REFERENDUM RREZ KORISTI
MEDNARODNI TEDEN	Iz življenja In dogajanja v Argentini
NA IRSKEM GRE VOJNA NAPREJ
Ker je bilo zadnje čase precej govora o združitvi Severne in Južne Ir-Irske kot enem izmed načinov, kako naj se dokončno reši irska kriza, je londonska vlada objavila, da bo izvedla referendum. V petek, 8. marca se bodo morali vsi državljani Ulsterja (Sev. Irske) izreči ali želijo še naprej ostati pod angleško krono, ali se hočejo združiti z Eireem v eno državo. 'Referendum je po sklepu Nižje zbornice objavil' angleški prokonzul v Ulsterju William Whitelaw.
Ko se išče smisel tega refrenduma, se vidi, dk je bolj političnega kot efektivnega značaja. Jasno je, da se bo vsa protestantska večina izrekla za zvestobo kroni in za ohranitev sedanjega statusa Irske. Angleška vlada hoče s tem referendumom le pomiriti razburjene protestantske duhove na Irskem,’ ki so z zaskrbljenostjo sledili naporom katoličanov za združenje. Pomiriti pa hoče ■s tem „demokratičnim“ ukrepom tudi lastno vest. Jasno je, da referendum ne bo rešil ničesar, najmanj pa zapletenega irskega problema.
Medtem pa tiha vojna divja naprej. V zadnjih treh letih nasilja je umrlo že 663 ljudi kot posledica obojestranskih atentatov. Prav v četrtek, 14., sta bila ubita kot nesrečna posledica gverilskih akcij 16-leni fant in 19-letno dekle, oba katoličana.
Prav tako se nadaljuje gonja proti IRA, tajni irski vojaški organizaciji. Kot posledica novih zakonov na Južnem Irskem sta bila zaprta v IDublinu dva člana te organizacije.
Hud udarec pa je zadel IRO, ki ie bil na meji med Ulsterjem in Irsko prijet Sean Keenan, katerega značijo kot drugega poveljnika podtalne organizacije v Londonderryju. Njegov brat je bil ubit v letošnjih krvavih dogodkih v Londonderryju, njegov oče pa naj bi menda bil član višjega sveta „Provisi-nals“, ki ima svoj glavni stan v Dublinu.
Sean Keenana so prijeli prav v trenutku, ko se je z avtomobilom v spremstvu treh deklet skušal' prepeljati čez mejo.
Čistke v Jugoslviji v številkah
NAJVEČ NA HRVAŠKEM
Nad sto oseb je bilo zadnje čase zaprtih v Jugoslaviji na podlagi sum-nje, da se ukvarjajo is stvarmi, katere je treba označiti kot „politične zločine in prestopke“. Tako je bilo v ponedeljek, 18. decembra, objavil' glavni drž. tožilec Fanta Marina.
Obrazložil je, da so se pripori začeli sredi oktobra, prav v trenutku, ko je vlada začela pritisk na razne partijske organe glede „ideološke discipi-ne“. Objava teh priporov in postopkov sledi partijski čistki, ki je zamenjala vodilne vrhove tako na Hrvaškem kot v Sloveniji, Srbiji, Macedoniji in Bosni. Tožilec je izrazil, da je do preteklega
petka bilo v zaporih nad 100 pripornikov te vrste.
Največ priprtih iz političnih razlogov je bilo seveda na Hrvaškem. Tukaj število znaša po uradnih podatkih 52 oseb (29 samo v Zagrebu); sledi 42 zaprtih v Bosni, 13 v Srbiji, osem v Makedoniji, šest v Črni gori in — štiri v Sloveniji.
Ti zapori iso se pričeli potem, ko je Tito 29. septembra poslal svoje zloglasno pismo članom partije, v katerem jih je vzpodbujal k akciji 'proti „politični disidenciji, korupciji in oportunizmu“.
Pavel VI. prosi za mir
POSLANICA ZA LETO 1973
Sv. oče Pavel VI. je v ponedeljek,
18.	t. m., objavil svojo novoletno poslanico vsemu svetu. Dokument, ki nosi datum praznika Marijinega brezmadežnega spočetja, 8. decembra, obsoja hinavščino političnih in vojaških vodij, ki obljubljajo, da bodo delali za mir, pa kljub temu še naprej bojujejo vojne, propagirajo sovraštvo in nasilje. V
V poslanici, katero bo poslal pose-
bej ameriškemu predsedniku Nixonu, sovjetskemu Podgornyju in predsednikom drugih držav, izraža sveti oče žalost zaradi vojn, -ki ¡se bijejo že leta in leta.
Dostavlja, da so vojne že „izčrpale in napravile nezmožne vse načine pogajanja in posredovanj. Njih strup se naseljuje v dušah. Nasilje ponovno postane nekaj vsakdanjega in si celo na-
Komaj je priletel domov s svojega dvotedenskega obiska, je bil čilski predsednik Salvador Allende postavljen na zatožno klop. Senator Rene Fuenteaiba, predsednik Krščansko demokratske stranke ga je obtožil, da „vodi našo državo v odvisnost in subordinacijo Sovjetski zvezi“. Allende je seveda obtožbe zavrnil in dejal, da je „Sovjetska zveza starejši brat socialističnih držav. Naša država sicer še ni socialistična, je pa na poti socializma“.
Y	Boliviji je notranji minister polkovnik Mario Adet Zamora objavil, da ro številne oborožene skupine skrajne levice bile pripravljene, da vderejo v državo s čilskega področja. Njih namen naj bi bil vreči sedanjo vlado. Gverilci naj bi bili člani EUN (Ejército de Liberación Nacjonal — Narodno osvobodilna vojska), glavna gverilske boli-viiska skupina, ki jo je ustanovil še tragično prosluli komandant „Che“ Guevara.
Velik škandal vzbuja v ZDA proces, na katerem sodijo člane tajne organizacije za tihotapljenje mamil'. Ti naj bi menda mamila pretihotapili iz Indo-kine v Severno Ameriko, v trugah padfih ameriških vojakov, ki so jih nreneljavali iz azijske fronte v domače države. Tihotapci, ki so izvrstno organizirani in naj bi imeli celo visoko vojaško protekcijo, ta način tihotapljenja uporabljajo že osem Tet.
V	Parizu so mirovni pogovori zopet zašli v slepi tir. Tako je priznal tudi Nixonov svetovalec Henrry Kissinger, ki ?e je te dni vrnil v Washington po navodila glede mirovnih pogajanj.
dene oblačilo pravice. Spremeni se v način življenja“. Vendar izraža svoj optimizem v dosega trajnega miru: „Naše sporočilo je tako enostavno kot aksiom: Mir je mogoč“, je zatrjeval.
Poslanica, v kateri Pavel VI. samega sebe imenuje „služabnika resnice, svobode, pravice, razvoja in upanja“, biča „slepo nasilje, ki udarja nedolžne, mešetarjenje tistih, ki špekulirajo z vojnim dobičkom, ter stiskajo in zasužnjujejo slabotne narode“.
„Kot z glasom preroka,“ Pavel VI. biča hinavščino in se sprašuje, če „smemo imenovati premirje mir? Imenovati mir le bedno odložitev orožja, izvajanje nepopustljive oblasti, zunanji red, ki sloni na nasilju in strahovanju,, ali trenutno ravnotežje nasprotnih sil? ‘
Končno je papež pozval vse, naj vsak po svojih močeh pripomore, da na svetu čim prej zavlada resnični mir.
KANDIDATE IMAMO
Gotovo je bil najvažnejši dogodek na političnem polju preteklega tedna konvencija Peronistične osvobodilne fronte. Glavni namen teh zasedanj je bila zlasti določitev kandidatov za predsednika, podpredsednika, senatorje in poslance. Predsedniška formula je bila pekoča rana Fronte od vsega začetka. Vsakemu je bilo jasno, da Perón, že zaradi ustavnih določil, ne more kandidirati. Dovolj pa se je tudi govorilo, da 'sploh za take avanture nima zani-
manja.
Da to jasno pokaže, je bivši predsednik in izgnanec v četrtek, 14. t. m. odletel na daljše potovanje, katerega prva postaja je bifa v Paragvaju. Tu se je objel ! s paragvajskim diktatorjem gen. Stroessenerjem. In tu se je tudi pokazala ena izmed njegovih številnih nelogičnosti. V Argentini je s častmi sprejel delegacijo duhovnikov tretjega .sveta (ki so sedaj vsi navdušeni pero-nisti), ki delajo po bednih naseljih. V teh bednih naseljih pa živi na tisoče Paragvajcev, katerih večje število je
diktatorja iStroessenerja.
Druga nelogičnost: ves čas svojega bivanja v Argentini Perón ni hotel ugoditi domačim časnikarjem, da bi jih sprejel na tiskovno konferenci. Komaj pa je prišel v Paragvaj, je bil za tako konferenco takoj na razpolago tamkajšnjim časnikarjem. Zakaj to? Najprimernejši odgovor je bil: Perón se argentinskih časnikarjev boji, ker „sprašujejo brez pridržkov in brez spoštovanja“. V Paragvaju pa je tamošnje žurnaliste dvajset l'et Stroessenerjevega vladanja pač izučilo, „kako se morajo vesti“.
