Llubl|ana, torek, 8. aprila 1958
^TO XXIV. gtev. 83
<zoaja um nsKA ČASOPISNO ZALOŽNIŠKO PODJETJU -&JOD8K.A PRAVICA*
OOUKTOH PODJETJA t-EV MODIC
°*-AVNl UM ODGOVORNI O REDNIK
*van Šinkovec
v,ak <1«1> rasen *® ■ Cena to dinarjev
PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SEI
•LJODSKA PRAVICA«
OSTANOVUENA i OKTOBRA 1834 - MltP NARODNOOSVOBODILNO BORBO JE I2HA-IAJLA KOT U-DNEVNIK IN rEDNIK - OD OSVOBODITVE DO L J OlOJ A 1881 KOT DNEVNIK NATO PA KOT TEDNIK - OD L JULIJ A 1859 IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANO* S TI Z -BORBO*
PLENARNA SEJA CENTRALNEGA SVETA ZVEZE SINDIKATOV JUGOSLAVIJE
Sindikalne podružnice naj se z večjo vnemo lotijo urejanja problemov gospodarskih organizacij
In!ii°Ve^a Predsednika izvoljen Svetozar Vukmanovič, za podpredsednike Dragi Stamenkovič, Mika Piljak in Ivan Božičevič, za sekretarje pa Dušan Sekič, Olga Vrabič, Mišo Pavičevič in Ašer Deleon
Beograd, 7. aprila. Davi se je začela v Beogradu plenar-	stva, ki	daje skupnosti največji (hovih družin lažje in lepše. V
a seja Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije, na	dohodek,	mora biti tudi nosilec
si	d-"' °*lravnavajo pereče politične in organizacijske naloge	celotne	politike naših komun,
Zle ’ p'enarne seje sc udeležujeta tudi podpredsednik mora določati smotrnost porabe Svetozar Vukmanovič in član ZS Milentije Popovič.	dohodka	in bolj sodelovati v vseh
organih samoupravljanja v komu-
vsakdanjem življenju je vse polno nepotrebnih težav, ki bi jih z lahkoto odstranili, da ni raznih ovir, med drugim tudi birokratskega odnosa do potreb delovnega
Iz govora Ivana Božičeviča	na delavski razred in njegove po-
p	13	i trebe, to pa terja vodilno in akta	Centralnega sve- tov. Borili so se ter v praksi raz- tiyno vlogo delavskega razreda v
tateriK °ž'čevič je govoril o ne- vijali nove demokratične odnose njej.................... ,	,	,	,,
blemih Peref'h nalogah in pro- v podjetjih in si prizadevali, da1 Sindikati se morajo ukvarjati neizffr=i>r?an'zac'js^e >n politič- bi čimveč članov delovnih kolek- * celotno problematiko komune, ^ sindikatov v luči spre- tivov sodelovalo v upravljanju na svoi1*} sejah in sestankih ob-sP°dar=i,naSem družbenem in go- podjetij. Uspehi pa bi bili lahko ravnavati splošne in posamezne objav]i„„0rri ^‘vUenju ter nedavno še večji, da ni bilo v delu sindl- probleme komune in komunalne Poudaril 83 Pisma	CK	ZKJ.	katov pomanjkljivosti. Med njiho-	politike, sodelovati pri	sestavlja-
v glavn ’ c'a se ie	sindikatom	ve glavne pomanjkljivosti sodi v	nju družbenih načrtov	občine in
mesto Posrečilo najti svoje minulem obdobju premalo odločen okraja, kakor tudi pri pnpravlja-sPrem’pn4	sv'oje naloge v in konkreten boj proti raznim ne- nJu r5zl?1*1.	“J11*] a,1. in ukre-
darskih Jen‘h družbenih in	gospo-	gativnim pojavom v našem gospo-	pov, dajati pobudo in	konkretne
NahJ?gojih'	darskem in družbenem življenju	predloge Ura evnim organom in
Je bila Ja dejavnost sindikatov ,	1Jih kar najbolj podpirati pri delu.
razvoj **^3 'eta povezana z TEZlSCE DELA SINDIKATOV I	Božičevičev referat podrobno
^ar>ja nJ:®,’avskega samouprav-1 V DELOVNIH KOLEKTIVIH obravnava in analizira vprašanje
ni. Komuna mora biti usmerjena človeka in podcenjevanja praktične dejavnosti in konkretnih ukre~-pov.
ORGANIZACIJSKA SESTAVA SINDIKATOV USTREZA SEDANJIM POTREBAM
Drugi del referata se nanaša na organizacijske probleme in metodo dela Zveze sindikatov (Nadaljevanje na 2. strani)
ki mnoi?hSti,k,rat so bili P°budni-sklepov delavskih sve-
iar °v!,J'redsednik ZSJ Sveto-SB ie 'T0dil a^iint ' v revni kmečki >kerfi	Podporu v bar-
^jo io 'f v Crni gori. Gim-?,a«no , ,kon(al na Med • :fafcultl
D
Cetinju,
SoZTet0 v Beogradu. u Srednipf i	sodeloval
^Prednju 0 ski^ in študentskih ,0°slavu 0r°anizacijah. V KP 93j' Sturif- ^ bil sPrejet leta D°tern n„ ie *e končal leta 1935, ^°klkni J* delal v KPJ kot ?artiJ*ki f°luci°nar Kot vnet t ,„e avec se je moral i(eni ^Oovarjati pred sodili lo<iein,°d,noo,lvobodilni vojni l941’	Mh dni leta
,,0TVtejg e} kot član Vojnega
P° ko‘
haien tel aba NOB *n POJ. i0t>neOa (, l6 po naročilu Vr-
' zr/r in CentralneSa rt 1 oborni organiziral in lnijl in a!6”0 borb° ® Maketi bil	Po osvoboditvi
hn e* Pom ar Vufcmanowič
>*«o *°hZ *ik	»
Potem vami-
ltleds^nik lrstvo vlade FLRJ.
t)ir, in efcst^f/0 20 energeti _ ®<le p,,., T<Itiwno industriv
- v,,.	industrijo
0rf indu»tru predsedntk Sveta Va i in PTedsedntfc J#f° i*Vr$neTPOCiar!ltvo Zvez'
izvTbieaa T ,ednik Zvezne-
. Od ile°a sveta.
U** na vsaču, *e bil Vukma' t1 *	volitv“h Izvo-
Poslanca t,
flrj- svet°-2,,0a ^0mite^	^an I*vr&-
t^Oa odČ CK
Di/<ne0a odh°	in	član
2a ° ZB Juoosla-
r*rltedorn nar w odlikovan »b nar0dne a her°ia- *
IN KOMUNAH	preskrbe, pomanjkanje restavracij
Zadnja leta je bil sindikat no- ra družbeno prehrano, podcenje-silec obširne dejavnosti za izobraz- vanJ«? svetov potrošnikov, zlasti bo delavskega razreda, zlasti od- Pa stanovanjsko vprašanje. Vse-kar smo dobili delavske univerze, stranski razvoj komun in razno-Hkrati pa so sindikati zapostav-1 hkost sindikalnih nalog zahteva-ljali vzgojno delo v praktičnih	se	delavci	in	uslužbenci
vprašanjih vsakdanjega življenja o°*J ncposrnan0 in z večjo vne-in premalo informirali delavce o m° vključijo v celotno življenje vsakdanjih problemih našega so-, komune in njenih organov, cialističnega razvoja. Težišče dela I Sindikalne organizacije naj sindikatov mora biti v delovnih zlasti sodelujejo z občinskimi in kolektivih in komunah. Zelo važ- okrajnimi zbori proizvajalcev, na naloga sindikatov je politično jim pomagajo pri delu in si pri-in vzgojno delo ter gospodarska zadevajo, da postanejo vez med in družbena Izobrazba delavske- gospodarskimi organizacijami In ga razreda, zlasti njegovih orga- oirgani komun, prek katerih sta nov upravljanja. Sindikati morajo predlagati tudi konkretne ukrepe za povečanje delovne storilnosti, za varčevanje, za izboljšanje planiranja, razdelitev dohodka, delovnih odnosov, družbenega standarda itd., skratka pomagati delavcem, da se dobro znajdejo v gospodarskem delu, s čimer urejamo v našem sistemu ne samo gospodarska vprašanja, marveč tudi družbeni in gmotni položaj delavskega razreda.
Zelo važna naloga sindikatov je pomoč delavskim svetom pri uresničevanju načela »vsakomur po delu«, zaradi česar je nujno potrebno proučiti vprašanje razmerja v zaslužkih, dalje med delovnimi mesti, podjetij in gospodarskimi panogami, premijami, normami in podobno. K temu je zlasti pripomogel novi zakon o delovnem razmerju, ki daje delovnim kolektivom širše možnosti, da bolj samostojno urejajo svoje delovne odnose. Sindikat mora najodločneje nastopiti proti vsaki kršitvi zakonitosti in demokratičnosti v delovnih kolektivih.
Predsednik Prezidija romunske skupščine Jon Maurer M Je v nedeljo mudil v Beogradu. Ob prihodu na železniško postajo sta ga pozdravila predsednik naše Zvezne ljudske skupščine Peter Stambolič in državni sekretar za zunanje < zadeve Koča
Popovič
SEJA ZVEZNEGA IZVRŠNEGA SVETA
Nove uredbe in odloki
Zvezni izvršni svet je sprejel več uredb in odlokov z organizacijskega in upravnega področja ter iz socialne politike — Ljudski odbori bodo usmerjali celotno gradnjo stanovanj na svojem področju
Beograd, 7. apr. (Tanjug). Pod predsedstvom podpredsednika Edvarda Kardelja je bila danes v Beogradu seja Zveznega izvršnega sveta, na kateri je le-ta sprejel več uredb in odlokov z organizacijskega in upravnega področja ter iz socialne politike.
Beograd, 7. aprila (Tanjug). Na današnji plenarni seji Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije so izročili dosedanjemu predsedniku CS Djuru Salaju listino naslednje vsebine:
»NAŠEMU DRAGEMU PREDSEDNIKU DJURU SALAJU
v znak najodkrltosrčnejšega priznanja za uspešno vodenje Zveze sindikatov Jugoslavije v vsem povojnem obdobju, od leta 194$ do 1958, v znak hvaležnosti za tisto bogato in dragoceno revolucionarno delo, ki ga je prispeval za razvoj naših sindikatov v času, odločilnem za njihov najbolj vsestranski razvoj v korist uresničevanja socializma ter novega materialnega in družbenega položaja delavskega razreda naše dežele
Centralni svet Zveze sindikatov Jugoslavije«.
Listino so podpisali vsi člani Centralnega sveta.
Nadalje je ZIS sprejel uredbo, s katero se spreminja naziv Sekretariata za socialno zaščito ZIS v Sekretariat za socialno politiko /n komunalna vprašanja. Sekretariat bo opravljal upravne posle Med pomembnejšimi uredba-; bi s cenejšo graditvijo stanovanj iz pristojnosti federacije na torni, sprejetimi na današnji seji. pospešili ureditev stanovanjskega, rigju SOcialne zaščite otrok In j« uredba o posebnih pogojih iz- problema. Ljudski odbori so po- j mladine skrbstva in poslov v gradnje stanovanjskih in uprav- oblaščeni da izdajajo predpise, s zvezj a’ družino, zaščito otrok nih poslopij ter društvenem nad- katerimi bodo določeni kategori-1 padlih borcev in žrtev fašistične-
__________________________________zacija in tipizacija stanovanj, nji- ga terorja, zašdlte Invalidov, po-
hova površina in prostornina, sle v zvezl z vprašanji s stano-njihova oprema, mesto, kjer bo vanjskega in komunalnega pod-stala hiša in komunalni objekti, ro£ja \n drugo ki jih je treba zgraditi za nor- sprejel je 'tudi uredbo o po-malno razvijanje življenja v sta- ]0žaju določenih zveznih organov novanjskem naselju. Stanovanja uprave. Po tej uredbi postanejo je treba graditi po predpisih o dosedanja uprava pomorstva in standardih za posamezne ele- rečnega prometa, dalje uprava ci-mente in ureditev stanovanjskih vilnega letalstva in zvezna upra-
hiš.
va za ceste uprave v sestavi Se-
KOMUNA MORA BITI USMERJENA NA DELAVSKI RAZRED IN NJEGOVE POTREBE
V nadaljevanju svojega referata je Božičevič obravnaval naloge sindikatov v komunah, povezane s čedalje večjim pomenom
Ob uveljavljenju predpisov o kretariata za promet in zveze ZIS. usmerjanju stanovanjske izgradnje
mora občinski ljudski odbor upo-	USTANOVITEV ZAVODA ZA
števati, da je treba graditi takšna NAPREDEK JAVNE UPRAVE stanovanja, katerih cena in najem- potem Je ZIS sprejel uredbo, nina ustrezata osebnim dohodkom s katero se ustanovi Zavod za državljanov, zlasti državljanov z napredek javne uprave s sedežem manjšimi osebnimi dohodki. Ce v Beogradu. Ta zavod bo prouče-kaka gospodarska organizacija val organizacijski razvoj in me-
___________gradi stanovanjsko hišo iz sred- tode dela javne uprave v naši de-
stev sklada skupne potrošnje, de- jeij in tujini prenašal naiboliše zagotovljena vpogled in kontrola zorstvu nad njo. Namen uredbe lavski svet razen sklepa o višini jzkušnie in nudil strokovno do-
nad delom podjetij. Razvoj zbo- je, preprečiti razkošno graditev rov proizvajalcev omogoča, da stanovanjskih in upravnih poslo-prevzamejo vrsto novih nalog, ki pij ter okrepiti družbeno nadzor-terjajo pobudo in pomoč sin- stvo nad stanovanjsko Izgradnjo, di..atov. Odborniki zbora proiz- pri tem pa dati znatne pravice vajalcev so živa vez med delov- občinskim ljudskim odborom, de-nimi kolektivi in organi komune, lavskim svetom, zborom volivcev Potrebno je, da so sindikati in in stanovanjskim skupnostim, vsi državljani komune dobro po-
učeni o potrebah in možnostih CENEJŠA GRADITEV STANO-komune in da sodelujejo pri od- VANJ NAJ POSPEŠI UREDITEV ločanju, čemu in kdaj naj ima ta	STANOVANJSKEGA
ali ona stvar prednost.	PROBLEMA
komune kot osnovne družbene in gospodarske celice, v kateri se življenjskih potreb. Sindikalna vsklajajo koristi proizvajalcev in vodstva naj si prizadevajo, da bo potrošnikov. Tisti del prebival- življenje zaposlenih ljudi in nji-
_ . .	.	,	...	.	,	_ , . .,	.	spremenil in dopolnil uredbo o
Sodelovanje sindikatov v ko- Ljudski odbori občin boda zveznem zavodu za urbanizem rrjunalnem življenju naj se raz- usmerjali celotno stanovanjsko iz- ter komunalna in stanovanjska vija v neposredni organizacijski gradnjo na svojem področju, da vprašanja
vlogi pri obravnavanju raznih __________________
potreb.
porabe sredstev tudi odloči, ka- moč državnim organom ter dru-terim potrebam morajo ustrezati gim ustanovam in organizacijam stanovanja, kakor tudi katere ka- v zboljšanju njihove organizacije tegorije stanovanja bodo zgraje- in delovnih metod. Razen tega bo na. Ce je to možno, pošlje delav- naloga zavoda, skrbeti tudi za šo-ski svet v sporazumu s sindikal- lanje in izpopolnjevanje strokovno organizacijo pristojnim orga- nih kadrov v javni upravi. S to nom pred začetkom graditve tudi uredbo se odpravi Biro za orga-predlog o stanovalcih.	nizacilo uprave in gospodarstva
Razen tega je Zvezni izvršni ZIS, ker prevzame zavod velik svet sprejel dopolnilo uredbe o del njegovih nalog, upravljanju stanovanjskih hiš ter
Sestanek jugoslovansko-italijanske trgovinske zbornice
Beograd, 7. apr. (Jugopres), V Milanu bo 17. aprila sestatjpk Jugoslovansko-italijanske trgovinske
Vietnamski veleposlanik v Sarajevu
Sarajevo, 7. apr. (Tanjug). -Veleposlanik DR Vietnama Hoang Van Tijen je včeraj prispel iz Beograda na uradni obisk v LR Bosno In Hercegovino. Veleposlanika Je sprejel predsednik Ljudske skupščine BIH Djuro Pucar in mu priredil kosilo. Sprejela sta ga tudi podpredsednik Izvršnega sveta BiH Sefket Maglajlič In predsednik ljudskega odbora sarajevskega okraja Dragutin Kosovec.
Vietnamski veleposlanik je v Sarajevu obiskal tovarno tobaka.
zbornice, na katerem bodo razpravljali o zboljšanju gospodarskega sodelovanja med obema deželama. Posebej bodo razpravljali o ukrepih, da bi zgradili elektroenergetske objekte za izvoz električne energije lz Jugoslavije v Italijo. S temi vprašanji se že ukvarja komisija strokovnjakov.
Upor v Paragvaju?
Buenos Aires, 7. apr. (AFP). — Kot poroča argentinski časnik -La Prensa«, so nastali v Paragvaju večji nemiri. Skupine upornikov v San Joseju In drugih krajih so napadle policijo. Uprle so se enote rečnega ladjevja v Pilaru In Majuu. Sodeč po vsem gre za splošni upor, čeprav še ni moč reči, kakšne politične namene Imajo uporniki. Menijo, da
ogledal pa si bo še muzej ter i je upor sprožila kriza v vladni mestne znamenito««.	I	stranki Colorado.
CENTRALNI KOMITE ZVEZE KOMUNISTOV SLOVENIJE IN GLAVNI ODBOR SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI SLOVENIJE
vabita Javnost na
komemorativne slovesnosti OB 5. OBLETNICI SMRTI BORISA KIDRIČA
Prva spominska slovesnost bo v četrtek, 10. aprila ob 18. url v dvorani Slovenske filharmonije s sporedom:
1. Spominski govor — Franc Leskošek-Luka
2. L. v. Beethoven — Egmont, uvertura
3. P. I. Čajkovski — VI. Simfonija v h-molu
Finalne Adagio lamentoso
4. M. Kozina	— — Ilova gora,
simfonična pesnitev Dirigent: Samo Hubad
Na dan »mrtl Borisa Kidriča, II. aprila ob 11.30 bo pri grobnici narodnih herojev druga spominska slovesnost, in sicer polaganje vencev osrednjih organov političnih In ostalih družbenih organizacij
Centralni komite Zveze komunistov In Glavni odbor Socialistične zveze delovnih ljudi Slovenije priporočata vsem političnim, družbenim in gospodarskim organizacijam ter ustanovam, da namesto za vence in cvetje namenijo denar za sklad Borisa Kidriča
NOVE UREDBE O POLOŽAJNIH PLAČAH
Zvezni izvršni svet je sprejel tudi uredbo o položajnih plačah uslužbencev prosvetnih ustanov, uredbo n položajnih plačah sodnikov in javnih tožilcev ter odlok o okvirih za določanje položajnih plač uslužbencev zveznih organov.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Predsednik Maurer potoval skozi Ljubljano
Ljubljana, 7. apr. — Romunska delegacija, ki Jo vodi predsednik Prezidija Velike ljudske skupščine Romunije Jon Maurer, je danes ob 9.28 prispela na svoji poti v Argentino z Orient ekspresom v Ljubljano. Na ljubljanski železniški postaj) je predsednika Maurerja pozdravil predsednik Ljudske skupščine LB Slovenije tov. Miha Marinko in se z njim prijateljsko razgovar-Jal, dokler ni vlak odpeljal.
Do Italijanske meje sta spremljala predsednika Maurerja tajnik Ljudske skupščine LR Slovenije dr. Miha Potočnik In član Izvršnega sveta LRS Tone Fajfar.
VREMFMSRfl napoved
*a torek. t. aprila'
Pretežno oblačno vr^me, v opoldanskem črsu «10*001« Kratkih krajevnih nloh. r»»rn « iM-nr,",,. kler bodo na-stooll” d-i" •	:	'luntivi*	Temperature
-»or>..	•.	.	v.	r-	i	morju	+5.	najvtsje
;!o iO, v Primorcu do 15 sto-
Nnj C.
PLENARNA SEJA CENTRALNEGA SVETA ZVEZE SINDIKATOV JUGOSLAVIJE S TISKOVNE konference pri is l*s
Nekatere pereče naloge in problemi sindikatov E™“i!Fe
Urad argum^htl, ki govorijo o
(Nadaljevanje 1 I. strani; še večje uveljavljanje sindikatov,
10.000 din za
Velika Morava upada ^
stava sindikata ustreza njegovim	gov®re,	o političnih \ moupravljanja, sprejemanje ta-, Vrabič,0 Mišo ^Pavičevič^in Ašer dr- Segedinova° in dr.^Tekavčič’	7’ ff^JJi^upadati-
sedanjim potrebam in funkcijam	^	vseh	sindikalnih	fo-. rifnih pravilnikov, povečanje pro-! Deleon. Plenum je sprejel Cazi- pa tudi predsedniki Zveze ženskih	novzročilo-
in omogoča, da sindikat uspešno	J®	zdaj	kakih	370 poklic- izvodnje, uveljavljanje zakona o jev predlog da bodo člani sekre- društev, Društva prijateljev mla- yčeraJSnJe deževje je £upri-
izpolnjuje svoje naloge.	_n_!dJ_50;?00	plovnem razmerju in še nekatera Lria^a C^tralneS svS pS dine CHZ in socialni delavci. ^^uV^ni
sednik,^podpredsedniki in sekre-( Konferenco je vodil dr. Obračun«, ^vnih poSv. S poplavljen^
Cupnj® J
, Za delo večjega HevlU »Mi-	IVBr*San'*'
kalnih vodstev in organizacij, Je Sindikalna vodstva in organi-! Čeprav je bila dejavnost sin-
dikatov v minulem obdobju zelo
—... —  -------------------------------------  vuuabvd	ui	orgam-1	~-r—-	-- ----—ti   j	tej	konferenci	so dobili področja v okolici
rečeno v referatu, je značilno, da zacije naj se zavzemajo za pra- dikatov v minulem obdobju zelo Plenum je sprejel odstop do- novinarji pojasnila o problemu, da povsem odtekla. Freui' se malo in neredno ukvarjajo s Vilno izpolnjevanje nalog nave-	Plodna> 80 J« na današnji plenarni	sedanjega	predsednika	Centralne-	ki	je v zadnjem času	postal ak-	ki	se	je	izselilo,	se	je	spet
proučevanjem in analizo politič- denih v pismu CK ZKJ, okrepe	sej' ocenili kot enostransko. Vtem	Ba »veta	ZSJ Djuro	Salaj	in	Še	tualen	zaradi	predloga o	spre-	v svoje	vasi.	Pričakujejo,
nlh problemov, političnega stanja boj proti vsem negativnim poja-	ko so se sindikalne podružnice	nekaterih	članov	CS, ki	bodo	pre-	membi	kazenskega zakonika	glede	sta	v	kratkem	upadli	tudi
na svojem področju ali v delov- vom in se bore proti slehernemu I močno zavzemale za razvijanje	vzeli nove posle.	na	legalizacijo	splava.	Podprto z	va	ln	Tisa.
nih kolektivih. Vsestranska de- zavestnemu ali podzavestnemu in krepitev sistema delavskega} javnost sindikatov in povečanje pačenju smisla tega pisma. Glav- samoupravljanja, so na drugi] njihovih funkcij v sistemu druž- ni smisel tega pisma je v tem, strani zapostavljale skrb za delo, benega samoupravljanja, kakor da je treba poiskati pravo smer organov družbenega upravljanja1 tudi številčno naraščanje delav- v boju proti negativnim in ne-	v socialnih, zdravstvenih, prosvet-
skega razreda sta v zadnjih treh socialističnim pojavom v nadalj-	nih in drugih ustanovah. Mnoge
letih vplivala na povečanje šte- njem razvijanju demokratičnosti,	podružnice dostikrat same niso
vila članov na 1.740.000 delavcev v razširitvi kontrole delavskega	kos zamotanim problemom gospo-
in uslužbencev tkr 275.000 upoko- razreda in delovnih ljudi, na-	darsklh organizacij in zato jim
jencev. Venda^pa pomanjkljivosti sploh nad delom njihovih lzvolje-	Je potrebna pomoč okrajnih in
vo-
v mnogih organizacijah ovirajo nih organov.
j občinskih sindikalnih svetov. Na plenarni seji je bilo slišati mne-; ; nje, da se posamezni okrajni in \ občinski sindikalni sveti še zme-| rom premalo ukvarjajo z obravnavanjem stanovanjskih In drugih komunalnih zadev, zlasti v večjih krajih in industrijskih središčih. Premalo se zanimajo tudi 1 za preskrbo prebivalstva.
