KATOLIŠKI
A
LETO XLIV. - Štev. 5 (2178) - Četrtek, 30. januarja 1992 - Posamezna številka 1000 lir
TAXE PERQUE		GORIZIA	SETTIMANALE - SPEDIZIONE IN ABBONAMENTO POSTALE GRUPPO l°/70°/o - AUTORIZZAZIONE DCSP/l/l/40509/91 /5681 /102/ 88/BU DEL 12.11.1991 - REG. TRIB. Dl GORIZIA N. 5 - 28-01-1949
TASSA RISCOSSA		ITALY	
UREDNIŠTVO IN UPRAVA REDAZIONE E AMMINISTRAZIONE PODUREDNIŠTVO:			RIVA PIAZZUTTA.18 - 34170 GORIZIA - GORICA Tel. 0481/533177 - Fax 533177 - Pošni t/rn 11234499 Vicolo delle Rose, 7 - 34135 TRIESTE - TRST - Tel. 040/414646
Slovenski moški
V Sloveniji imajo ustavo, ki ženi dovoljuje splav. Žene so obmetavale skupščino z jajci, da so dobile ustavo splava.
Sem slovenski moški! Potisnimo v stran zahteve katoliške Cerkve o prepovedi splava. Pozabimo ameriške republikance, ki so proti zakonu o splavu. Niso važne organizacije, ki so za splav ali proti splavu. Sem samo moški!
Bil sem 16 let star, mama mi je rekla: »Sin, zapomni si. Žena je nekaj svetega, bo mati tvojih otrok.« Odšel sem v svet.
Videl sem na Dunaju pse, ki so svobodno hodili v parkih po rožicah
—	toda gorje, če je otroček položil drobno nogico na zeleno trato.
V nemškem Monakovem sem videl 4-letnega fantka, ki se je jokal na vsa usta, a ni spustil glasu! Matere okrog otroka so se strinjale, kako trdno je vzgojen — meni je rezalo v srce! Od takrat me niso motili pogovori, da so otroci umazanija, navlaka, ko ne moreš na dopust.
Po širini Ameriki sem srečaval ljudi, ki so jemali v svoje domove tuje otroke — videl sem matere, ki so zapuščale otroke!
Srečal sem moškega, ne moža, ki je dejal: »Odpeljat sem ženo k staršem, kaj čem z njo, ima levkemijo.«
Žena je nekaj svetega. Dobra, ljubezniva žena, požrtvovalna sužnja družine, ki gara od jutra do večera: mar jo boš pustil ob uri gorja samo, čisto samo! Kako svet je njen nasmeh ob mraku, ko se vrneš smrtno utrujen. Kako edinstven in mogočen je njen pogled ponosa in zaupanja ob trenutkih preizkušenj... A redek, žal, redek je ta božji blagoslov.
Kupovala sta hišo. Oba sta bila mlada, izredno drobne in majhne postave. Žena je bila noseča. Če si slaboten, je povsod na svetu življenje kruto. V Ameriki še posebej!
Mož je imel 2 službi. Hiša je bila lepa in velika. Žena je šepeče dejala: »Rada bi imela to hišo. Imeli bomo več otrok.« Nasmehnila se je možu. Mož je sramežljivo sklonil glavo in resno povesit oči.
»Vidita, toliko bo vaju stalo na mesec...«, mož je vstal, da bi bolje videl napisane številke. Žena je obrnila oči nanj in sledil je tisti dolgi pogled zaupanja in spoštovanja. Tišino je prekinil rahel vzdih: »Moj mož je priden in dober!« On seje zravnal. V svoji duši in mojih očeh je postal orjak. Silna je njegova moč in njegov rod raste na trdnih koreninah. Ima ljubečo, sveto ženo, ki bo mati njegovih otrok.
Jaz sam sem samo slovenski moški. V porodnišnicah, daleč tam preko morja, v rodni domovini žene v porodnih krčih grobo kolnejo očete porajajočih se bitij. Možje pijejo po gostilnah.
»S tem norcem nočem imeti otroka,« se zaključujejo zahteve po splavu.
Moški v upanju, da si pridobijo vsaj malo lažnih simpatij, so glasovali za splav. Države v svetu nimajo splava v ustavi.
Slovenke so vsemu svetu povedale, da nočejo roditi otrok svojim možem. Povedale so, da ne ljubijo in ne spoštujejo svojih mož.
Glasno, javno, v najbolj svetem dokumentu naroda, v prvi ustavi lastne države so Slovenke zatajile svoje može — zahtevajo smrt.
Slovenski mož! Ali je to tvoja smrtna kazen, ker si mori! brat brata, sosed sodec/a? A so slovenske žene obsodile na smrt tebe in tvoj rod samo zato, ker ropaš in nosiš v tujino njih zadnje kaplje krvi in znoja?
Kje si, dobra, drobna žena, s spoštljivim pogledom? Kje si mož, da te bo spoštovala mati tvojih otrok?
Sem samo slovenski moški. V najbolj svetem dokumentu — prvi ustavi svobodne države v zgodovini naroda — sem javno zatajen, osramočen pred vsem svetom.
O rod slovenski, greh smrti si vklesal v večni spomenik.	F.B.
VVashington
Bližnja priprava na papežev obisk v naši deželi
V	nedeljo, 23. februarja, bodo vse štiri škofije naše dežele začele z bližnjo pripravo na obisk sv. očeta prve dni prihodnjega meseca maja. Predmet razmišljanja: misijonska zavzetost Cerkve. O tem bo govora pri nedeljskih nagovorih med mašo in tudi drugače.
Na obisk se mladi že živo pripravljajo; skupina kakih 80 mladih ljudi so že na delu za organizacijske probleme. Tudi svet kulture je angažiran in se v ta namen pripravlja posebna razstava krajevnih umetnikov na religiozno tematiko. Razstava bo obiskala razne kraje. Prav tako je v vrenju delavski svet, s katerim se bo papež srečal 1. maja v Pordenonu. Pripravljajo se tudi liturgični programi za petje med mašami, ki jih bo sv. oče imel ob raznih srečanjih. V tem oziru naj povemo,
da je goriški odbor že pripravil seznam pesmi latinskih, furlanskih, italijanskih ter slovenskih, ki jih bodo zbori izvajali med papeževim obiskom v Gorici in v Ogleju.
Končno gre še za dar sv. očetu, za njegovo karitativno dejavnost, saj se potrebni vsega sveta obračajo nanj za pomoč. Prav bi bilo, ko bi v ta namen po župnijah antecipirali običajno nabirko za sv. očeta, novčič sv. Petra.
V preteklem letu v slovenskih škofijah umrli duhovniki
V koprski škofiji je v preteklem letu umrlo 5 duhovnikov; v ljubljanski nadškofiji 9 škofijskih duhovnikov in 4 redovniki; v mariborski škofiji pa je Gospod odpoklical 5 duhovnikov.
ŽIVLJENJE MORAMO BRANITI
1) Človekovo življenje je dobrina, ki jo moramo vsi braniti in pospeševati.
To ponovno poudarjamo ob 14. Dnevu za življenje, v duhu ljubezni do vsakega človeka in celotne družbe. Posebej vabimo vse in vsakogar, da priznajo pomen, ki ga ima pravica do življenja, za demokracijo in. mir. To nam izpričujeta pretekla in sedanja zgodovina naše države, Evrope in celega sveta.
Ni prave demokracije, če ne priznamo dostojanstva vsakega človeka in ne spoštujemo njegovih pravic in dolžnosti.
Ni pravega miru, če ni pravice in solidarnosti in torej popolnega spoštovanja pravic posameznika, narodov in držav.
Zato demokracija in mir zahtevata na prvem mestu pravico do življenja kot temelj in prvi pogoj za vse ostale pravice posameznikov.
