145.-številka. Trst, v sredo 27. junija 1900. Tečaj XXV Edinost" aia enkrat na da«. razun nedelj in praniikot. oh *». uri iTećer. Narodnimi «■** : Zjl celo leto........24 kron za pol leta . ........_ ta četrt leta....... . <♦ ta en biwc...........2 kroni Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročbe hr*»* prllotene naročnina »e uoravs oe ocira _ Po tobakarnal v Trstu pro«lajejo posamezne številke po fi "totink <3 nvć : izven Trfta pa po S ptotink (4 nvć.) Telefon Itf. H70. 8din ost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. v etlaoatl j« MOČ! Oglasi se računajo po vratah v petitu. Z« večkratno naročilo s primernim popustim. PoHiana. osmrtnice in javne zahvale »lomači oelasi itd. se računajo po poeobo Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravniStvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Uredništvo In tiskarna se nahajata v ulici Carintia Stv. 12. UpravniStvo, in sprejemanje inseratov v ulici Molin piccolo 5tv. 3, II. »adstr. Izdajatelj is cdgovomi urednik Fran G o d n i k. Lastnik konaorcij liata „Edinost* Natianila tiakarna konsorcija lista „Edinost" v Tru. Kdo plača več davkov? Gladila italijanske stranke v Primorju, v prvi vrsti kameleona U Piccolo« v Trstu in »II Pofiolo I str« no - (trobilo istrijanskol v Puljn — kamaleona radi tega. ker v eni roki držita dvoglavega avstrijskega orla, a v drugi križ od Savoje — trobijo vedno v -vet. da v Primorju so Italijani oni, ki skoraj izključno plačujejo davke, da »mi sami predstavljajo ekonomično moč dežele, da sole »►ni od koristi za državo. Zadnjič je »governo« z lesnega trga napisal zmagosvestno dva članka v tem oziru, navedši podatke, zbrane od ministerstva glede «-ebne dohodarine in obrtnega davka. Ker imajo navadno le mehčani — ki itak ne plačujejo drugih davkov — opravila z osebno dohodarino in z obrtarino, prihaja laški list do -klej»a, da so skoraj sami Italijani, ki plačujejo davke. Seveda, o zemljiškem davku it«»čejo govoriti naš; nasprotniki, kakor ne govorč tudi o tem. da je siromašni kmet, ak<> ima |»oieg kmetijstva tudi kako obrt, n. pr. prodajanje mleka od svoje krave, po menenju slavnih finančnih oblasti istototako j »od vržen osebni dohodarini. Iraškim listom in vsem onim. ki prisegajo na nje, kakor na evangelje, nočemo v -scst vom <»d par tisoč gld. plačuje več i in težji davek, nego-li gos | »od s petdeset t;soč got 'vine, ki jo izposoja potrebnim: dosti je, da pogledamo, je-li imajo res pravo Italijani, ko trdijo, da je le laški denar oni, ki ga plačujejo me-ta, {»osebno Trst in Pulj ? ! Trst v resnici predstavlja glede osebne dohodarine več i kapital, neg«»-li vse avstro-;Iir-ko Primorje, dočim Pulj plačuje več, nego vsa »»stala Istra. to ne jtotnenja še, da SO to italijanski tbivki ! Milijoni premakljivega in nepremakljivega premoženja v Trstu }»od imeni : Ka-! -:er, Goru p, Truden, Sabec, Man koč, Zi tko, Lavrič, Mahne in toliko drugih večih in manjših slovenskih imovitnikov in trgovcev — niso 'talijanski delni*", nemški in grški vapi tal v Trstu, katerega je ogromna količina, kapital v rokah drugih slabeje zastopanih narodov — vse to ni italijanski denar; PODLISTEK ii Zvezda spoznanja. >lik» - Pomjan-rine. Piše: SlanAjnh Poktor je zmignil z rameni... — Torej, kako mislite? Zmagamo-li, ali propademo? V nekaj urah se itak že odloči. j»oleg slovenskih milijonov treba postaviti tudi bogatstvo, s katerim razpolagajo Srbi in Hrvatje, poapbno Dalmatinci, kakor: Sku-Ijevič, Aničić, Makale, Kosović, Mimbelli in toliki drugi : odbitno še bogataše., ki so državljani Italije, /ta' vprašajmo: kaj ostane še za avstrijske Italijane in slovrnsko-nemške j renegate ! ! A to še ni dosti : tudi to, kar je v rokah Italijanov, naravnega in umetnega kova, ni izključno italijansko. Z jedne strani je tu mnogo drugorodnikov, posebno slovanskih odpadnikov, kateri imajo le navidezno italijansko zunanjost — z druge strani pa treba j opomniti, da materijal za italijansko bogatstvo v Trstu prihaja, ne iz Italije, ampak iz slo-' črnskih in hrvatskih krajec, od naroda slo-vensko-hr vat škrga: za vse blago, na katerem sloni italijanski kapital, so Slovani ali producenti ali konsumenti, vsled česar imajo tudi oni svoj delež na plačevanju davkov, baje italijanskih ! ! To isto bodi rečeno za Istro. V Pnlju je kakor v Trstu : bogataši a la Matijašević, V ra to vic, Skračin niso Italijani; kapital nemških tvrdk, in posebno tvrdke Eisler cV: Comp. (Torsch), dobaviteljice e. in kr. mornarice, ni italijanski : Kuppehvieser. Bukovi«?, stotine bogatih pripadnikov vojne mornarice, stotine hrvatskih trgovcev in gostilničarjev, to je vse irugo, nego predstav i telji laškega kapitala. Vsa ekonomična sila puljskih Italijanov je v rokah desetorice Kovinjcev, o katerih je dr. Lorenzetto, sam Rovinjec, njih rojak, pisal svojedobno, da so največi oderuhi. Po vsej Istri plačuje kmet ogromno veče davke, nego-li gospodje, mali posestniki in obrtniki v mestu. Kmet plačuje zemljarino in hišarino kakor vsakdo tlrugi, ali dočim imajo meščani za to vse javne potrebe — mora kmet plačevati še posebne pristojbine za rabo občinski h pašnikoc in gojzdoc; mora dajati roboto o zidanju cerkec in šol ter o /popravljanja cest: kmet mora plačevati desetino in pri nt trije duhovniku ! Na Puljščini n. pr. mora kmet, ki poseduje hišico in zemlje s par glav goved in desetak ovac — v vrednosti od, da ali ne, tisoč goldinarjev — plačati razun državnih, deželnih in občinskih davkov, še dnhocnika c jtšenici in ječmena ctrdnost od (i—8 goldinarjev, ter janjčka in sira c r red nos ti S—4 goldinarjev, in posebej ! - , zconanno. Konečno moremo povdariti brez strahu, da bi nam kdo dokazal nasprotno : italijan- Vendar se da še zdaj dosti popraviti. Nekaj se da še dohiteti, kar se je zamudilo.... — Kar je bilo v naši moči, smo vse storili, gospod, in v zadnjem času so se obrnile razmere za nas nepričakovano ugodno. Jaz še nisem obupal nad zmago naše stranke. Na vsaki način pa bo treba napeti vse sile, ker »kroati« delajo na vse kriplje. — Pazite torej ! Mi Vam zaupamo. Bodite brez skrbi... In T«»ne je r»dšel. — No, kaj pa vi ? S tem vprašanjem se je obrnil doktor po Tonetovem odhodu k že večkrat omenjenemu agitatorju. — Zunaj čaka en volilec. A bil je trd. Moral sem mu obljubiti pet goldinarjev... — Naj pride. Agitator je odprl vrata in pomignil Le-kinu, naj vstopi. — No l»oste volili za naš »partito