Nove uredbe in odloki
Zvezni izvršni svet je včeraj popoldne sprejel več uredb in odlokov s področja gospodarstva, prosvete, kulture in socialne politike
benega načrta. Novoustanovljen®
trgovinska podjetja bodo £e posojilo za obratna sredstva, jim ustanovitelj zagotovi najn* lb
9.1	OOtfčD
Beograd, 7. aprila (Tanjug). Popoldanski seji Zveznega Izvršnega sveta Je predsedoval podpredsednik Rodoljub Colakovlč. Na seji so sprejeli več uredb in odlokov s področja gospodarstva, prosvete, kulture in socialne politike ter ratificirali nekaj mednarodnih sporazumov.
23°/« obratnih sredstev, pot.--za njihovo redno poslova
I sredstvi učinkoviteje lotile izbolj- sprelet 1e bil tudi odlok s kate* šanja kmetijske proizvodnje in de- K*1" !L5iiudiS inve*
USTANOVLJENA JE	_________________________
KMETIJSKA BANKA	šanja kmetijske proizvodnje in de-	sredstva*"družtinih 1»*-
Da bi zagotovili Enotno kredit- javnosti, ki so v neposredni zvezi «ticiiskih sklndnv ustvarjenih no politiko in zadovoljili potrebam z njo.	letošniem	letu lahko do konca
I Rpfpmt in ~,7nrm,n rvMrn kmetijstva po kreditiranju in fi- Sprejet je bil nadalje odlok, ki leta	J oosojila
ul.	nansiranju, je Zvezni izvršni svet	določa, da se izgube obratov za-	podarskim ora^izacfjam ^ o”'
dnfžnfr^	^rihodnW	sPreJel uredbo, s katero ustanav-	družnih poslovnih zvez in obratov	r£t sredstva kakor tudi odWK
družnice v	prihodnje z	večjo	vne-	y Jugoslovansko kmetijsko ban-	s samostojnim obračunom v sesta-	"	£ JitoV, °i0'
gnXhPn	k0' Pri teJ banki in samostojnih	vi gospodarskih organizacij s pod-	SrSS^^olSSSSdSiSS**8*1*
Č	«Hir' TnkSl ri™ zadružnih hranilnicah bodo osre- ročja trgovine in gostinstva krijejo iam v leto 1957 za novečanje Pr°'
KJZnJU	US„	f	določena sredstva za kmetijstvo, samo iz dela dohodka, ki ostane po J^ v Jetu 1957 za povečanj
ml k-pr tf	kl se stekaJ° lz družbenih skladov, Odvajanju prispevka na dohodek., Na J eii nadalie sprejeli dva
kmetijstvu 1„ vod„e- . Ztem I. Ml .prejet odi.*, t,-
Ob svetovnem dnevu zdravstva ugotavljamo, da je nadaljnji razvoj naše zdravstvene službe postavljen na solidne temelje. Primerjajmo na primer število šol in število učencev, bodočih kadrov v zdravstveni alužbi
DNEVNIK
Minister za industrijo Burme Bo Cin Maung je včeraj prispel v Beograd. V Jugoslaviji bo ostal več dni in bo v tem času z jugoslovanskimi predstavniki govoril o gospodarskih vprašanjih, ki zanimajo obe deželi. Na železniški postaji so ga sprejeli predsednik Komiteja za zunanjo trgovino Hasan Brkič, svetnik za zunanje zadeve Venčeslav Mesarič ter burmanski veleposlanik v Beogradu Ula Maung.
V Moskvo bo sredi maja odpotovala delegacija jugoslovan-
skega Akademskega sveta, kl jo je na obisk povubila Akademija znanosti ZSSR. Delegacijo bo vodil predsednik Akademskega sveta dr. Siniša Stankovič. V SZ bo delegacija obiskala znanstvene ustanove v Moskvi in drugih mestih ter navezala stike z on-dotnimi znanstvenimi delavci.
Predsednik Centralnega odbora sindikata uslužbencev državnih ustanov Marijan Vivoda bo prisostvoval kongresu državnih uslužbencev — članov Generalne centrale javnih služb Bel-
■— r t. : " . Danican. uanka bo sklepala pogod- organizacije izenačene z ostalimi x._iu	  „wnih	eilu
7nwrti be 0 P°s°jilih in kreditih z zadruž- gospodarskimi organizacijami kar tn SD]ošnih lmetiiskih zadrug ? t	morahbolj	zavzeti nimi hranilnicami, pa tudi nepo- se tiče režima finansiranja obrat-	"1 okraji
za vskladitev tarifnih postavk v	_________nih	ih	k« i*t~ « .».n.«« trgovinskih ln drugih nb.
okviru ene
V nekaterih rudnikih n. pr. se gibljejo razlike v tarifnih postav-
VS-r”"" SPODARSKIH ORiAN,TAC.M„
Ker morajo politično-teritorial- Zvezni izvršni svet Je nadalje gozdarskih zbornic Jugoslavija ne enote sredstva svojih skladov, sprejel uredbo o posebnih pogojih gozaarslim 2bornic Jug0 namenjena za kmetijstvo, nalagati delitve dohodka v nekaterih vr- MINIMALNI DOHOD^jLtffi pri banki in zadružnih hranilnicah, stah gospodarskih organizacij. RUDARJEV IN NAJVlSJE 0 je .predvidena možnost, da Uudske Uredba se nanaša na podjetja .za i	ZA PREMOG .*	{1i
Zvezni’ izvršni svet J®, ^ita*
USž«S,e!
i rudnikih n. pr. se gaml ln druglmi neposrednimi POSEBNI POGOJI DELITVE I barskih oreanTzaci^^zbornica11-uporabniki s področja kmetijstva DOHODKA V NEKATERIH GO- kMmiv, Tfri hliSke trgoV‘n' in vodnfiffa	SPODARSKIH OROAMI7ArMAH « lm.aJ° r8n8 republiške «* .^
iTlTi 7	:---------- -J--.-.,-.	..ana tiuujflja
I republike in avtonomne enote Prt snemanje filmov, za tehnično iz-1 zvezni uvrsni svet je I podružnicah ustanove odbore, ki ddavo in obdeiavo filmov, za pro- tudi elaborat o sistemu for^.
g** b° °d 20 d°t22hapr‘la„V i « bodo dovoljevali kredite' Iz nji- met^.fltai in na podjetja»	nja cenpremogatn^
Bruslju. V tem mestu bo od_22. hovih skladov. Poleg posojil in kre-! vajanje filmov, kakor tudi na or- skem ooložalu rudariev Na P0!
cii<!kfh sfnHikatnv1 pr?*?.« « dito.v za kmetijstvo in vodno go- ganizacije dijakov in Študentov, ki lagi tega Je bil sprejet odlog i gijskih sindikatov PTT, ki se ga spodarstvo bo banka finansirala opravljajo gospodarsko dejavnost, določa minimalni Osebni doh°de Sl Investicije za račun imetnika sred- Ta podjetja se smatrajo kot komu- rudar%^ rn Zjviš?e prodajne f' Antl^	Predrag	stev brez obveznosti vračanja, nalno-gospodarska podjetja. 1 ne za premog Nadalje so biled®.
10PravlJala službo v zvezi z daja- Sprejete so bile tudi spremem- ločene tudi najvišie prodajn® « Na malem topčlderskcm po-	regresovv	kmetijstvu	in	upo-	be in dopolnitve uredbe o davku ne za živinsko krmo industriji
kopališču v Beogradu so včeraj rahljanjem deviznih sredstev, na- na dohodek, kakor tudi odlok o ga izvora pokopali jugoslovansko književ- . menjenih za investicije, nadzoro- stopnjah davka na dohodek za le-
pokopali Jugoslovansko književ- ---j——
nico Isidoro Sekulič, ki Je umrla vala- če se posojila in krediti upo- to 1958. v nedeljo v 82. letu starosti. Na i rahljajo skladno s pogodbami itd.
«-■*- - •-	   1	Zvezni	izvršni	svet je nadalje UDELEŽBA POTROŠNIKOV NA
lastno željo so jo pokopali brez 1 Zvezni izvršni svet je nadalje vseh svečanosti in običajnih po- sprejel nekaj uredb in odlokov s slovilnih govorov.
Investicije za rekonstrukcijo
in modernizacijo gostinskih obratov
Lani smo investirali v turizem in gostinstvo dobre 4 milijarde, letos pa bomo nad	5	milijard	—	Izredno
ugodni pogoji za najet je posojil	—	\ se	večje	investi-
cije tudi iz krajevnih virov
Letos bodo investirali v re- dograjena. Lani smo kupili tudi konstrukcijo in modernizacijo raz- 20 posebnih avtobusov za prevoz položljivih in zgraditev novih go- turistov.
stinskih objektov, zlasti restavra- Zanimivo je, da so se lani cij v važnejših turističnih in pro- znatno povečale investicije iz metnih krajih 4,2 milijardi. Razen krajevnih virov. Bile so dvakrat tega je dal Zvezni izvršni svet iz večje od predlanskih. Letos je gospodarskih rezerv federacije v predvideno, da bo prišlo iz kra-marcu splošnemu investicijskemu jevnih virov za skupne investicije skladu milijardo din za investi- kakih 25 %, kolikor bo znašal tudi cije za pospeševanje turističnega splošni investicijski sklad, ostala prometa s tujino. Ta posojila bodo sredstva pa bodo dala podjetja in dobivali predvsem tisti občinski drugi viri. odbori, ki s svojo investicijsko izgradnjo zagotavljajo večji učinek v plačilni bilanci. Kredit je predviden za Zgraditev komunalnih naprav za kulturno in zabavno življenje ter za rekonstrukcijo in adaptacijo gostinskih objektov. S temi investicijami naj bi ustvarili pogoje za nadaljnje povečanje deviznega dotoka. Zato bo moč dobiti posojila po zelo ugodnih pogojih z rokom odplačila do 50 let in z obrestno mero 0,5 %, prosilci pa bodo morali iz lastnih sredstev prispevati riekaj k investicijskim stroškom.
Tako bodo v turizmu in gostinstvu investirali letos 5,2 milijarde, ali za 25 % več kakor lani.
Lani so znašale investicije v turizmu in gostinstvu 4,175.000 din oziroma so bile za 44 % večje od edlanskih. Zmogljivost hotelov se je povečala za kakih 2000 postelj, restavracij pa približno za 10.000 sedežev. Izvzemši Hrvat-sko smo zgradili 18 novih hotelov in adaptirali 23 ter zgradili 20 in adaptirali 38 restavracij. Razen tega smo dogradili vzpenjači na Pohorju in v Poreču, na Trebeviču pri Sarajevu pa vzpenjača še ni
V Beogradu je bil včeraj razširjeni plenum CK Ljudske mladine Srbije, na katerem so go-
področja zadružništva.
DOHODKU V TRGOVINI
Ker
STATISTIČNA SOLA V BEOGRADU ,	«.
za izobraževanje stat**bc rov v naši državi ni zi
.	...	,	1	j,	nih kadrov v naši državi m z3
ZIS je nadalje sprejel odlok o ne specializirane šole, Potre5fjje, sležbi DotroSniknv nn Hnhodku takimi mo* *	'
Odlok je Zvezni i
nnpm mifv.4 rmcnni n	udeležbi potrošnikov na dohodku	takimi močmi pa so čedalje
KMETIJSKIH ZADRUGAH	trgovinskih organizacij. Odlok	je Zvezni izvršni svet sprejel	^ v
kmetijskih ZADRUGAH	predvideva, da trgovinske organi-	bo 0 ustanovltvi statistične
začne ndrivnliin HpI netvarionoun	••	v	«	__	.
K ^	“e^vujaivc	uigeuu-	q	USt&nOVitVl StatJSTICHc
vorill “o akTuainih “poiničnih na- , v zacJnjih dyeh lotili je v raz- zacije oddvojijo.lel ustvarjenega Beogradu. V šolo se bodo1*--logah' srbske mladine, o njeni vo u kmetijskih zadrug prišlo do dohodka na račun udeležbe potroš- vpisale osebe, ki so končale P® udeležbi na volitvah za Zvezno klikih spremem o, zlasti kar se mkov pred določitvijo stopnje in no srednjo iolo ln uslužbenci J j0 in Republiško ljudsko skupščino njihovega značaja in nalog, obračunom prispevka na dohodek, zivu statistika z nepopolno , ter o dejavnosti mladine pred °lede ,na spremembe in potrebe » 8 bil tud sklep o vi- S0,0j kl imaJo gtlrI ozirorn* g0. VII.	kongresom	ZKJ.	:	ij ^ezi z nadaljnjo gospodarsko	«nl pr‘spevka na dohodek ki	ga	let prakse	v statistični sl>'žblbBm,
5	=/.	krepltvl-1° ln razvojem zadrug, ka-	založniška podjetja	odvajajo	v	lanie bo trajalo dve leti.	w
kor tudi z našim družbeno-eko- sklad za napredek založniške de- ki bodo končale statistično SoIIL|-, ioko 4	” i' rom.an . v nomskim razvojem sploh, je Zvez- javnosti. Založniške gospodarske priznana za nanredovanje v s m
letu 1958 je razpisalo sarajevsko ni izvrjni svet spremenil in dopol- organizacije oddajo 50% prispev- sti;nl službi strokovna iz°bra
n™tŠak0	6	“,Nar°(?n.a	nil	uredbo	o kmetijskih zadrugah. ka na dohodek in ga vplačujejo v “šje jole	t	aV«t
prosvete«. Delavski svet podjet- Uredba v prvi vrsti ureja'notra- republiški sklad, oziroma v sklad Na koncu ie Zvezni izvr®n
n;ie organizacijske odnose v kme-	avtonomne enote za	napredek	za-	ratificiral	več konvencij	‘n
v zneskih	500.000,	300.000 in 150	ložniške Hptnvnncti	rauncirai	vec Konvent j
,, ' „i u	Ilje orgamzacijsKe oanose v Kme- a»iouuiniie enote zi
y. *ei. lh 500-000< 300.000 in 150 tijskih zadrugah, določa organe lpžniSke dejavnosti, tisoč dinarjev.	upravljanja in razmejuje pristoj- Odlok o določitvi minimalnih
V ZDA je prispelo prvih de- nosti teh organov, zlasti še uprav- osebnih izdatkov za honorarno devet članov sovjetske folklorne nika zadruge. Kot organi zadruge lo, ki je bil prav tako sprejet na skupine Mojsejcva, ki šteje 90 so predvideni: skupščina, zadružni današnji seji, določa, da gospodar-ljudi. Ostali člani skupine bodo svet, upravni odbor ln upravnik. ske organizacije izplačujejo hono-prispeli v ZDA ta leden. Sovjet- s spremembo in dopolnitvijo rarje zunanjim sodelavcem iz či-ska folklorna skupina Mojsejeva uredbe bo zadrugam omogočeno ste§a dohodka, bo predvidoma gostovala v ZDA da se osvobode tistih dejavnosti! PnrnT1 nnvm dva meseca.	.	ki so jih ovirale, da bi se s svojimi	°JsOJIL	PODJETJEM
! Sprejeta sta bila tudi dva odloka o dovoljevanju posojil za obratna sredstva gospodarskim or ganizacijem in trgovskim podjetjem, ustanovljenim 1. 1958. Banke in zadružne hranilnice bodo dovoljevale gospodarskim organizacijam posojila s pogojem, da bo povečanje obsega poslovanja trajno in v skladu s smernicami druž-
narodnih sporazumov.
■
■ '
Zagrebški biro za P0S^®rSKi>1, nje dela bo posodil V0SP°°*L 10« organizacijam v mestu oP lah* milijonov dinarjev, da bo_ v0{h ko uvedli 720 novih “ ^cV mest za zaposlitev začasn_ setr» poselnih delavcev, Pr žensk. Ta posojila na^ ,„tih ^ njena v enem do dven ‘ po* sklep zagrebškega biroJ® jf,a n°' sredovanje dela ie Posle,.. vpra/ ve orientacije v urejevanj ejnl» šanja začasno brezp^jte-
Sredstva, namenjena J13 s,,o rlalno preskrbljenost * ge' brezposelnih delavcev, z vaja* dalje bolj uporabljajo zn nje novih delovnih tnesi.
Letos 700 milijonov dinarji
za rekonstrukcije v »Jugovinilu<<
V tovarni -Jugovinil* bodo le-1V bližnji
prihodnosti bo
tos porabili 700 milijonov za re- ta tovarna izdelovati tudi Rekonstrukcijo starih in zgraditev vrste plastične mase. novih obratov. Tako se bo pro- novani suspenzijski P°uv izvodnja polivinila že prihodnje prah.	ns
izve
sVO-
Pogled na tovarno plastičnih mas »Jugovinil«
leto povečala za 8600 ton in bo »	,	„	u
znašala 7000 ton, kolikor so pla-1 “Jugovimi« bo letos nirali ob zgraditvi tovarne. Razen tuJe tr8e približno 200« kaKi' tega bo začela tovarna sama iz- lih Izdelkov v vred nos ibilž-delovati omehčevalec, da ji te 600 milijonov din, tore poVeč»Ilf snovi za proizvodnjo polivinilsklh no toliko kolikor lani- r ^Je izdelkov ne bo treba več uvaža- proizvodnja pa bo že P ti. S tem bo prihranila letno nad leto omogočila znatno P°
250 milijonov deviznih dinarjev, izvoza.
Spoštovanje nevtralnosti
<*** P° podatkih, ki jih je prvič, da so naprave za izstre-je ««*»«*» »Daily Express«, Ijevanje raketnih balističnih ni[a j a vlada nedavno skle- izstrelkov obrnjene proti sosed-tr<ilnofi 2aIQ(** spoštovanja nev- ni, izvenblokovski deželi; drugič, Skotsk *vedske na ozemlju da so takšna raketna oporišča za , e bo zgradila priprav uporabljiva tudi proti takšni so-•ttčnih j Wan^e faketnih bali- sedni deželi; tretjič, da raketna iiti z izstrelkov. Škotska je na oporišča zastrupljajo vzdušje in širini kakor južna ostre mednarodne stike na zem-rij(a *a' Ograditi raketna opo- Ijepisnem področju, kjer je bil mo r1 škotskem bi torej pome- položaj ugoden, jasno pa je, da »Reut	švedsko nevtralnost,	takšno poslabšanje	položaja ne
skifi	Je	Poročal, da v london-	samo prizadene, marveč nepo-
jajo	krogih	poudar-	sredno ogroža koristi sosedne iz-
ketnih bi bil°
v primeru ra- venblokovske dežele; četrtič, sa-je,, ^ °Porišč na Škotskem ra- mo letanje raket čez ozemlje so-bj ra?eP°sredne nevarnosti, da sedne nevtralne dežele, kakor lje f Padla na' švedsko ozem- tudi možnost takšnega letanja hedsk s^mo letanje raket čez pomeni ogrožanje teritorialne nevtrn;0 ozern^e kršitev njene nedotakljivosti sosedne dežele in
kršitev njenega mednarodno pri-»ttriern	0}eMšče ustreza pra-	poznanega statusa.
nih	Pojmovanju mednarod- Očitno je torej,	da graditev
ta de* ,v spoštovanju statu- raketnih oporišč ni in tudi ne lističu so *unaj blokov. Ba- more biti zgolj vprašanje tistih no * ,raketni izstrelki so talci- držav, na katerih ozemlju žele Orn.iJ tv°> katerega učinek ni zgraditi naprave za izstreljeva-
*	«■> v u-o t	CU/lliCy W MU. I t fcUUC. UU- fll/otuiiu
gre	velja tembolj, 'kadar sti še, če gre za državo, ki ni ne
fcaterem*em^ePi*no področje, na v enem ne v drugem vojaškem je zar^,te razprostira dežela, ki političnem bloku in katere medne >voje narodne in sploi- narodna dejavnost je v celoti točena rf16 warnosti trdno od- usmerjena na razvijanje vse-»’ ostane zunaj blokov- stranskega miroljubnega sodelo-tine nJlTOV tn ki si ™ vse na' vanja.
do SDrm*a<*ewa’ da we W prišlo Sodeč po poročilu, objavljeni Je	Odgovornost držav, nem v londonskem »Daily Ex-
rij(i Ji zvezi z raketnimi op o- pressu*, se je angleška vlada pri takSn^Splofl 2el° velika, je v obravnavanju raketnih oporišč na Bradjtv? Primeru še večja. Pri Skodskem odločila za gledišče, ki Posredn- Taketnlh oporišč v ne- upošteva naštete momente in srn{si 1 s°seSčini nevtralne (v spoštuje status izvenblokovske »iburf- ^venblokovske) dežele dežele. Takšno gledišče bi mora-ne8Dn Pozornost najmanj štiri li dobesedno uporabljati v vseh ^rna dejstva:	takšnih primerih. J. Smole
DOPIS IZ PARIZA
Nekaj bo treba ukreniti
Povr^ na sovjetsko pobudo o opustitvi jedrskih poizkusov — Anglo - ameriško redovanje v francosko-tunizijskem sporu spet na mrtvi točki — Srditi napadi alžirskih borcev na francoska oporišča
Našega dopisnika
POSVETOVANJE MED LONDONOM IN W ASHINGTONOM
Ali bodo našli izhod
iz neprijetnega položaja, v katerega so zašli po zavrnitvi sovjetske pobude
o opustitvi jedrskih poizkusov?