ZVESTOBA ŽIVLJENJU
2) V naši dobi »opažamo hudo pojemanje moralnega čuta, ki ima vedno večje težave pri spoznavanju jasne in čiste razlike med dobrim in zlom pri samih osnovnih vrednotah človeškega življenja«. (Janez Pavel
II.,	Pismo katoliškim škofom z dne 19.5.1991). Civilna zakonodaja, kije zelo permisivna v zvezi s tem, je z ene strani dokaz tega pojemanja, z druge pa ga pospešuje.
To stanje še bolj spodbuja Cerkev k zvestobi do tiste »vesele novice za življenje«, ki jo je dobila v izročilo od Kristusa. Toliko bolj čuti danes Cerkev, daje njena dolžnost oznanjati vsem, z besedami in dejanji, dostojanstvo vsakega človeka. Zato morajo kristjani jasno spoznati in pogumno izpričati:
— življenje vsakega je od Boga;
— življenje je izbira ljubezni in darovanje samega sebe;
— življenje moramo sprejemati in zanj skrbeti vedno, v vsakem trenutku njegovega trajanja, posebno v ključnih trenutkih njegovega začetka in njegovega konca.
ZA NOVO KULTURO ŽIVLJENJA
3) Z oznanjanjem neodtujljive pravice do življenja se Cerkev obrača na srce vsakega posameznika, vernika ali nevernika, ker je prepričana, da je življenje taka temeljna dobrina, ki jo vsakdo spozna in ceni tudi s pomočjo samega razuma.
Splav, kakor tudi umor, nista nikoli pravica. Evtanazija ne more nikoli biti znak usmiljenja. Zločin, razpečevanje in uživanje mamil, izkoriščanje
otrok in mladostnikov, vsako nasilje nad človekom, izsiljevanje, ugrabitve so atentati na življenje. Le malo bodo opravile sile javnega reda in sodstvo, če ne bomo vzpostavili nove kulture življenja. Nujno je potreben moralni pogum, da gremo proti toku in to predvsem, ko čakamo že spočetega otroka, ali ko smo ob človeku, ki se bliža koncu svojega zemeljskega življenja, ko nam samota, bolečina, strah pred prihodnostjo narekujejo misli na smrt. Prav tedaj je treba odgovoriti z resnično solidarnostjo v brezpogojnem življenju vsake osebe.
ZA DOSLEDNO PRIZNAVANJE PRAVIC
4) Medtem ko danes vsi iščejo poti in sredstev za zakonitost in demokracijo, tako da lahko vsakdo pošteno in z dostojanstvom uveljavi svoje delo, bomo skupaj s papežem potrdili, da »prava demokracija temelji samo na doslednem priznavanju pravic posameznika« in da »ni miru v preziranju človeka in njegovih pravic in v nespoštovanju pravic vseh narodov«.
Celotna zgradba zakonitosti in tudi same temeljne svoboščine so v nevarnosti, če institucije ne znajo braniti pred samovoljo močnejšega življenje tudi enega samega človeka od njegovega spočetja do naravnega konca.
ZA EVANGELIJ LJUBEZNI
5) V tem desetletju namerava Cerkev v Italiji spodbuditi novo evangeli-zacijo in pričevanje ljubezni. Zato poziva vse vernike, naj delujejo z novo socialno vnemo, v kateri se harmo-
nično spajajo ljubezen in pravičnost, resnica o človeku in demokratične svoboščini za etično rast ljudi in institucij. Tako bodo pomenljivo prispevali k rasti združene Evrope, ki jo je treba graditi z mirom in ne z vojno, v svobodi in spoštovanju dostojanstva tako posameznikov kot narodov.
V	družbenih in kulturnih razmerah, ki jih označujejo prefinjene in splošno razširjene oblike egoizma in konflik-tualnosti, morajo župnijske skupnosti, društva, gibanja in razne katoliške ustanove pričati evangelij ljubezni in speljati prave strategije za pomoč življenju in družini, tudi s stalnimi pobudami za prostovoljno delo.
Vse tiste, ki delajo v socialni službi, v političnih institucijah in v javni upravi, pozivamo, naj se skupno in dosledno zavzamejo za obrambo pravice do življenja vsakega človeškega bitja. V nevarnosti niso samo neki posebni interesi Cerkve, ampak smisel za pravico in sama civilizacija naše družbe.
Obnovili bodo Baragov grad pri Trebnjem
Baragov grad, v katerem je slavni misijonar preživel svoja otroška leta, je zadnji čas razpadal. Podrl se je severni stolp gradu. Oglašali so se protesti od vseh strani, občinski možje v Trebnjem pa so se sedaj dogovorili, da obnovijo celotno grajsko stavbo. Načrte za obnovo je pripravil ljubljanski arhitekt Vladimir Mušič. Obnova gradu bo trajala več let, ker je bil predolgo zanemarjen.
Pravica do življenja ■ temelj demokracije in miru
Ob vsakoletnem Dnevu za življenje so italijanski škofje poslali med vernike naslednjo poslanico, ki je spričo nedavnih polemik v Sloveniji o spornem 55. členu slovenske ustave zelo aktualna in pomenljiva tudi za nas.
Zato jo objavljamo v celoti.
Vesela mlada družina
Tragična osebnost
Filip Terčelj, ob stoletnici rojstva
V	nedeljo, 2. februarja, bo potek-
lo	sto let od rojstva prof. Filipa Terčelja, rodil se je namreč v župniji Šturje pred sto leti. V letošnjem koledarju GMD se ga je spomnil dr. Zorko Harej s spominskim člankom in glavnimi življenjskimi podatki. Tam je povedano tudi, kako ga je fašistična oblast zaprla in konfinirala.
»6. septembra 1931, na obletnico ustrelitve bazoviških junakov, so v Brdih zaplapolale slovenske zastave. Zaprli so nekaj Bricev, a sojih izpustili. 30. decembra so aretirali Terčelja, Bratuža in nekaj fantov, češ da so organizirali teroristično tolpo. Terčelj je prestal mučna zaslišanja v goriških zaporih in zlasti v koprski temnici. Živčno strtega so po petih mesecih obsodili na pet let konfina-cije v Campobasso (Molise). Na posredovanje visokih cerkvenih krogov so ga po enem letu skrajne revščine in stalnih ponižanj izpustili.«
Filip Terčelj
Konfinirani Terčelj je smel pisati domačim in ohranila so se nekatera pisma. Tukaj želimo navesti nekaj iz njegovega pisma domačim. Naj bo za spomin na težke čase naših duhovnikov in rodoljubov.
(Ured.)
Pismo iz konfinacije
Šmaren dan 1932
Dragi!
Danes je Šmaren dan. Misli mi uhajajo v Log, v resnici pa sem daleč proč od doma, popolnoma osamljen. Zaprt v samostanski celici vam sporočam o svojem dejanskem stanju.
Nahajam se v zelo težkem položaju. Že tri tedne je, odkar nimam niti solda v žepu. Čakam nestrpno, kdaj mi pošljete denar, a čakam zastonj.
V	Campobasso niso hoteli na pošti izročiti denarja; izjavili so, da ga morajo poslati nazaj. Jaz sam nisem smel osebno tja, da bi dvignil denar; tako romajo ti soldi sem in tja in jaz zastonj čakam nanje. Tudi zaboj, ki ste ga poslali, je v Campobasso, a ga ne morem dvigniti, ker nimam denarja, da bi koga poslal tja. Mislim, da se nobenemu beraču ne godi tako kakor meni.
