Stev. 19.
V Trstu, v sredo 19. januarja 191«.
Letnik XII.
dan, tudi ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj.
Urednittvo' Ulic« Sv. Frančiika AaUkega fit 20. L nad str. — Vd dooisi naj se poiiljtjo urednllhru lista. Nclnnkirtai pismi se o« iorejemajo in rokopisi s« ne vračajo.
Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan OodiM. Lastnik konsoraij if«ta Edinost — Tisk tiskarne .Edino««', vpisane cadkufe z imeje^n poro*ro« v Trstu, ulica Sv. FranCUka Adikefa it. 20. Telefon uredniftva in uprave Jtev. 11-57.
Naročnin« anala: Za celo leto.......K M.—
U pol leta ... -.............
ca tri mesece...........................f-—
za nedeljske I staje H etlo leta.......5»
rs pol leta	------.......- 2.GB
Posamezne Številke .Edinosti' se prodajajo po 6 vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev.
Oplasl se računao ua milimetre v šlrokostl ene kolon«.
Cne: Oglasi trgovtev in obrtnikov.....mm po 10 vin,
O niče, zahvale, poslanice, oglasi denarnih za*
voajv . .......7 . . . . . mm po 20 vin,
Oglasi v tekstu lista do pet vrst.......K 20.—
vsaka nadaljna vrsta................. . 1—
Maii oglasi po 4 vinarje besed«, najmanl p« 40 vinarje*
Oglase sprejema Inseratnl oddelek .EdinosK*. Narobifflf
ta reklamacije se peiiijajo upravi lista. Plačuje se izključno I« upravi .Edioactt'. — Plača in toži se v Trstu.
Uprava In . insmatai oddelek se nahajala v ulici Se. Fm?<3ka - Asi&eg« it 20. — PoStnohraoilnični račun «. »41.fi-
nnjnoveifih dosodkov.
Kusko bojišče. — Novoletna bitka v vzhodni Galiciji in na besarabski fronti končana. Velike ruske izgube. V vzhodni Galiciji zbira sovražnik nova ojačenja.
Italijansko bojišče. — Položaj nespremenjen. Topovski boji na dolomitski fronti. ob tolminskem predmostju in pri Gorici. Zelo uspešen napad naših letal na Jakin.
Balkansko bojišče. — Naša armada ustavila sovražnosti proti Črnigori. Poprej zasedla še Virpazar in Rjeko.
Zapadno bojišče. — Živahnejše topovsko delovanje na fronti. Tri sovražna letala uničena.
Turška bojišča. — Na fronti v Mezopotamiji nobene bistvene izpremembe. — Junaški odpor Turkov na kavkaski fronti proti sovražni premoči.
Razno. — Prevoz Srbov na otok Krf. Srbski kralj v Edipsu na Grškem. Pašič in princ Peter črnogorski v Brindisiju. Nova velika nasilstva entente proti Grški. Tri japonske okiopnice v Sueškem prekopu.	__
Rusko boflfte.
DUNAJ. 18. (Kor.) Uradno se objavlja: 18. januarja 1916. opoldne.
Ker tudi včeraj ni bilo nobenih posebnih dogodkov, se zamore smatrati novoletna bitka v vzhodni Galiciji in na besarabski fronti, o kateri se iz ožjih vojaških vzrokov ni moglo poročati nič natančnejšega, kot končana. Naše orožje je na vseh točkah 130 km dolge bojne fronte Izvoje-\£lo popolno zmago. Naša nad vso hvalo vzvišena pehota, nositeljica vseh odločilnih bojev, je — zelo razumno in spretno podpirana od artiljerije — obdržala vse postojanke proti krajevno često mnogo-kratni premoči. Velika novoletna bitka na severovzhodu Avstrije se je pričela dne 24. decembra p. L in je trajala le s presledki posameznih dni, do 15. januarja, torej skupno 24 dni. Številni polki so bili v tem času 17 dni v najsrditejšem boju. Ruska četna povelja, izpovedbe ujetnikov in cela vrsta uradnih in poturadnih izjav iz Petrograda potrjujejo, da je rusko armadno vodstvo z ofenzivo južne armade zasledovalo velike vojaške in politične namene. Temu namenu so odgovarjale tudi armadne mase, ki jih je posial sovražnik v boj proti naši fronti. Žrtvoval je, ne da bi dosegel kak uspeh, najmanj 70.000 mrtvih in ranjenih in izgub'1 približno 6.000 mož na ujetnikih. Po sestavi čet so se zmage v novoletni bitki udeležila vsa plemena monarhije. Sovražnik zbira v vzhodni Galiciji nova ojačenja. Na severovzhodu nobeaih posebnih dogodkov. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer. fml.