London, 7. apr. (Tanjug). So-1 načrtu, vtem ko bi na sestanku Med vprašanji, o katerih naj vjetski sklep o enostranski opu-1 vodilnih državnikov postavili kot bi razpravljali na tej konferenci, stitvi nadaljnjih atomskih posku- glavno vprašanje opustitev po- omenja »Times- na prvem mestu sov je glede na to, da so ga skusnih jedrskih eksplozij ob ob- rezerve šterlinškega področja in ugodno sprejeli v mnogih deže- | veznem nadzorstvu. To teorijo poudarjai da z omejenimi šterlin-lah na svetu napotil London in j zlasti podpira konservativni tisk, škimi rezervami finansirajo pre-\Vashington k nujnemu diplo- ki poudarja, da bi bilo največ, k del svetovne trgovine, kar matskemu posvetovanju. Politični! kar bi dosegli na konferenci v	.	.	,. 6
krogi v Londonu sodijo, da je na- 1 prvi fazi, sporazum o tem vpra- P°mem “š‘bko	g0®p°dar-
men teh posvetovanj, poiskati na- šanju.	fkeSa P°]0^a Nahoda kot ce-
čin, kako bi si zahodne države Iz Washingtona poročajo, da lote-. Nadalje naj bi razpravljali pomagale iz neprijetnega polo- je Velika Britanija predlagala, o ustalitvi cen blaga v trgovini, žaja, v katerem so se znašle, ko naj bi se sestali voditelji zahod- zlasti z ozirom na posledice ame-so zavrnile sovjetske predloge o nih držav in proučili pereča go- riške gospodarske recesije, takojšnji opustitvi atomskih po- spodarska vprašanja. Diplomatski skusov.	urednik	-Timesa-	piše, da bi bri- 1
V prizadevanju, da bi začrtali tanska vlada pozdravila sklicanje skupno politiko, pa zadevajo na konference zahodnih državnikov težave spričo različnih koristi po- še zlasti zato, ker je predsednik sameznih partnerjev v Atlantski britanske vlade Macmillan v ne-zvezi. V Londonu je mnogo pri- davnem govoru o poslabšanju
Nov ameriški načrt
o postopni razorožitvi inačica lanskega zahodnega
predloga?	]
Pariz, 7. apr. (Tanjug). Stalni Ta načrt je nova inačica lanskega svet Atlantske zveze bo konec zahodnega predloga, ki ga je , tega tedna proučil sovjetski sklep sprejela večina v Generalni skup-o opustitvi poskusnih eksplozij, ščini OZN.
V palači Chaillot, kjer je sedež Večina predstavnikov Atlant-Atlantske zveze, poudarjajo, da ske zveze izraža zaskrbljenost bodo predstavniki 15 zahodnih spričo tega, da ima Sovjetska .dežel proučili hkrati tudi ame- zveza zdaj nedvomno prednost v riški načrt o postopni razorožitvi, tem vprašanju, medtem ko Zahod
ni sposoben, da bi enotno nastopil z novimi in konstruktivnimi predlogi. Zaradi tega so, kakor zatrjujejo, pozitivno sprejeli sporočilo o tem, da nameravajo ameriški predstavniki predložiti »novi načrt- Stalnemu svetu Atlantske zveze.
Z vsemi sredstvi
Berlin, 7. aprila. (AFP) Na Tcongresu socialistične mladine Zahodne Nemčije, ki je bil v Berlinu, so sprejeli poziv na -boj proti atomski smrti« z vsemi sredstvi, tudi s splošno stavko. Socialistična mladina terja od bonnske vlade, naj se* odreče atomski oborožitvi zahodnonemške vojske, naj orepove ustanavljanje raketnih oporišč in skladišč za atomsko orožje na zahodnonemškem ozemlju. Prav tako naj prepove polete ameriških letal z atomskim orožjem nad Zahodno Nemčijo. Na kongresu so se prav tako zavzeli za takojšnja pogajanja o jedrski demilitarizaciji srednje Evrope.
■	;5
k
7> ®Pr- Vsebina posla-»ni!0 poslal Hruščev vla-m *n^odnoevropskih dežel, še da Se	toda v Parizu rjienijo,
Bo&1anto eno ne razllkuje od p Predsedniku Eisenho-Učnih i.0 ^henju pariških poli-nePosrMr°8ov sta poslanici Wh (jgj Poziv vladam zahod-6timski naj opuste poskuse z slu,	orožjem v tistem smi-
katerem je to pojasnil
V Budimpešti se mudi na uradnem obisku sovjetska vladna delegacija pod vodstvom predsednika Hruščeva, Na sliki ob prihodu na Madžarsko v ospredju: podpredsednik vlade Kozlov, Ja-nos Kadar in Nikita Hruščev
Ločen nastop 1
strank centra in levice na grških volitvah
Ei8enhower-Dulles
Atene, 7. aprila (Tanjug). Ker (Epek) se še ni odločila, ali se bo WashIngton, 7. apr. (Reuter)	se stranke centra in levice niso	pridružila eni obeh koalicij ali pa
Predsednik ZDA Dwight Eisen- sporazumele o skupnem kandidi- bo na volitvah samostojno kandi-Murphy in Beelev sta spet	hower se	ie danes v Beli hiši po-	ranju na volitvah, bodo ustano-	dirala.
v Pariza. Tokrat pomeni njuna	svetoval	z	zunanjim ministrom	vile dve koaliciji. V prvi koaliciji, Trenja med	majhnimi stran-
nagla vrnitev konec faze njune-	Dullesom	o zunanjepolitičnih	Patriotski zvezi, sta Demokratska	kami so nastala,	ko so sestavljali
»a	hrnninrinpn nnaian.	vprašanjih.	Predstavnik Bele hi-	stranka in Združena demokratska	volilni program. Markezinisovi
mm m	mc	novega	m aa si	«• •»««*■>	še za tisk James Hagerty je izja-	levica (Eda). Obe stranki sta imeli	progresisti, Baltadzisovi kmetje
nStlVaki1Zere1Sna	Predsednika vlade Gaillarda. An-	vil- da neJe-fl° čen} sta P°tsebej	\ Pariam.e.nt.'J 37 Polancev . V-in -papapolitisova stranka Epek
položaj, ki gre na psihološkem |	rin>r.(.nv.,rll m-_« govorila. Menil pa je, da sta se drugi koaliciji pa sta Progresivna so zahtevali, naj bo v programu
ta, 'da je njun	neuspeh začasen,	razgovarjala o najnovejšem po-	in Kmečka stranka, ki sta imeli. rečeno, -da ostane Grčija zvesta
in nameravata	svoje poslanstvo	Z1VU Sovjetske zveze, naj ZDA	doslej v zbornici 7 poslancev.	Zahodu in Atlantski zvezi«, vmed-
nadaljevati. Njun večni optimi- °PustiJ° atomske poskuse.	Stranka progresivne unije centra tem ko sta bili Demokratska
Gromiko pred Vrhovnim sovjetom. Komentatorji pariških časnikov ugotavljajo, da v teh pismih ni nič novega in da si ZSSR
Protestni pohod
in diplomatskem torišču v njeno kd^ist.
»Strah, ki je zajel ves svet pred nevarnostjo atomskih poskusov in radioaktivnega sevanja je Hruščevu zelo prikladen teren za njegove pogostne pozive zahodni javnosti«, ugotavlja komentator v konservativnem »Figaru«. »Spričo številnosti in vztrajnosti pozivov bo moral ! Zahod odgovoriti drugače, ne pa
8nnf)St^°f‘ 7- apr. (Reuter). gam0 (ja se zadovolji z odklonit-kr«n)i. onstrantoiv v vijo sovjetskih predlogov.«
iz Londona na 80
^tonu 80 P0* Proti Older-
l2vodni ’ , r 3e center za pro-
8 rv.uLimskega orožja, da bi wnoa<
v°dlki
“M‘Kovi	protestiralo proti
***	S^vilo udeležen
^tjo 2rtl.~’®'ga Pohoda se je med se je	°> v. Oldermastonu
®®0. Na	P°večalo na okrog
v6 dan« bllzu centra ii°^a zbrai r?Z€n udeležencev po-Ak - kaklh 4000 drugih ^Udo vC1J(i) 80 organizirali na hiH	organizacij in bi
k Pfotestn V Oldermastonu veli-Se zbftr	zb°rovanje.. Ko naj
Peljal	je začelo> pa je pri-
v katerem je žen<fc ril	, 1,0 zvočniku ude-
^ stajj	?^a obdolžil, »da so
SS dSj ke 2Veze in da s
tlasWt,,V°^ne.- ZbOToval^6 na"so I onstran La Mancha oznanjal, da je bolje svtomohn i	*	i	solidna	majhna	dežela kot pa velesila,
wk°dovali ♦TOW1 in 6a znatno'da je bolje biti velik med majhnimi kot
»Monde« pa piie, da je Hruščev v svoji poslanici, naslovljeni na kanclerja Adenauerja, vztrajal zlasti na vprašanju atomske oborožitve Nemčije. Sodeč po čedalje številnejših komentarjih v vzhodnem tisku »Monde« sklepa, da bo sovjetska diplomacija kmalu začela močno ofenzivo. Sestanek zunanjih ministrov Češkoslovaške, Poljske in Vzhodne Nemčije v Pragi utegne biti začetek te diplomatske akcije.
f
stranka in Eda proti temu ter sta se zavzemali za prijateljstvo z vsemi deželami. Tudi o sistemu volitev, ki bi jih razpisali po sedanjih volitvah, se niso sporazumeli. Tri stranke centra so zahtevale, naj bodo te volitve po modificiranem sistemu, ki bi dajal prednost nekaterim strankam, medtem ko so bili demokrati in Eda za navadni proporcionalni Kairo, 7. apr. (AFP). Predsed- Ko je govoril o odnosih med sistem, roča, da so bili boji v okolici nik Združenih arabskih držav Izraelom in arabskimi deželami, mest Alžira in Constantina. Pri Naser je v razgovoru, ki ga je je Naser dejal, da je »poglavitni Omalu In južno od Constantina prenašala ameriška televizija problem v izraelsko-arabskih od-so skušali z bombniki in artile- »Columbia Broadcasting System«, nosih problem pravic palestin- Budimpešta, 7. apr. (Tanjug), rijo zaustaviti napredovanje in izjavil, da Združene arabske dr- skega prebivalstva«. Pripomnil je. Sovjetska partijska in državna vdore alžirskih osvobodilnih enot. žave nočejo biti sovražnik ZDA. da trojna deklaracija iz leta 1950 delegacija, ki jo vodi predsednik V Oranu, Constantinu, Medeji in »V naši politiki težimo po prija- »ne daje Arabcem nobenega jam- r Inistrškega sveta Hruščev je Chetifu so imeli Francozi'nad 60 teljstvu z vsem svetom, ohraniti stva, ker sta dve deželi, ki sta preživela današnji dan zunaj Bu-
čem pa ie vznemirja Tunizijo, ki vidi v njunih zmeraj novih predlogih taktično zavlačevanje, katerega cilj naj bi bil, da bi Franciji prizanesli c debato pred OZN.	B.	Pešič
Pariz, 7. aprila. (Tanjug). V zadnjih 48 urah so alžirski borci izvedli vrsto napadov na francoska oporišča in ustanove v Alžiriji. Francosko poveljstvo po-
IZJAVE PREDSEDNIKA A S E R J A
Želimo prijateljstvo
z vsem svetom, vendar v skladu z našo suverenostjo in nacionalnim dostojanstvom
Hruščev v folnoku
ranjenih. V zadnjih dveh dneh so bili srditi boji pri mestu Al-žlru. Uporniške enote so predrle
pa moramo našo suverenost in	podpisali deklaracijo, skupaj z	dimpešte. Obiskala je nekatere
nacionalno dostojanstvo. Ovire,	Izraelom sodelovali v oboroženem	manjše kraje v okolici mesta in
ki preprečujejo normalizacijo od-	napadu na Egipt«. Naser je tudi	neko kmečko delovno zadrugo ter
bojno	črto	na področjih	med	1 nosov med ZDA in Združenimi	dejal, da je cilj njegove politike,	se ustavila v mestih Szegsedu in
Omalo,	Tablasom in	Maginotom.	arabskimi državami, niso mate-	doseči »zmanjšanje napetosti na	Solnoku, kjer so priredili sovjet-
Boji še trajajo.	I	rialne, marveč moralne narave.« Bližnjem vzhodu in na svetu«. skim gostom na čast zborovanje.
(Od našega stalnega dopisnika)
London, aprila Na britanskem otoku se še ni rodil državnik, ki bi tako kakor Mendfcs-France
naPravelerJ?°rnetali iz n^ega I pa majhen med velikimi. . n &	*	naPOVedovalca	Da	;	Hilpmp	nastf
"ali ter
VODIKOVA BOMBA IN PRESTIŽ
Tegobe tretje med »največjimi«
Osnovno britansko geslo: ohraniti položaj in prednosti velesile
ni tega ukrepa razumel kot znamenje slabosti in Sovjetska zveza zaradi tega ni prav nič izgubila na svojem ugledu velesile. Da je britanska vlada prišla v dilemo, je najbolje razvidno iz tega, da se je Macmillan hkrati zavaroval pred negativnim ameriškim	odzivom in	izjavil:	»Vlada
skrbno proučuje sovjetsko sporočilo, ven-
r.„e nsiv. j	i	—J—.......— -------------------------- .	^ar s svoje strani ne more objaviti nobe-
tnir ,na travo P°vedovalca Pa| Britanske dileme nastajajo na križiščih nejšega sodelovanja z ZDA ali svobodnej- Zato Angleži postrani gledajo tako Nemce nega formalnega poročila, preden se ne Policiin mes Je morala poti	in	načinov.	Kopja	se	lomijo	okrog	šega delovanja, enostranske	odpovedi	vo-	kot Francoze in Švede in vse ostale,	o ka-	posvetuje s	svojimi zavezniki.«
smotrnosti	oborožitve	in	razorožitve,	tes-	dikovi bombi ali nove	serije	atomskih	po-	terih domnevajo, da bodo morebiti	imeli	_ ... .	,_, .	.
skusov na Pacifiku.	v doglednem času svojo lastno atomsko
Osnova celotne britanske zunanje po- bombo.	SSSh«	nr ^	S
litike je, da je Velika Britanija velesila Ko je laburistični zunanji minister v	nnslnsp	hltrn
ln da mora velesila tudi ostati. Ce je moč, senci Bevan lansko jesen v Brightonu za- k0nčani p0skUsi Mcihške ser^e ki so ki zbira v eno žarišče westminstrski poli- govarjal tezo, da se Velika Britanija ne	f
tični spektrum, potem je to moč prepri- more enostransko odpovedati proizvodnji	P	,	*	^
Čanja, da j, najsvetejša dolžnost sleher- vodikove bombe, je kot poglavitni dokaz
nega posameznika pomagati ogroženi do- navedel tole: »Mar bi mogli dopustiti,	izvodn1e at0mSkeea	orožia	itd sodiio tu-
movini v boju za ohranitev statusa in da vaš zunanji minister nastopa pred	°
prednosti velesile. '	mednarodnimi forumi popolnoma gol!«	i	PoU«<W
Kadar gre.n. pr. za atomsko oborožitev Prispodoba z goloto samo kaže, da tudi	k^	r« .f.]!!,®A^k
zahodnonemške vojske, vlada po svojem v Bevanovi domišljiji obleka dela človeka,	spektiv3e,	pL,mo	zahodnfh	držav,	v katel
obrambnem ministru iskreno izjavlja: »To vodikova bomba pa velesilo.
vprašanje je zelo kočljivo in zato o njem Laburisti se sicer jasno ločijo od kon-	m^eca	nHorave	za	mednarodni
ni moč kar tako govoriti.« Z drugimi be- servativcev po tpm, ker sodijo, da se med- dl|avniškl sestanek ni bilo samo orodie sedami, vladi ni niti malo ljubo, da so narodni ugled Velike Britanije in njena	®J11 ™P ?	^	9
začeli Američani oboroževati Nemce z avtoriteta lahko samo utrdi, če se prosto-	«
raketami »Matador«, a ker vso to ne- voljno odreče nadaljnjim poskusom na
srečno stvar podpirajo Bela hiša, ameri- Božičnih otokih, medterri ko konservativci	r Je	pa.
ško zunanje ministrstvo in Pentagon, ne trdno verujejo, da bi si svetovna javnost Ko pa je že beseda o sestanku »na naj-more odkrito nastopiti proti temu.	razlagala takšen sklep kot znamenje sla- višji ravni«, ni treba posebej poudarjati,
Predvsem bi Britanci hoteli, da bi bosti in tako rekoč dokaz, da se je od- koliko je Britancem do tega, da bi do »atomski klub« obdržal svoj numerus clau- rekla članstvu v »atomskem klubu«. Nekdo sestanka prišlo. Ce ne zaradi drugega, za-sus in da ne bi vstopil vanj noben nov je to slikovito formuliral takole: poskusi radi boja za obstanek med velesilami, član. V ekskluzivni družbi dveh atom- na Pacifiku so dokaz in opomin vsem in Mika jih sleherna možnost, da bi se spet Zeta, s katerim do- skih velesil se Britanija počuti kot »po- vsakemu posebej, da lahko Velika Brita- pojavile v vlogi posredovalca. Za deželo, segajo ob spajanju slednja med enakimi«. Nastajanje novih nija napravi atomski samomor, kadar koli ki se kljub vsem poskusom z atomsko vodikovih atomov atomskih držav bi ustvarilo položaj, v ka- se ji zahoče — ne da bi vprašala Ameriko, bombo ne more meriti z obema velesilama, v helijeve tempe- terem bi imele ZDA in SZ spet predno- Sovjetsko sporočilo o enostranski opu- je diplomatsko posredovanje najidealnej-raturo do 5 mili- sti in bi se ločili od ostalih, Velika Brita- stitvi atomskih poskusov je povzročilo, da ša metoda, da si utrdi na svetu ugled Jonov Celzija nija pa bi se znašla v »drugem razredu«, je postal položaj na Zahodu nejasen. Nihče velesil«.	K.	TimotUevič	,
V Harwellu go zgradili reaktor
Pri vlivanju aluminija v tovarni »Impol«
Aluminij v gradbeništvu
Povpraševanje po aluminijastih izdelkih za gradbeništvo presega proizvodne zmogljivosti — »Impol« v Slovenski Bistrici bo povečal proizvodnjo čez nekaj mesecev, ko bo dograjena nova montažna hala in obnovljena*cevarna
Pri pospešeni gradnji stanovanjskih hlg Je najbolj ozko grlo premajhna zmogljivost obrtnih strok, ki so potrebne za dograditev in notranjo ureditev. Zaradi tega graditelji hiš možno povprašujejo po aluminijastih okenskih in vratnih okvirih ter stopniščih, nekateri pa želijo imeti tudi aluminijasto ostrešje. Mimo pomanjkanja lesenih narašča uporaba aluminijastih izdelkov v gradbeništvu tudi zaradi tega, ker je doba njihovega trajanja mnogo daljša, po izdelavi pa ne zaostajajo. Aluminijasti izdelki so se doslej najbolj uveljavili pri trgovskih in drugih poslovnih hišah, bolj malo pri stanovanjskih. Vzlic temu koristi tudi graditeljem stanovanj, ker sprošča obrtnike in industrijo lesenih gradbenih potrebščin za njihova dela.
SIJAJEN NAPREDEK ZDRAVSTVENE SLU2BE V KOPRSKEM OKRAJU
Pomlad zdravja in življenja
Prostost, s katero je zadihalo Slov. Primorje po osvobo- vsem, ki so pomoči potrebni. Kaj in zdravniškimi, posegi, da se ne-ditvi, je na široko odprla vrata tudi zdravstveni službi. Suž- vse zmorejo, naj nam na priliko prestano manjša umrljivost n‘^. nost, ki je kratila slovenskemu človeku telesno in duševno Povedo samo številke za minulo mlajšega rodu. Mnoge bolezni. življenje, pa je tod ostavila tudi na ljudskem zdravju žalost- leta sPlošna ambulantna služba so nekoč štele za neozdrav’ no sled. Ta košček naše zemlje je bil tako rekoč zdravstveno je '“J. opr™,1Lv, okraju ,20,4-4,40 zdaJ ^ več vprašanj *
prazen, zaostal in zanemarjen svet. Tisti prvi slovenski St?0V' T ° k?*oje b'? x®	p0StaJf^^7a rakaste
zdrauktntmi Aolnnt* m c n	m j *	» obiskala na domovih. Specialistič- službi edino naraščajoča ra* ,•
JtZraZ *“!IS " P„i ite!l sv?b°dtnf/nu ljudstvu kr e- ne ambulante in laboratoriji pa so obolenja, živčne bolezni, revmaU-pit zdravje so se malone praznih rok lotili ene izmed druž- opravili v tem času še 54.640 pre- zem ter bolezni dihal in kajpa«? beno najvažnejših nalog. Po desetih letih se je podoba tako gledov in zdravstvenih storitev, cela vrsta raznih nesreč in nezg silno izpremenila, da je človeku tem bolj bridko ob spominu Protituberkulozni dispanzerji so pri delu.	v
na tisti minuli zdravstveno tako hudi čas, v katerem je pro- ■ izvršili lani 32.807 pregledov, zob- • Kakor po vsem oktujv padalo zdravje in življenje slovenskega človeka. Ali silni ne ambulante pa opravile 42.814 zadnjih letih naglo nara f jL se vzpon,	ki	ga	zlasti v	zadnjih letih doživlja zdravstvena služ-	st°ritev- v bolnišnicah se je zdra-	lo zdravstvenih ustanov, ta*
ba v	koprskem	okraju,	nepreklicno priča: tudi tod se je	Vll° ve£.£ot 11-000 ,ljudi' Rešilni	ustrezno krepi tudi število■ za
r^„„a	z	££** ^SSSSJ^SS: TS&SS&JS!#A
|	• Po vsem koprskem okraju	^enJu Pa so predpisali 233.624 re-	11 na 67. Pred desetimi tek je
je zdaj že razpredena tako gosta	cePtov. Prištejemo k temu še	padlo na enega zdravnika spi
mreža zdravstvenih domov, am- fluorografiranje 70.000 ljudi in prakse 8500 ljudi, letos le se , bulant, dispanzerjev, bolnišnic in i besežiranje tisoče otrok, pa še U- Na enega zobozdravnika je v drugih zdravstvenih ustanov, da
Aluminijaste potrebščine, ki v nih prostorih, ki jih imajo v na- haie ln rekonstrukcijo revarno	’	",------V ~
gradbeništvu nadomeščajo lesene,	jemu pri	podjetju	Granit.	Ti pro-, bodo	prlredi*ev' “ b,° “»J^er Praznika
so začeli izdelovati v Impolu pred-	stori ne	ustrezajo	tudi zaradi te-	potrebščin Ja aradl^n^o tako	P° T It h "T’ T° ^
lanskim, ko so namesto bakra za-	ga, ker	so predaleč od	ostalih	Siali	da	bodo	'kri i	sedanle	"Tf v h jeseniške_ občine
ČPli iTiriplnvnti vpHnn vo? nlnmi-	povečali,	da	DOOO	Krili	sedanje	goreli tudi kresovi. Na Jesenicah bo
nikomur ni več težko za zdravje, za pomoč, za varstvo. Sest zdravstvenih domov, štiri zdravstvene postaje, štiri obratne ambulante in dvanajst pomožnih ambulant, manjših in drobnih predmetov, to je naravnost blesteč vzpon. Z njo bodo razbremenili sedanji Brez.števila milijonov je bilo tre-večji stiskalnici. Cevama bo do- ba vložiti, da smo v naglem tem-bila tudi nov stroj za izravnava- pu postavili temelje razvijajoči se nje in apretiranje.	zdravstveni službi ter jo približali
Kolektiv Impola ima' dovolj delovnemu človeku. 22 zdravstve-strokovnih delavcev za proizvod- nih ordinacij streže vsak dan njo okenskih in vratnih okvirov,
stopnišč in drugih gradbenih potrebščin. Njegovi strokovni delavci gredo celo na gradbišča, kjer vgrajujejo izdelke svojega podjetja.