Tako ali drugače, Perón je Argentino v drugič zapustil, to pot po lastni volji. Za sabo pa je pustil (kot leta 1955) zmedo in vihar. Vihar je namreč nastal' v peronističnih vrstah, ko so po Peronovi odklonitvi predsedniške kandidature morali izbirati novega kandidata. Tedaj so se znova pokazale notranje razpoke,- zlasti med sindikalnimi in politio(nimi frakcijami peronizima. Sprožila se jé tiha tekma, kdo bo prej ali močneje prišel do kandidatskega stolčka. Sindikalisti so hoteli ponovno ponuditi mesto Peronu. V ta namen so se že odpravljali na potovanje v Paragvaj. Pa jih je politična veja prehitela. Ti so Perona pozvali kar telegrafsko, in telegrafsko je prišla ponovna odklonitev. Spričo tega dejstva so kar na hitro (morda po direktivi „od zgoraj“) izvolili za predsedniškega kandidata Peronovega osebnega delegata, bivšega
predsednika poslanske zbornice za časa Peronove vlade, starega zobozdravnika dr. Héctorja J. Cámpora. Kot kandidata za podpredsednika pa si je on sam izbral iz ponujene mu terne še starejšega Solano Lima, vodja ljudskih konservativcev.
Taka izvolitev je precej presenetila ceio izkušene opazovalce, ki ugotavljajo, da je ena najslabših, kar jih je mogoče izmisliti. Mladi peronistični in delavski masi bo treba pokazati: „Te volite!“, stare in že izrabljeno poipoii-tike, ki naj bi izvedli „Narodno rekonstrukcijo“. Največji preplah pa je bil seveda v samih peronističnih vrstah. Le pred dejstvom, da je bila formula potrjena „od zgoraj“, so se peronistični kadri deloma in pogojno uklonili in priznali „svoje“ kandidate..
A tudi še potem ni šlo vse v redu. V provinci Buenos Aires so za guvernerja in viceguvernerja izvolili listo Anchorena-Guerrero. Še pred volitvijo, ki je bila v kovinarskem sindikatu v AvelTanedi, je skušal tajnik peronistične stranke Abelardo Lamas stvari po-taviti „na svoje mesto“ po navadi „od zgoraj“, kriki in grožnje so ga prevpili, ven pa pognali streli. Slišati je 'še moral’: „če hoče Perón dajati direktive, naj ostane v državi. Nočemo sporočil!“
Reakcija je bila hitra. Zvezno vodstvo peronistov je interveniralo celoten partijski ustroj v provinci Buenos Aires, pometlo iz stranke najvišje glave (tudi kandidata za guvernerja Ancho-reno, ne pa sindikalista Guerrera), in le tako vzpostavilo mir. Spori, večji in manjši, so nastali še po raznih drugih provincah, kar vse kaže, kako šibka je povezava med raznimi strujami, ki jih drži skupaj edinole še Perón.
V četrtek, 21. t. m., poteče rok va vlaganje kandidatur. Imajo jih že vse stranke- razen Alianza Republikana Federal, kateri bo gotovo načeloval brigadir Ezequiel Martínez, ki pa nima dovolj upanja na uspeh. Nova sila ,je že proglasila formulo Chamizo-Ondarte, medtem ko so delavski socialisti izbrali za vodje binomij J. -Carlos Coral-Nora Sciapone. Vendar ena ženska.
Tito je preteklo nedeljo, 17. t. m., govoril pred 700 članskim partijskim zborovanjem v Ljubljani. Zatrdil je, da hoče po svoji smrti zapustiti socialistično Jugoslavijo tako, da ne bo padla ne pod krila Sovjetske zveze ne pod zapadni kapitalizem. Osemdesetletni samodržec je pozival, da bi se morala vsa Jugoslavija povezati proti zunanjemu sovražniku v močni in trdni komunistični stranki, očiščeni privesi liberalizma in inmovilizma.
DR. LUDVIK PUŠ	4
Opombe k volitvam v USA
Nixon je med ameriškimi prezidenti eden najbolj sVojevrstnih. Po -svojem značaju in mišljenju ima ustaljeno gledanje na življenje in svet, ter trdna načela v zasebnem in javnem delovanju. Pri vsem pa je skozi in skozi pragmatičen politik, ki je pripravljen oddajlti se od svojih principov, če se izkaže, da se z njimi ne more izkopati iz kritične situacije. -Pravilnost te ocene se je pokazala očitno vsaj dvakrat v zelo važnih odločitvah.
Po vesoljnem svetu je znan in priznan in napadan kot izrazit protikomunist, najbolj odločen nasprotnik marksizma in njega praktične aplikacije v komunizmu med vodilnimi ameriškimi politiki. Ni še pozabljena njegova konfrontacija s Hruščevom v „kuhinji“, ko je kot viceprezident obiskal gospodarsko razstavo v Moskvi in je njegov koncept protikomunizma bil objavljen na prvih straneh svetovnega časopisja. Na široko se dvomi, da bi bil ta svoj koncept do današnjega dne kaj spremenil. Da ga ni, potrjuje njegovo previdno in uporno obravnavanje vietnamske afere. Pa se je vendar v svojstvu predsednika odločil podati se na pot v Peking in Moskvo, tamkaj segati v omadeževane roke vodnikov najbolj abotnega terorizma in s njimi sklepati dogovore. Marsikdo mu je zameril, zlasti smo mislili, da ni bilo prav hoditi tja njemu samemu; za začetek bi bil opravil kak visok diplomat.
A Nixon je videl v tej poti najuein-kovitejši način zbližanja z dvema velesilama, katerih režima ni mogoče podre'i z mrzlo, morda niti ne z vročo volno — prav na koncu pa je videl — vo’itve; zato je šel na pot sam. Glede učinka na volitve je gotovo imel prav, če na tudi glede bodočih koristi za svo-
bodni svet, se bo šele pokazalo. Njegova politika zbližanja je zaenkrat le utrdila komunistično dominacijo na svetu.
Drugi, že prej omenjeni ukrep, pro--tiven njegovemu prepričanju, je kontrola cen in plač, ki jo je -Nixon odločno odklanjal skoraj do dne, ko je strmečemu svetu naznanil tak uradni nadzor. Sprevidel je namreč, da drugega izhoda ni iz drsenja v inflacijo in propadanja dolarja. Velika večina danes njegovim ukrepom pritrjuje. Pomagali so mu do zmage na volitvah.
Nixonova zmaga
Kljub 61% večini dobljenih glasov in vsem zmagoslavnim tiradam republikanske stranke je -Nix-onova zmaga — kot trdijo nekateri — votla. Votla zlasti iz dveh razlogov: zato, ker pri volitvah med volivci in Nixonom-kandidatom ni bilo tistega notranjega fluida, ki se pretaka in plodno namaka obe strani, na zunaj pa se kaže v — ne umetno narejenem — navdušenju. V oseben stik z volivci je namreč prišel šele v zadnjih dneh kampanje.
Dobro se je vedelo, da ga bodo zaradi McGovemovega odvratnega programa volile množice demokratskih vo-livnih uskokov, ki bi sicer Nixona utopili v žlici vode, ne pa ga volili, če bi jim količkaj drugače kazalu.
Drugi razlog, ki ga navajajo za vot-iost zmage, je odločen poraz republikancev v kongresu. Znamenja -se pojavljajo, da bo Nixon težko vozil s sovražnim kongresom, sedaj še težje kot v prvem terminu, ker so se pri volivni borbi dogodile zelo nečedne stvari proti nekaterim demokratskim kandidatom osebno,
zlasti pa proti demokratskemu glavnemu stanu, ki je bil po republikanskem naročilu napaden in izropan, če je take grdobije mogel pogoltniti navaden državljan, jih ne more kongresnik ali senator. Zato napovedujejo, da bo imel prezident težke čase v kongresu, kar mu bo ves čas grenilo njegovo zmago, čeprav je bila „landslide“.
Pričakovati je, da bodo demokratski kongresniki v obeh hišah držali trdno skupaj, saj pri njihovi izvolitvi ni igrala omembe vredne vloge McGovemova politična filozofija, da bi jih sedaj razdvajala. Ta McGovemizem, kakor ga sedaj imenujejo, se je razbohotil na konvenciji in pri predsedniških volitvah, ni pa našel ugodnih -tal v posameznih vo-livnih okrajih, kjer je krajevno politično vodstvo še ostalo po večini v rokah stare garde. To stanje navdaja demokrate z upanjem, da bodo trenutno razdrapano stranko vendarle mogli v doglednem času spet urediti in postaviti na noge kot enotno, -trdno politično silo.
Pogled naprej
Da je McGovern s svojim krilom stranke k-ončnoveljavno doigral in svojo bodočo kariero zaigral, je dognana stvar. Predvideva -se lahko, da ga je katastrofalni poraz izbrisal iz političnega vodstva v stranki. Toda ne smemo pozabiti, da je zbral’ okrog sebe cele legije študirajoče mladine, žensk in etnikov, ki jih stranki kot taki nikakor ne kaže zavreči. Nasprotno, iskati bo treba in najti neko platformo, na katero bo mogoče pritegniti staro gardo (establisment) in nove mlade sile. Gigantska naloga bo to, ki jo gledata pred seboj obe stranki, le da demokrati z večjo skrbjo zaradi usodne razcepitve svojih vrst. Toda politika je umetnost kompromisa. Tudi McGovern s svojo armado je imel’ v programu nekaj zelo dobrih točk, npr. temeljito davčno reformo, ki naj trdno za-
maši davčne luknje bogatašem in velikim industrijam, da bodo potem mali davkoplačevalci razbremenjeni. To bi bila velika, blažilna pridobitev za nižje, delovne sloje, ki se zbirajo pri demokratih, a na nji bi se lahko združili stari in mladi, ženske in črni. Podobno učinkovito bi družilo demokratske mase pametno in trezno krčenje horendnih izdatkov za oboroževanje in vojaštvo. In še kaj.