Danes so mi v samostanu odpovedali stanovanje in hrano. Storili so to sicer na lep način, a vendar sem čutil, da so se naveličali imeti na hrani človeka, ki že en mesec ni plačal nič. Rekli so, da nimajo prostora, ker pridejo v samostan patri, ki so na počitnicah.
Tako se nahajam na praznik na cesti. Brez strehe in brez denarja. Ne morem plačati ne zdravnika, ne morem dati oprati perila in si zašivati čevljev.
Sila meje gnala, da sem iskal ves popoldne kako sobo v mestu. Z veliko težavo sem našel neko luknjo brez postelje in brez oprave. Lastnik zahteva, da plačam naprej 120 L. za en mesec, sicer mi stanovanja ne odstopi. Ker nimam denarja, ne morem seveda niti te luknje dobiti. Ves obupan premišljujem, kaj naj storim. Kje bom dobil hrano, ne vem.
V	resnici mi je žal, da sem šel iz zaporov; imel sem tam vsaj enkrat na dan mineštro! Čutim vso bridkost človeka, ki nima na vsem svetu ene duše, da bi se zanj pobrigala. Nočem nikomur očitati, a mislite si, da bi bili Vi na mojem mestu. Žal mi je, da sem duhovnik, sicer bi lahko beračil.
Kar sem napisal, ni nič pretirano. Ne vem še sam, kaj bi storil.
Za enkrat Vas nujno prosim, da mi za božjo voljo pošljete takoj denar. Če ga nimate, prodajte mojo opravo. Tako ne morem živeti. Sem brez maš, brez strehe in brez hrane. Kako bom izhajal s 500 lirami, ne vem, ker je tu strašna draginja. Mogoče, da ste medtem odposlali denar, a prejel ga še nisem. Pustiti sem moral kajenje, ker nimam niti krajcarja. Za znamko sem izprosil denar pri enem patru.
Upam, da moja nujna prošnja ne bo brez uspeha. Saj bi videl rad, da bi nikomur ne delal nobenih sitnosti, a si ne vem in ne morem pomagati. Duhovniki so mi obljubili, da bodo že poskrbeli, da ne bom stradal; toda vidim, da so doma pozabili na to obljubo.
Kakor uvidevam, bom moral še nadalje ostati v Campobasso. Kaj in kako bo, ne vem. Ko bi bil zdrav, bi trpel, tako pa nimam veselja do življenja. Mogoče se bo drugi mesec obrnilo na bolje. Kakor sem se informiral, bo sploh nemogoče dobiti niti ene sobe z mobilijo izpod 200 lir. Kje pa hrana, obleka, knjige? Nujno rabim obleke, ker tukaj ne morem biti oblečen kakor doma; moram nositi enako obleko kot tukajšnji duhovniki. Za sedaj sem si izposodil suknjo in njihov klobuk. Drugi teden moram izposojene stvari vrniti. Tako me tepe to življenje, da sem ga do grla sit.
Pred koncem septembra niti misliti ne morem na primerno stanovanje. Če dobim denar, bom en mesec ležal na tleh v tisti luknji. Saj sem že vsega navajen.
Ponavljam nujno prošnjo, da mi pošiljate redno vsaj denar.
Iskreno pozdravlja vse
DUHOVNA MISEL ZA PRAZNIK JEZUSOVEGA DAROVANJA
Tvoj edinorojeni Sin je bil na današnji dan darovan v templju kot človeški otrok. Prosimo tvoje veličastvo, očisti naša srca, da se bomo tudi mi lahko tebi darovali...
Svečnica — spomin Gospodovega darovanja v templju.
Sin je prišel k Očetu.
Tudi nas so starši prinesli v tempelj (župnijsko cerkev), da bi nas posvetili Bogu.
To je bil dan našega krsta. Izjemno pomemben dan, ker smo takrat postali kristjani.
Zakrament krsta odpira človeku nova obzorja, nove možnosti, novo prihodnost. Prastaro hrepenenje ljudi, da bi si zopet pridobili podobo pred prvim grehom, se je izpolnilo.
Pred krstom je bil v nas madež izvirnega greha; krstna milost ga je izbrisala, da je naša duša zablestela v svetlobi božje Luči. Ona naredi vse jasno in usmerja korake našega življenja k večnemu cilju — Očetu v nebesih.
Pred krstom nismo mogli biti pravi božji otroci; milost krsta nam je zopet vrnila božje otroštvo.
Pred krstom nismo bili še deležni Jezusovega odrešenja; po milosti krsta je odrešenje prišlo tudi do nas.
Pred krstom nismo bili polnopravni udje Cerkve; po milosti krsta smo postali člani velike družine bratov in sester — Kristusove Cerkve.
Brez krsta bi se s težavo zveličali, ker bi ne imeli zadosti moči; po krstu je lažje, če skrbimo, da ohranimo in obnavljamo v sebi krstno milost.
Zakrament krsta obvezuje vse kristjane k zvestobi krstnim obljubam, ki so jih v našem imenu izrekli starši in botri.
Gospod, daj nam moči, da bomo ohranili življenje, ki si ga po krstu položil v nas, in bomo nekoč s čistimi srci stopili pred tvoje obličje.
MILAN NEMAC
Slovenija vedno bolj v Evropi
kršitev premirja, ki pa jih obe strani raje poimenujeta z besedo »incident«, saj je očitno, da si sedaj tudi srbska stran želi prihoda Modrih čelad. Tako komentator frankfurtskega FAZ piše, da si jugoslovansko polpredsedstvo obeta, da bo z Modrimi čeladami pravzaprav zaščitilo osvojena ozemlja. Kljub temu da nekateri zahodnoevropski analitiki napovedujejo, da Hrvaška verjetno nikoli ne bo mogla vzpostaviti popolne suverenosti nad Krajinami, pa je ameriški veleposlanik Zimmerman v pogovoru za zagrebški politični magazin »Danas« izjavil, da ZDA ne bodo nikoli priznale nikakršnega kršenja ozemeljske celovitosti Hrvaške in se bo tudi zoperstavila nasilnemu obnavljanju Jugoslavije. Da pa je priznanje obeh nekdanjih zahodnih jugoslovanskih republik blizu tudi, kar se tiče ZDA, pa priča obisk ameriškega vojaškega atašeja pri Janezu Janši. Obrambni minister je v intervjuju za Slovenca tudi potrdil, da je »Cossiga mislil resno«, ko je v Ljubljani ponudil vojaško pomoč, če bi Slovenija zanjo zaprosila. Po začetni zmedi v Rimu je namreč tudi Rognoni izjavil, da med predsednikom republike in obrambnim ministrom ni razlik glede vprašanja vojaške pomoči.
Leon Marc
V nedeljo, 2. februarja, ob 10. uri bo v Šturjnh sv. maša, ki jo bo daroval generalni vikar msgr. Renato Podberšič zaradi zadržanosti škofa Metoda Piriha. Po maši bodo na
Filip
Marijinem domu odkrili spominski plošči pok. Filipu Terčelju ter msgr. Srečku Gregorcu, dolgoletnemu župniku v Šturjah in zaslužnemu kulturnemu možu.
Slovenijo je do sedaj priznalo že 40 držav, zadnja Brazilija. Slovenska država sedaj pogumna stopa v evropske institucije. Po pogovoru z delegacijo slovenske skupščine je komisija strasbourškega evropskega parlamenta ugotovila, da Slovenija izpolnjuje vse pogoje za (za zdaj) status gostje. Formalno potrditev tega sklepa naj bi biro poslancev sprejel tik pred naslednjim zasedanjem 3. februarja, ko naj bi v klopeh evropskega parlamenta že sedeli trije poslanci iz Slovenije. Po napovedih nekaterih predstavnikov strasbour-ške institucije pa naj bi Slovenija že jeseni ali najkasneje prihodnjo pomlad dosegla tudi polnopravno članstvo v Svetu Evrope.