Za 1. maj na Jesenicah
Organizacije SZDI. ln društva Jeseniške obilne so že pripravile programe za praznovanje 1. maja. Razen
Z zgraditvijo nove montažne številnih proslav, koncertov ln drugih
čeli izdelovati vedno več alumi- oddelkov. Nova	montažnica bo	Sovnraževanie Povečali na hoHo	*	,
ni j as tih predmetov. Bakreni iz- ■ mnogo večja, v	njej bo delalo	ČLfu™	na veSer	vellka proslava'	Predvldena
delki so se v tem podjetju skrčili okroj sto monterjev! nove opre- —	drugih	jzdelkov.	pa	Je	tudi	velika	Javna	oddaja	Radia
na 8 do 10 % vse proizvodnje. V! me pa ne potrebuje, prihodnosti, ko bodo druga pod- 1
Detajl u koprske bolnišnice
Mimo kritja domačih potreb bodo	Ljubljana. Tudi v obratih 2elezarne
tudi več izvažali. V nekaterih	bodo Imeli delavska zborovanja s kraj-	,	.	,, x	,	.	,	.	.	,	,oqnn	1]UU'’
....	,	-	...	, K povečanju proizvodn e alu-	državah ie precejšnje povpraše-	simi govori Naslednja dva dni pa bo	soče	in	tisoče	pregledov	v dispan-	desetimi	leti	prišlo	12.30°	‘J
jetja prevzela izdelovanje kurišč,' minijastih izdelkov za gradbeni- vanje po njihovih izdelkih in pol- več množičnih izietov v vrata pod Tri- zerllh, in Posvetovalnicah, šolskih letos samo še 5780. V vseh
triri vt ™LSr an]a°i n žtvo b0 prispevala tudi rekon- izdelkih. Letos v prvih treh mese- g,av Korensko sedlo* Cmf vrh nad ambulantah in drugih ustanovah, stvenih ustanovah koprskega
minHaste izdelki ta nol^delke' ftru?cljJ ^fvarne' obl;at ub° 'lh 50 sklenili s tujiml odjemalci Jesenicami, Pristavo,Poljane, k vaiva- • Pa rezultati? Ze samo stal-:? je sedaj zaposlenih ±78	^	t
Sedanje povpraševanje v inozem^	P°g°dh'	k.r	p3”1	^	viš*> >17 « So in 284 Z *
presega
stvu in doma namreč zmogljivost podjetja.
V bližini starih obratov gradijo novo veliko halo za montažo aluminijastih izdelkov. Betonsko ogrodje hitro raste na nekdanjem polju. Ce bo šlo po sreči in načrtu, bodo delati v novi montirajo svoje izdelke v pretes-
kvalifikacijo.	^»J.j
1. avgusta že zabeli Pogorela žasra snpf nhrnfn tp i movanje, katera Izmene bo vefi proiz-vi montažnici. Sedaj	zaSa	sPel	ODraluJe	vedla, s tekmovanjem so dosegli svo-
V četrtek, dne 10. t. m.
ventivno zdravstveno službo, priča, kako se je okrepilo splošno zdravstveno stanje. Kurativna (bub	zdravstvena služba pa je zajezila
številne bolezni, ki so poprej tako =	usodno glodale ljudsko zdravje.1	£* £	»»
Pred dobrimi desetimi leti je let-	^	zdrlvi^čtoveka?
_pa_bodo no umrlo za jetiko 95 ljudi na	H^aUsU?n	družbeni	skupn^«'
V enem samem ueacv. zdravstvena služba doseglaj" , nost presenetljiv razvoj. us. na sredstva, ki jih je terja jih bo v svojem razvoju se j.
Zaga lesnega obrata v Slov. Ko- Jevrsten rekord, saj so v 24 urah iz- občine priredili številna žalne kome-
= stotisoč prebivalcev. Zdravstvena
njlcah, ki Je v januarju pogorela, že 1 valjali 229 ton cagl)«v. Enodnevni plan	moraclje z govori ln polaganjem ven- »služba je	tej	morilki	neprestano
spet obratuje. Skupen zastoj pri žagi	Pa predvideva le 155 ton.	cev k spomenikom padlih	borcev že-	za petami in jo	tako dosledno
Je bil zaradi požara skoraj dva me- v plavžih preizkušajo domači koks	leznlčarjev-partlzanov na	Hrušici, v	nrecanla	da	if>	lnni	79 ietil™
seca, čeravno so ostali obrati, lahko	ln zato Je proizvodnja nekoliko manj-	Kranjski gori, v kurilnici	na Jeseni-	Poganja,	aa	je	lani	za jeti HO
cah, v Mostah pri Žirovnici ln v Be- umrlo na stotisoč prebivalcev sa-—njah ln Dragi.	-----
Centralna proslava železničarjev pa
mo še 27 oseb. Splošna umrljivost
<»
Iz Senovega
• Veliki orkester iz Trbovelj
obiskal v nedeljo, 13. t. m. z
.	..j
zvečef'
'lani
se-
vciaviiv W	lauivu	Ul	J	C	VUUllJtt
delali naiprej	(mizarske ln druge	de-	ša, kakovost surovega železa pa Je en*
lavnlce). Da	bi se	ta Izpad vsaj	de-	ka lanski,
loma kril, kolilkor to ne bo mogoče j
v celoti, delajo sedaj pri razrezu lesa _	,v,	. v . ,v
v treh izmenah, da bi s tem nado-	Jesemskl ZClezniCarji
mestni nastalo škodo. Vse tudi kaže,	  •________;i.
da bodo let09 mizarske delavnice |	Za	SVOJ praznik
tega obrata polno Izkoriščene, saj	...	,
ima podjetje dosti naročil, posebno1 . Sindikalne organizacije
še za inozemstvo	1	čarjev na Jesenicah že ves	     ______
Ze nekaj	časa	razpravljajo o	po-	reJBJ° kulturnopro-.velne, športne ln	bodo	množično	udeležili velikih" slav-	xh“,“	čedalje	pogSsteje	nanese	besed«	,„„1
dtvl nove	žage	k.1 naj bi stala na	družabne prireditve v počastitev Dne-	nostl	ob	priliki	odkritja centralnega	P Odstotke. Predporodno var- tovanje, ker	vsnkomur,	ki	se	8“	Jini	»*
- •	-	-	•	■	spomenika na Zaloški cesti. U Stvo matere in varstvo dojenčka udeležil, prijetno odmevajo spo» ^„,0-
železnl-
bo v soboto, dne 12. t. m. na Jesenicah	'e v	Stalnem upadanju. Letno	novo in priredil tam ,k°“_	'	Sen?' '
v domu TVD Partizan, kjer bo slav-	umre	na tisoč prebivalcev komaj	precejšnje zanimanje tn do	resmC»
nostnl uvodni govor o pomenu praz-	osem	oseb Umrliivost doipnčkov	Jer orkesier fe 01 nastop	’
nika nato pa kulturni in družabni	bTa^	KUja	V	^	'
program.
• Letovanja rudarjev na.. m0„„tcl!5f
,	_	Na	praznik	15.	aprila	pa	pojdejo	s	Veniji in je znašala 24% živoro- I cer ”kdaj pa * Itd a j Še ncra!|o„ire° to‘,a
i	čarjev	na Jesenicah	že	ves	teden pri-	posebnim	vlakom	v	Ljubljano,	kjer	se jenih otrok znaša spdai tamn	severovzhodnik	sem	od	Koprivn*	|e-
 	____	 ..........................,	rejajo	kulturnopronvetne,	športne in	bodo	množično	udeležili	velikih	slav-	čedalje	pogosteje	nanese	besed« £ „,11
stavitvl	nove	žage,	ki	naj	bi	stala	na	družabne priredit
drugem mestu. Vsi podatki in ana- va železničarjev.	spuiiicnua na icaiostu cesu.	u	»nu moicic m vaistvo aojencKa uoeiezn, prijetno oamevuj" -■ (l,t ^
llze kažejo, da Je lesne mase v oko-	je Čedalje boljše in Že splošno do- prijetnosti. Razumljivo, da koltl le;
kap^tete^polno^emenl^^Pra? illl,nllll,llllllllll,l!llllllllllllllllllllllllnllll,IIIIUIIIIIII,llllllllllllllllllllll,l,llllllllllllllllll>1111111111111111^	vsem	Ženam.	Po vsem te- toJ*mN«e B°led PC?es X v iV-j”' Z»-
tako pa Je mnogo ceneje prevažati les z Južnega dela Pahorja v Slov.
Konjice	kot	pa na	druge	žagarske
obrate, ki so od teh pohorskih gozdov precej oddaljeni. Na zadnje pa Je potrebno tu le še upoštevati več predelovalnih obratov, posebno mizarskih, ki precejšen del lesa predelajo v končne Izdelke že doma.
Detajl središča Celja
Pred zgornjo postajo Pohorske vzpenjače 1050 m nad morsko gladino
Znanje, pridobljeno v tečaju, ze praktično uporabljajo
Več ko 90.000 potnikov v pohorskih gondolah
Del ljubiteljev narave se vzpenja
Kmetijska zadruga v Šmartnem ob Paki Je dobila še tri nove traktorje z vsemi potrebnimi priključki. Le-te opravljajo fantje, ki so pred kratkim obiskovali traktorski tečaj.
Prav zaradi teh traktorjev gre škropljenje sadnega drevja h kraju. Razveseljivo je, da bo letos sadno drev- _ na pohorsko višavje po stezah sredi je ob pravem času poškropljeno, kar = izseka vzpenjače In ob njem, del pa prejšnja leta ni bilo. v hitrejših udobnih aluminijastih
gondolah Obojih Je veliko, vendar	,	,,	,	.	,
drugi nedvomno prevladujejo. Od Četrtletni plan presegli začetka obratovanja Pohorske vzpe-	clrni-n i m O nrlctrvflrnv
njače lani pa do minulih dni se Je v	, SKOraj Za V OdSIOtKOV
njenih kabinah namreč popeljalo v Delovni kolektiv jeseniške Zelezar- = neposredno soseščino gosto spletene- ne Je izpolnil mesečni operativni plan = ga venca koč in domov vrh zelenega v marcu s 107.2 %. V prvem četrtletju = obdravskega pogorja oziroma od tod so presegli plan za 8.8 odstotka, kar g do roba Maribora skupaj več ko pomeni 34.046 ton več proizvodov. Ve- 5= 90.000 Mariborčanov In gostov Iz Slo- čina odbratov je visoko presegla svoje H venije In vse države. Toda sonce bo obveznosti, prednjačijo pa Jeklarna, s pomladi, poleti in jeseni bržčas še valjarne ln še nekateri drugi obrati, a bolj vabilo ljudi v pohorsko lepoto v Jeklarni so proizvedli v mesecu mar- §| kot pozimi sneg. Zato ni odveč priča- cu skoraj 26.400 ton jekla. In sicer so — kovanje, da bodo aluminijaste gon- to proizvodnjo dosegli v 6 SM pečeh, dole v prihodnjih mesecih pogostneje kar pomeni rekordno proizvodnlo. Tu-kot doslej drsele po Jekleni nosilni dl valjarne so visoko presegle plan. vrvi nad valovitim pohorskem po- Pomemben uspeh so dosegli v žični bočjem.	VJ.	K.	1	valjarni, kjer se Je razvilo pravo tek-
BRALCT NAM PIŠEJO
Prijetno zavetišče
Pod tem naslovom smo nedavno brali kot v Murski Soboti? Najbrž bi se ob
Sedem
i!
trgovi-
nah
sa 	..	.	,,	—	uiea*	v^res	«**	•	n\R/.c. “ „
srenu SO Številni dispanzerji in po- ima tako čudovito mikavne P p|0ža J
|svetovalnice, ki skrbe s poukom ^aJXivz&e
  -....... .................. c *n	Ir	m	... n ! i o i* n	O	1 I a •	<iid>
letos pojdejo rudarji tja, tj« tudi drugam. Glavno je, da sl s0 v* kite, da se oddahnejo miStce, ravi>“' leto sukale kopačo, motike “ -|,ajo vS = Čeravno Je februarja kazalo, da '!“ ukazovale strojem. Spet P fe	>
= bo letos zgodnja in tepla pomlad, pa ln P™’* je. da sindikat	a	|o f
S se je zdaj precej drugače zasukalo. Ia	Letos, pravijo, oon
Vreme ovira delo na polju
sredi belega kamnitega polja; ■” tudi a se ti srce sm,<V_e'0|i
bel »viž,
S Hladno ln deževno vreme v marcu menili le večji prispevek.
= je močno oviralo vsa dela na polju	« Skoraj tri sto bfalcev « (c(ic»-
Sin v vinogradih. Nič čudnega torej, knjižnico .Svobode« po trikrat " c|jiv®j S če je v konjiški okolici še kar lepo Dober del je mladine. To je ra*v ki|,.
= število vinogradov, v katerih še do- toda med "bralci je tudi mnogo knji(a»-= sedaj ni bila opravljena prva spo- že več desetletij segajo P° ^0lik” = mladanska kop. Komaj se zemlja ne- Knjižnica je vsaj v glavnern {
= koliko osuši že pade nekoliko dežja, toliko založena s knjigami. ve«; = Prav tako Je tudi na njivah, kjer vejšimi deli. Vredna pa bi bl1," „v,
= kmetje še niso začeli orati in se- podpore. Pa tud! boljSit ofo;'”in|cU' ji — Jati. Seveda^pa bo kasneje, ko s© bo bi se mo^la uveljavi*! tudi
ureddio, vse naenkrat
na je v prejSnJcm. dostojnem temu primerno uspevala.
dobite,« mu je zabrusila v obral. Od- piti manjSe pocinkane kopalne šel Je nepostrežen.	je javil še v »Ljudski magaiin*; ^
MALOMAHNOST ,N ■».»«	^
Največja trgovska hlla v Celju Je koliko litrov držijo. Prodajalka j* ^
Ljudski magazin in Ima nedvomno tudi pomisleka odvrnila — »20.
največji obisk. Tu naj navedemo le litrov«. Očitno neananje *# Pr0 tri, morda nekoliko manj značilne pri- pultoml mere, kako prodajalci ne bi smeli »streči« svojim »cenjenim« kupcem.
Stranka, ki Je bila ie posebej pO' zorna, kako jo postrežejo, je kupila
idajn’n’
KOLIKOf ZAKAJf
lV9etf
Ljudje sprašujejo, in *° P°ce0«.
upravičeno.
Vprašanja
zlasti ko gre
• ;	—1—	vprašanja — koliko, po ie® , j„e
več metrov elastike Ko ,e je vrnil. _ ,0 ,JudJe zastflvIJa„ tudi
itd.
1
v »Ljudski pravici« članek o tem, kako lepo 80 uredili Čitalnico v Murski Soboti in kako so s tem zlasti zadovoljni dijaki, ki se vozijo v iolo z vlakom, naj imajo med Čakanjem v čitalnici res prijetno zavetišče in razen tega dobijo he ceneno malico. Ob tej priliki smo spet spomnili na dijake nižje gimnazije t Tolminu, ki morajo po končanem pouku čakati vsak dan več ur na avtobus, ki jih odpelje nazaj domov, o če mer je tudi naft list že pisal, /ato ne mislimo tu še enkrat ponavljati in opi sovati vseh kvarnih posledic, ki jih ima na zdravje in vzgojo otrok to v^ako dnevno prisiljeno potepanje po mestu Vprašujemo pa se, al\ res ni mogoče tudi ▼ Tolminu urediti nekaj podobnega
sodelovanju vseh pristojnih organov in organizacij ter ob pomoči staršev lahko premostile vse zapreke (pomanjkanje prostorov in podobno), ki so do sedaj ovirale ustanovitev čitalnice. Menda pa ni treba še posebej poudarjati, da bi od tega imeli korist tudi ostali prebivalci, ki so ie večkrat izrazili željo, da bi poleg dobro urejene mestne knjižnice imeli tudi Čitalnico, v kateri bi bilo zlasti v večernih urah dovolj obiskovalcev in bralcev raznih časopisov in revij, ki bi jih čitalnica lahko naročila, Ker so na tem mnogi zainteresirani (prosvetno društvo, društvo prijateljev mladine. SZDI starši dijakov, itd.), se bo z idru ženimi močmi morda le našla pot iz za gate, tako da bi čitalnico ustanovili vsa| do prihodnje jeseni.
Vsak dan so trgovine polne obisko-	je ugovarjal njuni želji in na vsak
skovalcev. Milijoni dinarjev in blago	način sprva želel vsiliti nakup dru-
roma iz roke v roko. Krog se načenja	gačnib svetilk. Po daljšem prerekanju	,	takim	načinom s
in spet zaključi. Tudi r Celju ni nič	s kupcem te je vendar nejevoljno od-	ne	bi	strinjal
Tu in bržčas	pravil k izložbi in prinesel svetilki,
za kateri sta se odločila zakonca. No,
od blagajne, je dobila elastiko, toda nezavito. Prodajalko je prosila, da ji
v celjski veleblagovnici
»Ljudski
m®'
(i ®e'
di-
drugače. Pa vendar . tudi drugje pri nas se kupec in pro dajalec marsikdaj ne srečata tako, kot sedaj Je treba svetilki še preizkusiti, bi bilo želeti. V manjših mestih, kjer Prodajalec je velel, da mora stranka
trgovine niso dovolj bogato založene	kupiti v drugem oddelku Jamico, da	lana za	4900 dinarjev, je	gotovo upra-
in ni take izbire kot recimo v večjih	bo potlej preizkusil svetilko. Spet pre-	vičena,	da si blago pred	nakupom do-
je kupec dvojno prizadet,	rekanje Naposled je nejevoljno klonil
in preizkusil le eno svetilko. Tudi za
središčih
Sledimo torej našim obiskom in do
.,	,,	,	v	gazin«, ko so kupovali >,ra®u'0.„r,, „.
blago zavije. Le-ta pa naz,j: »Oh, še ter> a roetra ,lroke 9trag„|e P°	tje
to vam bom zavijala!« Poslovodja se narJcT). Koiiko j„ trgovsko P°a' r„.
‘ i-''!	"	‘teženja	prav	gotovo	plai!alo „ tako ,tragu|0? Odg°|» ^ |
dovednlm potrošnikom: Od ^, slr#. g TUDI V TRGOVINI S PORCELANOM Kr0»il,,i{nega podjetja «0 k“P‘
NI BOLJE	*ul° P° 880 din»rJeT “ ” v $
V PRODAJALNI CASOPIS°y
NI IZBIRE . (uje | »« $
Ce stranka kupi servis lz porce-
V Celju ni moč kupiti n.°Vfudje bro ogleda. Prodajalka v oddelku za r«>vije ali časopisa. Mar naj	a!i
žlvljanjem v nekaterih celjskih trgo- konca sta potlej iz te trgovine neje vinah.
NOČNE SVETILKE IN NEVLJUDNOST vljudno postrežena.
Mlajši zakonski par je stopil v lepo urejeno trgovino ELEKTRO RADIO PODOBEN PRIMER S POMARANČAMI
..... ugicia. 1 luuajaiAn v uuuriku za r«vije ali časopisa.	Mian°	P
porcelan	in	keramiko (najbrž je še	to posebej potujejo	v Liu	rgZPol»'	|
učenka)	je	to smatrala za kupčevo	Maribor,1 kjer je tega	več n»	r	pr0.	g
voljno	odšla	in	bržčas	zlepa	ne	bosta	kaprico.	Za	vsak kos je moral kupec	gof Pri »Naši knjigi«	* Celi0	doblj°	$
zavila	v	lokal,	kjer	sta	bila	tako	ne-	posebej	prositi. Servis pa je bil tudi	dajalec zatrjeval, da P*8 j“®	(|r,igil'
zelo zaprašen In ga je prodajalka oči
CENTER na Ljubljanski cesti. Želela sta dve svetilki za nočni omarici. V lo kalu ni bilo kdo ve koliko izbire, vendar sta dve svetilki v izložbenem
V prodajalni sadja in zelenjave »Hruška« na Tomšičevem trgu so imeli
“■-i"* dr«* tujih publikacij. So mar t° . to. p stila šele na kupčevo zahtevo. In za- knjigarnah v mestu storili 00^ rCfj'j iA ^ vijanjef Le kako more podjetje Ho- da bi zadovoljili kupce razni" voliti, da zavijajo prodajalke blago časnikovf	#	pojo,e %
rabljen papir, ko je vendar, niti Kar zadeva razne nevše, tfelj“ %
le še manjšo količino nekoliko zelen- sto metrov vstran«v papirnici dovolj v nekaterih celjskih trgovinj'!'1 ^ ,ef
ovojnega papirja vseh kakovosti.	za konec pristaviti ,0: d,’„ odPr»:ili
kastih pomaranč. Kupec je prosil pro-
oknu vzbudili pozornost mladih kup- dajalko, da mu da lepe in zrele iz	Ko	je nek kupec‘obšel že vse trgo-	vljudnosti in «.anja to labko » >,
cev. Odločila sta ,e zanji. Prodajalec izložbe. »Ce vzamete vse, jih lahko vine z železnino in ni nikjer mogel ku-
-C
KULTOBNI OBZOBNIK
>
Dostojevski v izboru
'Or>jenr\of „ , ož,ba Je svojo na- nastajanja vsakega posameznega pravnimi normami sistema, v kakrš- ma, življenja in morale v tem sistemu. Dosti „ ruski klasični književ- romana kot ea er« ra7hrati i? ni- nem le Uvel, nič manj pa ob razmiš- se s svojimi strastmi razbijajo ob njih, j,T“u Potrdila 7	sa 8r? razDratl lz P1 ljanju o izhodih, o osvoboditvi Clove- propadajo, a Se zmerom iščejo...
Ranega riolo načrtom izdaj sem in zapisov pisatelja samega, j ka in človeštva. Družbena revolucija seveda Je ostala marsikatera misel , fedorja Mihajlo- Obsežnost izbora zagovarja za- In religija sta mu bili dve Izmed iz- neizrečena, kajti tako Je moralo biti. r^tojevskppn Tr	b-„ii	-	---	---	•—■*** J  --------------------—-...........................-	■	.............
Sah
te«
izmeri w®®a v desetih knj'- ložba z utemeljitvijo, da je prav Prvi ^aterih sta dve, nam- Dostojevski eden tistih tujih av-rartlazovih < rug* Bratov Ka- torjev pri nas, ki je bil precej, ven-?Ce- Oduc’ n	knjigovez-	dar ne kontinuirano in načrtno
“‘ti dodf>i= , °Jevskega, ki meni prevajan, tako da so se njegove s°gal domn? 1960- 'eta> bo ob- knjige do danes že porazgubile,
V nekem VSe’ kar je tega medtem ko je zanimanje zanje ’ nega Pisen rosnično edinstve- zelo veliko - ne le pri nas, tem-[>aj bi v , zaP>salo. Poleg Bratov več v svetu nasploh. Kompleti- I »ot so: )VTi^0 ju izhaJala dela, ranje in zaključenost njegovih j'jeni Trii f Pon'2ani *n raz' edicij bosta zatorej v vsakem pri-!Sa in 7« 7 ,ZaPiski iz mrtvega meru dobrodošla. Kajti Dostojev-7tePan«ii~3, iz Podpodja, Selo skl je kljub temu, da nas loči v«sti, ge . ® 'n razne krajše po- že domala stoletje od časa, ki je njejn* »Zločin in kazen, Dnev- v niem £ivel in pn7^ipnievni nip. °u Pa «06i 1 v odlomkih, ob kon-in n„, . .2bor Pisem ter literar-2akaw h fenkov.