Težava je pri demokratih, da po Hasku McGovemove vodilne vloge, ki mu je biia na konvenciji priznana in podeljena, stranka sedaj nima političnega, v-oditelja, ki bi bil na široko sprejemljiv. Mrs. Westwood, po McGovemovi volji postavljena za predsednico strankinega glavnega odbora, je sporna in večini nesprejemljiva. O njeni odstavitvi se javno razpravlja in se s tem lahko računa. Komu zaupati v sedanjih kritičnih razmerah v stranki vodilno vlogo in mu dati pooblastila, da se loti združevanja njenih razbitih skupil}? Najbolj pogosto se v javnosti postavlja ime senatorja Edwarda Kennedyja, ki je poleg svojih osebnih sposobnosti ožarjen s slavo svojih dveh politično pomorjenih bratov Johna in Roberta. On bi bil najbrž res prava osebnost za ¡tako vlogo, a drži se ga še vedno madež one nepo-ia=niene nesreče z avtomobilom v vodi, ko ie utonila niegova mlada spremljevalka. A zdi se, da bo to treba odriniti n-vnolnoma v ozadie, mlademu senatorju r>o-"eriti vodilno vlogo in ga na orih-od-nuh vol p vab po-taviti za predsedniš-1 '»«n kandidata. Vanj stavijo demokrat-"i'o množice vso vero in upanje.
Republikanci takih težav nimaio. Ni-xcp se je uveljavil kot nesporni, če-n—c-,. huezohzirni šef svoie stranke, ka-f“rn bo skušal držati v šahu s trdo ro-i-o Hot nrezident države v kamnam" ni -et-uV kakega novega programa, niti ni --i—zal. na katerem iavnem nodročiu ~ k0do noriedice njegove zmage pose-
bej ipanifes-tirale. Ni treba preroškega videnja za ugotovitev, da bo glavni cilj njegove, politike tudi v novem terminu o-stal v zunanji politiki, kjer je dosegel najbolj vidne uspehe že doslej. Nadaljeval bo politiko moči z ogromnimi izdatki za narodno obrambo. Osebno sem mnenja, zasledujoč časopisne komentarje, da ho vietnamsko vojsko končal s premirjem še pred inavguracijo 20. januarja 197®. -Kako bo sp-orazum z vietnamskimi komunisti izgledal, je drugo vprašanje. Nadaljeval bo brez dvoma tudi zbliževanje Amerike is- Kitajci in Rusi ter poskušal enega izigravati proti drugemu — če se rpu bo seveda posrečilo. Gotovo bo -tudi skušal popraviti odnose z Japonci, ki jih je njegova skrivnostna politika do Pekinga nevarno razrahljala. Evropejci pa pričakujejo, da bo po umiku iz Južne Azije svoj pogled obrnil proti Evropi in srednjemu vzhodu, kjer se rana rivalitete s Sovjeti gnoji naprej. Ta ugibanja imajo dovolj resnične vsebine v sebi.
Giede Nixonove notranje politike v Ameriki sami so mnenja zelo skeptična. New York Times ga je v uvodniku krai-komalo obsodil, da tolmači svoj mandat za reševanje domačih perečih vprašanj kot štiri leta negativizma. List pravi, da bo znižal federalne vladne akcije, zlasti izdatke za vzgojo in zdravstvo ter take, ki naj bi ublažile težave mest, in priskočile na pomoč revnim slojem. Ni upanja, da bi se lotil „eksplozivnih nacionalnih problemov“, ker mu manjka smisel za njih usmerjanje. Posebej list imenuje upravičeno davčno reformo, ki da je nuina. -Svojo željo po njeni uzakonitvi veže z upanjem, da se bodo demokrati vendarle končno zedinili ter v kongresu s svojo večino postavili mejnike -n konstruktivno domačo nacionalno politiko. Bati se je, da bo pod Nixo-nom ta ostala le pobožna želja.
Konec
/
AÑO (LETO) XXXI. (25) No. (štev.) 51
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES 21. decembra 1972
Bara Remec:
Indijanska
Marija
Vsem naročnikom, bralcem in prijateljem ter vsem Slovencem v domovini, zamejstvu in po svetu, želimo blagoslovljene praz nike Kristusovega rojstva in srečno novo leto 1973!
Svobodna Slovenija
Slovenija, kam?
Una promesa cumplida
Navidad... Navidad de nieve y nueces o Navidad estival. Navidad -en el este, en el oeste, en el norte y en el sur.
El 25 de diciembre es, sobre todo, el día en que el mundo entero conmemora el lanzamiento hacia su gran posibilidad, hacia su trascendencia y su realización. Dios está con nosotros, a partir de aquí... todo. A partir de aquí la íé adquiere su sentido y la presencia del hombre sobre la tierra deja de ser una contradicción.	:
Los que pasaron y los que vendrán se unen a nuestro cántico de Gracias y i'a vibración producida por el ansiado cumplimiento de la Promesa es universal.
El encuentro más significativo de la historia y de la vida se ha producido y es el único que nos trae el mensaje que eternamente deseábamos conocer: mensaje de amor que no tiene destinatarios especiales, y llega incluso a aquellos que no quieren reconocer en él al Yerbo de Dios. Pero el Verbo se ha hecho carne y habita entre nosotros, y nustros corazones nunca sobrán comprender y agradecer del todo el don divino que nos trajo aquella lejana noche de Belén.
Navidad, sí, en todas partes y de todas las formas, porque la esperanza que nos llega de ella es para todos, regalo de Dios y único patrimonio humano..
IVov napad na svobodo
VERNIKI ŠE VEDNO BREZ ENAKOPRAVNOSTI
Nuš osemindvajseti božič
Od prvega Božiča bo kmalu minilo dva tisoč let: od onega v betlehemski votlini, ki je bil začetek nove dobe človeštva. Mi pa temu splošnemu štetju lahko pridenemo naše: praznovali bomo že osemindvajseti Božič izven svoje domovine, ločeni od bratov, s katerimi bi radi posedli na .sveti večer okrog domače mize in pokramljali o vsemogočem. Pa nam ne bo dano.
Imeli bomo božične praznike v tujini, ki nam postaja vsak dan manj tuja in bolj domača. Na južni polobli jih bomo doživljali v vročini in med južnjaškimi kriki veselja in prešemosti, na severni strani pa med ljudmi, ki jih praznujejo drugače, kakor pa jih mi.
Misli nam bodo letele domov, kjer je dandanes Božič tudi drugačen, kot le bil nekdaj. Brezbožni režim je Božiču vzel verski značaj. Sveti dan ie navaden delavnik. Tako skuša komunizem uradno pokazati, da je versko čustvovanje in življenje po veri diametralno nasprotno marksizmu, kot pravi teza, da je vera opij za ljudstvo. TaKO bodo naši bratje po urah tovarniškega ali pisarniškega dela, učenci in učitelji po urah pouka iskali hiše božje, da vsaj med cerkvenimi zidovi dožive malo božičnega miru in ¡sreče, poslušajoč naše božične pesmi in božjo besedo, oznanjujočo mir ljudem na zemlji, ki so blage volje.
V premnogih družinah doma Božiča že ne bodo praznovali. Deset odstotkov Slovencev se javno priznava za ateiste. Ti ne le da ne gredo v cerkev, ampak jo sovražijo. Tako jim ukazuje rdeča doktrina, ki ji sledijo. Tam ne bo več jaslic in božjega Deteta v njih
—	nadomestil ga je že „dedek mraz“.
Ti bodo za sveti večer ali šli na
izlet v hribe, na „oddih“ v gostilno ali na plesišče in tako skušali izbrisati iz svojega spomina misli na lepo mladost.
Vsi tisti — ogromna večina jih je,
—	ki pa še imajo globoko vero v svojih srcih, vero, ki je premnogokrat bolj globoka in bolj iskrena kakor naša, ki jo izpovedujemo in prakticiramo v popolni svobodi, vsi tisti bodo ostali zvesti izročilom svojih očetov in naukom svojih mater. Praznovali bodo sveti ve-
1 čer še po starem, pa z grenkobo in strahom v srcih. Boje se, kaj bo s Slovenskimi družinami, ki so se'začele rahljati v temeljih. Premnoge, slovensKe matere že ne marajo otrok. Otrok jih ovira pri delu v tovarni, pri boju za zaslužek, kajti kjer dela le eden v družini, tam ni dovolj kruha. Skrbi jih kaj bo z mladino. Vzgajajo jo brezverni ljudje in ji vcepljajo materializem na vseh plateh. Vemo, da za vernega človeka ni mesta med vzgojitelji mladine in da tisti redki ki so, se morajo pota-jiti in iščejo možnost za zakramente in mašo daleč od krajev svojega dela, če hočejo ohraniti svoj kruhek. Skrbi jih usoda kmečkega življa, ki doma rapidno propada. Vedno več je posestev, ki jih nima kdo obdelovati, ajj pa so posejana s krmo za živino, da ni treba orati, okopavati in spravljati pridelkov domov. Kmetija se več ne rentira 1 Več nese fabrika ali pa sezonsko delo v tujini. Tako bodo sveti večer marsikje praznovali po stari navadi le slabotni starčki na svojih zapečkih, mladi svet pa bo odšel po svojih novih poteh. Razdejana družina, domu odtujena mladina, to bo turobna slika svetega večera v marsikateri slovenski družini.
Mi, ki že praznujemo letos svoj osemindvajseti Božič izven domovine, moramo našemu slovenskemu Božiča -ohraniti pravo podobo. Prva dva, tri smo praznovali po taboriščih; v mrazu in lačni, brezpravni in celemu svetu v nadlego. Za nas ni bilo prostora, kakor ga za Mater in Deteta v Betlehemu ni bik. Ona dva sta dobila zatočišče v bievru. mi v barakah’, kakor v skladišču človeške bede. Vera nas je dvigala in ohranjala v optimizmu. Morda Slovenci še niso nikdar v -svoji zgodovini tako iskreno verovali in molili, kakor v tistih letih!