Premier Peterle se je v ponedeljek na povabilo kanclerja Kohla mudil v Bonnu, kjer naj bi se pogovarjali predvsem o gospodarskem in finančnem sodelovanju, s posebnim pismom pa se je obrnil tudi na Svetovno banko in Evropsko banko za obnovo in razvoj, v katerem predlaga okrepitev sodelovanja.
Slovenija je za članstvo zaprosila tudi Konferenco o evropski varnosti in sodelovanju.
DINAR NI NEMŠKA MARKA
Kriza razpadajoče jugoslovanske države se kaže na vseh področjih. Zvezna vlada, ki je sedaj povsem v srbskih rokah, je v soboto devalvirala dinar za astronomskih 400%. Tako je zdaj uradni kurz nemške marke v Beogradu 65 YUD, na črnem trgu pa je zanjo treba odšteti kar 90 do 115 YUD.
Zanimiva je primerjava s Slovenijo in Hrvaško, ki je tudi nedavno uvedla svoj hrvaški dinar CRD. Uradni tečaj marke v Zagrebu je 55 CRD, na črnem trgu pa okrog 60 CRD. V Sloveniji sta uveljavljena dva uradna tečaja. Eden — 37,32 slovenskih tolarjev za marko — velja kot obračunska vrednost, medtem ko v zakonitih menjalnicah marko prodajajo za 52 SLT. Po tem tečaju je moč sedaj na bankah in zasebnih menjalnicah prosto kupovati (pa tudi prodajati) devize po vsej Sloveniji.
PREMIRJE TER INCIDENTI
Na hrvaških bojiščih nič novega! Skoraj vsakodnevno sicer prihaja do
Sprejem časnikarjev pri nadškofu dr. A. Šuštarju
Ob prazniku zavetnika katoliških časnikarjev sv. Frančiška Šaleškega je v soboto, 25. jan., ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar sprejel na Ordinariatu predstavnike verskega tiska in družbenih občil.
Sprejem se je začel s sv. mašo v hišni kapeli in nadaljeval v sprejemni dvorani. Tu je nadškofa in prisotne najprej pozdravil predsednik komisije za verski tisk dr. Janez Gril. V svojem nagovoru je omenil pretekle in sedanje spremembe, ki odpirajo nova pota za delo pri medijih družbenega obveščanja, opomnil na pomanjkanje strokovnega kadra ter opozoril na obveščanje resnice brez vsakih manipularnih pripetljajev in zlorabe družbenega obveščanja za natolcevanje in podtikanje lažnih informacij ter potrebo po načelnem katoliškem obveščanju svetovnih in domačih dogodkov. Prebral je tudi brzojavki iz Gorice in Celovca. Navzoči so bili tudi predstavniki katoliškega tiska iz zamejstva.
Gospod nadškof je zaželel vsem navzočim in vsem sodelavcem pri verskem tisku tako urednikom, časnikarjem, izdajateljem, stavcem in drugim delavcem uspešno delo pri utrjevanju resnice, ki jo je treba večkrat tudi ponavljati, in priporočil zvestobo dosedanjemu delu tudi v prihodnje.
Prof. Drago Ocvirk je nato imel strokovno predavanje o temi Etika in mediji. Pokazal je, katera je katoliška medijska miselnost in kateri so medosebni etični odnosi, ki ustvarjajo pravo kulturo, medsebojno sodelovanje in objektivno poročanje na osnovi »vse ni dovoljeno« poročati zaradi občutljivosti bralcev ali gledalcev in do spoštovanja osebne etike posameznika.
Po predavanju so nekateri posegli v razpravo in predstavili svojo dejavnost na področju časnikarstva, radia in televizije.
S skupnim kosilom v semenišču smo sklenili prijetno in koristno družabno in prijateljsko srečanje, jm
Preureditev nekaterih dekanij v koprski škofiji
Koprski škof msgr. Metod Pirih je 9. januarja podpisal dekret o preureditvi dekanij: Idrija in Cerkno se združita v eno dekanijo; dekanija Komen in Sežana se združita v Kraško dekanijo; k dekaniji Nova Gorica se priključita dekaniji Biljana in Kanal; ustanovljena je nova dekanija Šempeter z župnijami Bilje, Bukovica, Miren, Opatje Selo, Šempeter in Vrtojba ter vse župnije dosedanje dornberške dekanije; črniška in vipavska dekanija se združita v Vipavsko dekanijo.
Odlok velja za poskusno dobo petih let.
V slovenski notranji politiki
V	slovenski politiki se vse bolj zdi, da Školčeva stranka ne bo uspela najti dovolj podpore za novega mandatarja Drnovška, kar pa je po novi ustavi pogoj, da parlament izreče nezaupnico sedanji vladi. Potem ko je tisk že napovedoval novo koalicijo Zeleni-Socialdemokrati-Liberalni demokrati in pridružena Slovenska kmečka zveza, so se Zeleni in Socialdemokrati premislili, češ da med svojimi poslanci v parlamentu ne morejo dobiti podpore.
Parlament je sprejel nov zakon o prometnem davku (Slovenija ne pozna davka na dodano vrednost, temveč davek na promet s proizvodi), ki v splošnem zmanjšuje davčno stopnjo s 33 na 20%. Tako se bodo zniža-
li	davki na otroško opremo, obleko in obutev ter gradbeni material, močno pa se bodo povečali davki na luk-
suzne proizvode, na alkohol, tobak in bencin.
ARHIVI UDBE
Potem ko so v zadnjem času na notranjega ministra Bavčarja zaradi še vedno zaprtih arhivov UDBE letele številne kritike, je ta minuli teden sklical posebno tiskovno konferenco. Na njej je pojasnil, da je bil del gradiva, ki se nanaša na povojne množične poboje uničen že leta 1952, ostalo »obremenilno« gradivo pa naj bi bilo uničeno pred zamenjavo oblasti, spomladi 1990. Bavčar je zatrdil, da je notranjemu ministrstvu nekaj gradiva le uspelo dobiti nazaj, sicer pa naj bi v arhivih po »čiščenju« ostalo le tisto, kar ima vsaka demokratična država.
L. Marc
MLADINSKA SEKCIJA SLOVENSKE . SKUPNOSTI ob priliki strankinega deželnega kongresa vabi svoje člane, prijatelje in somišljenike na
Predkongresno razpravo
ki bo v Jamljah v petek, 31. februarja, ob 20.30.
Za informacije kličite na tel. št. 040/362628
13. Tischlerjeva nagrada L. Peterletu
Letos sta Krščanska kulturna zveza in Narodni svet koroških Slovencev v Celovcu že 13. podelila Tischlerjevo nagrado. Ta »nesrečna« številka je bila letos prvič namenjena aktivnemu politiku in ne kulturnemu delavcu. Prejel jo je šef slovenske vlade g. Lojze Peterle kot priznanje za zasluge za demokratiza-
Nova diskriminacija do Slovencev
Deželni nadzorni odbor je zavrnil statut sovodenjske občine v tistem delu, ki zadeva uporabo slovenščine na občini. S tem je zadan nov diskriminacijski udarec na slovensko narodno skupnost. Deželni svetovalec Bojan Brezigar je sicer vložil pritožbo na deželnega predsednika, v kateri oporeka taki razsodbi, vendar ne vemo, kaj bo predsednik Turello ukrenil. Vsekakor že razsodba sama na sebi je dejanje diskriminacije in stavi v dvom republiško ustavno načelo, da Republika ščiti narodne in jezikovne manjšine, če pa ne smeš rabiti svojega materinega jezika v odnosu do oblasti niti v svoji skoro izključno slovenski občini, kot so ravno Sovodnje. S tem je tudi znova izpričana nestrpnost državnih oblasti do nas Slovencev, ki smo še vedno državljani druge ali celo tretje kategorije: imamo vse dolžnosti, a temeljnih pravic še vedno ne!