Prav Dri. -il<žen izbor in zakaj vilneje ni~Ievsk*’ Morda bo pra-
hodlšč, med njima se morajo odločati BlvSl sibirski kaznjenec Je bil vse žlv-
tudi njegovi Junaki.
Dostojevski je bil predvsem filozofsko, miselno nastrojen, vendar pisatelj Izredno bogatega doživljajskega sveta in poznavalec skrajnih globin človeške duše in misli. Njegovi Junaki
n ^i^nih člankov.
**aj
v njem živel in razčlenjeval njegove moralne norme in idejne silnice tedanjega človeka, kot realist moderen in v nekem smislu začetnik vrednega v književnosti našega časa. Popisujoč svoj čas — reči bi se dalo brez bojazni probleme svojega časa, je vendarle idejno in stilno znal najti potreb-
1* del ^s°v°riti najprej na dru-
^ržavrin	,tav'jenega	vprašanja.
% posv-?3}0^*33 Je v minulih le-
Pozorni,ruskim P'scem Pre" no distanco, ki daje sleherni stra-
k ^Hovpoo 1’ spomnimo se vsaj' ni njegovega dela pečat trajne
ua- Sklpn *n Tursenjevega iz-, vrednosti. Njegovo delo je eno
Sa zato 4° izdar*Ju Dostojev-1 samo hrepenenje po resničnosti,
?en- arrinaif i n sluiaJen in iz3e' poštenju, svobodi. Prav zaradi te-nje Je nadnliAvnniA rirwc**- ««	Mii
so izobraženci, ki so ostali na prelomu med skrajnostmi, polni so protislovij, polni nemoči, čeprav misičeni s strast-
-•je pro nadaljevanje dose- ga more biti zanimivo, še kako Pro5ramskfrarnske dejavnosti in	zanimivo za sodobnega bralca.
&eveda na K?-. ,P°Uda':iti pa	j Vsi Uki Dostojevskega so zajeti v	 _____________________________
*	1	tiskani	Strani, da za- I vrtinec silnega dogajanja, ki je vrelo Jo v višjem smislu, s strastjo idej časa.
Pt>rtier>i	ruske	klasike* le ne Potl na videz enolično površino ruske Kot taki kljub temu, da so izrazito
ki Kj , realizaci1p npkp »nmUlI	vsakdanjosti sredi prejšnjega stoletja,	ruski	izza šestdesetih,	sedemdesetih	let
Im ■ bila	’	Svoje Junake popelje pisatelj do zad- devetnajstega stoletja, postanejo obče-
nje globine - dobrega ln zlega. Vsi so	človeški in občečasovnl. Prav v tem Je
v svojem zunanjem videzu neuravno-	njihova večna aktualnost. V njih ni le
vešenci, razpeti med prepade, ki ločijo	družbene analize, temveč analiza vse-
—„	.	.	.	,	skrajnosti zločina ter notranje kata-	ga duhovnega, kar spremlja človeštvo.
„.-'na, 73^.,. , meni	Dltl	Kom- strofe na eni in plemenitosti, ljubezni	Izhodišče Jim Je vedno družba sama s
’ da k-	na>	njen namen do človeštva, boja za človečnost na svojimi protislovji, s svojo krivlčnost-
Skii«-, 01 dala rplntrm nrpplpri	drugi strani. Dostoievskemu nikoli ne	Jo,	s	svojo	nelzdelanostjo.	Ko	tl	bed-
niti a Pa hn   1	,	ficgicu,	za j Zunanjo fabulo in na fa- nlkl, kot so junaki Dostojevskega, tl
rt 1 niarsiW vendarle izpopol- buli nikoli ne gradi, robudo niagove-................................................... *	"
aoSedn„j Ratero pomanjkljivost V mu delu je vseskozi dajalo Idejno je
Izd; _
Hi^ov	tuJih velikih umet-
ne ne meni biti kom
^ianii, ,s°rodna sklenjenemu Piscev. Zhir^311*^ ^e' s'ovens^ih besedi
Pleti
?ega Pisro nekega prominent-Vskeca u ot Prevajalci Dosto-Poltojni v,b^° tokrat udeleženi Jboijgi adimir Levstik kot naš ^■'a ncik Preva.1a'ec obsežnega ^atia D,,.,?loško realističnega ro-^rin ^,‘Je, Janko Moder ln
u •“ S»Tr’ Janko Moder ln Se-,atko irl,1'.. Uredriik Izbora je t?lec ra7^e kot odličen pozna-& n»	atmosfere In gibal,
ljenje žrtev politične In Ideološke cenzure, katere obstoj ga Je vedno tesnil, tesnil tako, da je vse njegovo delo en sam dušeč krik po človečnosti, po svobodi, po odreSitvl od tesnobe, ki Je vselej prisotna ln vselej strašna.
Prav ta globina strasti, ki nas zajame ob branju Dostojevskega, Je tisto najvišje, kar gre njegovemu delu pripisati. Bratje Karamazovl se popolnoma skladno uvrščajo v celoto, izpričujejo isto prizadevnost po popolnosti, do kakršne se je Dostojevski dokopal s težaškim delom ln z dokončno odgovornostjo do svojega pisateljskega slovesa.
Izdaja njegovih romanov ln povesti v slovenski zbirki je zatorej lahko najlepša počastitev njegove veličine in vsega bogastva Idej in lepote, ki jo je ujel med stotisoče vrstic v svojih knjigah. Se več: izpričuje, da je Do-f ijevski našim bralcem tudi danes zanimiv, pomemben in potreben.	Viktor	Konjar
NAGRAJENCI »LJUBLJANE V SNEGU«
Ves prejšnji mesec so slovenski fotografi zbirali ln iskali najoriglnal-nejši motiv zasnežene Ljubljane, kajti Fotoklub Ljubljana Je razpisal natečaj za najbolj uspele posnetke z gornjim naslovom. Odziv na natečaj ni bil posebno velik, saj so fotografi poslali le 353 fotografij. 21rija pa Je takole razdelila nagrade: za kolektivno delo, kjer so bile upoštevane po štiri najboljše slike posameznega avtorja, Je dobil prvo nagrado Josip Pogačnik, drugo Fran Kraševec, tretjo dr. Ivo Frelih, četrto Marjan Smerke, Sest petih nagrad pa Jože Mally, ing. Janez Dobelc, Vlastja Simončič, Franc BaselJ, Peter Kocjančič ln Julijan Žnidaršič. Nagrade za najboljšo posamezno fotografijo pa prejmejo: prvo ing. Janez Dobelc, drugo Fran Kraševec, tretjo pa Marjan Smerke.
Inteligenca
niti a Pa hn	1	1	7’	Sre	za golo zunanjo fabulo in na fa- nlkl, kot so junaki Dostojevskega, tl BaselJ, Peter K<
rt ^arsilrst- venaarle izpopol- buli nikoli ne gradi, robudo niagove- izgubljenci, ki se žele najti, sanjarijo daršič. Nagrade -dani r° pomanjkljivost V mu delu je vseskozi dajalo idejno je- o odrešitvi - bodisi odrešitvi skozi no fotoerafllo 1 sVefA,._..eni prevainniu -vrhnncU-ih dro, ki ga je doživljal ob vsakodnev- krščanstvo ali skozi družbeno revolu-pj ovnih avtorjev Pobuda za to nem sreCan^u z moral°. politiko ln cljo - nalete na ovire, ki so last slste-
fuevajalcih s,lo'1k°Prej pri samih
  	a	\|ci/i	niccn 1	...
jUrULAlN oM DlotLKl v Mali galeriji
V Mali galeriji v Ljubljani časa s posebno ljubeznijo posveča razstavlja srbski slikar Milovan kopiranju srednjeveških fresk Arsič svoje kopije fresk iz srb- in v zadnjem času pripravlja celč skega manastira Sopočani. To so razstavo na temo »Portret v srb-stenske slikarije v zadužbini kra- skem srednjeveškem slikarstvu«.
^	____lja Uroša I. Iz časa okrog 1260 Na sedanji razstavi je predstav-
^Usi]e f^resom največjih piscev! ln se odlikujejo po izredno visoki ljenih 26 kopij manjših detajlov Pisati (jp^J^nJega stoletja dale za-! kvalitetni stopnji v sklopu si j- iz celotnega kompleksa stenskih Ve6ovn 2 ^likšne globine in sile. skega in makedonskega srednje- slikarij v Sopočanih in sicer veči-
1 berile,Jomena je tudi, zapisati veškega stenskega slikarstva. 1 noma glave svetopisemskih oseb SratriuU Izmed navedenih! Milovan Arsič, srbski slikar ilu- ali detajli rok ali pa nekaki tiho-^stitar n nltl del obširen ko- Stratbr, ■'grafik ln slikar stenskih žitni vložki iz večjih kompozicij. 1 pravzaprav idejno analizo dekorativnih slikarij se že dalj Deio neznanega mojstra v Sopočanih odlikuje visoka stopnja sli-
JSIDORA SEKULIČ
!?orna up?*0 Je v Beogradu nena- je kaj kmalu po končani višji pe-.,lvljenie	več kot rodovitno dagoški šoli v Budimpešti 1909.
ne viriilldore Sekulič, žene, ki leta napotila v Srbijo, v kateri je
havanskihPpdobne v vseh juž-( potem ostala vse do smrti. 2ivela Č^ pred * književnih zgodovi-lje večinoma v Beogradu, razen il* najvef kot Petdesetimi leti:let, ki jih je pred in med 1, Pziazmni? resnobo in hkrati z ■ prvo svetovno vojno prebila v pe-J1.Revnost stopila v srbsko dagoški službi v Sabcu, Skopju in h' od 7 * Jnvno življenje v Soko banji. Pozneje je vrsto sateljju j„aeetka pisala o tujih i let preživela na tujem, v Nemčiji, Prevajala njihova de- I kjer je nadaljevala študij ln 1922.
leta doktorirala, pa v Angliji in še marsikod drugod. Ze pred prvo svetovno vojsko je sodelovala v vseh pomembnejših revijah srb-skohrvatskega jezikovnega področja, k čemur jo je navajala njena jugoslovanska usmerjenost. Po drugi svetovni vojski so j& izvolili za rednega člana Srbske znanstvene akademije, ob lanski osemdesetletnici pa je bila odlikovana z redom zaslug za narod prve stopnje.
Literarno delo Isidore Sekulič je kaj mnogovrstno. Prvo knjigo novel pod naslovom »Sopotniki« je izdala kmalu po prehodu v Srbijo, leta 1911. Potopisna knjiga »Pisma iz Norveške- so plod njenih popotovanj po svetu Nordij-cev (1913), pomenijo pa eno naj-subtilnejših potopisnih zapiskov v naših literaturah. Kmalu po prvi
karskega izraza In značilni, nekam zelenkasto obarvani kolorit, ki ga je kopist dobro posnel. Arsič je dodal še dve svobodni kopiji svetniških postav, ki posredujejo nekoliko širši vtis kompozicijske in barvne celote.
V delo M. Arsiča se vključuje v zadnjih letih vedno bolj pogosto kopiranje fresk, posebno srednjeveških, ki naj posredujejo širokemu krogu občinstva dela starih mojstrov, ki so mnogokrat v težko dostopnih krajih, in s tem širijo poznavanje domače umetnostne preteklosti in dajejo obenem možnost prenosa in razstavljanja v najrazličnejših krajih. V Beogradu obstaja že velik muzej kopij v novi, v te namene zgrajeni stavbi, v Sloveniji pa posebno Narodna galerija v zadnjih dveh
Z razstave »Sopočanski biseri«
Pred vn. kongresom Zveze komunistov Jugoslavije teče v vseh organizacijah Zveze komunistov živa razprava o osnutku programa Zveze komunistov. Objavljamo odlomek Iz osnutka.
1 razvojem proizvajalnih sil in z napredkom socializma se število inteligence nenehno povečuje, s tem hkrati pa se spreminja tudi njen družbeni značaj. V kapitalizmu je s tistim delom, ki je bil povezan z buržoazijo, sodelovala pri delitvi kapitalističnega profita, z drugim, večjim delom pa je bila neprestano na pragu proletarizacije in tudi proletariziranja. V pogojih socialistične graditve ter postopne slabitve in izginjanja nasprotij med umskim in fizičnim delom se inteligenca čedalje bolj združuje z delavskim razredom oziroma postaja sestavni del nove brezrazredne socialistične strukture, ki se poraja iz novih družbeno-eko-nomskih odnosov. Ta proces je temelj za čedalje tesnejše povezovanje inteligence z zavestnimi socialističnimi silami in za njen aktivni napor pri graditvi socializma.
Toda na sedanji razvojni stopnji naše družbe inteligenca ni homogena socialistična družbena sila. Vtem ko se je velika večina inteligence aktivno vključila v socialistične odnose in živi s problemi socialističnega razvoja, ker vidi v njih svoje lastne probleme, se del inteligence s svojo zavestjo še vedno obrača nazaj, k preživelim družbenim odnosom in ideologijam, ki ustrezajo tem odnosom. Te težnje se izražajo na različne načine: včasih kot direktna protisocialistična orientacija, včasih kot pojav kapitalistične miselnosti ali malo-lastniškega egoizma v sami socialistični gospodarski dejavnosti, včasih pa kot pojav malomeščanskega psevdoliberaltzma in anarhizma. Viri takih teženj so predvsem v ostankih starega družbenega sistema in v vrsti pogojev, ki obstajajo v samem socialističnem gospodarstvu in družbenem življenju sploh in ki v sedanjih okoliščinah še omogočajo, da si kdo pridobi določene privilegije, in podpirajo takšne pojave, kakot so karierizem, birokratizem, kompleks intelektualistične »elite« itd. Poleg tega se takšne težnje pogostoma pojavljajo tudi kot slepa reakcija na določena notranja družbena protislovja, na enakost ekonomskega položaja, na pritisk birokratizma, na zoževanje demokratizma itd.
Komunisti se bodo vztrajno borili, da bo inteligenca trdno povezana z drugimi plastmi delovnega ljudstva, da se bo njena pomembna vloga pri graditvi socializma in kulture socialističnega obdobja krepila in vse to vzpodbujala, kakor tudi da se bodo nenehoma izboljševale njene življenjske razmere, s tem da bodo usmerjali razreševanje vsakdanjih protislovij preko samega mehanizma socialistične demokracije. Hkrati pa se bodo odločno uprli vsakemu poskusu, na) bo zavesten ali ne, da bi se inteligenci zaradi fraz o njeni »izjemni vlogi« v družbi dajali materialni privilegiji, ki so nezdružljivi s socialističnimi odnosi, ali da bi se z abstraktnimi gesli o svobodi in demokraciji spodkopavali konkretni napori socialističnih sil, napori, katerih namen je, da bi z graditvijo socializma ustvarili tudi pogoje za nenehen napredek dejanske demokracije in za nenehno razširjanje det jamske svobode človeka in njegove ustvarjalnosti.	,
ČLOVEŠKI ODNOSI
Socialistični odnosi med ljudmi morajo po svoji obliki čedalje bolj postajati odnosi tovarištva ter medsebojnega sodelovanja in pomoči. Nova, osnovna družbena vloga tovarne, zadruge, komune, šole, družbenih organizacij kakor tudi družine je, da razvija nove humanistične odnose, odnose iskrenosti, zaupanja, človekoljublja, razumevanja, strpnosti, skratka, človeških simpatij in tovarištva med ljudmi. V takem duhu in na tak način naj se v socialističnih razmerah čedalje bol) razvijajo tudi boj mnenj, kritika, metode politične dejavnosti itd. Izhodišče tu ni izbiranje med nekaj partijskimi vrhovi, kakor v buržoaznodemokratični državi, temveč v odnosu do konkretnih družbenih problemov, ki se rešujejo. Človek naj se v socializmu čuti individuum, toda ne kot sebičen in osamljen individuum. Človek postaja svoj in s tem čedalje svobodnejši, kolikor dobiva mesto in vlogo v raznovrstnih odnosih skupnega boja, sodelovanja in pomoči, ki so zasnovani na občutku in prepričanju skupnosti, da je človek največja vrednost.
Pridobivanje publike tudi v Ameriki
New York, v aprilu
Vredno je zabeležiti neki docela nov sklep, ki ga je sprejela newyorška Filharmonija in s ka-
izvajalcem, hkrati pa na ta na- cert izvajan nekako uradno, po čin pritegniti in vzgojiti nove lju- starem načinu, bitelje dobre glasbe.	Spremenili	bodo	tudi	reperto-
Ze štiri in pol desetletja ima	arno politiko, toliko namreč, da
newyorška Filharmonija za časa	bodo v prihodnji sezoni poskušali
sezone prve večere v tednu do-	nuditi občinstvu vsak večer koli-
ločene za svoje redne koncerte,	kor toliko zaokroženo celoto: neko
ki jih prireja strogo »de lege ar-	osrednje delo določenega sklada-
tis«, od izbora repeijoarja pa vse	telja in nekaj drugih njegovih
do svečanih večernih oblek nasto-	manjših, posebno skrbno za to
pajočih.	priliko odbranih skladb.
Zdaj pa bo vsak četrtek, pri-	Razen tega bodo poskušali v
čenši z novo sezono, po en kon-	tej sezoni podati poln prikaz dela
cert, na katerem bodo nastopili	ameriških skladateljev, od naj-
dirigent in orkester v navadnih	starejših do sodobnikov, da bi
Ob 65-letnici slovenskega ki-	talog z vrsto reprodukcij, ki bodo	delovnih oblekah, dirigent pa bo	tako omogočili občinstvu vpogled
parja prof. Lojzeta Dolinarja, ki	hkrati z	razstavljenimi deli po-	pred začetkom samega koncerta	v glasbeno tvornost ZDA sploh,
že 32 let živi in dela v Beogradu,	dale njegovo umetniško dejavnost	in morda v odmorih razlagal	To je na konferenci za tisk
pripravlja uprava Moderne gale-	v celoti.	Lojze Dolinar je redni	delo in njegovo izvedbo, v izjem-	sporočil Leonard Bernstein, ki bo
rije v Ljubljani pomembno retro-	profesor	Akademije za likovno	nih primerih pa bo lahko celo	v prihodnji sezoni glavni dirigent
spektivno. razstavo njegovih del,	umetnost	v Beogradu ter dopisni	prekinil izvajanje — pa čeprav	newyorške Filharmonije. Vodstvo
ld bo odprta v drugi polovici me-	član Slovenske akademije znano-	bodo to pravi koncerti in ne ge-	Fil! monije bo poskioelo, da bo
letih vodi sistematično kopiranje terim želi ta ustanova približati najboljših slovenskih fresk. koncertno občinstvo glasbenemu
M. S. delu, njegovemu skladatelju in
V MAJU RAZSTAVA LOJZETA DOLINARJA
^kpiš kma'u
v° Prozo,\^a!?isno Fn pripoved-
seca maja. Lojze Dolinar ie sode- sti in umetnosti loval na kakih 50 raznih likovnih
Pa tudi sama za-
vojski je tiskala daljšo prozo »Di- razstavah, to pa bo njegova druga jakon Marijine cerkve- (19201 in samostojna razstava. Prva je bila zbirko novel »Iz preteklosti«
Biia .^listov,
kdo ni? raz8ledan duh, kot S* Catn"35 je Poznala sve-r^°nske, ^ "prdljske, anglo-Eo X,0’ slovancif °’ francosko, SkJ^fenfc‘j?I® ?ploh- Njeno dol^ Pr= rekoč dn blL° večni delavnik, k Pod b. Jega dneva, če-SUa & enk°nec februarja do-«a * 3e Prav Bolnosemdeseto leto. dcJena’ kar lih naJkultu-"»4-
C na' Literat Pomni naSa *Ua . r.atura niti zrtni.
varf?0ga’	pa	se	je	razvila	(1920).	V svoj domači vojvodinski
es*Sii22?lteWih Jugoslo- krog se je vračala v pripovedni knjigi »Kronika podeželskega pokopališča- (1940), katere drugi del je ena izmed srbskih založb pred kratkim napovedala. Posebej je treba omeniti vrsto esejističnih knjig, tako tri zvezke -Analitičnih trenutkov in tem-, »Zapiske o mojem ljudstvu- (1948), svojevrstno monografijo o Njegošu (1951), refleksivne »Zapiske-, knjigo o govoru in jeziku (1956) in nazadnje obsežen izbor esejev pod naslovom »Mir in nemir-, ki jih Je pred nekaj meseci izdala beograjska založba »Nolit-.
Tudi prevajalsko delo Isidore Sekulič ni majhno in ima posebno ceno. Prevajala je vrsto angleških pesnikov, posebej Wilda pa Emersona, Goetheja, Dostojevskega, Poeja, Gottfrieda Kellerja, Grimma in celo vrsto drugih. Dvakrat je z izredno poglobljenostjo in smislom pisala o našem Zupančiču, prvič o »Cicibanu-(1930), dve leti pozneje pa o izboru njegove poezije, ki je izšla v Beogradu.	T.	P.
‘J<=no phi« r	‘uaiec	ni
»S.’.!'
la
- biHt^HJe. Zelo bll-
Jo lenost sk?i^ba ln likov' v ^ s'ehemi -	zanimal
sl0>eku> pisain !3 umetniškega
vešk«nem umetnU®’ ln kako’ 0 stil, ga duha ni ,em izrazu «0-!n h ki ju k«.?	?	v jezlku in
Hecni Bački v lw ,se te rodila v ^ tinr',aria m? °,rifnu P°^ k°-^erih če, ’ ,' ®£' Po
cezsavskih Srbov se
neralka. To ne bodo predavanja, v tem, v nekem smislu ekspe-marveč neke vrste kratka, Intim- rimentalnem obdobju pritegnilo k na pojasnjevanja. Predvidevajo, sodelovanju najboljš-.,' oziroma da bodo tudi kritiki prihajali na vsaj nekatere izmed najbolj znate koncerte samo kot poslušalci, nih dirigentov v današnjem T . -	- . .	.	...	svoje ocene pa naj bi pisali šele svetu.
Letošnji občni zbor slovenskih naslednji veeer, ko bo Isti kon-,	B.	L.
muzealcev in konservatorjev bo, di e 12. aprila 1958 na starodav-
ZBOROVANJE MUZEALCEV NA BORLU
nem borlskem gradu pri Ptuju. T ■ bodo položili obračun dela svojega strokovnega društva v razdobju od lanskega leta, ko so se zadnjikrat sestali v koroškem kotu, v Slovenjem Gradcu ln na Ravnah. Tudi letos bo njihov občni zbor povezan s strokovno ekskurzijo, v kateri bodo obiskali Ormož, Dornavo, Ptuj, Ptujsko goro in Štatenberg, kjer se bodo 1 ončno 13. aprila zvečer razšli. Pot jih bo torej vodila mimo znamenitih gradov, ki predstavljajo vredne arhitektonske in umetnostne spomenike preteklosti. Vprašanje konservacije enih je že lepo urejeno, nekateri teh pa še čakajo na dokončno odločitev o njihovi nadaljnji usodi. Prav o tem se bodo slovenski muzealci in konservatorji lahko pomenili ob tej priložnosti in s tem doprinesli predlanskim v Beogradu. Glede svoj delež k pospešitvi naše služ-na veliko število del kiparja Do- be za očuvanje spomeniških vred-linarja pripravljajo tudi večji ka- not na Slovenskem.