istriano« ? — Seveda gospod. Kakor zahtevate. — - Tukaj imate pet goldinarjev za »žr-nado«. Pa glejte, da boste vedno držali za stari »partitoc, kakor so naši stari. — Bom že, bom že gospod! Lekin je odšel. ski kapitalisti in veliki trgovci imajo svoje zlate rudnike v slovanskih producenti h in konsumentih, italijanski oi*rtniki pa, posebno v Istri in v Gorici, bi morali zapreti svoje trgovine, ako ne bi imeli slovanskih odjemalcev ! ! Glavni, to je zemljiški davek, plačuje skoraj izključno naša kri: v tem pa, kar plačujejo Italijani, je reči del našega denarja in oni so le posredovalci! Politični pregled. zano, da vztraja pri svojih načelih in da se izogiblje prejšnjim grehom. To je bilo potrebno povedati baš sedaj, ko se hoče nasilno zdraviti odnošaje. To je torej pravcata odpoved na nemško adreso. Mi vztrajamo torej pri svojem menenju, da huda ura, provzn»čena po Cehih, je bila potrebna. Bliskalo in gromelo je res; tudi porušilo je tu pa tam kako trhleno deblo ali — zrak s e j e j e 1 čistiti. Z&derski nadbiskup in glagolica I Iz Zadra poročajo »Obzoru« : Zatrjuje se iz i zanesljivega vira, da bo biskup Nakić ime-TRST, 27. junija 1900. i novan za zaderskega nadbiskupa. Imenovanje Zaprisega nadvojvode Frana Fer- se je zakasnilo, ker je Nakić želel, da se dinanda se bo vršila, kakor j»oroča »Frem- preje reši vprašanje o glagolici. Radi tega so denblatt«, tako-le : Cesar povabi v svojem v Rimu pospešili vprašanje, ki je baje po-nagovoru nad voj votle in visoke dostojanstve-j v o l j n o rešeno za glagolico. Njegov j nike, da prisostvujejo zaprisegi kakor sve- naslednik utegne biti dubrovniški biskup i doki. Potem prečita minister za vnanje stvari Marceli<5, a za Dubrovnik imenujejo dra. 1 listino : nadvojvoda Fran Ferdinand stopi Gjivoja, kanonika v Zadru, pred razpelo, položi roko na evangelij, kate- O jubilejnem taboru na Mužski gori ! roga bo držal kardinal, knez in nadškof pri Mnichovem H rad ištu piše »Politik« daje ! Gruscha, ter prečita na glas besedilo pristge. bil to impozanten, na vse strani dostojanstven i Potem podpiše nadvojvoda listino in prisego, in harmoničen pojav ; in oni udeležniki, ki so ki sta sestavljeni v madjarskem in nemškem pred 30 leti na istem mestu storili prisego jeziku. Državni notar pritisne na obe listini j neomajljive zvestobe narodni zastavi, zago-. |»ečat nadvojvode. tovljajo, da, primerjaje med nekdaj in sedaj, K položaju. Položaj se je v nekoliko vidimo nasprotno od kakega pojemanja v navil teh tako temeljito zasukal, da se moramo dušenju v borbi za narodne in politiške ideale, kar smejati onim našim malodušnežem, ki v Mogočen in nepremagljiv je bil trenotek po za-svetem strahu kar trepečejo pred vsakim ključku tabora, ko je ogromna množica ka-krepkejim poletom in ki so menili, da se kih 60000 duš pevala skupno sl6vans£oTiTmno podre svet, ko so se Ćehi z odločnim činom'»Hej Slovani«. Utis je bil tem mo-dvignili iz močvirja, mesto da bi jim bili goeneji, ker se je ta ogromna množica raz-hvaležni, ker so iz močvirja potegnili tudi hajala v takem redu, da vseh 100 orožnikov nas. A vse kaže, da ne le nas, ampak "i imelo prav nič dela. tudi v poljskem časopisju je začela vesti ne- Znamenit je bil v govoru okrajnega na- kam svežeja sapa politiške morale in možtva. čelnika Duricha nastopni odstavek: «Ako se Čitatelji s/» razvideli že iz izvadkov. priobče- Nemci nadejajo, da v slučaju katastrofalnih nih v tem listu, da se v poljskih listih bolj dogodkov velika nemška država nastopi na in bolj muože glasovi, priznavajoči, da je našo škodo, potem nas more krepiti misel, da Jaworski napravil grd grd čin. In sedaj se v trenotku, ko se pikelhauba drzne preko je oglasil še oficijelni organ poljskega kluba mej te države, postane reka Rena rudeča in »Czas«, ki izjavlja slovesno, da Poljaki smejo modra, ob Donu in Visli se prikažejo plo-vstopiti le v tako parlamentarno zvezo, ki ščate čepice. Ta zavest nas mora krepiti : na vstane po skupnosti načel in ciljev. • češki narod se ne pogubi; je bil, je in bo U Vsaka druga zveza je neopravičena. Iskati ~~ večine le zato, tla se je v veČini, to bi bilo v - , . stališče brez vsake etične podlage. Nezdruž- 1 iZdoK" Vt3oLl« Ijivo z značajem in dostojanstven ostjo velike Imenovanje. Deželno višje sodišče v stranke je strah pred tem, da bi mogla priti Trstu je imenovalo pravnega vežbenika na v manjšino, trgovinskem šodišču na Dunaju, Emil a Vsako popuščanje na načelih se maščuje G i a c h i n a,avskultantom za območje višjega prej ali slej. Poljsko «Kolo» je sedaj obve- deželnega sodišča tržaškega. — No, kako je drugače Anjeleto, tako je vprašal doktor, po Lekinovem odhodu. — Zato, ker sem dolžan ! — A tako! Torej ti delaš le zato za Dobro, prav nepričakovano dobro, našo stranko, ker si prisiljen zaradi dolgov?! Samo jaz sem pridobil nepričakovano veliko — Da, gotovo ! volileev za našo stranko. Oe »kroati« ne — la ako bi ti ne bil dolžan laški go- znajo delati čudežev, mora biti na vsaki na- j spodi, kaj bi storil ? čin zmaga naša. — Kaj bi storil ? Držal bi za slovensko — To je prav. Vendar pazite, da se v stranko! zadnjem hipu ne izneveri sreča. — A tako ! Pa zakaj tako delaš za našo — O, jaz že storim svojo dolžnost! j stranko ? Rekši tako, je agitator odšel. Zunaj je poiskal Menigovega Toneta in ga vprašal: — Ko ne bi tako delal, kakor delam, pognali bi me R ... . na kant in jaz bi i moral s trebuhom za kruhom. Da sem sam. — No, Tone, kaj se Kraševec ni hotel bi mi ne bilo dosti mari, ali imam ženo in prodati ? — Ne, ni holel denarja, ta norec! — Hm, norec ? Ne Tone, Kraševec je poštenjak, a ne norec. Norci smo mi, ker se prodajamo laški gospodi! Tone je pogledal tovariša začudeno in ga vprašal: — No, zakaj se pa potem Ti prodajaš laški gospodi ? — Zakaj ? Zato, ker moram ! — Moraš, kako moraš ? — Da, moram! — Zakaj moraš ? Zakaj se moraš prodajati laški gospodi, kakor praviš? otroke; teh ne morem pahniti v nesrečo. — Pa zakaj tako vneto agitiraš za našo stranko proti »kroatom« ? Motiš se Tone! Kar delam za italijansko stranko, to je le navidezno ! Ho:lil sem pač okolo in se delal kakor bi agitiral za Italijane. V resuici sem pa šel samo okoli takih za katere sem znal, tla jih ne pridobim. Edino Lekina sem pridobil za en petak, a za tega ni škoda. Poznam ga, da stori za liter vina vse. Jaz vidim, da nam Slovenci dobro žele, da uam hočejo pomagati, a laška gospoda nas le za nos vodi. (Pride še.) Zaslužena lekcija. Lastnik lista »L:« Ri<*reazione<- — in pisec vseli člankov — vsaj važnejih — je kanonik Buttignoni, kakor je on sam pripoznal v » Amieu«. Ker je večkrat strastno napadal Slovence in sploh uganjal nam načelno protivno politiko, se je {»odpisani odgovorni urednik jel protiviti temu ter je končno decidirano izjavil kanoniku Buttigno-niju, da le-ta ne sme več dati tiskati nobenega članka, dokler ga ni j>okazal njemu, odgovornemu uredniku. Vzlic temu protestu odgovornega urednika je bil priobčen v listu »La Riereazione« od 16. junija nastopni članeič: »P re potence v cerkvi. Kakor je zadnjič storil list »Amico«, }»ovzdigamo tudi m: svoj glas proti prepotene i slovenskega pevskega zbora pri sv. Jakobu, ki hoče tautum ergo peti slovenski, nasprotno običaju (Torej le običaju ! Ured.) peva.ija v latinskem jeziku. Nadejamo se, da bo tamošnji gos[»od župnik znal upotrebiti vso svojo energijo, da prepreči tak.