Gospa Ministrica v Katoliškem domu
Člani dramskega odseka prosvetnega društva »Štandrež« v komediji Branislava Nušiča Gospa Ministrica
V	nedeljo katoliškega tiska, 26. januarja, se je pripeljala v Katoliški dom Gospa Ministrica (Majda Paulin) z vsem svojim spremstvom: možem Simo Popovičem (Viktor Selva), hčerjo Daro (Kristina Marušič), zetom Čedo (Marko Brajnik), stricem Vaso (Božidar Tabaj) in še številnim drugim spremstvom, saj nastopa na odru skupno 16 moških in ženskih vlog, tako da si slične igre ne more privoščiti katerakoli skupina. Štan-drežci pa so si lahko privoščili tudi to Nušičevo komedijo, ker so jim na voljo res primerni in številni igralci, pa tudi režiser Emil Aberšek, ki se spozna na režisersko umetnijo, saj ni lahka stvar uskladiti igro tako številnega ansambla in postaviti vsakega igralca na pravo mesto in ga primerno zdresirati. Režiserju se je to posrečilo, tako s starejšimi izkušenimi igralci, ki smo jih že vajeni gledati na odru štandreške skupine, kot z novinci, ki so v tej komediji prvič nastopili. Moje osebno mnenje je, da so vsi odlično rešili svoje vloge, zlasti seveda Gospa Ministrica Majda Paulin, ki je znova zablestela kot velika dama, ki je s tremi razredi osnovne šole, sama pove, postala Gospa Ministrica, ker je njen mož Sima bil imenovan za ministra.
Tu se sproži vzmet ambiciozne gospe, ki ji nova čast gre v glavo, da začne z vrsto intrig, kako povečati svojo čast in svoje bogastvo, pa tudi njenih sorodnikov, tako hčere Dare kot strica Vase in drugih številnih sorodnikov, ki zaslutijo priložnost za obogatenje. Pri tem ne Gospe Ministrici ne drugim osebam ni za pošten-
je in resnico, temveč le za čast in dobiček. Vendar ne vsem; v igro ambiciozne gospe nočeta ne zet Čeda ne hči Dara ne sin Raka, ki so v komediji moralno pozitivne osebnosti. Na koncu se sanje Gospe Ministrice sesujejo z vsemi njenimi ambicioznimi načrti, ko zaradi nekega članka v časopisu mora mož odstopiti kot minister.
Komedija je postavljena v kroge beograjske čaršije v časih kraljeve Srbije, odraža pa tudi splošne politične spletke v boju za čast in denar. Ko človek prisostvuje dogajanju na odru, mu nehote uhajajo misli na novice iz časopisov in televizije, kjer je navidezno vse lepo, a resnica ostaja za kulisami in pride na dan le ob kakem škandalu.
Igra je bila združena s tombolo za katoliški tisk; ljudje so kar pridno kupovali srečke in številni so ob koncu odšli domov z bogatimi dobitki.
Hvala vsem, ki so pripomogli k nedeljskemu uspehu prireditve za katoliški tisk.
K.H.
v
Škofovska sinoda o redovnem življenju
Sveti oče je napovedal prihodnjo škofovsko sinodo — deveto po vrsti
—	v jeseni leta 1994. Vršila se bo v Vatikanu. Določil je tudi temo, o kateri naj bi škofje razpravljali: Redovno življenje in njegovo poslanstvo v Cerkvi in svetu.
Bili smo edini narod v Evropi, ki so dosegli spravo v Kočevskem Rogu.
Sp. Hribar
cijo slovenske družbe in krepitev slovenske narodne samozavesti na Koroškem.
V	četrtek, 23. januarja, se je v Slomškovem domu zbralo veliko število Korošcev in častnih gostov. Predsednik NSKS dr. Grilc je lahko med drugim pozdravil g. Malešiča — podpredsednika Peterletove vlade, ljubljanskega župana, ministra Dularja, koroške predstavnike raznih ustanov in organizacij, člane Ti-schlerjeve družine in nekaj prejšnjih nagrajencev. Dr. Zerzer, predsednik KKZ, je v lepih in izčrpnih besedah orisal nagrajenca, ki ni le Evropejec in velik demokrat, ampak tudi velik ljubitelj Koroške. Z njo se je seznanil prvič že kot 7-leten fantič, ko je prebiral čitanko »Gremo v Korotan«. Kasneje je to deželo prehodil in prekolesaril neštetokrat in s tem dobil tudi vrsto prijateljev. Zato je bilo tudi darilo — zemljevid Slovenije, s Koroško in Furlanijo iz leta 1670 — temu primerno.
L. Peterleta 13. nagrada ni motila, saj jo Slovenija 13 mesecev čakala na samostojnost, Vatikan pa jo je priznal ravno na 13. januarja. Očarale pa so ga izrečene besede, saj doma takih ni vajen, poleg tega pa mu je po vseh priznanjih ta večer manjkala samo še opozicija, da bi dodala kakšno laž. Sicer pa bi se po vsem, kar je slišal o sebi, lahko poslovil in umrl... Povedal je, da je v študentskih letih enkrat srečal pok. dr. Ti-schlerja, da mu je Koroška še posebno pri srcu, da je hvaležen za moralno in materialno podporo, ki jo je od tu dobil, vesel pa tudi, da niti en Slovenec ni zaprosil za azil v Avstriji — tudi to je slovenski ponos.
R.B.
Devin - Nabrežina
Rešena kriza
na občini
»Preprečilo se je, da pride do komisarke uprave v občini Devin - Nabrežina in to je brez dvoma lahko v zadoščenje vsem demokratičnim silam na občinskem ozemlju.« To je v bistvu stališče devinsko-nabrežinske sekcije SSk. Potem ko je konec novembra lanskega leta KD zahtevala odstop župana Caldija, samo da bi prišla do še enega odporniškega mesta, čemur se je pred meseci samovoljno odpovedala zaradi notranjih sporov, se je začelo dolgo in težavno pogajanje med tremi bivšimi zavezniki (KD, PSI in SSk), ki naj bi privedlo do rešitve, ki ne bi nikogar oškodovala. Pogajanje je bilo toliko težje zaradi istočasne krize na tržaški občini in pokrajini, ki se bližata predčasnim volitvam, katere bodo - kot vse kaže - še enkrat slonele na medsebojni narodnostni nestrpnosti, ki je tako draga tistemu delu Trsta, kateremu je »Mitteleuro-pa« samo za okras. Slovenska sku-
pnost je šla na pogajanja s tradicionalnimi zavezniki, čeprav ni načelno izključevala drugačnih zavezništev, da se le preprečijo predhodne volitve in da se zagotovi Slovencem v občini nadaljnje uživanje že pridobljenih pravic.
Začetna zaprtost lokalne KD do vsakega kompromisa in večkrat poudarjena »istovetnost pogledov« dveh največjih vsedržavnih vladnih strank sta kazali, da se hoče SSk postaviti v podrejen položaj, če že ne popolnoma izločiti iz upravljanja občine. Taka stališča so se končno izničila in tri stranke so se odločile, da se zagotovi enako dostojanstvo vsem zaveznikom, kar naj se udejani s principom rotacije pri vodstvu občine zaradi njene specifičnosti. Kompromis je v tem, da bo socialist Caldi še nadalje župan, prihodnje leto naj bi ga zamenjal kandidat SSk, KD pa je pridobila še enega odbornika na škodo SSk.