Pa so ta leta minila. Naselili smo
Leto gre h kraju. Ko bi potegnili črto in zaznamovali, točko, do katere je Slovenija v svojem razvoju prišla, -srno se znašli sredi vretja, ki v domovini kipi in katerega vire in izid je težko pokazati. Ob nekaj ugotovitvah je kljub vsemu možno vsaj bežno zaslutiti igro v ozadju.
Začelo se je pred enim letom. Beograjska centrala je vrgla hrvaško partijsko vodstvo. Temu so sledile čistke na Hrvaškem, ki še niso končane. Razlog? Hrvaški „nacionalizem“1 in „-separatizem“.
Deset mesecev zatem je zletelo srbsko partijsko vodstvo. Sledile so čistke v Srbiji. Razlog? „Liberalizem“, „revizionizem“, „protirevolucija“.
En mesec kasneje se je igra ponovila v Sloveniji. Razlog? „Ljubimkanje z Zahodom“.
To so koraki beograjske centrale in njena razlaga teh korakov.
Kaj se v resnici odigrava za kulisami ?
Znotraj Jugoslavije je mogoče odkriti dvoje dogajanj, katerima odgovarja zunaj nje tudi dvoje.
Doma narašča na eni strani gospodarska kriza, na drugi pa se množe poskusi delnega odprtja oken v zatohlem enopartijskem prostoru. To -oboje se še med seboj pogojuje: delavci začenjajo ob skrčenih plačah in ob odkrivanju tovarišev-milijonarjev spozna-
se v novih, neznanih deželah. S seboj smo prinesli le revščino, pa veliko mero optimizma, ki je bil sad naše vere, in ki nam je pomagal prebresti prve, najtežje zapreke in začeti graditi novi dom in novo bodočnost, zase in za svoje družine, ki so nastajale in ki danes že skoro ne vedo več za čase, ki so bili polni grenkobe. Danes nam ne manjka kruha, imamo streho nad seboj in bodočnost vsaj za silo preskrbljeno, jče nam Bog da zdravja, bomo kar uspešno rinili naprej.
Z gotovo stopnjo blagostanja in z zagotovitvijo brezskrbne bodočnosti, pa nastane tudi za nas, ki živimo v -svobodi, nevarnost, da postanem-o ohlapni, boječ se vsake žrtve za skupne cilje, naveličani verskih in prosvetnih ustanov, ki ohranjajo našo zvestobo Bogu in narodu in mlačni pri vzgoji, ko mladim že ne dajemo več ne modrega nasveta in ne dobrega zgleda.
Ali nas je kaj strah, kaj b-o z našimi družinami? Ali se zavedamo, da čim bolj se oddaljujemo od betlehemske preproščine, tem bliže smo Herodu in njegovim, ki strežejo ne le božjemu
vati resnico o vrednosti marksističnega gospodarskega sistema in si želijo več nemarksizma; več kontrole in kritike tistih na vrhu s -strani ljudskih množic bi pa tudi v gospodarstvo prineslo več reda.
Zlasti drugo smer razvoja v Jugoslaviji — večjo demokratizacijo — je opazovala Moskva z zaskrbljenostjo. A na zadušitev te tsmeri bi mogla vplivati le s pomočjo pri ozdravljenju prve smeri, gospodarstva. -Ob tem spoznanju je ponudila Moskva Jugoslaviji visoko pos-ojilo, toda po načelu dajdam, to je, za ceno privitja administrativnega vijaka.
In sedaj se v Jugoslaviji dogaja, kar se dogaja. „Reformistični“ komunistični veljaki morajo leteti, -časopisna podjetja se -čistijo, za mnoga, zlasti študentovska glasila ni več denarnih virov, partija doživlja prepih, učiteljski kadri morajo skozi gostejše marksistično rešeto, po šolah se marksizem vsiljuje v m-očnejših zalogajih, Cerkve so ponovno obdolžene klerikalizma, skratka: partija spet jemlje krepkeje vajeti v svoje roke.
Tuji opazovalci gledajo na ta razvoj osuplo: torej v enopartijskem sistemu le ni možen razvoj v demokracij-o?
INajvečji optimisti med njimi menijo, da je sedanji razvoj le še manj slab, kot bi bil sovjetski vojaški poseg po receptu čehoslovaške. Vendar se tudi
Detetu, ampak tudi nam in našim otrokom ' po življenju ?
Ali še znamo prisluhniti božjim poslancem, ki so oznanjali slavo -Bogu in mir ljudem ne le pastirjem na betlehemskih poljanah, ampak vsemu človeštvu. Kaj storim jaz, da se ohrani mir, prijateljstvo, prava krščanska ljubezen, zvestoba narodu in njegovim svetinjam in vse tiste pozitivne lastnosti, ki nas delajo toy kar smo — Bogu in narodu zvesti sinovi, ki hočemo v pozne rodove ohraniti to, kar nas je spremljalo v tej nad četrt stoletja dolgi dobi, v kateri je božja previdnost' na frd način preskušala našo vero, naše trdno upanje v Boga, našo iskreno ljubezen do naroda kot celote in do slehernega brata našega, ki je slovenske krvi in ki morda ničesar bolj ne po* trebuie kot te bratske ljubezni.
Praznujmo daleč od domovine, a v duhu doma, naš slovenski božič tako, kakor bi ga morali vsi -Slovenci po svetu razkropljeni. Porabimo to sveto noč, da na novo obnovimo ta sveta slovenska čustva.
Kk
Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah, ki ga je ratificirala tudi Jugoslavija, pravi med drugim: „Nihče ne sme nikogar siliti k nečemu, s čimer bi bila kršena njegova pravica do prostega izpovedovanja ali sprejemanja vere ali prepričanja po lastnem preudarku. Države, članice tega pakta se zavezujejo ¡spoštovati pravico staršev, v danem primeru pa zakonitih skrbnikov, da svojim otrokom zagotovijo tisto versko in moralno izobrazbo, ki je v skladu z njihovim lastnim prepričanjem“. (Objavljeno v Uradnem listu SFRJ št. 7 z dne 4. 2. 1971).
Podpis tega pakta je nov dokaz, kako je jugoslovanskemu režimu malo mar do dane besede in do pisanega zakona. Prav v teh dneh se v ¡Sloveniji ponovno razvija gonja proti verski usmeritvi učiteljev in tse pojavljajo zahteve, da bi bile šole središča protiverske vzgoje.
Franc Perko odgovarja
Problem je temeljito preučil in razne stvari postavil na svoje mesto Franc Perko, ki je v ljubljanskem katoliškem listu Družina med drugim ugotavljal:
„Oprti na človečanske pravice verni upravičeno zahtevamo, da naša šola, ki jo obiskujejo otroci vernih in nevernih staršev in je ustanova družbe, v kateri so verni in neverni enakopravni državljani, ne vzgaja -otroke v protireligioz-nem duhu; kakor je upravičena zahteva, da vzgoja na naših šolah ne sme biti religiozna. Jasno je, da mora pouk in vzgoja na šolah temeljiti na znanstvenih osnovah. Znanstvenost pouka pa nikakor ne pomeni protiverske u~ smejenosti vzgoje. Med d-ognanji pozitivnih znanosti in krščanskim verskim pogledom ni nobenega nasprotja. Množice vernih znanstvenikov pri nas in v svetu dovolj zgovorno priča, da religiozno prepričanje ne nasprotuje znanosti in znanstvenika ne -ovira v znanstvenem udejstvovanju.
Lev Modic pravi, da je prosvetni delavec ne glede na svoje osebno prepričanje dolžan učiti po načelih, ki so oblikovana v učnih načrtih, v skupščinskih in drugih uradnih aktih. Prepričani smo, da ta načela v nobenem primeru
ti zaskrbljeno sprašujejo, kdaj se bodo pokazali na -obzorju prvi znaki demokracije v deželi, kjer so se čez noč zavrtela kolesa za leta nazaj.
Eno je ja-sno: demokracija je tako celoten pojem, da je možno le dvoje: ali je ali je pa ni. Demokracija po koščkih je v konkretnem življenju nemogoča. če ji odpreš vrata v neki prostor,-hoče še v druge. Če se hoče enopartijski sistem obdržati pri življenju, mora demokraciji spet zapreti vrata.. To seveda stori takoj in brez kakršnihkoli očitkov vesti.
IZ UREDNIŠTVA
Vsem naročnikom in bralcem sporočamo, da je, zaradi praznikov, pričujoča dvojna številka zadnja v letu. Prva številka prihodnjega let bo izšla z datumom 4. januarja.
ne morejo zahtevati antireligioznosti pouka, saj bi to pomenilo ne ¡samo ne-znanstvenost, ampak direkten napad na -temelje -človečanske pravice vernih ljudi, ki sestavljajo večino naše samoupravne družbe. Lev Modic nadalje pravi: „Vprašanje tistih učiteljev, ki učijo po učnih načrtih in ¡sprejetih načelih, katerim pa po svojem osebnem prepričanju nasprotuje, postaljamo kot problem njihove vesti ne pa kot vprašanje administrativnih ukrepov.“
Drugorazredni državljani
Toda nekaj dni za tem je Delo prineslo kratko poročilo o seji skupščine ljubljanske temeljne izobraževalne skupnosti, kjer je bilo rečeno: „Kdor obiskuje verske obrede, je lahko dober državljan, ne more pa biti učitelj v socialistični družbi“ (IDelo, 10. nov. 1972). Perko pravi da „taka izjava vzbuja ogorčenje vseh vernih občanov naše samoupravne družbe. Pomeni namreč direktno nasprotovanje našim u-stavnim načelom o enakosti vseh ljudi ne glede na njihovo osebno prepričanje. Je tudi izraz svetovnonazorskega šovinizma, kr krati ljudem pravice zaradi njihovega verskega prepričanja. Ta šovinizem lahko stavimo v isto vrsto z rasnim, barvnim ali nacionalnim človečanskim pravicam in dostojanstvu človeka ter razdvaja enotnost vernih in nevernih, ne bi smel imeti mesta. Kako globoko so nekateri zdrknili in kako so prežeti s svetovnonazorskim šovinizmom dokazuje pripomba, da so navzoči omenjene besede pozdravili z- aplavzom. Zdi se, da ti zahtevajo spremembo naše ustave in uzakonitev zahteve, da bi bili verni državjani drugega razreda, ki bi bili lahko dobri državljani, t-oda ne bi imeli vseh pravic v družbi.