> zlorabo. Je, žal, zlobnih ljudij, ki bi hoteli vedno bolj poslovenjati vse in vseh, in celo cerkve, ali čas bi bil, da se temu stori konec. Prepove naj se vse, kar je narodna demonstracija ali provokacija : doli s trobojnim! trakovi et similia in tesno se oklenimo latinske liturgije. Ako »Amico« pripon »ča katoliškim Italijanom organizacijo v obrambo verskih in narodnih interesov hkratu, mi se radi pridružujemo, kajti, žal, prejasno je, kako grozno drugi zlorabljajo našo p r e-veliko potrpežljivost in dobrohotnost.« Za bolje ume vanje tega članka in so-sebno še kanonika Buttignonija - - resnicoljubnosti, konstatujemo tu notorično dejstvo, znano vsem starejim ljudem : da je bila župnija pri sv. Jakobu u s t a n o v-1 j e n a 1. 1855. in daje bila popolnoma in izključno slo venska. Na to so začeli j»olagoma pehati naš jezik iz cerkve, in zakristija pri sv. Jakobu je danes torišče italijanskega radikalizma in izvestni kapelani ambasaderji — »Piccola«. Tako so se spremenile stvari le Slovencem na škodo. In ti so se branili in se branijo kakor vedo in znajo. In v očigled takim nepobitnim dejstvom ima kanonik Buttignoni toli železno čelo, da govori o hudobnih ljud eh, ki hočejo vse posloveniti. K«»ustatujemo nadalje in še enkrat, da zastava bratovščine sv. Cirila in Metoda je bela in brez vsakega znaka narodnih barv. Kanonik Buttignoni pa ima zo|>et železno čelo, da piše : doli s trobojni in i trakovi ! * * * Posledica temu članku, v katerem »Riereazione« kriči svoj »{»ereat« — resnici, je bila ta, da je kanonik Buttignoni dobil od svojega odgovornega urednika nastopno pismo : Rmmo. Monsignore ! L articolo clf Ella ha scritto sulla Ri-creazione in data dei 16 andante pagina 139 colonna terza col titolo »Prepotenze in Chiesa« mi ha profondamente impressionato. E perch£ ? Perch£ se lo avesse scritto un' italianissimo avrei .Jetto transeat ma avendolo scritto un Sacerdote, un don Buttignoni.....!!! £ cosa che ve ramen te mi sorprende. Ella nel suo articolo dice »S a r e b b e ora di f i n i r 1 a« Si p r o i b i s c a t u 11 o cio che s a d i d i m o s t r a z i o n e o p r o-vocazione n a z i o r a 1 e. Via i nas tri t r i c o 1 o r i e t similia«. Mi dica di gra-zia Monsignore da »piale spirlto J1 animato cotesto suo zelo ? Forae da Ha earita ipiale č benigna, paziente e tu t to solfre ? Forse dallo spi rito di G. C. fondati motivi per dubitare, poichč, uel men tre ehe si fa conoscere zelante e si dice paladiuo dela liturgia latina,si addimostra animato di troppo dallo spirito nazionale, e colle sue parole, anziche estinguere non fa che gittar legna silil' incendio. Monsignore ! Ella ben si ricorderti che io pili e piu volte 1' espressi il desiderio che non avevo earo nella Riereazione si ventilas-sero quistioni di nazionahta, e cio primo j»er scongiurare »juelle odiosita che il i avrebbe potuto tirar sopra come isti-gatore di q u isti on i nazionali ; secondo perchč |»orta il mio nome come redattore responsa-bile. Vedendo dunijue eh' Ella j»er nulla cal-cola i miei desideri e in nessun con to tiene i raiei voleri, sin da ijuesto momento le no-tifico, ehe io non intendo di portare pift il nome di redattore della Riereazione. Cio per su a norma al numero p. v. Con stima V i n c e n z o K o s c h i r. Slovenski prevod se glasi : Prečastni monsignore ! Članek, ki »te ga pisali v »Riereazione« od dne 16. t. m., stran 139. kolona tretja, [»od naslovom »Prepotenze in Chiese«, me je globoko užalil. Kajti, če bi ga bil pisal kakov italianissimo, rekel bi bil : transeat, ali ker ga je pisal duhovnik, en don Buttignoni..... je nekaj, kar me preseneča. Vi pravite v svojem članku : »Sarebbe ora di finirla. Si proibisca tutto cio che sa di di-mostrazione e provoeazione nazionale. \ ia i nastri tricolori et similia«. Za božjo voljo, povejte mi, monsignore, kakšnim duhom je prešinjena ta vaša gorečnost. Morda od ljubezni do bližnjega, ki je dobrotna, potrpežljiva in trpi vse? Ali od duha L K., ki pravi, da ne sme biti razlike med Zidom in poganom. Preutemeljenih razlogov imam, da moram dvomiti, kajti med tem, ko se kažete gorečega zaščituika latinske liturgije, se kažete hkratu preveč nadahnjeuega z narodnim duhom; mesto da bi gasili, mečetc s svojimi besedami polena v plamen. (!!) Monsignor! Spominjate se dobro, kako sem mnogokrat izrekel željo, da bi se v »Riereazione« ne razpravljala narodna vprašanja ; in sicer prvič zato, da bi preprečil one odi-joznosti, ki bi si jih mogel list navaliti nase kakor hujskalec v narodnih prepirih ; v drugič zato, ker list nosi m o j e ime kakor odgovornega urednika. Vidč torej, da Vi nikakor ne poštevate mojih želja in ne poštevate moje volje v nobenem pogledu, Vam naznanjam, da ne mislim več nositi imena odgovornega urednika lista Riereazione. To v Vaše ravnanje za bodočo številko. S spoštovanjem Vincenc Košir. * Tako je laj i k poučil duhovnika, kanonika, kako ne sme delati duhovnik. Gospod kanonik naj vzame slednjič na znanje, da se tudi mi pripravljamo, da čim prej in na podlagi nepobitnih podatkov obračunamo žnjim, kakor zasluži. Mestni svet tržaški bo imel jutri, dne 28. t. m. ob 7. uri zvečer svojo IX. javno sejo. — Kako enkrat, kako sedaj! Iz sv. Ivana nam pišejo: Minole binkoštne praznike je mi-nolo 34 let, odkar sem v tržaški cerkvi sv. Justa prejel zakrament sv. birme. Dobro se spominjam, kako je po darovani sv. maši duhovnik na leci v italijanskem in s 1 o v e n-s k e m jeziku