KNJIGE IN REVIJE
PREJELI SMO V OCENO:
FRANCE BEVK. IZBRANI SPISI, ma Aleks Horvat. Zbirka -Zlata ptica«
! Šesta knjiga: Človek proti Človeku. (najlepSe pravljice in pripovedke iz Uredila France Bevk ln France Koblar, svetovne književnosti). Izdala Mladin-Opombe napisal France Koblar. Opremila arh. Jakiča Accetto. Izdala ln založila Državna založba Slovenije v Ljubljani 1958. Strani 408 + (IV), 8*.
ska knjiga v Ljubljani 1958. Strani 142 + (IV), 8*.
-BB-: ŽELEZNICA V BOLJUN-SKEM GOZDU. Ilustriral Denis Wab-RABINDRANAT TAGORE: SPEVI. kins-Pltchford. Prevedel Janez GradlS-
Lojze Dolinar: 2enska glava
Prevedel ln Izbral Alojz Gradnik.
Knjižnica »Kondor- zv. 17. (urednik Uroš Kraigher). Opremil R. Mozumdar.
Spremna beseda Br. Rudolf. Izdala Mladinska knjiga v Ljubljani 1958.
Stran) 82 + (IV), 8*.
LOUIS BROMFIELD: PRIŠLO JE DEŽEVJE. Prevedla Mira Miheličeva.
Opremil UroS Vagaja. Založila Založba Obzorja v Mariboru 1958. Strani 703 +
(1). 8*.
RAN BOSILEK: 2IVA VODA in druge bolgarske pravljice. Prevedel Matej Rode. Ilustriral Tone Kralj. Opre-1 3. Urednika DuSan Matie ln Eli Fine*.
nik. Opremila Mira Rojec. Izdala Mladinska knjiga v Ljubljani 1958. Strani 111 + (I), 8<
LETOPIS MUZEJA NARODNE OSVOBODITVE LRS I, 1957. Uredil odbor. Zunanja oprema arh. Vlasto Ko-pae. Založil Muzej narodne osvoboditve LRS v Ljubljani. Strani 111 + (III), 8®. Z Ilustracijami.
SAVREMENIK. Mesečni književni časopis. April 1958, br. 4. Urednika Ve-llbor Gllgortč in Dušan Kosllč.
KNJIŽEVNOST. God. XII, 1958, br.
'( TELESNA KULTURA
TOREK, 8. APRILA 1958
; v
mm
■
W V
Športniki ob vii. k o n g
R E S U ZKJ
SKROMEN PROGRAM
Ljubljana, 7. aprila. Pripravljalni odbor za VII. kongres Zveze komunistov Jugoslavije ln Športna zveza Slovenije sta sklicala sestanek predstavnikov te-lesnokulturnlh In njim sorodnih organizacij, da bi se dogovorili o programu Športnih prireditev v {asu od 22. do 30. aprila.
Prav tako so razpravljali tudi o
pohvaliti s kakršnim koli presenečenjem. Na sporedu bosta sicer dve nogometni tekmi, in sicer med »Ljubljano« ln Metalcem Iz Zagreba ter Odredom ln Orientom, vendar Je oboje v okviru prve conske lige. Prav zaradi tega je predsednik Športne zveze Slovenije Leopold Krese upravičeno načel vprašanje: ker Je to kongres Zveze komunistov Jugo-
NaSI gorski reševale! odhajajo na mednarodno tekmovanje v Davos. Na, sliki vidimo eno izmed naših treh moštev, ki se bodo udeležila tekmovanja v reševanju v omenjenem švicarskem mestu z reševalnim čolnom, ki mu pravijo akija. Naši reševalci so bržkone dobro pripravljeni, saj so Imeli v marcu ve« Izbirnih tekem. Zastopala nas bodo tale moštva: Ciril Praček in Stane Koblar z Jesenic, Kunaver in Keršič iz Ljubljane ter Marijan Lavtižar in Rado Kočevar, člana gorenjske okrajne 'GRS. Vsa tri moštva trenirajo na Črnem vrhu nad Jesenicami. V Švico bodo odpotovala Jutri pod vodstvom dr. Andreja Robiča
PRED SKUPŠČINO -PARTIZANA« JUGOSLAVIJ
publiških zvez, ampak tudi centralnih športnih zvez, da zagotovijo Ljubljani v teh dneh res kvaliteten Športni spored. Ker Je na primer Ljubljana odpadla kot kandidat za tekmo B reprezentanc Jugoslavije in Madžarske
prtmerni ureditvi ln okrasitvi igriJč, slavije, Je dolžnost ne le naših re-na katerih bodo prireditve v času — “
VII. kongresa ZKJ, ln o tem, da bi bilo potrebno, da bi posamezne te-lesnokulturne organizacije prek te-ložb prikazale svojo dejavnost.
Program Športnih prireditev bo v času VII. kongresa ZKJ zelo pester, toda skromen po kvaliteti. Nastopili bodo Športniki in telovadci v dvanajstih panogah. Me d najkvalitetnejše prireditve lahko Štejemo medna-todnl kolesarski kriterij, ki ga bo priredil Rog 26. in 27. aprila, nato akademijo »Partizana« v Operi, na kateri bo nastopila tudi državna reprezentanca v vajah na orodju, In prvenstveno košarkarsko tekmo zvezne lige med »Ljubljano« ln Prole-terjem.
Ostale prireditve so več ali manj krajevnega značaja, kot na primer nastop balinarskih conskih reprezentanc Ljubljane, medmestni dvoboj v tenisu Maribor : Ljubljana, rokometne tekme drugorazrednih moštev, pa tudi nogometaši se ne morejo
če že ne drugače, vsaj eno izmed zveznih tekem, ki naj bi bila v Ljubljani ob času kongresa. Isto velja tudi za atletsko zvezo, ker bo ZAK »Ljubljana« priredil otvoritveni at-, letskl miting, na katerem bi bilo dobro, da bi videli ne samo najboljše slovenske atlete, kot Je to zamišljeno, ampak tudi elito Jugoslovanske atletike. Upajmo, da bi pripravljalnemu odboru ln Športni zvezi Slovenije uspelo v teh 14 dneh, ki nas Se ločijo od kongresa, zagotoviti ne le raznovrsten, ampak tudi kvaliteten program, ki bo zadovoljil delegate ln ljubljanske ljubitelje športa.
prezentanc Jugoslavije in Madžarske Seveda pa bo pri tem potrebnega v nogometu, bi bilo prav, da bi No- tudi precej razumevanja centralnih gometna zveza Jugoslavije določila. Športnih zvez.
I
MLADINSKI KRITERIJ V SABLJANJU
Miletič med najboljšimi
BukareSta, 7. aprila (Tanjug). -Jugoslovanski mladinski prvak v meču, Mlodrag Miletič, se Je sinoči uvrstil na deseto mesto na svetovnem mladinskem kriteriju v sabljanju. Miletič
tič pa s 5:2 ln se zaradi slabše razlike v zadetkih ni uvrstil v finale, v polfinalu Je Miletič tudi premagal Rusa Melaka, ki se je uvrstil v finale.
Prvo mesto v boju z mečem Je
Telesna vzgoja v belo-črnih številkah !-
V m	rlms
. -	-,	op	v	polfinale,	kjer	osvojil Rus Cernlkov s Šestimi zmaga-
Je uspel premagati s 5:3 celo	Italijan-	ml, drugi Je Francoz	Jeaneaux,	tretji
skega prvaka Sacora, ki je bil	v finalu	pa Italijan Sacor.
tretji v tej disciplini.	I	Drugi	Jugoslovanski	predstavnik
Na* prvak se ni uvrstil v finale,	Ljubljančan Simoniti	Je	odstopil,
ker ni imel sreče, v glavnem	boju za
vstop v finale je vodil že s 4:3 v zadetkih proti francoskemu prvaku Jea-neauxu, vendar Je Izgubil s 4:5. Navzlic temu sta Imela naš ln francoski prvak v polfinalu po štiri zmage, v ponovljenih srečanjih pa Je Jeancax prema-■ poljskega nasprotnika s 5:1, Mlle-
Beograd, 7. aprila. - Zveza za telesno vzgojo »Paitlzan« Jugoslavije je v minulih dveh letih zbrala v svojih vrstah Se 50.000 pripadnikov ln ustanovila 375 novih društev, kar Je velik uspeh spričo naloge, da Je treba člmveč naših ljudi, predvsem pa mladine, sistematično vzgajati v telesni vzgoji. Na tem področju Je najboljše rezultate dosegel »Partizan« Hrvatske, ki je s svojo organizacijo povečal za več kot 20.000 članov. Največ novih društev so ustanovili v Srbiji - 129.
Večina novih društev je bila usta- i zan« Jugoslavije v 1387 društvih je novljena na vasi, saj je izmed 375 no- ; 166.326 dijakov in Študentov. ’	,„r.	...	•	-r.
vih društev kar 334 vaških. Spričo tega | Po starosti je »Partizan« 85-odstot-	?J7	™	in?
se je tudi precej povečalo število kme- no mladinska in pionirska organlzacl-	,1	P®	^	J®	°,lo..Ie	®e
tovalcev v društvih »Partizan«, In sl- , ja. Članic ln članov starih nad 19 let cer od 9891 v letu 1955 na 16.052 v letu ; ima le 35.467 ali približno 15 % med-1957. Prav tako je zabeležen precejšen tem ko je največ pionirjev med 11. in porast števila delavcev v organizaciji 14. letom - 89.570. Število članstva,
»Partizan«, predvsem na Hrvatskem. mlajšega od 10 let, se je povečalo od Navzlic temu pa je po socialni struk- 31.438 v letu 1955 na 49.984 v letu 1957. turi še vedno jedro članstva Iz dlja- »Partizan« posebej potrebuje več sta-ških ln študentskih vrst. Izmed 292.557 rejšlh članov, da bi si na ta način pripadnikov, ki jih Ima sedaj »Parti- zagotovil vaditeljski kader za delo s
BEOGRAD, 7. aprila (Tanjug). -mednarodnem turnirju v grško-rimskem slogu rokoborbe, ki bo 17. ln c. „	.	18- maJa v Budimpešti, bodo sodelo-
®	7 Število starejšega	vali tudi štirje Jugoslovani. Turnir bo
članstva	v organizaciji se je dvignilo	zeio kvaliteten, saj je prireditelj po-
V, i	4 “SE 7302 v letu	vabil še tekmovalce iz CSR, Finske,
i^*4om	M	W	o 11: medffm 150 ie	! Poljske, Romunije, SZ. Švedske, Tur-
v istem obdobju v Srbiji opaziti zmanj- ena in Avstriie Sanje — od 10.589 na 7619.
Prav tako se je precej zmanjšalo tudi število podpornega članstva, kar vsekakor ni v korist napredka dru-
Gostovanje Dinama v SZ
ki bo Junija Igrala na svetovnem prvenstvu, bo NZJ dovolila, da se z nekaj Igralci
Komite za telesno kulturo SZ oziroma njegov odsek za nogomet je nedavno poslal pismo Nogometni zvezi Jugoslavije, ki v njem predlaga,, naj bj eno izmed vodilnih jugoslovanskih možtev gostovalo v SZ, kjer • bi odigralo tri tekme, in siicer s prvakom sz moskovskim »Dinamom«. ‘
Hkrati pa Komite za teleMoi kul- j „	„ „	....	..
turo SZ predlaga, naj bi sovjetski - ■ Casale Monferato, T. Mrli* (Tan-nogometni prvak, to Je moskovski	^ nadaljevanju mednarodnega
»Dinamo« prav tako odigral tri sre- mladinskega nogometnega turnirja Je Čanja v Jugoslaviji. Jugoslovansko splitski Hajduk v drugi tekmi zaaluže
49.631. To zmanjšanje števila je posebno očitno v Sloveniji, kjer se je Število podpornih članov v zadnjih dveh letih zmanjšalo skoraj za polovico.
Čeprav se je zvišalo število vaditeljskega in prednjaškega kadra v »Partizanu« pa položaj še vedno ni zadovoljiv. Leta 1955 je bilo v organizaciji 6137 prednjakbv, dve leti kasneje pa jih Je bilo 7792 oziroma Sl pripadnikov na enega prednjaka. V Makedoniji pa Je prednjakov manj, čeprav Je več društev.
Organizacije »Partizan« so Imele v minulih dveh letih zelo bogato ln
Rallye »Acropolis« za Italijana Viloresi a
• ATENE, 7. apriJa. Na letoSnjem avtomobilskem rallyeju »Acropolis« j® zmagal Italijan Viloresi z vozilom »Lanzla-Aurelia«, na drugem mestu Je Grk Pesmazoglu s »Chevroletom«, tretji pa Sved Anderson. Jugoslovana Božič in Vukovič nista končala dirke zaradi okvare. Vukoviču je pri Larisi odpadlo zadnje kolo, na Božičevem vozilu pa so se pokvarile zavore, tako da se Je s sovozačem Vidmarjem komaj izognil hudi nesreči.
—I—Brzojavke;
• ANTIBES, 7. aprila.jJj^oSar-V nadaljevanju mednaroanes otjeiu-karskega turnirja, na kate:rem	iz
jejo beograjski »Partizan*,	tet
Ženeve in -francoski, “^“"p^tizan ameriški vojaški klubi, je jetal* Izgubil s košarkarji ameriške*
stva z rezultatom 53:66.	.	_	N*
9 MIAMI, 7. aprila <Re|ie mednarodnem teniškem tur pre-Avstralec Mervln R°"'V.y, _ g-2 S* magal Louisa Ayalo (Čile) ^ s 9:7, 6:2. Med posameznicami lthet ška in wlmbledonska Pn7! „lnti roj®' Gibson v polfinalu izgubila pr kinji Janet Hops.	...	,aFP)- '
• BUDIMPEŠTA, 7. aprila <AjKe ja Telovadna reprezentanca. Mau ^ t premagala Francijo pr* m .^so 2B3,45:280,80 pri ženskah pa s !»»•’ točke.	j,.' (H«u‘
• MONTEVIDEO, 7. aPflrPore*eI1' ter). - Sinoči je nogometna m tanca Urugvaja premagala ».h \v z 1:0 (1:0). To je prva izmed su u kem, ki jih bo Argentina 18*' r8Vo i* Urugvaju ln Paragvaju kot pnv g{e j« svetovno prvenstvo. Gol *a° n8pj-v šesti minuti dosegel sreanj daleč Miguez.	„<„«). -
•BEOGRAD, 7. apr. (TanJUS' (ul. Subotici bo 18. maja mednaroa- ^ nir »olimpijskih rezerv«, na alca v bosta sodelovala po dva tekm po vsaki kategoriji iz Jugoslavije en Madžar.	1
• BEOGRAD, 7. aprila Košarkarska zveza Jugoslavije . gor la ponudbo Košarkarske zve re-garije, naj bi naša ženska drz ja prezentanca - v okviru P jMla 1 evropsko prvenstvo maja V golr gostovala od 18. do 25. aprua ^ gariji in odigrala dve tekmi " tariati zentanco Bolgarije. V se„;,„hiiu. KZJ še razpravljajo o J£,ju*); 1
• OPATIJA. 7. aprila <T*W tsici» Na turnirju medmestnih štU'n -jgaJ nogometnih reprezentanc je , ge«" Novi Sad, ki Je v finalu prema? ^ci grad z*2:l. Ljubljanska reprez
Je ostala na zadnjem mestu. .j. '
• MONTE CARLO, 7. ten1-
(Reuter) — Na mednarodnem ^
škem turnirju v Monte Carlu -i plet* gal francoski igralec Rol!.eri,„>b»er ki Je v finalu premagal V1 (Egipt) s 6:4, 6:4, 6:3.
PO PRVI POLOVICI DVOBOJA ZA NASLOV SVETOVNEGA ŠAHOVSKEGA PRVAKA
Občinstvo za Smislova, točke za Botvinnik*
v
za Smislova tudi nekako £rc" dVo" medsebojnem tekmovanju je wj
'Moskva, 7. aprila (od naSega stalnega dopisnika). — Poročali smo že, da Je bila XIII, partija v povratnem dvoboju za naslov svetovnega Šahovskega prvaka med Smlslovom In Botvlnnikom končana remi in vodi sedaj Botvinnik z 8:5. Smislov mora do konca dvoboja, če hoče zadržati naslov, osvojiti Se sedem točk, Botvin-nlku pa Je potrebno za naslov le Se 4,5 točke.
rA
jica zabeležila edinstven	'
boju za naslov svetovnega P*. 0istr> do XIII. partije sta se veien* ^ pomerila 8l-krat. Botvinnik je,e bil® 22, Smislov 18, neodločenih P".j. D*'
ho ta klub okrepil 1 lz drugih klubov«
■MCJU>WSKI-NOGOMETNI TURNIR
Hajduk : Triestina 2:0
nasprotnika ne bosta igrala vseh 24 raznovrstno aktivnost. Po nepopolnih iiger. Kot Je znano, potrebuje Sml-podatkih Je na republiških zletih in igrah v letu 1956 ln 193? sodelovalo nad 70.000 pripadnikov. Različnih krajevnih zletov se Je leta 1956 udeležilo več kot
Z včerajšnjo -partijo Je dvoboj žajij Je Botvinnik na začetku »dru- 41 partij. Torej zelo izei preiel v drugo polovico. Vendar le gega polčasa«.	Ianca.
formalno, kajti lahko se zgodi, da
moštvo naj bi gostovalo v Juniju, moskovski »Dinamo« pa v oktobru.
Nogometna zveza Jugoslavije Je sprejela to ponudbo in Je predlagala za gostovanje zagrebška »Dinamo«, moštvo, ki je v najboljši formi ln bo po vsej verjetnosti osvojilo naslov državnega prvaka.
Glede na to, da bo dal »Dinamo« nekaj igralcev državni reprezentanci,
KEGLJANJE
Izvrstni rezultati v Mariboru
Maribor, 7. aprila. - Sinoči v poznih urah Je bilo zaključeno zanimivo kegljaško tekmovanje, ki ga je v proslavo enoletnega obstoja pripravil kegljaški klub Konstruktorja.
Na tekmovanju posameznikov na S00 lučajev, mešano v mednarodnem slogu je sodelovalo S2 najboljših kegljačev lz severne Slovenije. Doseženi so bili Izredno dobri rezultati, ki dajejo slutiti, da bodo Mariborčani tudi na prvenstvu Slovenije, od 12. do 20. aprila
no premagal »Trlestino« z 2:0 (0:0). Hajduk Je igral tehnično odlično, zelo borbeno ln požrtvovalno. Posebno v 1 drugem polčasu Je Številno občinstvo 1 - več kot 4000 — česlo
240.000 članov, v letu 1937 pa ob Dnevu mladosti približno pol milijona. V .letu 1957 Je bilo tudi več kot 700 akademij ln veliko Število športnih tekmovanj v raznih panogah. Na krajevnih tekmovanjih je lani sodelovalo 171.200 pripadhikov, taborilo Jih je 12.690, v teku čez dm ln stm pa Jih Je tekmovalo več kot 80.000.
slov 12 točk, da bi obdržal naslov svetovnega prvaka, Botvinnik pa 12,5, da bi spet zasedel Šahovski prestol. Teoretično to pomeni, da bi Botvinnik lahko s Štirimi zmagami ln enim remijem v naslednjih petih partijah končal dvoboj, oziroma Smislov s sedmimi zmagami- v naslednjih sedmih srečanjih. Tako nadaljevanje-pa
POTEK SEDANJEGA IN PREJŠNJIH DVOBOJEV
12 prvih dvanajstih partij Je Botvinnik nabral 7,5 točk.
V letu 1954 Je Imel Botvinnik po prvih šestih partijah 4,5 točke, po 12 igrah pa Je bil rezultat 6:6.
V drugem dvoboju, ki je bil lani, se Je zgodilo obratno. Po prvih Šestih partijah Je bil rezultat 3:3, ob polovici dvoboja pa 7:5 za Smislova.
e’
večnih rivalov. Vsekakor pa nam ta 1 pregled kaže. v koliko boljšem polo-
poteze Hajdukovih f^Sv^10 j KOŠARKARSKI TURNIR ŠTUDENTSKIH REPREZENTANC
pe
V odločilni tekmi za prvo mesto se bo Hajduk pomeril s »Padovo«, ki Je včeraj premagala »Casale« s 3:0. Splitski enajstnricl zadostuje neodločen rezultat za vstop v finale.
•
Bellncona, 7. aprila - V Švicarskem ! mestu Belinconl se Je danes končal mednarodni turnir mladinskih moStev. Prvo mesto Je osvojilo moStvo »Milan«, ki Je v finalu premagalo Švicarsko moštvo »Tesinolse« s 3:0. V borbi za tretje mesto Je »Bern« premagal »Reko« z
tem turnirju bodo sodelovale študentske reprezentance Bolgarije, CSR,
 	     —	_	Franclje	in Jugoslavije Razumljivo Je,
2:1. »Reki« se Je tako izmuznil pokal, da bo v vseh moštvih nastopilo tudi
Gostje: Bolgarija, ČSR in Francija
V petek 11. aprila se bo začel v | Turnir Je pod pokroviteljstvom Ljubljani prvi mednarodni košarkar- predsednika Univerzitetnega sveta ljub-ski turnir državnih reprezentanc. Na Ijanske Univerze, Franca PerovSka. Vsa
ki bi ga prejela v trajno last, saj Je 'že dvakrat zapored zmagala na tem turnirju.
precej Igralcev, ki so hkrati tudi člani državnih reprezentanc. Zato sodi ta prireditev med najkvalitetnejše v državi.
Zvezni kapetan Je že določil reprezentanco Jugoslavije, ki Jo sestavljajo i tile Igralci: Kristančič, Daneu, Kandus,
Nov svetovni rekord v metanju diska
-................................. »k....	Fayettvllle,	7. aprila. Zmagovalec
v Kranju, Igrali važno vlogo. Miro na olimpijskih igrah v metanju dls-	f*’IrJIJJi1	Inon
Steržaj iz Ljutomera je podrl 900 keg- ka Al Oerter (ZDA) Je dosegel v me-	n/d«?
ljev, pa tudi ostali so se odlično uve- stu Fayettville v državi Arcansas	*“	Badovan	Radovič	(Par-
ljavili: Gomolj (Branik) 897, Tučič (Lo- (ZDA) nov svetovni rekord v metanju ’-
Comotiva) 887, Podkrižnik (Branik)	866,	diska	z rezultatom 81,72 m. Dosedanji	Priprave naSlh reprezentantov so se
Beljan (Konstruktor) 842, Urko (Mari-	uradni svetoval rekord Je Imel For-	začele včeraj s treningom v dvorani na
bor) 839, Amer (Konstruktor) 832,	Ma-	tune	Gordien (ZDA) z rezultatom	Taboru. Priprave vodi zvezni kapetan
rlnček (Celje) 829 Kobal (Branik)	827,	59,98,	ki ga Je dosegel leta 1963. Ne-	Aca Nikolič. Na pripravah Se ni lgral-
Pečnlk (Ruše) 824, Itd.	i	davno Je vrgel disk bolje od Gordie- cev Olimpije, ki se bodo danes vrnili
Prireditev Je bila zelo dobro organi- novega rekorda, ln sicer prek 60 m i Iz Carigrada. Danes bosta v Ljubljano zlrana ln JI Je prisostvovalo veliko šte-1 tudi Rink Babka, Študent lz Kali- prispeli reprezentanci Bolgarije (dopol-vilo gledalcev.	I	fomije.	- ■ —	*•	-
srečanja bodo na stadionu »Ljubljane« v Slškl. V primeru slabega vremena pa v dvorani na Taboru.