Verni ljudje pričakujemo od vodstva naše dražbe, da bo nastopilo ne samo proti pojavom klerikalizma, ampak tudi proti takim in podobnim pojavom svetovnonazorskega šovinizma. Prepričani smo, da je to v interesu mirnega sožitje vernih ih nevernih občanov in v interesu skupne graditve naše socialistične samoupravne družbe.
• Izgovor, da verni učitelji lahko o-hranijo zasebno svoje versko prepričanje, ne smejo pa ga javno kazati z obiskovanjem verskih obredov, -skorajda ni vreden zavračanja. Tako stališče temelji namreč na zmotnem mnenju, da je versko prepričanje nasprotno znanosti in -socialistični družbeni ureditvi.
S tem se verni nikdar ne bomo mogli strinjati; to tudi ne ustreza resnici. Poleg tfega je to zagovarjanje neke vrste hinavščine in neodkritosti, ki za vzgojitelja dejansko ni primerna.“’
Franc Perko postavlja temelje svojih zagovorov na dejstvo „samoupravne družbe“. Na tej osnovi popolnoma sprejemljivo brani tezo -svobode, ki jo slovenski verniki zahtevajo pri vzgoji svojih otrok. Mi bi dodali le še to, da družba, kjer je večina vernih, pa se jim krati pravica, ki jih ta večina želi in ki ji pripadajo, gotovo ni „samoupravna“. Ta bajka „samoupravljanja“, ki v domovini sega na vsa področja, ima vedno isti začetek in isti konec, ki ga diktira vsemogoči režim. V takem svoboda pač res ni mogoča.
\
OBVESTILA
SOBOTA, 16. decembra 1972:
V	zavodu San Vicente ob 17 pričetek duhovnih vaj za može.
NEDELJA, 17. decembra 1972
Na Pristavi ob 19 koncert Slovenskih mladenk.
V	Slovenski vasi prireja >ob 17 Zveza žena in mater „Slovenski božič v Argentini“.
Izlet mladinskih organizacij. Ob 7.30 v Slovenski hiši sv. maša nato odhod v Parque Pereyra.
Na Pristavi po sv. mašo sklepni sestanek mladenk.
SOBOTA, 23. decembra 1972:
V	Našem domu ob 20 slov. božič.
, V Domu v San Martinu božičnico.
NEDELJA, t*4. decembra 1972
V	Domu v San Martinu dopoldne po maši redni občni zbor.
16. redni tabor Društva slovenskih protikomunističnih borcev Tabor ob 10.30 v zavetišču škofa Rožmana.
NEDELJA, 31. decembra 1972:
V	Domu v San Martinu silvestrovanje s Planiko.
NEDELJA, 7. januarja 1973:
Tradicionalna misijonska veletombo-
la v Ateneo Don B'osco v Ramos Mejía.
Zveza slovenskih mater in žena prosi slovenske družine, naj si rezervirajo nedeljo, 17. decembra, za obisk v Lanu-isu, kjer nam za ta dan pripravljajo pravo slovensko božično vzdušje. Začetek ob 17. Vabljene družine z otroki. Ostajajmo zvesti svojim tradicijam!
NAJPRIMERNEJŠE DARILO ZA ROŽIČ ALI NOVO LETO JE SLOVENSKA KNJIGA
ZBORNIKI SVOBODNE SLOVENIJE, ki so najbolj reprezentativna knjiga slovenske demokratske emigracije’, so še na razpolago. Dobite lahko vse letnike od 1. 1949 do leta 1970 (razen letnika 1954, ki je pošel).
NEVIDNA FRONTA. Spomini generalštabnega polkovnika Vladimirja Vauhnika. To je edinstvena knjiga v slovenski književnosti. 445 strani zanimivega branja enega najbolj sposobnih tajnih obveščevalcev med drugo svetovno vojno.
ROJSTVO, ŽENITEV IN StMRT LUDVIKA KAVŠKA. Spisal Marijan Marolt. Zabavna in duhovita knjiga.
Nobena od teh knjig ne sme manjkati v Vaši knjižnici. So pa tudi naprimernejše darilo prijateljem za Božič ali Novo leto. Na razpolago so v Slovenski hiši v upravi Svobodne Slovenije.
MLADINSKA KNJIŽNICA
Sporoča slovenski mladini, da bo zaradi počitnic odprta samo vsako prvo nedeljo v mesecu po sv. maši.
Vabimo vse bralce, ki so si izposodili knjige in je čas že pretekel, naj jih vrnejo čim prej.
MLADINSKA KJNIŽNICA ima v prodaji mesečno revijo „Mladinska Vez“. Zadnjo številko t. j. decembersko, jo priporočamo po člankih in zaradi lepe opreme.
ESL0YEN1A UBRE
Editor responsable: Miloš Stare Director: Tone Mizerit Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aires T. E. 69-9503 Argentina Uredniški odbor:
Miloš Stare, Pavel Fajdiga, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit
UNIV. PROF.
DR. JUAN BLAZNIK
Zahtevajte določitev ure na telefonu 49-5855
C. Jose E. Uriburu 285, Cap. Fed
specialist za ortopedijo in travmatologijo
Ordinira v torek, četrtek in soboto od 17 do 20
Društvo Slov. protikom. borcev TAROR
Starešinstvo društva sklicuje
16. REDNI TAROR
ki bo v nedeljo, dne 24. decembra, v Slovenskem zavetišču škofa dr. Gregorija Rožmana.
Dnevni red: 10.30 občni zbor društva:
11.30 sv. maša;
Kosilo
Vljudno vabljeni vsi prijatelji z družinami ter člani društva, katerih dolžnost je častna obveznost.
Starešina: Korošec
Svojim slovenskim in argentinskim prijateljem darujte za praznike slovenski
MARTIN FIERRO
JAVNI NOTAP
FRANCISCO RAUL CASCANTE
Escribano Público Cangallo 1642 Buenos Aires Pta. baja, ofic. 2 T. E. 35-8827
SLOV. DOM V SAN MARTINU
vabi vse svoje članstvo na
redni občni zbor
z običajnim dnevnim redom, ki bo v nedeljo, 24. decembra, po sv. maši v domu.
Potujete v RIM — Italijo?
Ne pozabite obiskati slovenskih hotelov.
Hotel RLED in Hotel DANIELA
00185 - ROMA tel. 777102-7579941 Via S. Croce in Gerusalemme, 40
00185 - ROMA - Via Luzzatti, 31 tel. 750587 - 771051
Lastnik: VINKO LEVSTIK
Zmogljivost 85 sob, 150 ležišč. Vse sobe s privatno kopalnico, telefonom, radiofilodifuzijo, klimatskimi napravami. Nova slovenska restavracija. Osebje pretežno slovensko. Počutili se boste kot doma. Dobrodošli!
isam
a
za
Počitniška kolonija
osnovnošolsko mladino na kinti „SLOGA od 29. januarja do 3. marca
vsak dan razen sobote in nedelje od 8-30 do 13. ure.
Prispevek 7.000 pesov, kjer bo več udeležencev ene družine, popust število omejeno.
‘ Prevoz preskrbijo krajevni domovi
ZEDINJENA SLOVENIJA Vodstvo Vaditeljskih tečajev
upih	-
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■»■■■■■■■■i

■ ■■■■■■■■■■■■■■■ «■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■
VELIKA IZRIRA NAJROLJŠEGA POHIŠTVA
M U E R L E S
LUKY
Ruta 205
Frente Estación EZEIZA T. E. 295 -1197

Podružnice
CALOS SPEGAZZINI Avda. 25 de Mayo 136
Almafuerte 3230 SAN JUSTO
■¿¡umr
Električni aparati Volvo — Yelmo
Izključni zastopnik: Hitachi — National — Crown - Ranser - Panoramic - Aurora - Saccol - Columbia Westinghouse — Godečo — Tonomac — Gamuza — Olivetti — Kenia — Champion Marshall.


KONCERT Slovenskih mladenk
pod vodstvom ge. Anke Savelli-Gaserjeve bo v nedeljo, 17. decembra 1972 ob 19 na Pristavi. Vstopnina za odrasle 4 $, za otroke 2 $.
Lepo vabljeni!
Correo Argentino Central (B)	FRANQUEO PAGADO Concesión N' 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N9 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual N« 1.149.713	
PORAVNAJTE ZAOSTALO NAROČNINO!
Naročnina Svob. Slovenije za leto 1972: za Argentino 3 5.500.— Pri pošiljanju
po pošti $ 5.700.-------ZDA in Kanada
13 USA dolarjev; za Evropo pa 15 USA dolarjev za pošiljanje z avionsko pošto. — Evropa, ZDA in Kanada za pošiljanje z navadno pošto 9 USA dol.
Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estados Unidos 425. Buenos Aires. T. E. 33-7213
Slovenski dom v San Martinu
vabi vse rojake in rojakinje na
BOŽIČNICO
ki bo v Soboto, 23. decembra, točno ob 19 v domu.
Lep božični spored: žive jaslice, petje starih in novih božičnih pesmi, nastopi mladine. — Vstop prost.
Opozarjamo na silvestrovanje, ki bo 31. decembra ob sodelovanju
PLANIKE
Primemo darilo za Vaše argentinske prijatelje je plošča
„VIVIMOS EN NUESTRAS MONTANAS“
(bariloški pevčki — Lučka Jerman)
Prodaja: Simon Rajer, Tucuman 1561, 7«, pisarna 49, T. E. 46-9440
„V SLOGI JE MOČ!“ in pomoč za vse vaše denarne probleme. 1470 članov SLOGE to potrjuje. Pridružite se nam!
Kreditna zadruga „S. E. O. G. A.“ z o. z.
Uradne ure: ob torkih, četrtkih in sobotah od 16. do 20. ure
Bartolomé Mitre 97
T.. E. 658-6574
Ramos Mejia
Vsem prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da nas je po kratki in mučni bolezni zapustil naš dragi oče, gospod
Janko Hafner
K zadnjemu zemskemu počitku smo ga spremili v nedeljo, dne 10. t. m. na pokopališče Villegas v San Justu.
Zahvaljujemo se g. župniku G. Maliju za vodstvo pogreba. G. Tinetu Debeljaku in Milošu Staretu, ki sta se od pokojnika poslovilla ob odprtem grobu. Darovalcem cvetja, in vsem, ki so ga hodili kropit, molili za pokoj njegove duše ter ga spremili na zadnji poti. Prav po sebno zahvalo pa izrekamo g. Košičku, ki ga je v težki bolezni zvesto spremljal, podpiral in tolažil. Iskrena zahvala tudi g. Logarju za njegovo pomoč pri p-ogrebu. Hvala vsem, ki so mu v bolezni stali ob strani.
Žalujoča
Mihaela in Janez Mikelj z družino.
■ -s
Buenos Aires, Ljubljana, Škofja Loka.
fgjjgsanrvv	."**»***> - •••r
Vsem prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da je v 82. letu starosti odšel k Bogu po pačilo njegov zvesti služabnik, oče in stari oče
Pavel Šilar	____
K zadnjemu počitku smo ga spremili na praznik Brezmadežne, 8. decembra 1972, na pokopališče Chacarita, Buenos Aires.
Posebno zahvalo izrekamo msgr. Antonu Oreharju za podelitev zakramentov za umirajoče, darovano sv. mašo na domu žalosti in vodstvo pogreba, žup. Emiliu za prinašanje 'sv. popotnice. Hvalca, vsem, ki so našega očeta obiskovali, za njega molili, mu darovali cvetja in ga spremili na njegovi zadnji poti.
Dragega očeta priporočamo v molitev in blag spomin.
Žalujoči: sinovi: Ivan,
Lojze z družino,
Marijan z družino; hčere: Ivica,
Mara por. Kočar z družino
Buenos Aires, Boulogne, Ramos Mejia, Šmartno pri Kranju.

MARIBOR — Prvi koncert za veliki abonma v sezoni 1972-73 je bil 27. novembra. Nastopil je Simfonični orkester RTV Ljubljana s solistom Bogom Mihelčičem violina in Bogom Kosijem viola. Nadaljni spored je sledeči: Salz-burger-Mozarspiler se bo predstavil 20. decembra. Simfonični orkester RTV Ljubljana bo gostoval s solistko Dubravko Tomšič 9. januarja prihodnje leto. Komorni orkester iz Ziiricha bo nastopil na četrtem abonmajskem koncertu. Nato si sledijo klavirist Vlado Perlemuter iz Švice (9. 2.), Simfonični orkester RTV Ljubljana s pianistko Zdenko Novak (16. 2.). V marcu bo nastopil' godalni orketser 'slovenske Filharmonije. Temu je sledil koncert pianista Janka Šetinca. V aprilu pa bodo med drugimi nastopili American Brass Quintet, Belgijski radijski orkester, Igor Ozim in Adei'phian Concert Coir University of Puget Sound Tacoma iz Wa-shingtona. Koncertno sezono bo zaključil maja Slovenski oktet.
KRANJ —■ V gotski cerkvi na Bregu pri Preddvoru so priredili kulturni program ob otvoritvi restavriranega gotskega slikanega stropa. Pri obnovitvenih delih na renesančnem kasetira-nem stropu, namreč lani odkrili figuralno poslikani gotski strop, ki je v Sloveniji edini ohranjeni primer gotskih stropov s figuralnimi prizori. Na otvoritvi je koncertiral oktet Gallus iz Ljubljane, ki je izvajal projram renesančnih pesmi Gallusa Palestrine in La-ssa.
PTUJ — Na gradbišču nove ceste pri Ptuju so tekom leta naleteli na zanimive arheološke najdbe. Pred kratkim pa so arheologi naleteli še na rimski vodnjak, ki datira iz prvega ali drugega stoletja. Globok je štiri metre, v premeru pa meri 85 centimetrov. Stene so iz haloškega laporja. V vodnjaku so našli številne posode iz žgane gline. Čez vodnjak bo sedaj peljala nova cesta.
LJUBLJANA — Sedemdesetletnico rojstva je obhajal v novembru akademik dr. prof. Anton Kuhelj. Jubilant je nad vse uspešno deloval na vseh področjih tehnike: je pionir pri konstruiranju prvih šolskih in športnih in turističnih letal v Sloveniji, vodilni strokovnjak za turbinske stroje, projektant najzahtevnejših strojev in gradbenih objektov itd. Doma in v tujini si je priboril v letih neumornega dela vsesplo šno priznanje in izjemen ugled.
MARIBOR — France Dobrovoljc je za založbo Obzorja pripravil obsežno knjigo Cankarjev album -—■ biografija v slikah. Na 340 straneh velikega formata prikazuje dokumentacijo o Cankarjevi biografiji in literaturi. Z vrsto fotografij in različnega faksimilnega gradiva Dobrovoljc osvetljuje Cankar-
no v glavnem v Beli hiši, kjer so za-vrjli McGovernovo „brezpogojna vdajo“ v Vietnamu, zavrgli njegov načrt za striženje narodne obrambe, odklonili predloge demokratske konvencije glede reševanja siromaštva, glede splava, amnestije in mamil'. Daleč nazaj si platformi obeh strank nista bili tako izrecno nasprotni v važnih javnih problemih; razlog za to je bil močan odklon demokratske istranke McGoverno-vega koncepta proti levi.
Ravno ta činitelj je dai' republikancem močno orožje v roke v teku kampanje. Na debelo in naglas so očitali McGovemu, da je radikalen v vseh zgoraj navedenih točkah svojega programa. Beseda radikalen je pa za ameriškega državljana solidne večine — strašilo. Noče prevratov, niti ne korenitih sprememb, boji se da bi z njimi prišel na slabše in da poleg tega lahko pomenijo zmešnjavo, katere se tudi boji. čuti notranji odpor zoper revolucionarno mlado levico, v skritem kotu srca je tudi zoper popolno pomešanje in premešanje bele večine s črnimi sodržavljani. Prizna črncu enakopravnost, a noče ga za soseda in sodruga. Prevažanje šolskih otrok na velike daljave zaradi tega, da bi se beli in črni pomešali med seboj, večidel- ljudstvo odločno odklanja. Republikanci z Nixo-nom na čelu so to stališče bele večine dobro razumeli in ga sprejeli v svoj program, is tem pritegnili trume volivcev, demokrati so prevažanju pritrdili in zaradi tega volitve še bolj temeljito zgubili.
(Dalje)
jevo življenje, reprodukcije oprem za izvirne in prevedene knjige, pa tudi posnetke prizorišč in osebnosti, ki jih je mogoče spoznati v njegovih delih ter izvirne pisateljeve risbe, potem risbe, portrete in karikature Cankarja in spominska obeležja ob odkritjih spomenikov v Sloveniji in v Clevelandu. Vsega je v albumu objavljenih 621 slik z izčrpnimi pojasnili k reproduciranim slikam.
LJUBLJANA — -Samo tretjini Ljubljančanov lahko pomaga zobozdravstvena služba' Za odrasle je na razpolago 95 delovnih mest, kar je komaj pol tega, kar bi jih bilo potrebnih. Z največjo težavo oskrbujejo osnovnošolsko mladino, prav slabo pa predšolsko in srednješolsko, število zobozdravnikov pada, pa se kljub temu veča število nezaposlenih, ker ni denarja za nova mesta; privatna praksa pa je prepovedana.
LJUBLJANA — Za novega poveljnika ljubljanskega armadnega območja je bil imenovan general-podpokovnik Fr. Tavčar, ki je bil rojen leta 1920 v vasi Jerše pri Ljubljani.
Umrli so od 12 do 18 novembra:
LJUBLJANA: Marija Kosem r. 0-man; Marija Pelko; Matilda Južna-Škufca; Venčeslav Muha; Ivan Tomaži; (91), up.; Mihael' Sivka; Terezija Škrbec, up.; Leon Bobič, up.; Franc Nahtigal, žel. up. (92); s. M. Tilna ro.UAn-gela Jerman, šol. sestra sv. Frančiška Asiške ja; Frančiška Vrbinc r. Babšek (83); Lojze Lovšin, rez. kap.; Hermina Marinc r. štumberger; Marija Urbanija r. Gorjanc; Robert Rot; Marija "Žilic r. Čarman, Ludvik Jaki; Neža Potočar, up.; Florjan Rener, up.; Albina Bahar r. Pregrad; Hubert Buzzolini up., Marija 'Nežmah r. Bricelj, (84); Zorki Mežik r. Jenko.
