meri napredovalo. Med tem pričakujejo odgovor japonske vlade na ameriške in angleške pomorske predloge, ki ima prispeti v kratkem. Splošno pričakujejo, da bo ta odgovor ugoden, če se bo to zgodilo, bo konferenca dovršila velik del svoje naloge. Japonska sprejema ameriški sporazum Tokio, 1. aprila. Ministrski svet je odobril navodila za japonsko delegacijo na pomorski razorožitveni konferenci v Londonu. Navodila so odgovor japonske vlade na predloge, ki so jih stavili delegati Združenih držav Severne Amerike. Po seji ministrskega sveta je odšel predsednik vlade v kraljevsko palačo po sankcijo japonskega cesarja. Poučeni krogi sodijo, da je vlada pozvala svoje delegate v Londonu naj sprejmejo predlooeni kompromis z nekimi rezervami, ki pa ne bodo delale posebnih tež-koč. Časopisje v splošnem odobi-ava odločitev vlade. London, 1. aprila, n. Japonska delegacija je danes sporočila angleški in ameriški delegaciji, da je japonska vlada priporočila japon- skemu cesarju, da z nekaterimi pridržki sprejme ameriške predloge glede velikih križark in podmornic. Cim bo prispel cesarjev pristanek, bo japonska delegacija pripravljena podpisati primerno pogodbo. S tem japonskim korakom je sedaj za vsak slučaj zagotovljena možnost, da se sklene dogovor med tremi državami. Ameriška delegacija je sporočila, da bodo trije admirali, ki so pri-deljeni njeni delegaciji, dne 14. aprila odpotovali v Ameriko, da so inornariškoteh-nična pogajanja, kolikor se tičejo ameriških interesov, končana in da pridejo sedaj na vrsto samo še politična pogajanja, ki jih bodo morali voditi politični člani delegacije. London, 1. aprila, n. Angleška finančna uprava je včeraj zaključila proračunsko leto 1929-30 z deficitom 14.5 inilj. funtov. Churcill je prvotno za to leto proračunal prebitek okroglo 18 milj. funtov. Z večjimi izdatki delavske vlade za socialno skrbstvo in radi manjših do- hodkov pa se je finančni položaj poslabšal za 33 milj. funtov. Hazen tega bo moral Snovvden v bodoče skrbeti za pokritje nekaterih enkratnih dohodkov, ki kljub Dhurchillovemu proračunu niso prišli v državno blagajno. Komunistični atentati na cerkve Berlin, 1. aprila..A. Komunistični skrunil-ci cerkva so v Berlinu zopet pomazali katoliško cerkev. V noči od nedelje na ponedeljek je bila cerkev sv. Tomaža na Marijinem trgu popisana z velikimi barvastimi, protiverskimi napisi. i Varstvo cerkva. i Berlin, 1. aprila. A. V Duisburgu se jc raznesla vest, da nameravajo komunisti ponoči po-mazati cerkve z barvo. Katoliške cerkve so takoj organizirale varstvo. Pred cerkvijo Srca Jezusovega je bila cerkvena straža ponoči napadena od mladih komunistov in je bil eden izmed mož, ki so cerkev stražili, večkrat zaboden z nožem. Policija je izvršila nekaj aretacij, a se i i ,. . i. ..... .. polnoma zadovoljene. Boljševlizma vendar ni v ' naši deželi. Beli premog mora ostati ohranjen nam. da bo njegov donos dvigal naše gospodarstvo. In sumo ta cilj je važen in noben drug. ! ne ve, če gre za storilce. Dva mlada komunista j sta bila zasačena, ko sta ravno hotela poma-zati z barvo cerkev sv. Jožefa. Na Dunaju stražijo cerkve. Dunaj, 1. aprila. A. Policija je aretirala 19 letnega brezposelnega komunista Aleksandra Totha, o katerem se domneva, da je izobesil rdečo zastavo na župni cerkvi XI. okraja. Radi slučajev v Berlinu dunajska policija že nekaj dni strogo straži vse dunajske cerkve. Izgnanstvo Trockega podaljšano Kovno, 1. aprila, r. Po vesteh iz Moskve je Politbiro sklenil podaljšati pregnanstvo Trockega in njegove rodbine za eno leto. Drugi Troekijev sin, ki živi v Moskvi, jc dobil dovoljenje da sme odpotovati v Carigrad k svojemu očetu. Zastopniki mest pri kralju Belgrad, 1. aprila, r. Popoldne ob 5. uri so se pričeli zbirati delegati mest, ki so prisostvovali kongresu Zveze mest kraljevine Jugoslavije, pred restavracijo Kazino. Malo pred 6, uro so od tu odšli v sprevodu v dvor, kjer jih je kralj sprejel v skupni avdijenci. V dvoru so se mudili skoro dve uri. Tu je bil pripravljen prigrizek. Seja VZS sklicana Belgrad, 1. apr. AA. Vrhovni zakonodajni svet je sklical svojo sejo na dan 10. t. m. Na dnevnem redu bo pretres zakonskega načrta o javnih železnicah. Patrijarh obolel Belgrad, l.apr. r. Včeraj je obolel patriarh in ne zapušča postelje v svoji vili na De-diinju. Zdravnika general dr. M. Petrovič in dr. Vrbički sta stalno pri bolniku. Vsi člani svetega Sinoda so ga obiskali. Včeraj je bilo patriarhu bolje. Napredovanje sodnikov Belgrad, 1. aprila. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja so napredovali na predlog pravosodnega mi-nislra: v 4 a/I dr. Josip Čemer, sodnik sreskega sodišča pri Sv. Lenarlu v Slovenjskih goricah: v 4/1 Jakob Božič, sodnik okrožnega sodišča v Celju; v 4/1 Milan Tominec, sodnik sreskega sodišča v Sloven.igradcu; v 5/1 Franjo Štefančič, sodnik sreskega sodišča v Ptuju; v 5/1 Fran Mohar, sodnik sreskega sodišča v Ložu. Napredovanje sodnih uradnikov Belcjrad, l. aprila. AA Z ukazom Nj. Vel. kralja so pomaknjeni na predlog ministra pravde v 2/II: Albin Marčič, arhivski uradnik l/III, pri upravnem sodišču v Celju; Henrik Toplak, arhivBki uradnik 3/11, pri okrožnem sodišču v Celju; Bogomir Trepečnik, višji sodni oficijal pri sodišču v Radečah; Franc Finke, pri sodišču v Gornjem Gradu; Anton Dokler, pri sodišču v Sevnici; Dionizij Meh-meni, pri sodišču v Murski Soboti; Lenard Primožič, pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani; Josip Čampa, pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani; Pavel Kleber, pri okrožnem sodišču v Mariboru; Drago Smit, pri sodišču v Trebnjem; Ivan Ilumar, pri okrožnem sodišču v Laškem; Janko Mišič, pri sodišču v Črnomlju; S. Polšak, pri sodišču v Cerknici; Fran Kuštrin, pri deželnem sodišču v Ljubljani; Alojzij Jurešič, pri sodišču v Gornjem gradu; Valentin Rupnik, pri deželnem sodišču v Ljubljani; Anion Grafenauer, pri sodišču v Laškem. V l/in je pomaknjena gdč. Ana Terčic, kanclistka v Ljubljani. Železniške ugodnosti za mestne uslužbence Belgrad, 1. aprila. Zagrebški župan dr. Srkulj je ob priliki bivanja v Belgradu v zvezi s kongresom zveze mest obiskal razne ministre in pristojne urade v raznih nujnih komunalnih vprašanjih vseh mest, posebno pa nekaterih ak-tuelnih vprašanj zagrebškega mesta. Obenem se mu je posrečilo pri prometnem ministrstvu skupaj z dr. Stojadinovičem doseči, da se vsem mestnim uradnikom na železnicah zagotovjio enake ugodnosti, kakor jih imajo državni uradniki. Pri Državni hipotekami banki jc urgiral I ureditev posojila in kaldrminskega fonda v i znesku IS milijonov dinarjev. MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica l*SO O In ali vsaka beseda SO par. Najmanjši ogla* S Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko! — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjanja Trgovina z meš. blagom se na naj-prometnejši cesti radi družinskih razmer lakoj odda z opravo. Najemnina jako ugodna. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3785. [Službe iščejo Mizarsk. pomočnika mlajšega, za splošna dela sprejmem takoj. Plača po dogovoru. - Logar Franc, mizar, Železniki štev. 137 nad Škofjo Loko. Mladenič sin kršč. staršev želi kot učenec vstopiti pri kakšni irgovini z mešanim blagom. Naslov: Tome, Nova vas pri Rakeku. Dva pomočnika za pohištveno mizarstvo sprejmem takoj. Na pism. ponudbe se ne odgovarja. - Ivan Svete, mizarstvo, Tomišelj, pošta Ig. Izprašan kurjač išče mesto k lokomobili ali k stabiln. kotlu. Na-■lov v upravi pod št. 3667. Kuharica pridna in poštena, se sprejme na gostilno Jos. Čad, Podrožnik, Ljubljana Krojašk. pomočnika sprejmem takoj v stalno delo. - Ivan Ž b o n t a r , krojač, Lipnica 20, pošta Kamna gorica, Gor. Hlapec pošten, trezen, vesten, j miren in vajen vsakega dela. išče stalne službe. — Naslov pove uprava | »Slovenca., pod št. 3749. Šivilja -a obleke išče primerno mesto. - Poizve se v Flo-"ijanski ulici št. 9, Marga Sever. Pouk Obrtni list za trgovino dam onemu,