POKAL EVROPSKIH KOŠARKARSKIH PRVAKOV
Gladka zmaga »Akademika« v Damasku
rok premoči, ko Jo je dobil na startu. Iz prvih šestih partij Je dobil 4,5, po dvanajstih pa 7,5 točke.
Značilno Je, da se Je Izmed 13 partij, kolikor sta jih nasprotnika doslej odigrala, le Sest končalo neodločeno, Botvinnik Jih Je dobil pet. Smislov pa dve. Te Številke pričajo, kako ostra Je borba, zato tudi zanimanje tukajšnjega res Številnega Šahovskega občinstva za ta dvoboj stalno raste. Skoraj vsa sovjetska šahovska elita Je zbrana v Moskvi, da bi sl ogledala ta veliki boj. Vsak dan 80 v turnirski dvorani Keres, j TalJ, Petrosjan, Bronsteln, Lillen-thal, Flohr, ToluS ln Averbach. Časniki redno objavljajo njihove komentarje o vsaki partiji, velemojstri pa tudi komentirajo partije na demonstracijskih deskah v veLiiki dvorani, kjer Je dvoboj za naslov svetovnega šahovskega prvaka.
Občinstvo se Je ostro razdelilo na dva tabora. Eni so za Smislova, drugi pa za Botvtnnika.
Botvinnik in Smdslov st? krat srečala leta 1940 na XI*-..,,, )«■ skem prvenstvu SZ Žani«11 golida Je bilo njuno prvo srečanjt»' čano neodločeno. Smislov J« jj K' krat star 19 let, Botvinnik Pa y, (Ji več. Prav tako Je treba ornf i$ \ifi Je bilo izmed 81 partij kar za naslov svetovnega prvaKa- ' Po bleščeči zmagi s „,crlt. ’ lanskem dvoboju so mnogi m1 oSve-je Botvinnik končal s svojo vi * re< tovnega prvaka. Zato Je netila vest, da Je zahteval P“ dvoboj. Pa tudi tedaj Je bilo |Pejj tistih, ki so verovali v njego* ^ ) Ze start pa Je pokazal, a« _a cP Botvinnik pazljivo pripravlja1 ,e dolžitev. Iz prvih treh partM, usP? beležil tri zmage. Prav tako J ,atori’
nAiiHnHol/* ?ohA.tTo1/l kO'm®‘ .
poudarjajo šahovski	Pa*
presenetiti Smislova že v PT-j f tljt., To je sedanjega svetovneSj « vaka vrglo iz ravnotežja, že v naslednji Igri napravil g* pako in bil spet ob točko. ^
BOTVINNIK BOLJŠI V F® M ji
Velemojster
STARA TEKMECA Damask, 7. aprila (AP). — v tretji Vasilij Smislov ima za seboj ne-conl tekmovanja za pokal evropskih dvomno večje število »navijačev«, košarkarskih prvakov, v kateri Je tudi Medtem ko Botvlnnika vsi spoštu-Ijubljanska Olimpija, Je Akademik iz jejo in cenijo kot velika mojstra ša-soflje sinoči premagal moštvo Glane* hovske igre, pa Je Smislov ljubile-
IT namaalr. . HO .in	..iiA.-i.	____ . ».	.
Iz Damaska a 73:43. Povratno srečanje bo proti koncu meseca v Sofiji.
Obvestilo
Akademsko Športno druStvo »oiym-pla« vabi na IV. redni letni občni zbor, ki bo v torek, dne 8. aprila 1958, ob 19.30 v balkonski, dvorani na
nec občinstva.
Rivalstvo med blvSim in sedanjim , svetovnim prvakom Je že zelo staro. | V dvorani Je pogosto slišat,l opazko, pravzaprav šalo Smislova, ki je pred začetkom dvoboja rekel velemojstru Kotovu:V
»Občutek Imam, kot da vse življenje Igram le z Botvlnnikom!«
dne) ln Francije (zvečer).	univerzi.	—	ASD	»01ympia«.	v	tej	Sall	Je	tudi	precej	resnice	-
Tigran
v enem izmed svojih kom, p zapisal, da Je Botvinnik »"njen. prejšnje dvoboje leto« bolj B ,, K" otvoritvi.. Smislov Je na P“‘L}rtt'l, beli v treh siotlU ansklh °J,tern J«1 izbral isti razvoj figur,
Je bivši prvak vsakokrat oo* z bolj in bol dovršenim ot> načrtom V srednji igri Jf B® iti«!, i kot običajno nadigral Smislov c j tem ko Je le-ta v končnica^ 6v«
I prav Je poznan v šahovskem kot mojster končnic — znatn ^ . Sčal. Petrosjan navaja ko* v nJ četrto partijo, ki Je <m?lnj(, %i Smislov v končnici dokij- p* , terlalno in položajno Pre<,npeti<lSa znal zmagati Velemojster r prav tako meni. da Sm.slo''/ vtrjetnostMrenutno ni v ooo
Navzlic Botvinnlkovi pr®^,tofj:« nihče ne daje napovedi Izidu dvoboja, pač pa se, V' lv,iu s tem, da Je v nadaljevanj, rfF pričakovati še ostrejšo ln	1(f
čeno borbo.	..	gol1'
Jutri bosta Botvinnik »
Igrala XIV. partijo dvoboj*- y
B D L A S S I E
28
KKIMINALNI ROMAN
-Da, nekaj nadomestnih delov bi moralo priti iz Cincinnatija,« sem rekel in stopil za njo v kuhinjo.
-Dobre zrezke imam, niti ohladili se še niso. Lahko dobite tudi nekaj režnjev šunke, pa rižev puding ter čaj ali kavo.«
-Preveč bo, gospa Davies, od obilnega zajtrka niti še nisem tako lačen. Ce vam je prav, bi mi zadostovala skodelica mleka.«
-Dajte no, prosim vas! Moški vaših let, pa Se tako velik in močan po vrhu, mora dobro jesti...«
-Ne, zares ne! Prav lepa hvala, gospa	Davies,
kozarec mleka mi bo	dovolj.«
-Prosim, če tako želite,« je rekla.
Pil sem mleko in	razmišljal,	vmes pa	sem	se
bal, da me bo gospa	Davies kaj	vprašala.	Kje	bi
še lahko poizvedoval? Nenadoma sem se spomnil tiste stare ženske, ki je Tim pripovedoval o njej. Kako se že imenuje? Saj res, gospa Simpson. Tisti trenutek nisem temu pripisoval nobenega pomena, zdaj pa sem bil prepričan, da je ta ženska gotovo poznala Thomasa. Morda bi mi lahko kaj povedala.
Postavil sem kozarec na mizo in rekel:
»Prav zdalje, ko sem se peljal tam mimo smetišča ali kaj je že tam, sem opazil staro barako. Ali kdo tam stanuje?«
»Prav gotovo imate v mislih gospo Simpsonovo. To vam je stara trapica. Le smrt jo bo pregnala iz tistega umazanega kotička.«
-Ali je belka?« sem počasi začel.
-Ne. Sram me je, ko moram priznati, da je to ena naših. 2e večkrat bi se lahko preselila in si našla primernejše bivališče, pa je neumna, kakor sem že rekla.«
-Uboga starka,« sem rekel, vstal in stopil proti vratom. »Hvala gospa Davies! Malo grem na sprehod.« Prijazno se mi je nasmehnila in gledala za menoj.
»Zdaj pa res vidim, da vi godbeniki ne zdržite dolgo na istem mestu,« je rekla. -Godba vam nenehno roji po možganih kot električne iskre.«
-Nemara je res tako. Na svidenje, gospa Davies!«
Peljal sem se po glavni cesti, nato pa sem zavil na desno proti tistemu koncu mesta, ki ga še nisem videl. Na robu Bingstona, na kraju, od koder sem že videl Hribčke, me je prehitel tovornjak, naglo zavil in obstal pred Chevroletom. Tako močno sem pritisnil na zavoro, da me je zabolela noga. Za trenutek sem pomislil, da se bo avto prevrnil, vendar sem se izognil nesreči. Takoj sem spoznal, da to ni bilo naključje. Pomislil sem. da je prišel sem v Bingston pome Thomasov morilec, kj mi je skušal v New Yorku zadati smrtni udarec.
1. poglavje
Skočil sem iz avtomobila in se pognal proti tovornjaku. Skozi šipo na kabini sem spoznal šoferja. Bil Je lepotec Billy, zapeljivec črnih deklet
iz Bingstona. Videl je, da prihajam, zato je stopil iz avtomobila, si popravil hlače in me gledal. Njegovi čevlji so se bliščali na soncu.
Tako torej, ta dečko Je povzročil incident iz gole ljubosumnosti, preprosto zato, ker me je videl v Francisini družbi.
»Kaj naj to pomeni, fant?« sem ga suho vprašal.
Zdrznil se je, ko sem ga ogovoril, nato pa je našobil ustnice in stopil dva koraka naprej. Čeprav je bil Billy visok in dobro razvit, sem takoj ocenil, da ni preveč nevaren, saj sem imel opravka že z mnogo močnejšimi od njega.
»Pazi, kako govoriš, cepec,« je rekel. -Ce ne znaš voziti, pa ostani doma. V tujem avtomobilu se šopiriš tod okoli.«
-Ce kdo zdaj na tej cesti ni znal voziti, to gotovo nisem bil jaz. Ce si mi hotel s tem dokazati svojo spretnost, že prav, toda nikar ne pričakuj, da te bom občudoval.«
Spet se je prisiljeno nasmehnil. -Morda sem hotel prav to,« je rekel. -Mogoče sem te hotel prestrašiti. Ne maram tujcev, ki bi se radi sprehajali po mojem lovišču, zlasti ne takih, kakršen si ti, v tej klovnovski obleki.«
Beseda »takih« je napravila name tak vtis, kakor bi me kdo s pestjo. Nenadoma sem se spomnil, da je Kay govorila o neki »osebnosti«, ki je plačana za to, da sporoči policiji Thomasovo bivališče tisti trenutek, ko ga bodo »televizijski detektivi« pritisnili ob zid. Morda ima ta fant kaj opraviti pri tem, mi je šinilo skozi možgane. Čeprav me osebno niti ni poznal, bi mu ne bilo prav nič težko izvedeti za mojo vlogo pri tem opravilu. Mogoče je on izdal ljudi od televizije, da bi Thomasa prisilil k besedi... Morda se je Thomas vrgel nanj in sta se stepla, potem pa ga je ta ubil...
Na vse to sem tak0 vneto mislil, da sern ^ Billyja, ne da bi ga dejansko videl Prf. ,njo r Le rahlo sem čutil, da me je udaril z obrazu in rekel:
»Vedel sem, da si bojazljivec!«
Udarec me ni bolel, vendar sem dojel .iSte
t*
nekaj sekund, kaj pravzaprav hoče. ToJ.e.e j« parski udarec japonske obrambe judo, k* *bajii bil naučil v vojski. Padalci so dobro i^ takšnih rečeh. Toda on očitno ni znal pot°S\ uporabiti udarca, zakaj kdor ga dobro lahko pri priči ubije človeka. Nisem J11 dolžan. Z vso silo sem ga brcnil v gleženj-se je, jecljal In skušal prikriti bolečino. ^ »Vidiš, Billy,« sem rekel, »s hudičem "jgs, češenj zobati. Čeprav te vse to nič ne jjiJ bom vendarle povedal, da sem se peljal » ^ samo zato, da bi mi razkazala mesto. Ce y w meten, te bom pustil pri miru, če ne, P pokazal del tistega, kar znam.«	' ^10JJ
Vrnil sem se v svoj avto, sedel za k se odpeljal, mimogrede pa sem se ozrl P", Billyju, ki je še vedno sedel na tleh in gleženj. Fantje take sorte so pogosto bou kot ljudje s puškami v rokah.	si
Medtem ko sem se peljal dalje, sem ^ vedoval, da bo treba prekiniti P°^itnl^lsebI,<? < stonu. Če je pri vsej tej zadevi kaka sem ugotavljal, je ne bom našel tu.
New Yorku.	,.	.^v,
Ko sem se pripeljal v bližino Hrib . pr«* opazil visok steber dima, ki se je a Z# d*", nebu. Sežigali so smeti. Kakih sto me bar8* prav tako daleč od ceste, je stala	je,	1
ki jo je že močno načel zob časa. Ka* -e nikoli ni bila prepleskana. Vijugava P° starifl* do majhne terase, kjer sta stala dva naslonjača.
t
aprila 1958
»LJUDSKA PRAVICA«
7
Mariborskih zatoznih klopi
Kdo \q oškodovan?
Mariboru	Podjetje	»Merkur« v
fv°Jo nLi?a, na Partizanski cesti nr^S.,	.nlco	»Železni mož«,
ui razne go-	i	Zdravstveni	dom	LJublJana-Moste
V	tej posloval-	j obveifia	atarSe,	da	bo pregled	uspeha
DNEVNE NOVICE
KINEMATOGRAFI PREDVAJAJO
Dr Ari« 4 »železni muz«,
***lnjsk« ieleznln0 tn razne go-
01cl ie bil P/e mcte' V tej posloval- ; uuvcau« ilhik, ua uu jji foslovojj,'	deset let zaposlen kot l cepljenja proti kozam tn cepljenje j
Ulovom- n	lev zaposlen kui i cepljenja piou *oxam m cepijenjis
»urju. 1. "Udoli Breznik. Pri »Mer- proti dav.cl (II Injekcija) v času od lega, Vp' velJal za Izredno sposob- 8 aprila do vkljuino 12 aprila 1968, tožtenega 8a ln Predvsem za zelo tn sicer od 14 do 18. ure po nasled-
Wm snri i/.„PosloV0<1J0- Pred Okrož-I5otal tl v Mariboru pa se Je *arjati a’’*0™1' poslovodja zagoreti* mu L Srabeža ker Je svoje bil «S?5loval za 818.452 din ln »a
, Pošlo,
njem vrstnem redu: 9. aprila 1958 v osnovni Soli Jarže; 10 aprila 1958 v spl. ambulanti na Bizoviku, U. ln 12 aprila pa v Zdravstvenem domu Moste, Krekova 5. Prosimo starte, da upoitevajo gornji razpored ln gotovo privedejo otroke, ker bodo dobili po-
. DU	, 	oio.ioa	am ui
^Pora.	^en °a Sest let strogega
blloP?>"Je v
®>oglo Dritirll3?ltlvno' aaJ sicer ne fal i vpis v Kolo'
»overb	tako	gorostasnlh po-1 Razstava »Sodobna CcSkoslovaSka
lajn« u“ zaključku dnevne bla- umetnost« se zapre v sredo, 8. apri-?«u d^„WagaJnlčarka Izročila Brez- la. Moderna galerija. r^Sainisi. _z rekapitulacijo dnevnega! KUD A. T. Linhart - Oder «7
v torek. 8 aprila ob 20. url
v tej poslovalnici Je 1 trdila o cepljenju ki so ootrebna za Jioglo oriti	Ba;l £lcer ne bl
Ob
j bl	     _
kapitulacijo dnevnega ! KUD v,acklo »®|a Poslovanja ln specifi- j uprizori
2la8ajni*air?nilt 1® Prejem denarja v dvorani KUD Ivan Ro£ v Hrenovi ?aljnje	Potrdil. Njegovo na- ullel na Zabjaku premiero drame Eu-
«0. Pridi*, P« Je bilo kaj prepro- gena Ionesca »Plešasta pevka«. Vstop-f.JPi-Cka ??,, »J le del dnevnega lz- nlce dobite v predprodaji v poslo-“'1° to VJ ,J?3a le ugotovila, da Je valnicl »Putnlka« ln uro pred začet.- abonma, i ovno m pa do 28.000 dinarjev kom predstave prt gledališki bla- sobota, 12. ob 19 30; Domzettl: »Luna *»<% in	le	novo rekapltu- gajnl.	Lammcrmoor&ka« Abonma red U.
Dal - .V1 SD^Olflll-nnU« 4___....
Ob 19.30: Zmave: »V pristanu so orehove lupine«. Abonma O. Preostale vstopnice v piodajl.)
Nedelja, 13. aprila ob IS:	Brecht:
»Svejk v drugi svetovni vojni«, izven ln za podeželje.
ObveSčamo cenjeno občinstvo, da so vstopnice za danalnjo predstavo »Svejk v drugi svetovni vojni« za izven ln podeželje v prodaji prt dnevni blagajni v Open, zvečer pred predstavo pa v Drami. Začetek ob 18.30.
OPERA
Torek, 8. aprila:	Zaradi obolelosti
članov ansambla današnja predstava odpade.
Sreda, 8. aprila ob 18.30: Verdi: »Trubadur«. Abonma red B.
Četrtek, 10. aprila ob 18.30: Domaettl: »Lucla LaEmmermoorska.. Abonma red H.
Petek, 11 aprila ob 15:	Čajkovski:
ROČNE LUTKE Resljeva e. 36 Nedelja, 13. aprila ob 17: W. Karach-J. Pengov: »Težave Peterilljčkove mame«.
Prodaja vstopnic vsak dan od torka dalje na upravi, Resljeva C. 16, (telefon 32-020) od 10. do 12. ur« ln pol ur« pred začetkom predstave pri gledališki blagajni.
VESTI IZ KRANJA
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE Torek, t aprila ob m: r Goodrich-A Hackett: »Dnevnik Ane Frank«, igra v dveh dejanjih. Gostuje DPD •Svoboda* lz Stražišča sa Sole. Sreda, 9 aprila ob 16: Isto kot 8 aprila za tole.
Petek. 11 aprili ob 18 ln 10: Koncart. Gostuje slovenski vokalni oktet lz Ljubljane Izven.
KINO »KOMUNA«
Italijanski (Um
»Umberto D«
Tednik t. N 14. Predstav« ob U, n. lt ln 21. Prodaja vstopnic od t do U ln od 14 dalje.
M ■ °ddal J ? lkacllo ter vse sku 5.1» v Jari«,,?1?80!"© podjetja. Tako 452 dimHi etlh Prilastil najmanj t>i.arlevt Poneverbe višjega goče do-para-
.:••• in ■Hu r'VM *»iwiii i9oo c&6 unir Pr°učiti revizija tako ni mogla
poneverbe prikril, Je ?vlSevai b. i fal*lflc!ral razne račune, J? 'n na Lij’ *°veda čisto samolast-
mc,LlV
k,o so
m na si*;,;,’ CVLUa ci6to samci n^eznih o«?,0. Potrošnikov, cene poku ,v‘kla]iviit .v' ‘ tem pa P°sre*^*
JJilalo. vA val Inventurne prlmanj-*• 1957 t t0 ""i J« uspelo do kon-Irc' PojavlVi 80 56 v njegovi poslov alti* lla Dreiii, prlmanjkljajl, uvedena r#£no stanceVa' »1» ugotovila to
v*0?,1*4«« J« Breznik svoje S,n6o lzvJSf^em Priznal, saj mu &g68a so^Knl5klh ugotovitev kaj 01 bll° mogoče storiti. ^ pa se Je sodliče dotikalo Se drugega bSlnicf ni i?n mogoče, da v po-ln„m°sla takJ 2, ntkoll revizije, ki m nl®- No« °dkrltl Breznikovo de-k(3o boS^f *e drugo vprasa-in 81tO(io? Poletju povrnil mlUJon-l;11 le mA^J° b? trpelo podjetje
\>0N .	D-4159
p, Mai troppo TARDI z orkestrom Vr>^ ca Be,-8aminija
»Labodje Jezero«. Operni dldaSkl Nedelja. 13 aprila ob Iti Radovan
Gobec: »Planinska rota«, Opereta v treh dejanjih Izven Is ta po detelje
KINO
»STORŽIČ«: ameriški film »Gospod 880«. Predstave ob lt, 18 U 20. Zadnjikrat.
»TRIGLAV« 1 amerlAkl barvni film »Mostobran«. Predstava ob 80.
Z BLEDA
KINO
»BLED«: ameriški film — drama •Ko pride zdma«. Predstava ob SO.
'Jesti z Je<t»n<c tn okolice
KINO
»RADIO«- francoska flllm »Ljubimec Lady Chatterlejr«. predstavi ob 18 ln 20.
»PLAVŽ«: angleški film »Mo4, ld Je ljubil rdečelaske«. Predstavi ob 18 ln 20.
VESTI 17 TRBOVELJ
KINO
»DELAVSKI DOM«: nemški film »Pot v Bamsdorf«.
CELJSKE VESTI
SLOV. LJUDSKO GLEDALIŠČE
Torek, 8. aprila ob 20: Levstik-Kreft: •Tugomer« — torkov abonma ln * aicuup d, v, m,, r,bu3w,u	Izven.
vega »Trubadurja«. — Uprizoritev Sreda, 1. aprila ob 16: Levstlk-Kreft: Pr«favanje bo v	torek	dne	BAprila	»Večnega mornarja« za red F, na-	»Tugomer« - EU.	srednješolski
il!	J	Javljena za sredo, 9. t. m., Je odlo-	abonma ln Izven.
KirtSV Sil žena.	Četrtek,	10. aprila ob »0: Levstlk-
»Boris	Kidrič«,	HaJ	Kreft; »Tugomer«	— četrtkov	abon-
annova i».	MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA	ma ln izven.
Prirodoslovno društvo vabi na	Gledališka	pasais
predavanje prof. dr. Miroslava Zelja:	..______  .M.
Ob Nilu od Aleksandrije do Assuana Predavanje z barvnimi diapozitivi bo	JLilV «2S2S,1.
danes ob 20 url v Prirodoslovni pre-	Vstopmce	so	tud)	v	prodaji,
davalnlcl na Univerzi.
KINO »UNION«: francoska flim »Ljubimec Lady Chaterley«, Tednik. Skozi ve« »vet. Predstave ob 18, 17, 18, U. Ob 10 matinej* Istega film*.
KINO »VIC«: premiera madžarskega filma »Strlo lz Amerike«. Predstave ob 15, 17, lt la 21.
KINO »SISKA«: smer film »Upornik«. Tednik F. N. 14. Predstave
NE POZABITE!
V ČETRTEK. 10. APRILA — ŽREBANJE
JUGOSLOVANSKE
LOTERIJE
KDO IMA SREČKO 130. KOLA ST. 330836?
Zadela je 200.000 din — prodana pa je bila poleg cvetličarne »Zvonček« pri Tromostovju v Ljubljani.
ob IS, 17, 18, in 21.
Predprodaja vstopnic v vseh kinematografih od #—11 ln od 14 dalje.