SLOVENSKA PROSVETA ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV
SLOVENSKA BESEDA ’91
ob Dnevu slovenske kulture
Nedelja, 9. februarja 1992, ob 17. uri
GORICA - Katoliški dom TRST - Kulturni dom V ČEDADU bo prireditev teden kasneje V petek, 7. februarja, ob 18. uri v Katoliškem domu v Gorici otvoritev razstave besednega ustvarjanja v goriški pokrajini v zadnjem desetletju
Forum Slovencev videmske pokrajine V hvaležen spomin
Beležimo sistematično in dolgotrajno zavajanje javnega mnenja, ki si ga vodje nedavno ustanovljene Zveze Slovencev videmske pokrajine privoščujejo, zato ustanovni odbor FORUM-a sklepa, da je s tem v zvezi nujno pojasniti naslednje:
1. na osnovi dokumentacije, ki prihaja iz pisarn, katero si nezakonito prisvajajo ustanovitelji Zveze, je število slovenskih organizacij v videmski pokrajini 29 in ne 35; nikakor ne moremo namreč prištevati med »slovenske« organizacije tudi A.N.P.I. (Združenje partizanov Italije) iz Nadiških dolin;
2. med navedenimi enotami je 11 med temi dejansko uradov, zavodov, uredništev, podružnic raznih servisnih dejavnosti itd..., kot sta to 2 sedeža Zveze slovenskih kulturnih društev pa Glasbena matica, Dvojezični šolski center v Špetru itd.;
3. od preostalih 10 društev, krožkov, pevskih zborov in folklornih skupin, jih je 5 odklonilo sodelovanje pri ustanavljanju nove organizacije;
4. v preostalem številu 13, je nekaj društev že dolga leta popolnoma neaktivnih, medtem ko so bila nekatera, n.pr. kulturno društvo Ivan Trinko, prav za to priložnost skrivno in zlonamerno priklicana k življenju;
5. za vse ostale je pristop k Zvezi vsekakor nepreverljiv, zlasti zaradi spremenljive politične fiziognomije, ki je za to Zvezo značilna;
6. zaradi stroge cenzure, ki jo izvajajo uredništva zamejskega tiska, je ostala zainteresiranemu javnemu mnenju prikrita obstojnost nesoglasja, prav tako njegova obširnost in razlogi za tako ravnanje; vse to še bolj zmanjšuje že itak šibko verjet-
nost in veljavnost farsičnih volitev.
Po gornjih navedbah, ustanovni odbor Foruma potrjuje svoj trdni namen, da lastno dejavnost usmerja izključno v prid slovenske narodne skupnosti na Videmskem, ne da bi pri tem kakor koli oviral delovanje Zveze.
Taka dejanska pluralnost bo po eni strani učinkovito spodbujala razprave o kvaliteti zaščite, ki pripada Slovencem v videmski pokrajini, po drugi pa bo le-tem lahko jamčila bolj razvejane možnosti združevanja.
Glede na vse navedeno, Forum predlaga obema krovnima organizacijama deželnega merila, da se tudi le-temu omogoči možnost delovanja, tako da bi odpravili absurdno situacijo monopolne prevlade nad strukturami in sredstvi, ki si jih lasti omenjena Zveza, katera se še kar naprej predstavlja z različnimi predznaki, kot pa to okoliščine narekujejo.
Le iz svobodnega razvoja demokratične in konstruktivne politično-programske dialektike med Forumom in Zvezo bo lahko izšlo ustrezno in dejansko zastopstvo.
Za FORUM Riccardo Ruttar
Zveza cerkvenih pevskih zborov se s hvaležnostjo spominja prof. Ubal-da Vrabca, pevovodja, skladatelja in dragocenega sodelavca, ki je umrl v bolnici v Izoli v ponedeljek, 27. januarja.
Ob smrti skladatelja, zborovodje in vsestranskega kulturnega delavca Ubalda Vrabca, se Zveza slovenske katoliške prosvete hvaležno klanja njegovemu spominu.
Ob smrti Ubalda Vrabca, skladatelja, dirigenta, javnega delavca, se klanjamo njegovemu spominu in izražamo sorodnikom globoko sožalje Svet slovenskih organizacij
Sožalje
Ob nenadni in boleči izgubi dragega očeta Ivana Breclja izreka svojemu članu Marjanu, tržaškemu pokrajinskemu tajniku SSk Martinu in ostalim svojcem občuteno sožalje Mladinska sekcija Slovenske skupnosti
Pohištvo
Anton Koršič
• Serijsko pohištvo
• Pohištvo po meri
• Preureditve
Prodajalna: Trst, ulica S. Cilino, 38 - Tel. (040) 54390 Delavnica: Trst, ulica D. Chiesa, 91
Goriška škofija smo tudi mladi štandreške dekanije
V	nedeljo, 19. jan., sem šla na škofijsko pastoralno srečanje mladih, ki se je vršilo v Romansu, pa čeprav smo imeli v naši župniji srečanje, ki sem se ga sama tudi udeležila.
Res, morda so bili mladi iz štandreške dekanije o tem srečanju premalo obveščeni, vsekakor...
Šlo je namreč za škofovo povabilo mladim goriške škofije, da se udeležijo v nedeljo, 19. januarja, med
14.30	in 19. uro skupnega srečanja, da bi se pripravili na papežev obisk.
Rekli so mi, da so bili lepaki ra-zobešeni po vseh župnijah goriške škofije. Torej prvo vprašanje, ki sem si ga postavila, je bilo; zakaj tako skromna udeležba slovenske mladine (bili smo namreč samo trije)? Drugo vprašanje je bilo, kako da ni štandreškega dekana, (saj so bili prisotni vsi dekani razen štandreškega in krminskega, ki pa je bil opravičeno odsoten). Seveda, to ni najboljša vizitka z naše strani.
Že res, da je bila v Gorici duhovna obnova, toda bila je tudi v Krmi-nu in mladi, ki so se je udeležili, so prišli tudi v Romans na srečanje, pa čeprav kasneje.
Sestali smo se najprej v športni dvorani in bilo nas je kar precej. Polno mladih rok je valovilo ob klicu po dekanijah, le nas je bilo pošteno sram. Po ogledu diapozitivov na temo Verovati v Cerkev, kar je bilo zelo zanimivo in primerno za višješolsko mladino, nas je pozdravil g. škof in seznanil s programom papeževega obiska v naši deželi. (Papež bo v Furlaniji-Julijski krajini od 30. aprila, in sicer najprej v Ogleju. Srečanje z mladimi pa bo v Vidmu 2. maja.) Sicer več o tem bo govora na dodatnem srečanju za pripravo na papežev prihod, ki bo prav v Ogleju 14. marca. Potem smo se razdelili v dve skupni, in sicer mladi pod osemnajstim letom in tisti nad. Prva skupina je imela duhovnega vodjo, druga pa se je sestala s škofom in dekani v župnijski dvorani in tam se je razpravljalo o dekanijah, o Cerkvi v naši škofiji, ki naj bo živa in odgovorna pri evangelizaciji. Vprašanja, odgovori, pogledi, pomisleki; vse je bilo konstruktivno in pozitivno, seveda, če nameravamo konkretno kaj ukreniti. Žal je časa vedno premalo, ko gre za tako resna vprašanja. Ob koncu smo se zbrali še v cerkvi, kjer smo ob branju božje besede, petju, škofovem nagovoru in podelitvi perga-men po dekanijah sklenili srečanje.
Vera
Sovodnje
Prva letošnja seja sovodenjskega občinskega sveta se je vršila 24. januarja ob komaj zadostni večini. Za potrebno sklepčnost je poskrbela kot vedno polnoštevilna prisotnost predstavnikov SSk.
