Položaj v Litostroju ni brezupen
V zadnjih časih lahko v sredstvih javnega obveščanja pogosto prebi-ramo članke o težavah, v katerih se je znašla ena naših največjih delov-nih organizacij v Šiški in Ljubljani, Ti-tovi zavodi Litostroj. Pogosto so ti prispevki napihnjeni, res pa je tudi, da se je Litostroj postavil ob bok šte-vilnim delovnim organizacijam, ki so zašle v težave.
Vzrokov zato jeveč. Eden največ-jih so prav gotovo dolgovi Iraka (sko-raj 30 itiilijonov dolarjev) za projekta Haditha in Kirkuk, interventni zakon, ki je močno prizadel organizacije z daljšim ciklusom proizvodnje, preve-liko naraščanje cen materiala, stori-tev in uvoza, previsoke obresti za najete kredite za pripravo proizvod-nje, izvoza in podobno. Vsi ti objek-tivni vzroki pa so pripomogli k temu, da so se razkrile tudi doslej prikrite slabosti v organizaciji dela znotraj tovarne, poslovanju in proizvodnji. Zato so morali nemudoma sprejeti predsanacijski program s katerim morajo izboljšati organizacijo dela in poiskati vse notranje rezerve. Nekaj napak so že ugotovili. Namreč Lito-stroj ima ob trinajstih proizvodnih TOZD-ih tudi blagovne skupine, kar pomeni skupine določenih vrst iz-delkov, in njihova pot od prodaje je skozi ciklus proizvodnje do končne izdelave, predolga. Uspešno proda-janje teh izdelkov pa je še kako odvi-sno od dobrega vodenja posamez-
nih blagovnih skupin. Tudi pri ra-zvoju zaostajajo, razen nekaterih svetlih izjem, kot je denimo izdelo-vanje preoblikovalne opreme, kjer dosega Litostroj tudi zdaj zelodobre rezultate. Zaradi vsega tega bo po-trebno še veliko več napora vložifi v uvajanje novih izdelkov in opustiti nekatere stare, izboljšati bo treba tehnologijo posameznih izdelkov, skrajšati roke ter posodabljati in ra-zvijati prodajno službo.
Zaskrbljujoče je dejstvo, da je izhod iz krize povezan tudi s pridobi-vanjem novih naročil, saj jih je zdaj premalo. Pri tem bi potrebovali širšo družbeno pomoč. Pomagalo bi jim že to, da naša družba nudi Litostroju takšno delo za kakršno je usposob-Ijen, kot je denimo izgradnja hidro-elektrarn na Savi. To bi bila prav gatovo velika spodbuda saj bi z izrabo vseh lastnih zmogljivosti, ozi-roma oprti na lastne moči lažje in dolgoročneje reševali številne nako-pičene težave. Sedanji trenutek je za Lilostroj najtežji saj delavcem ko-majda izplačujejo osebne dohodke, težave pa so tudi pri plačevanju dol-goročnejših obveznosti in podobno.
Kljub vsemu pa delavci in vodstvo Litostroja zaupajo v tovarno s tako dolgo tradicijo. Z že dosedanjirrii delom so dosegli velike uspehe na domačem in tujem tržišču. Le-te pa ne gre zapraviti.
Marjana Meglič