MLADINSKI KINO LM. Kotnikova 8! Jugoslovanski film »Lainl car«. Predstavi ob 10 ln 18.
KINO .LITOSTROJ«: angleSki barvni vlstavlslon film »Plavolasa zapeljivka«. Predstavi Ob 18 ln 20.
KINO »SLOGA«
Ameriški film
Tednik F. N. 14. Predstave ob 15. 17.10 ln 20. Prodaja vstopnic od #—U ln od 14 dalje.
PR P n B U n M I n I Nedelja, 13. aprila ob 19.30: Wagner: rncvnvnttjfl	»Večni	mornar«.	Izven	ln	ta po-
Slovensko kemijsko druStvo vabi | deželje.
(Blt^eckVcolfegir L^ndoA^Ra0^- r	T^SnbFu"dobH^B
■»vrni*,	bVr	^Sirktrlhhld?a=b8	‘ST	ed0S	^vo	ve^je3
KINO »TRIGLAV«
Ameriški film
Vzbodno-zabodna stran
Tednik. V glavni vlogi: Jame« Mason ln Ava Gardner. Predstav« ob 1«.. 1*. ln M. url. Prodaja vstopnic od 15 dalj«.
RADIO LJUBLJANA
Spored sa torek, dne 8. aprila 195*
Mladini m primemo.
V Četrtek dne 10. apni. 1958 ob »reda 9 aprlla b R.ttlgan; »Glo-
VOGl m" UCrKi,m'n,Ja	I	i8.» p rl^edT proračunska"^ davCna sek- boko ®‘nJe morje« Abonma TS9 I.
^ertn m "ENE (tanto, tanto) clja Društva ekonomistov Ljubljana Četrtek, 10. aprila ob 20: ftattlgan:
u ‘'»urolo 8 Plavim ritmom v sejni dvorani Ekonomske fakultete	-----------------
 ..................   riavim	rumuui	LJublJana GregorClCeva 2"/IV preda-
morje«. Abonma
Avi
Stj1* * L*
, Tovf,	kamion	v	jarku	nanern izravnavi;,
,Joser»T.nJaku	.	...	Pediatrična	sekcija	Sli
K°ncu i?,alerJa iz SochsM« K« V Drotl zdravniškega druStva vabi ..
^‘4ini sii,r'ulega tedna med voinfo v davanje dr. Dragice CrneltC ^sniv?lce Pri Manbo™ snelo zad- »lovom: Vtisi lz Itudldskega KamlSk i™s prikolico vanJa P° Češki in Poljski Pi 11 P^vrnn’0 8 cestišča v	se	nje bo v torek. dne .8. ^prila
se	Zflto	uirpel	'ikodi	V	&	predavalhlcl Pedlatriftn« klinike ob
Je ,? lzvlekoi ^ov- Soter Alojz Kecher 19-s0-lt.Sa “zU 25 V brez po5kodb. Tovornjak Avstrti1 1Cnih metrov rezanega v Trst.	E.	K.
^rndi ?pet P°žar
rn, 'Nemi gre z vžigalicami
n°v2u’eSa tet(jna'5.eCek « le ob koncu ka |^°C11 p0j"® *g>'al z vžigalicami ln §1 6» *abr* v drvarnici nh«eRtnl-
ob »: Rattlgam molje«. Abonma
•Globoko sinje
 ____________________________________     (	L MS U.
vanje univ. prof dr Murka Vladi- petek, li. aprila mlrja »O finančnih	odnosih med po- ,	»Globoko	sinje
lltičnoteritorialnimi	enotami« (O H-1	LMS I.
nančnl izravnavi).	Ob 20: Manzan: »Nail ljubi otroci«.
Slovenskega'	Gostovanje na Vrhniki. Mladini nl
na pre-	primerno.
z na- sobota, 12. aprila ob 20: Kulundžlfii poto-	»Usode«. Abonma Sobota-kolektlvl.
Petek, 11. aprila ob 20: Alejandro C s- poročila: d.w. b.w t.w, s.w iv. sona: »Drevesa umirajo stoje«. Go- M-00- 15 00	110°'	22	001	“	M
Porodla: 5.05, 6.00, 7.00, 8.00. 10.00. Za prijatelje Jazza * ............*	---- ------- -------------------- orkester Radia Ljubljana	p. v
- 22.35
stovanje v Laškem.	s.00—	8.00 Dobro JutrOl (pisan	glas-
8obota, 12. aprila ob 17: Marijan Ma-	gpored)	- 8.30—«40 Reklame —
rtno: »Komedija o komedij «. Za- g.4o_6.« Nai Jedilnik - 8.05 Avgust klJuCena Predstava za Okrajni od- stanko , svojo harmoniko - 8.35 Po-Si lev.'».	.	pularae skladbe mojstrov romantike
0	— 9 00 Zabavni mozaik - 9.M Slavni
7^.	I virtuozi ln pevci vam Igrajo ln pojo
poldanski	abonma	ln	Izven.	_ 10 10 zabavni zvoki na	valu	327,1	—
11.00 Dva baleta Manuela ede Falle »Čarobna ljubezen« ln »Tnrogeljnik« turtoMftnl fllm *f«»o WaUiant«. _ n.J0 Za dom to tene _ n.45 Ha-
barvni vajBice melodije — 1Ž.00 Mali koncert avanturistični	film	»Rob	Roy«.	pihalne godbe JLA	p.	v.	Jožeta	Bru-
Ina — 12.30 Kmetijski nasveti — Ing. IZ *"* Cfl	\	Slavica Slkovec: Ročno ali strojno
VT.Tri	cepljenje - 1J.40 George« Gershwln:
vi v™m- Amerikanec v Parlzu(Orke«t«r. p..».
vr«fl-"ino	™«nuoru	sneio zna-	“j„	Dr.H.v.-	      I	»ŽALEC«:	italijanski	barvni	mm	p-ui- vvhltemanal — 13.15 Nastopa
]e Dr«&n<;aio .Kami°n Je s prikolico	l.	i	mHu	aJ	v	Nedelja,	13.	aprlla	ob.15: KulundžiC: »Simfonija ljubezni«.	Zabavni	orkeater	~ “	''
^^,^^i1ftrtteB^.k.958ob 5«nskl^oleAkuJTla	Nedel1a	V*01'	Zabavni orkMter
ob M:	DOrrenmatt:	-Obisk	stare go-
spe«. Izven. Zadnjič.
Plesni
________________________________________ Bojana Adamiča ln Maria Rlja'vca — 23.00 -31.15 ln 23.30—23.45 Oddaja za tujino (prenos lz Beograda)
GLEDALIŠČA
DRAMA
Toaelc, 5. aprila ob 19.30:	Brechti
•Svejk v drugi svetovni vojni«.
Izven ln za podeželje. (Vstopnice Četrtek, 10. april« ob 20: Br. NuSlč:
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČI Ljubljana, Mestni dom
v prodaji.)
Sreda, 9 aprila ob 19.30: Iwaszklewlcz:
- .	  -	»Poletje	v	Nohantu«.	Abonma	E.
v drvarnici posestni- | (Preostale vstopnice v prodaji.)
5i o. iann Tl Sl	varnjci	poseBinr	|	(preostale	vsiopiijce	v
narto, Slt°do r3a v Selnlcl ob Murl Četrtek 10. aprila ob 19.30: Dosj-M Ce Pa c«0??"111 ns 150 tlsofi dl" speare:	»Ukročena	trmi
»2aluJoM ostali«, komedija. Gostovanje v domu »Svobode« v Zg,
(Z MURSKE SOBOTE
  _	__.*(«	,Radia Ljubljana
pod uktirko Fritz« Mareczeka — 13.40 Pester spored opernih melodij — 14.10 Za otroke — Dve zgodbi Frana Roia
slovanska kinoteka li Beograda.
IZ PTUJA
OKRAJNO GLEDALIŠČI PTUJ
Slškl. Prodaja vstopnic v Domu Svo- Torek 8 aortla- zaprto bode od 18 do 10; v sredo ln četrtek
a.au: oiioko- od. 18 dalj«.	.	eeca	usta«.	Red:	Sreda	ln	izven.	iimV''—'liltt Bwvrt^t«dWk"-’'ir8b
^,a?lav.^?:- S“bc‘». 1*. april«.oto JO: Br. Nuiič: Četrtek, 10. april« ob 15: E. Harrl«. T7 Llti»rlnin. i^^iov»nEkih umo-
E. Harris: »Mol-
Neubauer: Cevlonskl portreti — 16.00 Za ljubitelj« in poznavale« — Georg Friedrich HSndel: Ognjemet — FranU-iek Krommer — Kramar: Koncert za oboo ln orkeater — Matko Devčlč: Istrska suita — 17.10 Izberite popevkol (Ponovitev Javn« oddaj« s d n« 15. m.
□. program (na vala (02,1 m m 88,9 mHz) 14.00 Lahka glasba — 15.00 Napoved časa, porodu in vremenska napoved — 15.10 Ljubljanska kronika in obvestila — 15.25 Mladinski zbori pojo — 15.45—16.00 Filmska kronika
Bosr«].' '-e Da	“B	1=u
bUžn. 0vall hi cl r‘° bl pravočasno ie v i® TWleriLSf*v gotovo zgorelo Se re(lnosti Ti 8tanovanjsko poslop-enega milijona dinarjev.
E. K.
Abonma K. (Katarina Vika Grilova.) (Preostale vstopnice v pro-; dajl.)
»2aluJočd ostali«, komedija. Ve- »Molčeča usta«. Red: LMS-n. Cerna predstava. Izven.	I	Petek,	U.	aprila:	zaprto.
Iz zakladnice Jugoslovanskih samospevov — 15.45 Domače aktualnosti —
Petek, U, aprila ob 15.30: Iwasxskle- Ne?51J®,
>1(
.	Q	i«	enHi«	v	Uorrio.	19 00 Z«bavna glasta. vro«8 reklamo
13. aprila ob 15i.Br. Nuilči So^Jh ,?SSf»25.	-.19» Radijski dnevnik - ».00 NaJ-
Ob „*A"VALA
nftSe8a dohrt5°mestlJivl izgubi ■ oobrega m dragega
'^ftia-fioa BaDsrovica
nl! ^ ln^i,na nJe8°vl zad-L®rob I? zasuli prezgod-T°Plo * cvetJem.
?f*?volitU«smo Aka-^ ialoTtVn '»•‘estru za Iskre-^varig^nko. Pn.rčna hvala ril':0 ln r\ft 80 umrlemu v
Sl 1 globel" v tolažbo lz-
2ahvai^? občutene bese-^’a,eern ovAe1"'° - vsem da-'•v*tJa tn vencev
Jo,inlulo',‘ **>na Mija, oče bra« VeSS*1. Cocll*Ja ln r°dstvo	ostalo «o-
wicz: »Poletje v Nohantu«. Abonma Petek popoldanski (Preostale vstopnice v prodaji.)
Sobota, 12. aprila ob 14.»: Kreft:
»Krajnska komedijanti«. Zaključena predstava za nižjo gimnazijo ________________________   .	______
Preska-Medvode ln osnovno iolo mu>	rezerviranje telefon 32-360.	|	predstav, da se prlčno predstave ob
Trbovlje.	1	točno napovedanem času. Ker vsako
MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE	m°?	Prestavo,	naprošamo
MARIONETE	i	OuislcovalcG, ad sg ur*6 točnosti.
Levstikov	(Šentjakobski)	trg St. 3 | .ptUJ«:	nemški črno-beli film
Četrtek, 10. april« ob 17: V. Clny- »Fanfare ljubezni«. bulk-P. Dežman: »Igračke na ce- •	_______
»tah«.	DROBNI	OGLASI
Sobota, 12. aprlla ob 17: L. Novy- OB2ALUJEM VSE BESEDE * katerimi sem žalil tov. Matka Lekiča,
»Žalujoči ostali«, komedija! popol-	?	U5?hi	1	Jugoslovanski	zbori vam pojo
d^k. predstava. Izven.	Golčeči	Sv.n'	to'	~ vin. - Mladinski mešani zbor I.
Ob 20:	A. Koren:	»Ambasador«,,	de«eii»
veseloigra Večerna predstava. Iz-	<«	m.	b	Radijska	igra	-	wolfgang	Jadranu, zato kupujte te oane:
ven	P	Ponedellek,	14.	aprila	ob	10r P. Hamll- Weyr,uoh, indijanska balada - 31.45 ‘srečke denarne loterije Rdečega krt
i	!?".	Četrt	ur« s pianistom Joem	BushkV	ia Slovenije.	Žrebanje	bo 20. aprila.
Prodaja	vstopnic v	Mestnem do-	j	Opozarjamo	v»«	obiskovalce_ nallh	notn	^ njegovim ork««trom	- 3315	Izžrebana bo	vsaka č
Podprite tudi vi človekoljubno akcijo: zgraditi našim otrokom so-glmn. is Celja p. v. Egona Kunej« dobno okrevališče ob slovenskem — 20.30 Radijska igr« - Wolfgang Jadranu. Zato kupujte že danes
Četrta srečkal
Po dolgem trpljenju Je za večno zatisnila oči moj« srčno dobra, ljubljena žena
ELZA LENŠCAK
Pogreb nepozabne pokojnice bo v torek, 8. aprila 1958 ob 16.30 lz Nikolajeve mrllike* vežice na Zalah
Ljubljana Milano, Ajdovščina, Gorica. Polje, Vevče, Zalog ln Trbovlje, 5. aprila 1958.
ZaluJoM soprog Anton in sorodstvo
bKF.RHMOS« podjetje za eksploatacijo nemetalov, FRAM ....... v prisilni likvidaciji
razpisuje
V. Taufer: »Mojca in živali«. Nedelja, 13. aprila ob 11 tn 15: J. Pengov-N. blca«.
iavno dražbo
Simončič:	»Zlata	rir
LJublJana, Opekarska c. 24. Franc Bardorfer, Ljubljana, Veliki Stra-
don 7.,
1341
Vesti iz Maribora
Umrl je tovariS
FRANC BATAGELJ
p0gre *avarovaInl zastopnik DOZ v Ajdovščini
^golet^ torek, dne 8. aprila 1958 ob 16. uri v Ajdovščini.
ega zvestega. in požrtvovalnega sodelavca bomo ohranili v trajnem spominu!
^	Nova	Gorica,	dne	7.	aprila	1958.
‘avni zavarovalni zavod, podruinica \ Novi Gorici.
DEŽURNA LEKARNA i	24 let. poljska delavka, Zavrh - Ll-
Torek. 8. aprila, lekarna .Melje«, 2l3('ll,J<ata£lnav.	‘t1,	aru^„J
Mellska cesta	kojenka. Grabonoiki vrh — Danico;
Sreda, 9. aprila, lekarn« »Planin- Maksimiljana Stnrajh. a l«t, g°«po-ka« Glavni tra 20	dinja,-Lovrenc na Pohorju — Vojka;
• n 3 “■	Marjeta SenMč, 23 let, go«ipo<linJa.
SLOV. NARODNO GLEDALISCB 5?»', J.iLko£sk} d°i T, >^e0^?iA Ma.
_	.	.	w ««•« «» v _ PiSlerič. 37 let. tkalka — Joža; Ana
% aprila ob 19 30: Maugham. Marčič 2S let, gospodinja, Pragersko »Zakonska mat«natlka.. (Pene- _ Bojana; Lucija Jovičič, 23 let. na. lopa). Nekaj sedežev v prodaj L me«čenka - Svetlano; Marija Dvon*
Red A.	_ ....... jak, 24 let, gosp., Brestenlca - Ma*
JSP » PU00M3I rijo; Marija Butkovlč, 26 let. go«po-.Madame Butterfly.. izven - zad- _ Du|ana; Magdalena UJarftlč, njlkiat. Co-čo-san: »Ondlna Otta«. 28 let gradb. delavka. Sp. Polskava
— Franca; Marija 2igart, 25 lat, go-
»UNION«:
KINO
amer. barvni
film »Princ Igralcev«. »PARTIZAN«1 franc.
clnem.
barvna ko-
2a
vedno nas je zapustil naš dragi mož in oče
IVAN JENKO
ieleznifikl upokojencc
^°grph k#«
kopan v torek, dne 8. aprila ob 16. url izpred po-na Viču. Do pogreba leži v Janezovi kapelici na 2alah.
Ljubljana, dne 7. aprlla 1958.
alujoči: lena Alojzija in otroci: Malka, Darinka, Zdravko, Draga ln Vladimir.
medija »Pot v raj«.
•UDARNIK«: franco«kl film »Oče, mama, moja tena ln Jaz«.
Rodile so: Manja Tancer. 21 let, učiteljica. Slemen - Danijela; Helena Šalamun, 20 let, delavka, Llmbuž — Darinko; Ida Repolusk. 31 let, trg. pomočnica, Sl. Bistrica — Lidijo; Majda Pedi ček. 37 let, med. sestra — Igorja; Marija Bačar, 34 let, natlkal-ka — Marijo; Danica Bera nič, 34 let, uslužbenka — Vesno; Antonija Ver*
Čuva usnje - daje sjaj
ILIRI] A
KREMA ZA ČEVLJE
nja, Kovača vas — Stanko; Sva
 „___________________________________    ,	k,	28	let,	gospodinja.	Nova	vaa
nlk, 28 lat. gospodinja, Ruie - Mila- I — Branka; Marija Potočnik, 17 let. na; Marta Savemlk, 25 let, gospodir 1 gospodinja, PartlnJ« — Heleno; Manja, Dolga vaa - Antona; Helena rija Po*, 11 let, goepodnnja, Hrenca Rojko. 33 let. gospodinja, Negova - I — Cvetko; Danica Markut. 33 l«t, Danico; Jožica Robar, 3S let, gospodi- gospodinja - Miroslava; Veronika nja - Matildo; Cecilija Po«trak. 23 Kagsr, 18 l«t gospodinja - Borisa; let, bol. strežnica - Franca; Sonja Draga Habula 20 let, d«lavka - Bl-Popenko, 33 let, knjlgov. - Igorja; terko: Štefanija Adam, 30 let, gospo-Ljudmiia Puntner. 25 let, goepodinja. dinja. Rut« - Marjano; Juatlna Vroa; Zg. Korena - Jožeta; Amalija Kristl. 43 let - dečka; Draga Vuga. 13 tet. 35 let. gospodinja, Zg. Duplek - Bo- učiteljica, Radij« ob Dravi — Leona; risa; Vida Kranja. 34 l«t, gospodinja Antonija Svelncer, 33 l«t, čistilk« -— Milenko; Vida Kosi, 35 let gospo- Jožico; Marija Pregl, 37 lat. goepodl-dinja, Cigonca - Lilijano; Matilda nja, SllvnlSko Pohorje — Edvarda: Koat 36 let goepodinja - Patra; Kristina Planino, 37 let, gospodinja — Ivanka Kolanč, 30 let. bolničarka. Natalo; Jelica Bratulek. 31 tet, go Devina — Marijano: rrančlžka Žižek, spodlnja, Pernica — Zdenko.
ki bo dne 21. aprila ob 9, url v Framu v prostorih bivšega podjetja — zaradi prodaje
premičnih in nepremičnih osnovnih sredstev
▼ vrednosti 5,530.080 din
POGOJI: dražbe se lahko udeležijo interesenti državnega sektorja. Pred začetkom dražbe je treba predložiti pooblastilo podjetja za osebo, ki ga na dražbi zastopa.
Pred začetkom dražbe je treba predložiti bančno potrdilo o razpoložljivih sredstvih za plačilo osnovnih sredstev. Rok plačila za nabavljene predmete je 8 dni.
M 64
Komisija za razpis mest direktorjev podjetij pri ObLO ZAGORJE OB SAVI razpisuje
mesto direktorja
Gradbenega podjetja Zagorje ob Savi
POCOJl: gradbeni inženir s 5-letno prakso ali gradbeni tehnik s 10-letno prakso.
mesto direktorja
Industrije gradbenega materiala Zagorje
POGOJI: gradbeni Inženir z 10-letno prakso.
Plača po tarifnem pravilniku. Vloge po&ljlte do 30. aprila 1058 na Občinski ljudski odbor Zagorje ob Savi.
Priložite It življenjepis, spričevalo ln opis dosedanjega službovanja.
1343
*	^■shhhmmmmh■m
ter18 rubrikn viska Časopisno-založniško podjetje -Ljudska pravica-. Ljubljana Kopitarjeva ulica 6, telefon 39-181 - Notranjepolitična gospodarska rubrika Nazorjeva 12/11, tel. 20-507 in 22-621 - Kul-£°n	KoPitarjeva 6/III tel 31-357	- Uprava Trubarjeva ulica 24, telefon 22-491 in 22-492 — Naročninski oddelek Petkovškovo nabrežje 25, telefon 22-494 — Oglasni oddelek Kopitarjeva ulica 4,
— Poslovalnica na Titovi cesti 18 telefon 22-322 — Mesečna naročnina 250 din, za tujino 500 din — Tekoči račun 60-KB-6-2-1393 — PoStni predal 42 — PoStntn« plačana v gotovini —
TOREK, 8. APRILA 1958
V zalivu pri Aalesundu se Je teden dni gnetlo 3000 čolnov s »o; norveškimi ribiči, ker Je na morju besnel vihar. Iz dneva v se je večala izguba, zakaj bil je čas lova na slanike. Pote™ je vihar unesel, ribiči so se odpravili na lov. Plen je bil 1,0 (druga slika); po približnih ocenah je vreden 200 milijonov n
veških kron
Na univerzi McGil v kanadskem Montrealu in še nekaterih drugih krajih ja posebna zdravstvena ekipa ugotavljala na prostovoljcih, kako bi človeški organizem reagiral, če bi njegovih pet čutov določen čas ne zaznavalo prav nobenih vtisov. Nekaj prostovoljcev je bilo zaprtih v samicah, kamor ni segel od zunaj prav noben šum, niti ne svetloba.
Prostovoljci so različno reagirali, zlasti močno so se razlikovali prividi. Eden izmed prostovoljcev je rekel, do se mu je zdelo, da je šla čez zasneženo poljano dolga
vrsta veveric, ki so imele na plečih vsaka po eno torbico. Spet drugemu se je zdelo, da je videl medplanetarni top, ki mu je obstreljeval roko s papirnatimi kroglicami, vsi pa so dejali, da se v tem položaju ne bi mogli koncentrirati za razmišljanje o kakem pomembnem vprašanju.
Skupina ameriških zdravnikov je proučevala posledice, ki nastanejo na človeškem organizmu, če človek kar naprej dela in vmes sploh ne spi. Trideset prostovoljcev so zaprli v pilotske kabine, kjer so ostali trideset ur, vendar v tem času niso smeli zaspati. Morali so gledati na kontrolno ploščo in posamezne vzvode ter jih uporabiti »v nujnih primerih«.
Tudi ti prostovoljci so imeli privide. Enemu izmed pilotov se je zdelo, da se vzvodi talijo in po kapljicah padajo na tla. Spet drug je imel občutek, da ga iz kota opazuje nilski konj, ki se mu prijazno smeje, tretji pa je kar naprej odrival z vzvodov množico drobcenih ljudi, ki so prihajali iz vesolja in vztrajno silili na brzi-nomer.
Na indonezijskem otoku Maduri je velik praznik, kadar dirkajo voli. »Jezdec« stoji na nekakšnih sankah med voloma, ki se naglo poganjata po 130 m dolgi tekmovalni progi