Naj večjo težo je tokrat imelo vprašanje rabe slovenščine v občini. Kot znano, je deželni nadzorni odbor zavrnil vse člene novega statuta, v katerih se omenja slovenski jezik in njegova uporaba (člen 5, odstavek
2). »Obrazložitev« zavrnitve je predvsem v tej dobesedni navedbi: »Določilo ni legitimno, v kolikor ni sprejemljivo predvideti možnost rabe slovenskega jezika, ker ne gre za jezik, ki bi ga državni zakonodajalec predvidel kot uradni jezik, niti ne kot manjšinski jezik na dvojezičnem teritoriju.« S tem je prekinjena 45-letna demokratična praksa v slovenski občini. Vsi udeleženci seje so bili toliko bolj ogorčeni, saj prihaja ta veto (po zgledu Mussolinijevih časov Qui si parla soltanto italiano!) v trenutku, ko se na vseh ravneh govori o pravicah in zaščiti manjšin. Sramotno je prav dejstvo, da je italijanska diplomacija hotela na podel način prelisičiti slovensko prav na tem poglavju, ki ga sama tako grobo in kolonialistično krši.
Vsi odborniki so se na seji strinjali, da je treba na to kršitev osnovnih pravic in ustaljene prakse hitro reagirati in obvestiti vso italijansko in slovensko javnost.
Ostale točke dnevnega reda so bile: odobritev proračunov, vključitev preostankov iz prejšnjih let, odobritev nakupa traktorja za vzdrževanje cest. Odobritev dokumentacije za spremembo pravilnika sestave gradbene komisije, je po posredovanju svetovalca Černiča ta točka umaknjena za prihodnjo sejo.
V	poročilu je župan seznanil svet o delih pri ureditvi cest v Gabrjah, na Štradalti in na Peči, o dograditvi športnega objekta prav tam, o načrtih ojačitve vodovoda, o popravilu ceste v Škrljah... Beseda je tekla tudi o že tri leta trajajočih obljubah o popravilu župnišča. Na Černičev namig, da gre za morebitno obstrukcijo občinske uprave, župan ni vedel povedati nič več kot že star stavek: Zadeva bo urejena »v najkrajšem času« (!)
Remo Devetak
Listnica uprave
Dobili smo plačilo naročnin po pošti iz Doberdoba brez imena in naslova. Kdo je to plačal?
P.D. Mačkolje bo v nedeljo, 2. februarja 1992, gostovalo nekaj dijakinj iz srednje šole za osebe z motnjami vida iz Škofje Loke.
S petjem, branjem božje besede, prošnjami in mislimi bodo ob
10.30	sodelovale in oblikovale nedeljsko sv. mašo.
Popoldne ob 16.00 pa bodo imele svoj glasbeno recitacijski program — Trenutek svetlobe.
Župnija sv. Lovrenca v Ronkah in slovensko kulturno društvo JADRO iz Ronk vabita v nedeljo,
2.	febr. 92, ob 17. uri na slovesno Vzhodno liturgijo
v bizantinsko-slovanskem obredu.
Pel bo ekumenski zbor iz Gorice. Liturgija bo v župni cerkvi.
Večer z mladimi koncertanti
V	Katoliškem domu v Gorici je bil v sredo, 22. jan., Večer z mladimi koncertanti. Šlo je za pobudo glasbenih šol Primorske z obeh strani meje, da se njih mladi glasbeniki srečajo in pokažejo, kar so pripravili najboljšega. Pobudi so se pridružile naslednje šole: Center za glasbeno vzgojo, Nova Gorica; Center za glasbeno vzgojo, Koper; Glasbena šola, Piran; Glasbena matica, Trst in Gorica; Glasbena šola, Ajdovščina; Glasbena šola, Izola; Glasbena šola, Postojna; Slov. glasbeni center »Emil Komel«, Gorica. Skupno torej devet glasbenih šol in centrov, nastopajočih dijakov pa je bilo 40, pripravilo jih je nad 20 profesorjev. Prav tako številni in pestri so bili inštrumenti, ki so dijaki nanje igrali: levji delež je imel sicer klavir, toda ob njem je bilo slišati še številne druge inštrumente: klarinet, kitaro, rog, saksofon, pozavno, harmoniko, violino, trobento, violončelo. Nastopile so tudi solistinje (tri točke).
Na inštrumente so igrali posamezniki, v dvoje in celo v troje (rogovi, harmonike, klavir).
Program je bil res pester in za vse okuse, le nekoliko predolg. Škoda tudi, da ni bilo več publike, posebno mladih. Ali mladi zaslužijo pozornost mladih le pri športu? Morda je bilo tudi premalo propagande. Vsekakor večer je pokazal, da je pouk glasbe na Primorskem zelo razširjen in da so nekateri mladi dijaki zelo obetavni. Vso pohvalo zaslužijo tudi njih pedagogi. Na vabilih so bili vsi našteti, kakor tudi vsi nastopajoči dijaki.
DAROVI
Za katoliški tisk: Hlede Jožef 50.000; verniki Sv. Vincencija v spomin duhovnika Albina Germeka 50.000 lir.
Za cerkev v Podgori: N.N. 120.000; N.N. 50.000; N.N. 25.000; N.N. 50.000; N.N. 100.000; Dolores 100.000; N.N. 50.000; N.N. 75.000; N.N. 50.000; druž. Kogoj 50.000; N.N. 200.000; N.N. 100.000; N.N. 146.000; druž. Bressan 100.000; Zorka Gulin 10.000; druž. Bres-sa 40.000; N.N. 100.000; N.N. 100.000; N.N. 100.000; Banca Antoniana 100.000; Kancijanila 20.000; Lia 100.000; N.N.
100.000	lir.
Za Semenišče: druž. Sfiligoj 10.000 lir.
Za Caritas: N.N. Podgora 20.000 lir.
_ obvestila__________________________
Apostolstvo sv. Cirila in Metoda vabi svoje člane in prijatelje k maši za edinost v ponedeljek, 3. februarja 1992, v Marijinem domu, ulica Risorta 3, ob 17. uri. Sledi srečanje ob diapozitivih.
7. Film video monitor Gorica letni pregled slovenskega filma, videa in televizije - Film Video Monitor - se bo odvijal v Gorici od 12. do 16. marca. Letos se bo prireditev razširila tudi v Novo Gorico s predstavitvijo filmske šole Ipotesi Ci-nema iz Bassana, ki jo vodi Ermanno Olmi.
Za študente: Številne ustanove v Gorici so razpisale nagradni natečaj za nastop na odru; med ustanovami so šole iz Gorice in Nove Gorice. Nastop bo skupen za vse priglašence.
V spomin pok. Dorice Pavletič in Franke Ferletič družina Čevdek, Peč 38, za cerkev na Peči 200.000 lir.
Za cerkev v Mavhinjah: namesto cvetja na grob pok. stricu Franju Terčonu, ki je v 99. letu umrl v ZDA, darujejo Jelka, Božena, Vanda in Ivan 200.000; v isti namen za Katoliški glas 50.000 lir.
Ob šesti obletnici Otilije Uršič iz Sovodenj, daruje v spomin sestra Mara za cerkev v Sovodnjah 50.000 in za Zavod sv. Družine 50.000 (skupaj 100.000 lir).
V spomiii Brunota Boleta darujejo: družina Bole za Sklad Mitja Čuk
100.000,	Sonja Tomšič tudi za Sklad Mitja Čuk 50.000, družina Viktorja Tomšiča za Vinc. konferenco 150.000 lir.