molil in opozarjal ljudstvo, kako se mora vesti Letos sem pa imel čast, da sem bii boter otroku nekega prijatelja svojega. Reči morem, da je bila vsaj polov i ea birmancev naše naivnosti. Kakor pred 34 leti. tako je tudi sedaj duhovnik stopil na lečo, da moli in opozarja ljudstvo. Ali kako smo se spogledali, kako britko nam je bilo pri srcu, ko smo čuli, da iz ust duhovna, ki je sin našega naroda, sin našega Krasa, noči priti niti jedna beseda v našem jeziku, v jeziku naših birmancev !! In zastonj smo pričakovali, da nain pride taka beseda od kake druge strani! V tem hipu smo na duši svoji občutili vso težo dejstva, kako zapostavljeni smo tudi na — tem mestu. A to je peklo in žgalo tako, da smo obČMitili. kako malo treba še človeku v takih trenotkih, da razdražen zapusti - božji hram!! In kako bi tudi ne, ko vemo, da bi izvestni reformatorji ne ]»oslušaii niti škofa in niti papeža, ako bi jim svetovala, naj bodo enako dobrohotni tudi slovenskim, tem resničnim vernikom!! Ali čujejo naj nas in naj ne prezirajo tega svarila: kdor v Trstu stopa na lečo, naj si zapomni, da so tu in v okolici minoli časi kratkih hlač — to je: ko so slutili Slovenca le v onih, ki so nosili kratke hlače ! Ta doba je minola in prišli so drugi časi, v katerih — mi rasemo. Ne po številu, pač po zavedanju svojega narodnega iu človeškega dostojanstva, ki se širi na široko in na globoko in o katerem hočemo, da se ga spoštuje — tudi v cerkvi !! Da, zapomnite si : doba naše nedoraslosti je minola in žnjo je minola tudi doba naše — potrpežljivosti ! Užaljenim srcem smo zapuščali binkoštne praznike oni sveti kraj, kjer se je nekdaj nam in našim prednikom razlegala mila beseda, ki je bila vsikdar goreče vsprejeta. Dospevši na dom, smo se — |h» stari navadi - zbrali v prijateljskem krogu. Ko so prihajali naši prijatelji in prijateljice, vsprejeraali »mo jih s kruhom in soljo — po starem i u častitljivim slovanskem običaju. Naposled smo nabrali svotico za družbo sv. Cirila in Metoda z namenom, da bi s i n o v i naših slovenskih zemelj posnemali naša sv. apostola, mesto da naše ljudi trumoma gonijo iz cerkve. Nase veseliee. Iz zgornje okolice nam pišejo : Gospod urednik ! Menda je malo pustnih časov, ki bi bili tako polni veselic kakor jih je polno letošnje poletje. Rastejo, cvetejo in se množe kakor glive po dežju. No, vsaj v tem da imamo dobro letino, ko se nam drngod tako rada odteguje. In prav je tako — prav namreč, da imamo mnogo veselic. Kaj bi se človek kujal in držal kakor grdo-gleda stara devica v 40-danskem postu ! Ali gospod urednik! Vsi vemo, da ima vsaka stvar svojo dobro in slabo stran. Slaba stran je nedvomno ta, da se nabira naših veselic preveč na kup in da so nekatere prepogoste. To škoduje društvom gmotno ter nam ne daje slike velike vzajemuosti {!), sloge (!) in čuta ukupnosti (!) med vsemi društvi v Trstu in okolici. Kedo je kriv temu ? Nobeden in vsi! — Znano mi je, kakor sem čital v cenjeni »Edinosti«, da je pevsko društvo »Zvon» preneslo svojo veselico, določeno na 10. junija t. 1. — na 8. julija, radi tega, ker je naznanilo bratsko društvo »Kolo* veselico tudi na 10. junija. Pevsko društvo «Zarja» je vsled tega — ker se vrši veselica in tombola 8. jul. na Opčinah — objavilo svojo veselico za l.jul. t. 1. Ali evo ti zopet »Kola*, ki naznanja veselico pri sv. Jakobu tudi za 1. jul. — kakor v Rojanu. («Kolo» je preklicalo mej tem. Ured.) Društvo »Zarja« je odložilo veselico radi »Kola* na 8. jul. t. j. na dan, ko se vrši veselica in tombola v korist zavarovalnici za govejo živino, torej v korist našemu kmetu — trpinu. — (Kakor sem slišal praviti, ima društvo »Zvon* le vsako drugo leto veselico, ker so drugod prepogoste.) Tako se podpiramo med seboj ! Ali — «Zal besede v ustih ni»—in hočem raje nekaj svetovati. Da bi si posamična društva ne hodila več »v škodo», naj bi se izbral med njimi nekak odbor, ki bi skrbel za to, da se vsi napojimo z iskreno, srčno željo, delovati na to, da se gmotno stanje vsakega društva okrepi, in da se našim zares požrtvovalnim rodoljubom olajša teža narodnega davka. Kako bi se to doseglo? Z manjšimi stroški, manjšimi žrtvami, nego dosedaj! Vsako ^društvo bi se ojačilo materijalno ali gmotno, ako bi le ono imelo veselico isti dan, ki bi se mu odločil. — Besedo o tem naj bi imel le odbor — po gotovem načrtu ali programu. — Da bi se olajšala našim rodoljubom teža narodnega davka, bilo bi popolnoma zadosti, ako bi imelo vsako društvo le eno veselico na leto — mislim vsako'društvo za-se, posamično. Gotovo bi bila vsaka taka veselica prav dobro obiskana. Ako seštejemo vsa društva v Trstu in okolici, bi bilo na leto 18—20 veselic. Ni-li to obilo »žepne* žrtve? A ne bilo bi treba, da je vsak pri vsaki, kakor se to godi sedaj, in uspevale bi vse bolje nego sedaj —kone more biti človek povsod. — Druga misel je ta: «Ker je naših društev — kot «snopja za ženjicami*, naj bi se združila — vsaj bližnja — med seboj v malo «Zavezo*, recimo: Kontovelj-Prosek-Križ-Opčine, in priredila kakor «Zave>;a» za-se po eno skupno veselico na leto. (Ta veselica bi bila za posamično društvo — njegova druga veselica.) Kako bi bila taka skupna veselica impozantno-veličastna, kako bi ona vlivala krepila, ponosa narodnega in samozavesti v naše duše! Kako bi naša srca kvišku plamtela v ljubavi do krasne naše pesmi! Kako bi pokazala našim ostudnim in podlim izdajicam njih nesramnost in malovrednost, njih nizko mišljenje in gujilobo, njih satansko, iftfernalno. dejanje in nehanje — to se ne da napisati, ne izreči ! — Bratje! V slogi najdemo moči in krepila sebi ; sloga naša je zdravilo bolnim našim udom — odpadnikom; v slogi se nam pomnoži ugled, občudovanje in upoštevanje pri naših nasprotnikih, in — v imenu pre-potrebne te sloge vrgel sem iskro: Drugi naj pihajo, nakladajo ali odjemajo — in če zagori, vem, da vi, gospod urednik, ne bodete nikakor gasili. V tej gotovosti izroča Vam iskreno zahvalo ter se Vam priporoča na telesu sicer star, a na duši mlad okoličan. Službe r carinski stroki. Na tuk. glavnem carinskem uradu je izpraznjeno mesto oficijala višega carinskega urada v IX. plačilnem razredu, oziroma oficijala v X. razredu, oziroma asistenta v XI. razredu. Za te službe treba položiti varščino. Prošnje z dokazili o znanju deželnih jezikov jc vložiti tekom štirih tednov na predsedništvo c. kr. finančnega ravnateljstva v Trstu. Tuje vojne ladije t Trstu. Angleška