RAZNI KRAJI: Franc Vergaon, monter, Koper; Janez Jere, Žagarski vrh; Ivan iNačemer, čuvaj, Krško; Fr. Praz-' nik, Mozirje; Ivan Mulep, pismonoša, Prozinska vas; Franc Pužem (77), Naklo; Tilka Sajovic r. Kern, Orehovi je; Frančiška Meršol r. Hodnik, Dol. Logatec; Jakob Pavlišič, Škofja Loka; Sveto Grilc, uč., Krško; Francka Dolenc (70), Stična; Slavica Casol, uč., Piran; Ivan Plečnik, cestar, Dobrova; Jrenej Simčič, Razdrlo; Blaž Valjavec (77), Kovor; Nerina Margitič r. Štor, Koper; Gregor Goropevšek, Prebolt; France Vide, pos., Žvabovo pri Št. Jerneju; France Jesenko, up., Borovnica; Marija Tolar, Železniki; Valentin Jerina, Preserje; Janko Pivk, up., Gorenja vas; Anton Žirovnik, Glince; Janez Pevec, Dvorje; Franc Rojšek, Polzela; Inka Saboth"y r. šlamberger, vd. odvetnika (87), Kranj; Peter Psaren, Trbovlje; Franc Svetina, dipl. jur., Šentjur pri Celju, Franc Vogrinčič, salezijanski duhovnik, Kapela pri Radencih.
SLOVENCI
V ARGENTINI
Osebne vesti
Nova slovenska zdravnica. Na medicinski fakulteti državne univerze v Bs. Airesu je diplomirala gdč. Marjanca Kužnik iz Jaureguija pri Lujanu. Mladi doktorici, ki jo mnogi Slovenci poznajo iz slovenske počitniške kolonije dr. Hanžeiiča v Cordobi, iskreno čestitamo.
Družinska sreča. V družini Feman-do Cimato in njegove žene ge. Cvete roj. Šenk se je rodila hčerka, ki bo pri krstu dobila ime Sonja Elizabeta. Čestitamo.
Krst. V Slovenski kapeli je bila krščena Marija Veronika Čop, hči Av gusta in ge. Ivanke Juhant. Botrovala sta Avgust Čop st. in ga. Lidija Čop. Krstil je g. Matija Lamovšek. Srečni
Skoraj po tritedenski agoniji, kot posledica možganske kapi, je u-mrl znani po. ljudni znanstvenik, publicist, žur-nalist in fotograf Jan ko Hafner. Rodil se je 29. marca 1907 iz meščanske družine v Škofji Loki (Mlinarjev za cerkvijo), katerega oče je doživel 86 i'et ter je Janko trdno verjel, da bo dohitel njegova leta. Pa jih ni. V 64 letu starosti smo ga pokopali
10.	t. m- na pokopališču v Villegas, kjer počiva tudi njegova pred Teti umrla žena Tatjana roj. Inkiostri.
Njegovi starši so imeli sorodnike v Gradcu, zato je nekaj ljudskošolskih let preživel tam, ter je odlično obvlhdat nemščino, ki mu je dobro služila pri njegovih stratosferskih študijah. Srednješolske študije je končal v šentviškem zavodu, na kar se je vpisal na fakulteto za elektrotehnične vede, kjer sta ga zanimala predvsem matematika in fizika. Bil je v em času član akad. društva Danica. Po štirih semetrih štu-diranja pa se je posvetil žurnalizmu, najprej s sestavljanjem križank za Slovenca, pozneje programa za Radio vestnik, kamor je napisal tudi svoj „kriminalni“ roman Val Omega, na kar je vstopil i'. 1929 kot redni član v uredništvo Slovenca, kateremu je bil pozneje tudi odgovorni urednik.
V Slovencu je bil poročevalec, pa tudi publicist zanimivih problemov, ki so bili aktualni. Tak je opisal prebivavce ljubljanskih „kanalov“ in jih ilustriral s številnimi fotografijami. Njegovo eksaktno fotografiranje ga je pripeljalo dc fotoreporterja pri Slovencu, kar je o-stal vse do konca. V zadnjih letih je s pokojnim dr. Šerkom preiskaval kra-ške jame in veliko poročal o njih. Predsednik Slov. Katol, tisk. društva dr Pečjak bi rad, da bi končal svoje študije in mu je dovolil dopust, toda on se je vrnil v žumalistiko in se ves posvečal Slovencu. Urejal je tudi teden-
družini naše čestitke, t JANKO HAFNER
sko prilogo Slovenca Teden v slikah, ki pa je pozneje prenehala.
L.	1936 mu je ban dr. Natlačen poveril na banovini tiskovni referent, kjer so bili njejovi opisi tehničnih načrtov banovine izredno strokovno in zanimivo pisani. Tudi je sodeloval pri knjižnih izdajah, npr. pri slavnostnem zborniku ob 20-letnici Jugoslavije (1938). Bil je med najboljšimi slovenskimi reporterji, predvsem takimi, ki so obravnavali kakšen tehnični problem.
Svetovna vojna ga je zajela kot častnika v okolici Zagreba odkoder se je vrnil nazaj v uredništvo Slovenca. Bil je ves čas njegov urednik, celo odgovorni po smrti Viktorja čenčiča, ter je bil' sourednik in slikarski angažer vseh štirih Slovenčevih Koledarjev.
Bistveno je 'sodeloval pri slavnostni številki Slovenca za 3. maj 1945 in se seveda pozneje umaknil v ekzil. Pa tudi tam je zaradi svojega znanja nemščine mnogo koristil' našim beguncem. Bil je cenzor pri angleški cenzuri, ki je preiskovala našo pošto. Bil je celo vodja vsega cenzurnega oddelka s 44 uradniki, ter je kot tak rešil mnogo naših beguncev in jim olajšal življenje v taboriščih. L. 1948 je postal uradnik IRO. Kot tak je emigriral v Argentino. Prva leta je bil v neki trgovini prodajalec fotografskih potrebščin, da se je priučil jezika, bil je nekaj časa strojno-tehnični risar, laborant, na kar je začel to obrt na svoj račun. L. 1957 je prišla za njim njegova žena Tatjana z njegovo pohčerjenko go. Tičko por. Mi-kelj.
Nikdar ni pozabil svojega časnikarskega poklica, še iz Celovca je pošiljal poročila v laška taborišča, kjer je izhajala Svobodna Slovenija pozneje v Argentini, pa je bil njen stalni sotrud-riik in deloma sourednik, zlasti se je njegovo delo poznalo pri urejanju Zbornika Svobodne Slovenije. V njem je redno vsako leto priobčeval poročila o najnovejših dognanjih na poljih atomskih in astronavtskih dogajanj. Tako je napisal zelo obsežne članke: Tehnika atomskega veka, Atomski vek - doba mislečih strojev, Pred odletom z zemlje na Luno. Že letos bo odletel človek v vse-mirje.. ., Planetni vek se začenja, človek se odpravlja v vsemirje, Prvi človek izven zemlje, Rendez-vous na vse mirskem vrtiljaku, 20.000.000.000 USA dolarjev, Zmagoslavje elektronike, Prva fotoreportaža z Marsa, Izpiti za polet na luno. Krstna predstava velerakete Saturn 5, Planetni vek se začenja II, Človek ali robot —• to je sedaj vprašanje... Za letošnji Zbornik je obljubil novo vsemirsko razpravo, a ironija je hotela, da je prav na dan ko je nov astronavtski polet stopil v Lunino sfero, padel Janko v svoj — grob.
Poleg tega resničnega poklica, je bil Janko po „kruhobornem“ poklicu fotograf, reporter, ki je slikal vse naše glavne slovenske prireditve.
V' nedeljo, 10. decembra ob 12 je bil pogreb, ki ga je vodil njegov prijatelj župnik Gregor Mali ob številni udeležbi njegovih prijateljev in znancev. V imenu škofjeiočanov 'se je poslovil od njega dr. Tine Debeljak, v imenu Svobodne Slovenije, zlasti njegovega Zbornika pa urednik Miloš Stare, ki je poudaril predvsem ■Lo, da bi danes z Jankom pokopavali velikega znanstvenika, da ga v napredku ni oviralo njegovo bohemstvo. Slovenska javnost ga bo zelo pogrešala. Počivaj v miru.
Slovenska vas ob svoji dvajsetletnici
29. 'oktobra 1952 je pravzaprav začetek 'slovenske skupnosti v Slovenski vasi. Tedaj so prvi „vaščani“ in bližnji sosedje postavili pripravljalni odbor. Vodil ga je pokojni Jože Mehle, oče sedanjega društvenega predsednika. Skupno z Društvom Slovenska vas slavita dvajsetletnico tudi odseka mladinskih organizacij, mešani pevski zbor in otroški pevski zbor ter slovenska ljudska šola.
Slavnostni dan je bil 3. decembra. Med častnimi gosti je bil predsednik Zedinjene Slovenije Božo Stariha z gospo in tajnik Zedinjene Slovenije Vilko Cuderman z gospo.
Nogometni tekmi
Pred kosilom sta bili malo za šalo malo za res dve nogometni tekmi. V prvi so zmagali sedanji mladi igralci z dvema goloma nad skupino starejh igralcev izza tistih časov. Druga tekma pa je bila med debelimi in suhimi. Ta je končala neodločeno (1:11. Med to' igro se je izvrstno zabavalo številno gledalstvo.. .