Za cerkev v Ricman jih: druž. Romanc
-	Žuljan, Ricmanje, v spomin pokojnega Feličeta Vatovca 50.000; Vera Turk v spomin istega 20.000; M.B. Trst 100.000; Marčela in Sergio Vatovac v spomin moža in očeta Feličeja 200.000; Marčela in Sergio Vatovac v isti namen za cerkvene pevce 100.000; Marija Žafran, Ricmanje, 76, v isti gornji namen 30.000; Mary Keber v spomin moža Lina 50.000; Jože Berdon, Pulje, 50.000; Boža Dobrila, Log, 20.000; Marija Žu-lian, Ricmanje za pok. Elija Rakar
20.000 lir.
Za misijone: J.Š. 30.000; N.N. 30.000; F. Volterrani 100.000 lir.
Za Hrvaško: K.B. 100.000 lir.
Za Marijin dom v Rojanu: gospa Marija v spomin očeta Antona Gašperšiča
100.000 lir.
Za Sklad Mitja Čuk: verniki Sv. Vincencija v spomin na drago Maro Babič-Korsič 85.000 lir.
Za cerkev v Cerovljah: Jožef in Pieri-na Peric ob svoji zlati poroki 200.000 lir.
Za Katoliški glas: Štrancar Julka, Trst, 20.000; N.N. 100.000; Alojz in Minka Gruntar v spomin na svakinjo Veroniko Dečko 25.000; sestra Milena Lah 10.000; Olga Zahar 50.000; Živec Božidar 50.000; Brajnik Julita 20.000; Brecelj Anton, BZ, 50.000 lir.
Za otroško gledališko skupino društva Hrast: Bruna in Anica Ciani v spomin na drago Franko Ferletič-Černic 30.000 lir.
Za kontovelsko cerkev: Anica, Olga in Ivica Bandelj v spomin na dragega župnika Albina Grmeka 50.000 lir.
Za Sv. Goro: N.N. Peč 50.000 lir.
Spored od 2. do 8. februarja 1992
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 10.00 Mladinski oder: »Miki«. 1. del. 11.30 Filmi na ekranih.
11.45 Vera in naš čas. 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev. 14.10 Mario Uršič: »Franc in njegovi«. Radijski dokumentarec: »Karel: 1920 - 1930«. 17.00 Krajevne stvarnosti: Z naših prireditev.
Ponedeljek: 8.10 Jugoslavija 1918 -1941 (ponovitev). 10.10 Stereofonski koncert. 11.30 Damir Feigel in njegovi kratki spisi. 12.20 Slovenska lahka glasba. 12.40 Naša pesem. Dekliški zbor kulturno umetniškega društva Domžale. 13.25 Gospodarska problematika. 14.10 Veselo na otroškem valu. 15.30 Tanja Rebula: Rodinov poljub. 16.00 Mi in glasba. Orkester Ljubljanske opere, vodi Lovrenc Arnič. 17.10 Simon iz Ruta - ob petdesetletnici drugega tržaška procesa.
Torek: 8.10 Alpe Jadran (ponovitev).
11.30 Damir Feigel in njegovi kratki spisi. 12.00 Položaj otrok in njihove usode v današnji družbi. 12.20 Slovenska lahka glasba. 12.40 Naša pesem. Dekliški zbor Glasbene matice iz Trsta. 14.10 Aktualnosti. 16.00 Mi in glasba.
Sreda: 11.30 Damir Feigel in njegovi kratki spisi. 12.00 Male neznane države. 12.20 Slovenska lahka glasba. 12.40 Naša pesem. Učiteljski ženski zbor iz Tolmina. 13.25 Krajevne stvarnosti: Na gori-škem valu (1. del.). 14.10 Krajevne stvarnosti: Na goriškem valu (2. del).
15.30 Iz preteklosti v sedanjost. 16.00 Mi in glasba. Slovenski solisti. 17.10 Moje najljubše knjige. Piše Jurij Paljk.
Četrtek: 10.10 Stereofonski koncert.
11.30 Damir Feigel in njegovi kratki spisi. 12.00 Skozi tančico molka. 12.20 Slovenska lahka glasba. 12.40 Naša pesem. Učiteljski ženski zbor iz Tolmina. 14.10 Dvignjena zavesa. 15.30 Spoznajmo Slovenijo (ponovitev) 16.00 Mi in glasba. Vokalni skupini Vox Hesperia iz Bologne in Spectrum iz Stockholma. 17.10 Četrtkova srečanja: Trst, december 1941. Ob 50-letnici drugega tržaškega procesa.
Petek: 11.30 Damir Feigel in njegovi kratki spisi. 12.00 Indija - Koromandija. 12 potovanj po nezavarovanih stezah. 12.40 Naša pesem. Partizanski pevski zbor iz Ljubljane. 14.10 Otroški kotiček: Pravljice... pravljice... 14.30: Krajevne stvarnosti: Od Milj do Devina. 16.00 Mi in glasba. Godalni kvartet Glasbene matice v našem studiu. 17.10 Kulturni dogodki. 17.40 Mladi val.
Sobota: 8.10 Kulturni dogodki (ponovitev). 9.00 Slovenska lahka glasba. 9.30 Cigani ne kradejo pesmi. 10.10 Koncert v Katoliškem domu v Gorici. Mezzosopranistka Bernarda Fink. 11.30 Damir Feigel in njegovi kratki spisi. 12.00 Krajevne stvarnosti: Ta rozajanski glas - Oddaja iz Rezije. 12.45 Glasnik Kanalske doline. 14.10 Krajevne stvarnosti: Nedi-ški zvon. 15.00 Duh časa in čar odra v spominih Jožeta Babiča. 16.00 Mi in glasba. Mladi evropski izvajalci v palači La-bia v Benetkah. 17.10 Alpe Jadran. 18.00 Janez Povše: »Veliki boj - prizori viharnega življenja«. Radijska igra.
KATOLIŠKI GLAS
Tednik
List je nastal po združitvni goriškega tednika »Slovenski Primorec« in tržaškega »Teden«. Prva številka »Katoliškega glasa« je izšla 2. februarja 1949.
Uredništvo in uprava: Riva Piazzutta, 18 -34170 Gorica - Tel. 0481/533177 - Fax 533177 poštni tekoči račun: 11234499 Poduredništvo: Vicolo delle Rose, 7 - 34135 Trst - Tel. 040/414646 Registriran na goriškem sodišču pod št. 5 dne 28.01.1949 Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Poštn. plačana v gotovini - skupina 1/70% Dovoljenje pokr. poštne uprave iz Gorice Izdaja: KTD Katoliško tiskovno društvo Societa Tipografica Cattolica srl Riva Piazzutta, 18 - Gorizia - P.l. 00054100318 Tiska: Tiskarna Budin v Gorici Cena posamezne številke: 1000 lir Letna naročnina: Italija	50.000
inozemstvo 70.000 zračna pošta 95.000 Oglasi: za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski oglasi in osmrtnice 500 lir, k temu dodati 19% IVA
Mešani zbor »O. ŽUPANČIČ« - Štandrež - zborovodja Miran Rustja
Sporočamo, da je v 87. letu starosti preminil
prof. Ubald Vrabec
znani slovenski zamejski zborovodja in skladatelj, javni delavec, kandidat na samostojni slovenski listi in dosleden borec za pravice Slovencev v Italiji.
Klanjamo se njegovemu spominu. Namesto cvetja darujte za narodne organizacije.
Slovenska skupnost
Trst, 27. januarja 1992
Na kraški gmajni je v petek, 24. t.m., nenadoma omahnil naš dragi
Ivan Brecelj
K večnemu počitku smo ga položili v torek, 28. t.m., na pokopališču v Devinu.
Zahvaljujemo se vsem, ki so kakorkoli počastili njegov spomin. Žena Pinica, sinovi Aleš, Martin in Marjan, hčeri Marija z družino in Veronika s Francom, brat Jože in ostalo sorodstvo
Devin, Žapuže, 30. januarja 1992