sredjemorska eskadra pride dne i), julija v našo luko. Dne 7. istega meseca pa pri pluje iz Colomba severoameriški križar »Baltimore? ter ostane tukaj sedem dni. Z naših sodiš«-. Včeraj je bii na tuk. deželnem sodišču obsojen 30-letni Kajetan Vidali v dva meseca ječe, ker je razgrajal ter se zoperstavljal redarjem. To je že ne vemo koliki slučaj pri tem možu. Ker se vedno zopet opije ter o takih prilikah žali redarje, ki posredujejo, so ga že enkrat poslali na vseučilišče v Gradec, da bi tamošnji profesorji preiskali njegov razurn. Ker so pa našli, da je m'»ž docela normalen, ga je sodišče obsodilo za gornji čin, ki se je zgodil januvarja meseca t. 1. — Zaradi goljufije na škodo tvrdke Hocker & Meissner je bil istega dne obsojen 20-letni Emil Valdamarin v štiri mesece težke ječe. Pes jc tiuriznil včeraj popoludne 8-letnega Friderika P. iz Sv. Marije Magdalene spodnje št. 178. Na zdravniški postaji ' so mu podelili prvo pomoč. Kap je zadela včeraj opoludne 78-let-| nega krošnjarja Antona Erjavca iz ulice Ri-gutti na trgu Barriera vecchia. Truplo so spravili v mrtvašnico pri sv. Justu. V bolnišnico so bili včeraj sprejeti : 7-letni Adonis Gregorič iz ulice Paduina, ki je razbil steklo na oknu ter se o tem nevarno ranil na roki; 18-letni dninar Arhangelj I>e-jgaetano, ki je ponesrečil na delu v svobodni litki in dninar Josip Fabjanič iz ulice Media št. 6, ki je ponesrečil na delu na kolodvoru južne železnice. Vremenski vestnik. Včeraj: toplomer ob 7. uri zjutraj 23.4, ol> 2. uri popoludne 30.0 C°. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 765*3 — Danes plima ob 10.*» predp. in ob S.4"» pop.; oseka ob 3.3(3 pred pol u d ne in ob 3.14 popoludne. Dražbe premičnin. V četrtek, dne 28. junija ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin: v ulici 8. Sebastiano št. 2, lepotičje; v ulici Conti št. 4 in v ulici Forni št. 7, pohištvo, železna blagajna in vozički: v ulici Carintia št. 23, pohištvo; v ulici Giulia št. poh;-štvo: v ulici Rigutti št. 11, pohištvo: v ulici Farneto št. 14 in v ulici Viena pohištvo. Pevsko društvo »Velesila« t Skednju bo imelo svoj letni občni zbor v nedeljo dne 8. t. m. ob 4. uri popoludne v dvorani g. Marije Sanci n-Cemot. Po navadnem dnevnem redu je še dodatek k društvenim pravilom. Udje društva so vabljeni, da se vsi udeleže občnega zbora. O d b o r. Pevsko društvo »Adrija« v Bark ovijali priredi v nedeljo dne 22. julija r. 1. veliko veselico na vrtu in to v proslavo obletnice blagoslovljenja društvene zastave v prostorih »Narodnega doma«. — Natanjčneji vspored priobčimo pravočasno. Izlet ^Tržaškega Sokola* v Sežano. Pevska društva in pevce sploh, ki se udeležijo izleta od 1. julija, opozarjamo,] da bedo peli na veselici vsi pevci skupno znano priljubljeno pesem »Slovenec in Hrvat*. Pevska društva naj blagovolijo prinesti seboj note za to pesem. Vesti iz ostale Primorske. X Okrajni šolski nadzorniki. Minister za nauk in bogočastje je imenoval začasnimi okrajnimi šolskimi nadzorniki za slovanske šole okrajev Pazio, Poreč in Pulj učitelja na vadnici v Kastvu, Ivana Bunca, za okraj Volosko nadučitelja Frana U r š i č a na Voloskem, za okraj Lošinj učitelja na vadnici v Kopru, Pavla S k o p i n i č a in za okraj Koper učitelja na vadnici v Kopru, Henrika D o m i n k a. Za italijanske šole okraja Pazin in Poreč nadučitelja v Kopru, Vincencija Paren-zana: za okraj Volosko in Koper nadučitelja v Izoli, Antona C u m a r j a : za okraj Lošinj in Pulj profesorja na državnem gimnaziju v Kopru, Josipa V a t o v z a in za mestni okraj Rovinj nadučitelja v Rovinju, Nikolaja Prodom a. X Iz Babi če v pri Kopru (občina Marezige) nam pišejo, da prirede tam dne 29. julija veselico in to s sodelovanjem večih sosednjih pevskih društev in zborov. Vspored se objavi pravočasno. SlužIta profesorja za klasično filologijo je razpisana na hrvatskem državnem gimnaziju v Pazinu. Prošnje je služlienim potom poslati predse«Iništvu c. kr. deželnega šolskega sveta istrskega v Trstu do dne 18. julija 11HM X Služba sodnega o b h o d n i k a IV. razreda je razpisana na e. kr. okrajnem sodišču v Korminu. Prošnje je vložiti do 28. julija ltMH) na predsedništvu e. k. okrožnega sodišča v Gorici. X N a o b r t n o-n a d a 1 j e v a 1 n i šoli v Na brezini dne 1. julija t. I. razstava šolskih izdelkov klesarskih vajencev. Razstava bo odprta od 8—12 ure zjutraj in od 2—:> ure |»op. — Prijatelji šole so vabljeni, naj si jo ogledajo. X Učiteljišče v K o p r u^ 1 >o kon-ceTn šolskega leta praznovalo dvajsetletnico svojega obstanka. X O elementarni katastrofi, ki je zadela nekatere predele občine Trnovske na Ivranjskem in podgrrijske in jelšanske v Vesti iz Štajerske. — Na mariborski so se vršili zrelostni Včeraj so se začeli na zasebni pripravnici šolskih sester in na višem gimnaziji. — Premeščenje kornega poveljstva v Gradcu. »Slovenec« posnema iz »Grazer Montags Zeitunge«, da korno po- PARIZ 2(5. (K. B.) V ministerskem k r 1je m'n,9ter 7jSl vnanje stvari Delcassć ) o r 8 i p r j a v n i ^j^jj brzojavko francoskega konzula v i izpiti v petek in soboto. ' . , Shanghai u z dne 24. t. m. zvečer; ista pravi, da je v južnih {»okrajinah vse mirno. V Tientsinu je položaj še vedno resen. Iz Pekinga ni nobene vesti. Pred Shanghaiom je ukrcanih 11 kitajskih vojnih ladij. _ j „ ,T . BEROLIN 26. (K. B.) »Wolff« javlja: velistvo v Gradcu prcmeste v Irst. Vzrok , , , , „ , . , ... . . ... Glasom danes dopoludne dosle brzojavke temu da je drzno nastopanje nemskib nacijonal- - . t ui a i - i nemškega konzula v (Jitu-u se admiral Sev- mour s poslaniki nahaja 20 milj od Tientsina. Sevmouru preti nevarnost od bokserjev in kitajskih vojakov. Četa v pomoč Sevmouru je odšla dne 24. t. m. iz Tientsina. Rešilna četa iz Takua je prispela dne 23. t. m. i>o- Istri in katere smo že omenjali, posnemamo . . , , . , ... - i . • J ' 1 otroka kot sad grešne ljubezni s 11 -letnim iz »Naše Sloge«, da je najhuje zadeta vas . ., . * i> ■ i? • . • Df. •„ » ' r. posestnikovim finom A. B. iz r ormina pri irtuju. Dolenje pri Jelšanah. Tu kakor da se je osre- . - ...» . . . . > .- , • • J 1 J _ O tej priliki je zaklical kruti mladi oce svoji cev proti vojaštvu. »Grazer Tagbl.