List 17.
Gospodarske stvari.
Pridelovanje sladkorne pese
po skušnjah.
Poglavitna vodila.
Že več let sejejo ali sade v mnogih deželah sladkorno (cukreno) peso z dobrim vspehom.
Pesa da kmetovavcu bolj gotov dohodek od žita, ker ji vreme toliko ne nagaja.
Kdor hoče sladkorno peso z dobičkom pridelovati, mora paziti na to, da pridela peso, v kteri je največ sladkorja. Da se pridela dobra pesa, je treba, kakor večletne skušnje uče:
a)  porabiti za setev pripravno močno zemljo;
b)  preorati ali prekopati zemljo globoko, kar se da;
c)  sejati ali saditi najbolje seme sladkorne pese in kar je mogoče hitro spomladi;
d)  okopati peso, da se plevel zatare, in zemljo zrahljati je zelo koristno, ker potem pesa hitreje raste, pred zori in da več dobička.
Zemljina.
Poglavitno je za obdelovanje pese, ako se hoče za fabrike porabiti z dobrim vspehom:
a)  da se sadi pesa na zemljini, ktera obstoji iz pr-stenine in apnene zemlje ali slinjevke, to je, z drugimi besedami: zemlja, na kteri ječmen in krompir dobro obrodi. Zemlja mora biti najmanj poldrugi čevelj globoka (debela) in že več časa dobro obdelovana;
b)  podlaga preorane zemlje ne sme biti mrtva glina, ne sama ilovica, da voda pri deževanji ne zastaja in da solnČna gorkota zemljo hitro segreje.
c)  treba je zemljo globoko preorati in dobro zrahljati , kar se najbolje doseže, če se popred kak sad (koruza, fižol, krompir) pridela, kteri se mora
vokopavati.
Ce ni bila zemlja popred globoko obdelana, je najbolje na istem prostoru 3 do 4 leta zaporedoma brez premembe peso saditi, in ji vsako leto gnojiti z dobrim pripravljenim gnojem, in sicer jeseni. Ce se to stori, se vsako leto več pese pridela.
Gnojenje in vrstenje setve (kolo bar J
Pri gnojenji zemlje se ne sme samo paziti, da se veliko sadu pridela, ampak da je tudi po svojem namenu izvrsten.
Skušnje uče, da je najbolje, če se na dobro pognojeno zemljo sadi najpred fižol in seje ječmen itd., in potem dve leti zaporedoma sladkorna pesa.
Vsakteri se bo prepričal, da bo potem obe leti veliko in dobre pese pridelal.
Izobraženi kmetovavci, kteri so tudiJastniki sladkornih fabrik, po skušnjah priporočajo, da pesa tudi na neobdelanih njivah, če se naredi praha, dobro obrodi, in da je posebno koristno, če se potem fižol ali ječmen seje.
Po meteljki ali lucerni in po turški detelji se ne sme nikoli sladkorna pesa saditi, ker se malo in slabega blaga pridela.                                      (Dal. prih.)
Pridelovanje sladkorne pese
po skušnjah.
(Konec.)
Kako se naj zemlja obdeluje in rahlja ?
Najbolje se zemlja obdela, če jo z lopato prevrneš ali z matiko prekoplješ in sicer v jeseni. Dobro je tako prekopano polje čez zimo pustiti ležati, in da se nič ne povleče z brano, ker potem zemlja po zimi zmrzne in se tudi okrepča, ker skušnje uče, da sneg in dež imata v sebi veliko rodovitnih delov, kterih se zemlja v takem stanu more polastiti.
Spomladi, kedar se zemlja osuši, se še le z brano ali z razrušnikom (ekštirpatorjem) zemlja zrahlja in poravna. Polje, ktero se v spomladi še le more obdelovati, mora, kedar je enkrat dobro prekopano, potem kar se da, z brano, razrušnikom ali z grabljami po-rahljati in poravnati.
Potem se z valom, kakor je na Kranjskem pri prosuv navadno, dobro povali.
Ce spomladi solnce že zelo pripeka ali gorka sapa (jug) zemljo zelo osuši, je treba takrat saditi, kedar se sme upati, da bo seme kalilo.
Zemljine (njive), ktere so bile že dvakrat dobro prekopane, se morajo potem v času z drevesom obdelati ; drevo mora najmanj 10 palcev (colov) globoko orati.
Ako ni mogoče dobiti delavcev za prekopanje ali so stroški preveliki, je treba v jeseni ali spomladi 10 palcev globoko preorati. Najbolje se pa to zgodi z dvema drevesoma, tako, da drugo drevo še enkrat globokeje zemljo razrahlja, kakor prvo. Morajo se pa, kar je mogoče, ozke brazde delati (rezati), in če se v jeseni orje, se njiva ne sme povleči.
Isto polje se še enkrat spomladi preorje in sicer počez^, potem z brano povleče in z valom povali.
Ce se pa spomladi orje, je treba potem precej dobro povleči in povaliti.
Dobro obdelovanje in čiščenje njiv ima za kalenje semena in za prihodnja dela veliko važnost. Kdor misli s slabim obdelovanjem si kaj prihraniti, se zelo moti, ker ima pozneje dvakrat več stroškov.
Zrnje se sadi 15 palcev eno od druzega. Za zaznamovanje, kam ima zrno priti, se rabi orodje, ktero je velikim grabljam podobno, samo da so zobje 15 palcev eden od druzega. S tem orodjem se najpred naredijo črte podolgama njive in potem počez. Kjer se črte križajo, tam se zrno sadi.
Kako naj se sadi?