Skupno kosilo
čez opoldne je bil skupni asado v polni dvorani. Med kosilom je predsednik DSV slovesno izročil nagrade zmagovalcem šahovskega in balinarskega turnirja; najboljši v šahu (med 17 igralci) so bili Lojze čmak, prof. Franci Sušnik in Jože Grbec, najboljša od 23 balinarjev pa sta bila Martin Boštjančič 'in njegov nečak Tone Boštjančič.
Tellovadni nastopi
Popoldne ob treh smo gledali dve skupini naraščajnikov, ki so pod vodstvom Jožeta Adamiča in Franca Rozmana pokazali mnogo vaj iz lahke atle-
tike in na telovadnem orodju. Nagrajeni so bili z mnogimi izrazi priznanja.
Slavnostna akademija
Ob pol petih popoldne je bil začetek akademije ob 20-i’etnici društvenega delovanja v Slovenski vasi. Na zadnji strani odra je bila slika ustanovitelja Slovenske vasi, pokojnega msgra. Janeza Hladnika. Spredaj na desni pred odrom pa je bila večja miza s slovenskim šopkom v vazi. Na tej mizi so bile razstavljene mape osmošolcev. Vsak si je lahko ogledal, kaj se učenci učijo V zadnjih treh letih slovenske ljudske šole.
Spored akademije se je razvil takole:
Najprej je zapel otroški pevski zbor pod vodstvom Zdenke Janove tri pesmi: Pridi Gorenje, Pastirček in Slovenec sem. Hvaležno občinstvo je mlade pev-čke nagradilo s ploskanjem.
Nato je predsednik Stanko Mehle opisal v svojem govoru nastanek in rast Slovenske vasi, poudaril zasluge msgr. Hladnika, gg. lazaristov in vseh bivših predsednikov, katerim se je zahvalil za opravljeno, delo. Poudaril je pomen fantovske in dekliške organizacije ter mešanega pevskega zbora in otroškega zbora. Omenil je velik pomen slovenske ljudske šole in se zahvalil katehetom in učiteljem, ki so v teh dvajsetih letih učili in vzgajali slovensko mladino. Končno je pozval vse vaščane k nadaljnjemu složnemu delu.
V imenu mladine je pozdravil društvo zastopnik Andrej Rot. Zahvalil se je vsem duhovnim vodjem in opozoril, da bo delo mladine uspešno le, če se bodo vsi povezali v organizacijo in skupno delali. Mladina se je pred dvajsetimi leti prvič zbrala na praznik
Brezmadežne. Naj Ona še vnaprej čuva nadnjo, da ne bi postala nevredna Njenega varstva.
Slovenska ljudska šola je za sklep šolskega leta pokazala nekaj tega, kar se je mladina med letom naučila. Najprej so šolo predstavili najmlajši. Vsak je prinesel eno črko in povedal dva verza, videli in slišali smo: SLOVENSKA ŠOLA. Prvi in drugi razred (pripravila Mimi Bokalič) je nato podal deklamacijo Dežek pada, tretji razred (vodila Slavka Urbanija) pa je povedal Nagajivko. Sledil je lep prizorček mladih junakov, ki ga je naučila Anči Koprivnikar. Potem smo slišali dve zborni deklamaciji: Vrabček in Pot do kruha (učiteljica Marija Stanovnik) ter tri pesmi: Veseli pastir, Navzgor se širi rožmarin in Svetlo sonce pod vodstvom ge. Majde Hočevarjeve. Izvajala sta to četrti in peti razred skupno... Nastop višje skupine (šesti, sedmi in osmi razred): 4 dela naših pesnikov: Slomškova Zapuščena sirota, Stritarjeva: Oba junaka, Župančičeva Žebljarska in Aškerčeva čaša nesmrtnosti. Niso bile to zgolj deklamacije, bile so dramatizirane deklamacije. Zlasti čaša nesmrtnosti je lepo uspela.
V imenu staršev se je učiteljstvu in katehetom zahvalila ga. Minka Glin-škova.
Sledilo je slovo od 15 učencev, ki so letos dokončali osmi razred. Vodite-liica ljudske šole ga. Zdenka Janova je vsakemu pripela slovenski pušeTjc, izročila knjigo v spomin ter jim v nagovora položila na srce, naj ne omagajo, kajti od njih zavisi, ali se ho po naših družinah slišala slovenska govorica, ali bo zamrla. Ali se bo po naših domovih razlegala slovenska pesem, ali bo onemela. Ali' bo naš dom 'središče slovenskega kulturnega življenja v vasi, aii pa bodo ostali samo še zidovi brez slovenskega duha. A če bo mla-
BUENOS AIRES
Prvo sveto obhajilo
V	nedeljo, 3. decembra je bilo v Slovenski hiši v Buenos Airesu prvo sveto obhajilo naših otrok. Kar lepo število jih je bilo, saj je prvič pristopilo k angelski mizi 55 dečkov in deklic iz raznih naselij buenosaireškega okoliša.
Slavnostno sveto mašo je daroval delegat slovenskih dušnih pastirjev v Argentini msgr. Anton Orehar, ki je imel na otroke in njihove starše tudi priiični nagovor. Med mašo je pel otroški zbor iz San Justa, ki ga vodi gdč. Anica Mehle.
Po maši so se otroci (34 deklic in 21 dečkov) najprej fotografirali, nakar je bil za vse pripravljen skupen zajtrk. Po zajtrku pa je bila še razdelitev spominskih obhajilnih podob.
Kar se tiče števila otrok po okrajih, pa je bilo 'sledeče: 2 iz Castelarja, 7 iz Carapachaya, 11 iz San Martina, 16 iz Ramos Mejie in 19 iz San Justa.
Srečanje v zavetišču dr. Gregorija Rožmana
V	nedeljo, 3. decembra so se zbrali v Zavetišču prijatelji pokojnih čianov Jožeta Musarja in Branka Verčona k 'sv. maši zadušnici ob obletnici njeno tragične smrti. Sveto opravilo je daroval č. g. Jože Guštin, ki je v nagovoru poudarjal, da mora biti ljubezen tista močna vez, ki nas bo vse družila. Nato so navzoči posedli k skupnemu kosilu,'Zveza slovenskih mater in žena pa ie pripravila Miklavžev štant. Z izkupičkom je izdatno podprla čisti dobiček srečanja, za kar se ji odbor Zavetišča iskreno zahvaljuje.
DRUŠTVENI GLASNIK
Seja referentov ZS bo 21. decembra v društvenih prostorih.
Kolonija. Prosimo vse, ki bodo šli na šolsko kolonijo v Cordobo, da poravnajo ostali del stroškov do 22. decembra v društveni pisarni.
25-letnica društva Zedinjena Slovenija se bo proslavila 30. decembra na slovenski Pristavi v Castelarju.
V Slovenski radijski oddaji bo predvajana nova piošča zbora iz Slovenske vasi. Posvečena bo tudi božičnemu sestanku zveze 'slovenskih mater in žena.
Izrabite počitnice za slovensko branje. Knjižnica ZS ima lepo slovensko knjižnico. Poslužite se je.
5.	letnik srednješolskega tečaja. Sestanek za predtaborjenje v Bariločah je prestavljen na četrtek, 21. dec., v Adrogueju. Vlak Haedo—Marmol odide iz Haeda ob 8.11. Za tabornike udeležba obvezna.
DAROVALI SO:
Namesto venca na grob pokojnega Janka Hafnerja so darovali za Vincencijevo ‘konferenco: družina dr. Peter Rant 10.000 pesov; ing. Avguštinčič Zvonko in prijatelji 9.000 pesov.
PO ŠPORTNEM SVETU
Člani smučarskega kluba Logatec so
v Žiberšah, ki so pičlih 5 km oddaljene od Logatca zgradili novo 80-metrsko skakalnico. Objekt leži v lepi dolinici, naokrog pa so primerni smučarski tereni z dobrimi snežnimi razmerami.
dina vztrajala še naprej kakor v letih ljudske šole, se ne bo bati, da bi bila Slovenska vas samo po imenu slovenska.
Slavnostni govornik Božo Stariha je med drugim povedal sledeče misli: Živite iz polnosti slovenstva, ker živite na strnjenem slovenskem ozemlju, zato iz tega izhaja tudi polna odgovornost. Ostanite trdno povezani, rda boste čim popolnejši del Slovenije v svetu, Slovenija v Slovenski vasi! Vsa prizadevanja in življenje v naših domovih je krik enega naroda, ki je slovenski: mi smo in hočemo ostati Slovenci! Tale vaša dvajsetletnica sovpada z osemdesetletnico slovenskega katoliškega shoda: le načelno močna emigracija bo obstala in izpolnila svojo nalogo. Zato vse blagoslove tebi, Slovenska, vas, vse blagoslove vsem vaščanom, da bi slovenska pesem in govorica nikoli re zamrla!
Za zaključek je mešani zbor zapel’ pod vodstvom Ivana Meleta pet pesmi: H. Satnerjevo Pomladi, J. Aljaževo Oj zbogom ti planinski svet, Ant. Foer-sterjevo Pevec, J. Aljaževo Zaostali ptič in V. Vodopivčevo Že cvete roža vrtnica.	'
Končno so šolarji še dobili spričevala in bili skromno pogoščeni.
Razstava fotografij: Slovenska vas od včeraj do danes
Pod gornjim geslom je pripravil Ignacij Glinšek razstavo fotografij. Pokazala je razvoj Slovenske vasi. To razstavo so si ogledali mnogi rojaki. Ugajala jim je, saj je bila Tepo urejena in zanimiva.
Ta dan, dan 'spominov na dvajsetletna prizadevanja in velike žrtve za slovensko skupnost, naobračamo poglede tudi v bodočnost: naj Bog da novo rast, da bodo bodoči jubileji še lepši!