« da skuša na vsaki način zmanjšati utis te vesti na svoje somišljenike. Boji se, da bi takoj odnehali s surovostmi, kakor hitro dobe zagotovilo, da je označena vest resnična, deremo ' " . , , D . Q . in, poludne v Tientsin — Gladu umrla. Pri Spielfeldu na,' a%tt\a%* ^ __ . „ . . . . ....... . I LONDON 26. (K. B.) »Morning Post« ; Štajerskem so pri prazni vinicarjevi koci oa-; . . . . . _ , T. , , ; javlja včeraj iz \Vaslungtona: v lada je skle- rona Brucka našli mrtvo truplo l.-5-Ietne. • . , . . . , i . . .. Ti , . . , . , nila z ozirom na položaj na Kitajskem, da; dekliee. Raztelesenje je pokazalo, tla je re- . , ., - , , . . r, i , ,. t • ■ umakne polovico rednih cet s Kube ter na- vica umrla gladu. Identiteta deklice, ki je ' . .. . domesti čete, odposlane s h llipinskih otokov gotovo na potu zašla, ni znana. . . ' . ~ ,a. y r * i • v laku. Isti list javlja, da seje ministerstvo! Detomor. Dekla I. M. je |»ovila ..... . .. j , zjedinilo, naj bi predsednik sklical izredno zasedanje kongresa in tajnik /a mornarico Long naj bi izdal tajna povelja ladtjedelni- do točil o vse zlo. Ljudje so mislili, da je sod- j ,. . . , . , . , . . , cara v Portsmouthu (Virginia) in na otoku J J .„ . . ljubimki, da mora otroka umoriti, sicer tla Y . sem iztrgana iz zemlj so se rušile in les je letel žnjih. Debla, stara mnogo let, so bila iztrgrna iz zemlje. Vsa vas kaže grozno sliko, katere si človek ne more predstaviti, ako je ne vidi. Ako ttomi- .. .J" 1 J ... teske jece, poostrene s posti. slimo še, da so poškodovani travniki, polja in nasadi grozdja, potem bomo že verjeli, da ljudje obupujejo *»ad svojim obstankom. Iz- VCStj vedši o grozni nesreči, se je okrajni glavar z v i i i • ix- i -i _ ! Poroka nadvojvode Frana Ferdinanda z \ oloskega, v družbi z davčnim nadzornikom, * . i . i j • i ji i- . grofico C ho te k se bo vršila dne dne l.ju- takoj naslednjega dne podal na lice mesta, . J ij,- . f. ... . i , , lija t. 1. v Zakupih na Češkem, ogledat si nesrečo. L smiljenja vrednemu, tako J 1 ljuto zadetemu ljudstvu treba nujne podpore. Poklicani činitelji ganite se in dobra srca -- odprite se ! X Pevsko - bralno društvo «Z r i n j s k i» v Dekanih vabi na veliko da ga napadejo kitajske čete. ĆIFU 26. (K. B.) »Reuter« javlja: po otroka in ga vrgel v Pesuieo. Krutež in njegova ljubimka sta stala vsled tega dne 23. t. m. pred mariborskimi porotniki in je bila .. . „. ...... . ... » .T , , . ... • i i Pravijo, da se Kitajci bližajo Niutšvangu. V ona obsojena na ledno leto, on pa na tri lela . . i i i J J 1 i Tientsinu je baje združenih bO.OOO dobro oboroženih kitajskih vojakov. Vojaki prodajajo topove in vojaško opravo bokserjem. Angležka vojna ladija »Terrible« in dva japonska križarja so prispeli v Čifu ter seje j položaj vsled tega nekoliko zboljšal. HONGKONG 27. (K. B.) Li-Hung-j Čang je priobčil prisotnost inozemskih čet v . j Pekingu. PETROGRAD 27. (K. B.) Brzojavka j polkovnika Anisimova iz Tientsina z dne 19. Vabilo na naročbo. veselico, ki jo priredi v nedeljo dne 1. j.ilija liHK) ob 4. uri iu j>ol popoludne v prostorih «Konsumnega društva» s prijaznim sodelovanjem |>e\skih ora» iz Marezig. Vspored: 1. Jenko: »Naprej«, svira I gotlba. 2. Pozdrav. 3. Volarič : «Pogovor z domom«, j>oje mešani zbor društva «Zrinjski». 4. Hribar: «Braml>ovska^, poje moški zbor društva »Svoboda». -lenko: S 1. julijem 1900. odpremo UOTO na- t. m. pravi, da je položaj zelo nevaren. Ki-ročbo na »Edinost«, katera stane: tajci bombardirajo Tientsin ter provzročajo t Trstu (na dom pošilja na) in za vse veljko šk()do R|lska zgn,,a znaša 150 mrt- j vecev in ranjencev. General Atesel je poslal | iz Takua Anisimovu en bataljon vojakov v j pomoč. NEW-YORK 26. (K. B.) Glasom brzo- Arstro-Ogersko: 24 kron za vse leto, 12 - ,, pol leta, 0 „ „ četrt leta, 2 kroni na mesec; za znnajne dežele: javke iz Čifua poroča admiral Kemptt*, daje kron za vse leto. izvedel po neki japonski torpedovki, *da je za pol, četrt leta in na mesec pa ra- mednarodna rešilna kolona po bitki, v kateri zmerno. go evropske čete imele le neznatne zgube, Kdor izmed zunanjih naročnikov naroči priš,a y Xient8in ter da je pomožna C,eta za »Edinost« na tamošnji pošti, dobi jo za 18 ' . * ^ . i kron; to pa vsled tega, ker nam ni treba Se-vmoura odl8,a otl °,ldot- GIasom -0V0nc Tiha luna>, lista frankirati (5 stot. za vsako številko), na Japonskem pa je Sevmour ujet. Tuji po-|>oje moški zl>or iz Marezig. Volarič: «Slo- marveč dotični naročnik plača poštnino na- slaniki da so v spremstvu kitajskih vojakovi van na dan», mešani zbor s sopran solo, poje raynost tamošnji pošti, ali poštnina se izdatno zapustili Peking. Ne ve se, kje se nahajajo društvo »Ilirija*. 7. Ipavee: »Domovini«, |ZD1 » sy ^ ... , j • • sedaj. J ' ' Posamične številke lista se prodajajo J moški zbor s tenor-solo, poje društvo »Stražaj v Xrstu v mnogih tobakarnali \yo 6 stotinki LONDON 27. »Dnilv Telegraph» javlja j 8. Gregorič: . 10. F. S. V^ilhar: «Xa vrelu Bosne*, veliki moški zbor z bas-solo, j>oje društvo «S Lava« <><1 Sv. M. Magdalene SjHMlnje. 11. Volarič: »Poziv k petju:», meš. zln»r, |>oje društvo «Svol>oda». 12. Marezi-janska narodna: «Kaj so rekli kapucini», j»oje pevski zbor iz Marezig. 13. Sr. Bartl : »Oj planine*, mešani zbor s tenor-solo, pojf mešani zln»r društva «Zrinjski». 14. Pobra- naju nekoliko }>oskočila. V Berolinu je ostal zasebni diskont na svoji dosedanji višini t. j. znašal je 43/4%. O preskrbovanju o priliki ultima, ki se je dovršilo včeraj, se je ponujalo dovolj denarja : prolongacijski stavki so znašali od 4s/4 do o74°/0. Tudi arangementi so se vršili lahko o stavkih od 43/4 do »V»7o- Dražbe ncpremiciiiu. P»> zahtevanju Ane Sec, .Josipa Vrabec, Amalije Cerne v Trstu, in odsotne Eine Arnervtsch, vsi zastopani po od**, dr. Abramu, bo «lne 24. julija 1900. dopoliulnc ob 11. uri pri sodniji v Sežani v izbi št. 2, dražba nepremičnin vi. št. 410 kat. obe. Dutovlje. Nepremičninam, katere je prodati na dražbi, je določena vrednost na K 349.JJ6. Najmanjši ponudek zaša 2oo K. Promet s prašiči. Ker se je zopet zanesla svinjska kuga v tostranske pokrajine, prepovedano je uvažati prašiče iz ogerskih županijskih okrajev Szent-Lorincz (komitat Baranva), Kapo. var, Szige-tvar (komitat Somogv), Dombovar, Simon-tornva, Tamas, Volgjsčg (komitat Tolnab Csaktornva, Perlak (komitat Z;ila) potem iz hrvatsko-slavonskih okrajev Grubišnoptdje (komitat Bjelovar-Križevci), Požega (komitat Požega), Našice, Slatina, Virovitica (komitat Virovitica) v kraljevine in debele, zastopane v državnem zboru. Na podlagi odredbe, izdane od c. kr. okrajnega glavarstva v