Rabi se pri sajenji zrna (semena) navadna žlica, s ktero se z desno roko naredi po zaznamovanem maj-hina jamica, v ktero se z levo roko štiri do pet zrn vloži in potem z desno roko zrnje z zemljo zakrije.
Nekteri kmetovavci tudi rabijo klinec pri sajenji, kar pa ni dobro, ker se pesa potem teško puli.
Ljudje, kteri sadijo, morajo zelo paziti, da ne pozabijo na nobenem zaznamovanem kraji zrna vložiti, in potem ga pokriti z zemljo, do pol drugega palca debelo.
Zelo veliko je ravno na setvi ležeče, ker seme pri slabem sajenji počasi kali ali celo ne kali. Dostikrat zastanejo rastline, ker se je slabo sadilo, pol meseca ali cel mesec v rasti.
Sovražniki semena in rastline.
Nektera leta pokončavajo sladko zrnje neki črvi, kteri so enaki črvom, ki so tudi v moki.
------     142    ------
Tudi navadni kebrov črv (Maikafer) dela včasih od velikega travna do malega srpana veliko škodo.
Dobro je tedaj, da se škoda odvrne, da se zrnje bolj gosto sadi, ker sicer ga je treba pozneje še enkrat na praznih krajih saditi.
Manj kakor štiri ali šest zrn se ne sme v eno jamico djati ; to iznese na enem oralu (johu) 12 do 14 funtov semena.
Kdaj je čas setve ?
Potrebno je, gledati na to, da se sadi, kar je mogoče hitro spomladi, dokler vetrovi zemlje preveč ne posuše, da zrnje more hitrejše kaliti.
Ni mogoče, da bi se za vse kraje en čas za sajenje odločil, ker je veliko treba gledati na vreme, na lego njive, na zemljo i. t. d. Navadno je, da se začne saditi prve dni malega travna in se dokonča do začetka velikega travna. V bolj mrzlih krajih in na njivah nizke lege se sadi konec malega travna.
Marsikdo odlaša sajenje zavoljo mraza, ki bi utegnil pozneje nastopiti. Bolje je poprej saditi kakor pozneje , ker tudi sred velikega travna lahko pride mraz (slana pade).
Slana pesi sicer škoduje, popolnoma je pa nikoli ne pokonča. Veča škoda za pridelovanje je prepozno sajenje, kakor mraz, ker seme počasi kali in mrčesi mladij rastlini veliko škodujejo.
Se enkrat moramo omeniti, da se mora na polji, ktero je bilo spomladi še le preorano ali prekopano, precej potem pesa sejati, da seme potem gotovo kali.
Po sajenji se polje z valom povali, da se zrnje bolj utrdi.
Okopavanje pese.
Pesa se mora okopavati, da se polje očisti plevela in tudi zemlja dobro zrahljal Pri okopavanji se rabi motika.
Veliko je na tem ležeče, kako se okopuje; če se hoče dosti in dobre pese pridelati, je treba to delo kar se da hitro izvršiti. Najbolje je, če se precej, ko se rastline razločijo, začne okopavati in to hitro dokonča. Pri tem delu se ne sme gledati na stroške, kajti pri dobrem obdelovanji pridelki stroške obilno povrnejo. Bolje je pri tem delu veliko delavcev najeti in to delo hitro dokončati, kakor pa z malo delavci počasi delati.
Kdaj naj se pesa prepuli?
Po vokopavanji in razrahljanji zemlje pesa hitro raste. Ce se je dobro seme sadilo, izraste na enem prostoru več rastlin v šopkih. Ne sme se pa predolgo časa pesa pustiti, če je pregosto zrastla, da bi se ne prepulila, ker rastline zavolj pomanjkanja obilnega živeža v zemlji slabe.
Prepuliti se mora pesa, kadar je tolika izrastla, da se more s prstom prijeti. Pri tem delu prime delavec z levo roko najmočnejšo rastlino v šopek, in z desno roko druge slabeje rastline populi, in potem z desno pri stoječi rastlini pritrdi zemljo.
Ce je zemlja suha in ni mogoče rastline s prstom izpuliti, se rabi za to oster klin, s kterim se zemlja okoli pese zrahlja in potem z roko izpuli. Gledati se mora, da se samo perje ne odtrga, ampak da se pesa s korenino vred izpuli. Izpuljena pesa se rabi za živinsko klajo.
To delo se ne združi lahko z okopavanjem, ker se mora počakati, da se pesa dobro ukorenini.
Okopavanje pese.
Ko se je pesa dobro ukoreninila, kar se po pre-puljenji v nekterih dnevih zgodi, se potem dvakrat ali
trikrat z motiko dobro okoplje do tistega časa, da pesa s svojim perjem zemljo zakrije.
Okopavanje je v več obzirih koristno. S tem se namreč pokonča plevel, kteri veliko živeža iz zemlje za-se odtegne, ki bi bil sicer pesi v korist prišel; dalje se zrahlja zemlja, kar je rastlinam zelo koristno, ker zrak in voda moreta hitreje zemljino razkrojiti, in rastline dobivajo obilnejši živež iz zemlje in iz zraka, kar skušnje dovelj potrjujejo.
Koliko se pese pridela?
Na prostoru, ki meri 1600 ? sežnjev ali en oral more se pridelati 260 do 400 centov sladkorne pese, ako se ravna, kakor smo priporočali.
Veči pridelki se morejo le v nekterih letih pričakovati na najbolji zemlji, manjši pa na slabo obdelani zemlji, posebno prva leta.
Koliko napravi setev stroškov ?
¦v
Ce se delavcu na dan plačuje po 30 do 35 kraje. (soldov), zneso stroški za en oral (joh) za vse obdelovanje in pridelovanje 19 do 20 gold. a. v.