Ogerskem Brodu, zaradi obstoječe svinjske kuge v ogerskem žu-panijskem okraju Trencsćn (komitat Tren-C3Čn), ter potrjene od c. kr. namestuištva v Brnu, prepovedano je uvažati prašiče iz tega okraja v tostranske pokrajine. Nasprotno pa se razveljavlja prepoved, izdana proti uvažanju prašičev iz ogerskega županij-skega okraja Nagv-Marton (komitat Soprou). Dolenjske železnice. Na Dunaju se je vršila v soboto pod predsedstvom barona Sveglja VI. redna glavna skupščina delničarjev dolenjskih železnic. Skupni dohodki so znašali G24.503 gold., torej za 37.851 gold. več nego lani. Stroški pa so znašali 400.787 gold. Čistega dohodka je 223.713 gold. Za obrestovanje in amortizovanje prioritetnih obligacij je potreba 240.240 gold., tako da znaša primanjkljaj 25.527 gld., za čegar delno pokritje so vzeli iz rezervnega fonda 3546 gld., ostalih 21.989 gld. plača dežela. Predsednik baron Švegelj in pregledniki so bili izvoljeni iznova. Amerikansko železo na Češkem. Praška tovarna za stroje, poprej Danek in tov., je kupila 4000 tonelat ameriškega surovega železa. Imenovana tvrdka nabavlja že leta in leta za svoje potrebe ameriško železo, ki stane v Hamburgu po 73 šilingov vsaka tonelata ter je za 6 šilingov cenejše od angležkega železa. Ogrska in prihodnje trgovinske pogodbe. Velika županija Sabolč je poslala prve dni t. m. ogrski zbornici poslancev spomenico, v kateri zahteva, da se o sklepanju novih trgovinskih pogodb oteži uvoz ne le tuje pšenice ampak tudi vseh ostalih .poljskih pridelkov. Z1 F S V sT skupnim na- j j j j Llldvik Viktor, Leopold Ferdi-1 je-dal danes ob doprsnem kipu predsednika ZT r s T 1 I ' nand in Leopold Salva tor, nadalje namest- Krugerja v transvaalskem paviljonu položiti TsSZL a* ''J S > -ka gališki, grof Pininski, in tržaški, grof -ebrn venec z napisom: Predstavitelju malo- lb. Prečkanje na dobitke. — Svol»oevskimi točkami svira | e ' Choteek. štovanja in občudovanja. Transvaalski odpo- DCNAJ 27. (Priv.) » Fremdenblatt« slanik na izložbi se je knezu zahvajil v Moskvo javlja, da grofica Chotek o |>oroki z nad- j brzojavnim j>otom za ta izraz simpatije in od- godba. Vstopnina na veselico 1<) nvč. : na ples 4i> nvč. za (»seln* brez razločka, srečke jh> 10 nvč. Na obilno udeležbo uljudno vabi o ti b o r. vojvodo Franom Ferdinandom dobi naslov kritega prijateljstva. kneginje Hohenberške. CAPSTAT 26. (K. B.) Poveljstvo De- r staj a na Kitajskem. weta je še vedno zelo delavno. V nedeljo je BEROLIN 26. (K. B.) Kakor je izve- Dewet odrezal sprednje straže Kanadijcev na dela »\\'olffova« j»oslovnica, javlja včerajšnja ; železnici Kronstaadt-Honigspruit ter napadel brzojavka cesarskega guvernerja v okraju i utrjeni tabor polka Scorpshire in Kanadijcev * Po vodenj je nastala vsled silnega Kiaotčau: Glasom vesti iz kitajskih virov pri postaji Honigspruit. Zaplenili so neki vo- OBUVALA! PEPI KBASEVEC pri cerfcvi st. Petra (Piaua Eosario pod UndsKo šolo) priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnegra obuvala za gospode, gospe in otroke Poštne naroČbe se izvrše v tistem dnevu. Odpošiljatev je poštnine proata. Prevzema vsako delo na debelo in drobno ter izvršuje iste z največjo natanjčnostjo in točnostjo po konkurenčnih cenaJi. Za mnogobrojne naroćbe se priporoča Josip Stantič čevlj. mojster t« i » » { Vesti iz Kranjske. naliva v noči na 2«'i. t. ra. v dobrovski d<»- je rešilna Četa jmm! admiralom Sevmourom lini ter napravila ogromno škodo. G ra daščica prisila v Peking. in H(»rjuli-ludne v Vinomeru pri Metliki [»ri |x*iestniku Gabrijelu Popoviču. Zgc»rela mu je hiša in svinjaki. GosjKnlarja t* tem niti ni bilo doma, ker je bil šel po kupčiji, pa tudi druge jnunoči dolgo ni bilo, ker je (»osestvo jn>jK»ln<;v. bratov Cirila in Metoda. V zadnjem desetletji se je pri nis docela udomačil običaj, proslavljati ^od slovanskih blago vestnikov s primernimi denarnimi doneski v prid družbe sv. Cirila in Metoda. Menda nam ni treba več povdarjati njenih sve-jih namenov, kateri so uprav za nas obmejne Slovence, boreče se še za naj-l rimitivnejše življenske potrebe, naravnost eminentne važnosti. S;tj nam s skrajno požrtvovalnostjo na vseh nevarnejših. tujini navalom izpostavljenih mestih ustanavlja zavod za zavodom, nam ohranja naše svetinje, mili materini jezik, ter ščiti našo mladino pred j otnjčenjem ! Vse to pa stane mnogo, mnogo dinarja, zahteva obilo gmotnih žrtev radodarnih slovenskih src. in zato se podpisani odbor zopet obrača do vseh hladili rodoljubov in rodoljubkinj s prošnjo. da se o priliki godu sv. slovanskih bratov spominjajo z izdatnimi, darovi naše prekoristne družbe sv. Cirila in Metoda. ODBOR. ženske jmdruž. družl>e sv. C. in M. V TRSTI", dne 13. junija ltlOO. Na znanje! Podpisani tržaški odvetniki javljajo svojim p. n. klijentom, da ostanejo njih pisarne ob nedeljah v mesecih juliju in avgustu ves dan zaprte, j Dr. Josip Abram. dr. Gustav Gregorin. dr. Matej Pretner. dr. Otokar Rybar, i dr. Mihael Trjden. Gostilna Andemo de Franz Via olnoč.. Za obilen «>bisk >e |»ri|»oroea Jožef Furlan. „EDIONST" I se razven že v vseh znanih t«»bakarnah prodaja tudi v novi tobakarni g. Bruni v ulici Martiri Št. 12. Spedicijska poslovnica G- a š p a r Hvalii t Gorici v uliei Morel M št. 1*2. se toplo j»rij»'tvj» v vse kraje. Nov zaprt voz za prevažavje. Dostavljanje nepoškodovanega blaga *e zagotavlja ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDE Uafaeia Ital&a TRST — Via Malcanton st. i — TRST Zaiofa pohištva /.a jedilnice, spalni«*«* i ta »prejemnice. žinniii- in peresnie. ogledal i it železnih blagajn. p«» cenah. da se ni bati konkurence. Žalosti potrtim srcem naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest. da je naš nepozabni soprog, brat, stari oče in tast. gospod IVAN GRIZON bivši nadžupan v Dekanih po dolgi in mučni bolezni, v dobi 63 let in previden se sv. zakramenti za umirajoče danes ob 4. uri zjutraj v Gospodu zaspal. Pogreb bo dne 27. t. m. ob H. uri popoludne. Dekani, 2b. junija 1V>00. Žalujoča rodbina. Perhauc Jakob Mala oznanila. Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih cenah. Za enkratno insercijo se plača po 1 nvč. za besedo; za večkratno insercijo pa se cena pi imerno zniža. Oglasi za vse leto za enkrat na teden stanejo po 10 gld. ter se plačujejo v četrtletnih anticipatnih obrokih. Najmanja objava 30 nvč. V Trstu. Zaloga likerjev v sodeih in buteljkah. ulica Acquedotto S Zaloga vsakovrstnih vin in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne. Krčme. Pn4nnn j I/ C t*Ot1 ima gostilno v ulici Ireneo ruiUbiiiK rrdii 5t, 2 toCi i9trsk0j dal. matinsko iu belo vipavsko vino ter Steinfeldsko pivo vsaki čas mrzle jedi. Odprto vedno do polnoči. Obuvala. R aH JI I* Pafat* ulica Riborgo št.'25. Velika ■ ■vllClI ■ vlVJI z:ii0ga in delavnica vsakovrstnega obuvala po naročbi. Pekarne in sladčičarno. H. Stibiel Zlmiln prof. Binder-ja (že pečena in zmleta) Piazzetta S. Giacomo št. 3 [Corso> filijalka ulica Riborgo 15. iina veliko pekarno in sladčičarno. Vedna zalogo vsakovrstnih tort, krokarulov, konfetov, raznovrstnih sladčič v kosih in v škatljicali, finih biškotov. različnih likerjev in vin v buteljkah za poroke, birme, krste in druge slavnostne prilike. Vsakovrsten, vsak dan večkrat pečen fin in navaden kruh se razpošilja po pogodbi in naročilu franko na doni in trgovcem v razprodajo. bi se morala uporabljati v vseh družinah, kajti ona ima v sebi vse lastnosti kave v zrndi, ne da bi se v njej nahajal strup. Po vsakdanji uporabi kave v zrnih ju znano, da ima v sebi strup, imenovati „kofejin", kat-ri je zdravju zelo škodljiv, kajti največ bolezni in shtoc »sti. kakor: nervoznost. nevralgija. nevrastenija. nespanje. hipo-hondrija. histerizem, anemija itd. s.» nasledki pitju take kave. Posebno so nasledki pitja kav«' v zrnja h uničevalni zdravju otrok. l>o sedaj smo imeli ž«» raznovrstnih cikerij. ali nobena se ni mogla tekmovati s kavo v zrnih kakor ravno „redilna in zdravilna kava prof. Binderja*'. Ta izvrstna kava. ki pa ni cikorija, omili kavo z mlekom, ima fin lahek duh, najlepšo barvo, izvrsten okus in je v obče pršiva redilna kava ■/, lahko iu nam v no pr»»l>av<>. Ni treba pri meša vati drugih snovij in sc v primeri z drugimi vrstami kave prihrani jgflr 50 sladkorja "M Ceaa škatiji«'i «•«! 10 dek, ki zadošča za '24 skodelic za kavo z mlekom. 6 HVĆ. (Jena ^Kar'j «-i ud l/4 kg-? ki zadošča za <>0 skodelic za kavo z mlekom 14 nvč. Z odličnim spoštovanjem S( HNELL & B1XDEK, Dunaj. Zala^atelj in jrlavni zastoj,i, k za Trst. Istro. Dalmacijo in Hercegovino jc Ulica Rossetti 15 B - KAROL FRANZ - ulica Rossetti 15 K ištT' Kakor tudi v vseh prodajalnicah jestvin. Jak. Perhauc J-'"1*^^ * ' ^ karna in sladeicarna, svež krnh večkrat na dan. prodaja moke. Vsprejema tudi domači kruh v pecivo. Postrežba točna. Ivan Pahor ulica Conti št. '2 ima veliko pekarno in sladčičarno 3 krat na dau svež kruh. Prodajalnica moke ter sprejema naročbe za vsakovrstno fino pecivo za vsakovrstne praznike ter druge svečane prilike. Se priporoča cenjL trgovcem za zalaganje kruha. Cene zmerne postrežba točna. Kavarne. Anton Šorli priporoča svoji kavarni »Commercio« in »Tedesco« ki sti shajališči Slovencev. Na razpolago so vsi slovenski in mnogi drugi časniki. Fran Hitty Trirovci. Ulica Barriera vecchia št. 13 prodajalnica vsakovrstnega mani fakturnega blaga in drobnarij. Na zah te vanje se pošiljajo vzorci tudi na deželo. Osrlje in drva. Muha Jn^in v ulici del Torro 5tev 12 Ml i C* JUOip priporoča svojo dobro preskrbljeno zalogo oglja in raznega kuriva kakor premoga. koka, trdega lesa itd. Svoji k svojim ! Mlin na par. Valentin Skočir Bezzola. Peter Napol i. Jušt Scaloni, Emil Miiller & Co. .Jakob Castellani. L. Boscaroli, Konrad Jakopich. Anton Žagar. L Pontini. Andr. Schutz, A rt ur Fazzini, Iv. vd. Žagar, Jiernard Tollov, G. E. Tollov, Mar. vd. Mazzolini, Fran £ager, Anton Mulej. Aiojz Godnig, 1>. Mareschi. I Padova ni. Ivan Godnig. Ant Zanmarchi, Alojzij Vesel, Iv. Dionisio, Ivan Prelog. Al. Jordan, Jos. Mareschi, Jos Quaialli in mnogo drugih. V Kopru: Peter Debellich. Iv. de Mori, Iv. Kersevani, Kok Avg. Zamarin. Pavla vd. U tel, Vit. Pizzarello, .los. Spangher, Inoeenc Denardo. V Miljah : Edvard l>ampe. V Barkovljah : Fran Liurič, Bened. Colognati, Ivan Cergol. V Nabrežini: St*»f. Gruden, Silv. Caharija, Fran Gruden. Kari G radon. Ant. Kovač, Terez. Nemec, na Prošeku: Ivana Tance, A Goriup, Iv. lielgrado v Sv. Križu. V Tržiču: Marija vd. Stocco, Er-uesta Tamburlini, bratje Ceriani. V Ronkah : lv. Šarani. V Zagradu: Anton Visintin, Iv. Miani. V Gradišču: Peter Venutti. Jak. Battigelli. V Gorici: glavna zaloga pri Ant. Arzanu in Jakobu Bergim-u. V Korminu: Iv. Zavagna, Faminij Colutti, Ivan Domicelj. Mar. vd. t'olarig. V Moraru : Ivan Donda. SAUNIG & DEKLE V A GORICA - nlica Muaicipio 1. - GORICA i Mehanična delavnica v Nunski ulici it. H».) imata v zalogi na dobroti iu trpežnosti neprekosljive f * Jf )f >f * * * }f * Martin Poveraj v Gorici na Travniku št. I. n. ima izborno zalogo vsakovrste blaga za obleke iz inozemskih in avstrijskih tovarn in gotovih oblek, dežnikov in sobr.ih plaščev za vsako sezono. vse po najnovejši modi. J. Voščene sveče. knn^P sve3ar v Gorici ulica Sv. Antona št. T izdeluje sveče iz pristnega čebel ne ^"a voska. Za pristnost jamči s 2000 k. Za obilne naročbe se priporoča prečastiti duhovščini, cerkvenim oskrbništvom ter slavnemu občinstvu. Kwizdov Korneuburski prašek za krmljenje živine Veterinarno - dijetetično sredstvo za konje, govedo in ovce. Rabljen skoro f>0 let že v mnogih hlevih, kedar živina noče rada jesti, kedar slabo prebavlja v zboljšanje in pomno-žitev redilnosti mleka pri kravah. Cena */i Skatljica krou 140. '/, Jkat-ijice 70 stot. Pristen je le se zraven stoječo varnostno znamko ter je na prodaj ▼ vseh lekarnah in drogerijah. Glavna zaloga Fran Ivan Kwizda, e. kr. avstr. ogertki, kralj. pmimH la knežja bolgarski dvomi zaiagatelj. Okretni lsktrasr, Eonsubvg Vrl Daaaja. Tovarna nadplatov ^^ ' ško zalogo usnja iu podplatov, vse potrebščine za čevlarje, sedlarje, knjigoveze, itd. ter glavno zaloge voščila (biksa) družbe S5v. Cirila in Metoda v Ljubljani ima trvdka Ivan Drufovka Gorica Travnik f> Filialki v Komnu in Sežani. Ceniki zastonj in franco naročila točna. Pohištvo ;n meblji. Novoporočenci pozor! zaloga vsakovrstnega pohištva, mebljev, okvirjev, ogledali stolic za jedilne sobe, blazin z različnimi tapecarijam in pohištvo za elegantne sobe. Sprejemanje vsakovrstnih naročil v vso to stroko spadajočih del. Anion Breščak. Gorica. Gosposke ulice štv. 14. Prodaja proti primerni varščini tudi na obroke. Dr. JOSIP MARTINIS doktor vsega zdravilstva in specijalist za očesne bolezni ulica Valdirivo štev. I. liadst. Sprejema na domu vsaki dan od 8 (lo 8% zjutraj in od 1 do 'J popoludne in eventuelno od 4—o |M>pi)ludne.