BERLIN, 18. (Kor.) Veliki glavni stan, 18. januarja 1916.
Pri Dunhofu, jugovzhodno Rige, In južno Visdija se je Rusom pod zaščito teme in snežnega viharja posrečilo nenadoma napasti :n razpršiti manjše sprednje nemške oddelke.
Vrhovno armadno vodstvo.
DUNAJ, 18. (Kor.) Uradno se objavlja: 18. januarja 1916, opoldne.
Položaj je neizpremenjen. Na dolomitski fronti, ob tolmiuskem predmostju in pri Gorici mestoma živahnejši topovski boji. Posamezne sovražne akcije pred imenovanim predmostjem in napad na naše postojanke na severnem pobočju gore sv. Mihela so bili odbiti. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Dogodki no morju.
DUNAJ. 18. (Kor.) Uradno se objavlja: 18. januarja 1916. opoldne.
Dne 17. januarja popoldne je brodovje pomorskih letal izvršilo krepek napad proti Jakinu, kjer so bili kolodvor, elektrarna in ena vojašnica zadeti v težkimi bombami in zažgani. Srditi ogenj štirih obrambnih topov je bil popolnoma brezuspešen. Vsa letala so se vrnila nepoškodovana.
Brodovno poveljstvo.
Poročilo Cndorne.
DUNAJ, 17. (Kor.) Iz vojnega poročevalskega stana se iavlja: Poročilo Ca-dorne 16. januarja.
V oddelku Sarca - Adiža se je dne 14. t m. po živahnem topovskem delovanju poskušal sovražen oddelek približati naši postojanki pri izlivu Val di Greste, a je bil takoj odbit. En naš oddelek je zasedel mali otok v jezeru Loppio. Sigurni ogenj naših topov je povzročil istega dne eksplozijo v municijski zalogi nasprotnika v ozemlju Ombrette (gornja Fleimska dolina) in je razpršil sovražno kolono, ki je prodirala po rabeljski cesti. Na višinah seve-rozapadno Gorice je intenzivni kanonadi dne 14. t m. sledil v noči sovražen napad
z velikanskimi silami na naše postojanke v oddelku med Pevmico in Oslavjem. Prvikrat odbit, je obnovil sovražnik napad s še večjimi silami, s katerimi se mu je posrečilo prodreti v enega naših ia™«™ na frontnem delu med višino 188-in Oslavjem. Vendar pa so zjutraj naše čete s srditim protinapadom pregnale sovražnika onstran Oslavja in se zopet polastile jarkov imenovanega kraja. Uplenili smo nekaj orožja in municije in ujeli nekaj mož. Sovražni letalci so metali bombe na Feltre in Červifijan. Človeških žrtev ni bilo; stvarna škoda je neznatna.
Bfllkonsko feollife.
DUNAJ, 18. (Kot.) Uradno se objavlja: 18. Januarja 1916.
Pogajanja glede ureditve Izročitve o-rožja so se pričela včerai popoldne. Naše čete, ki so zasedle med tem še Virpazar in Rjeko, so ustavile sovražnosti Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
BERLIN. 18. (Kor.) Veliki glavni stan, 18. januarja 1916.
Nič novega.
Vrhovno armadno vodstvo.
Kapitulacija Crnegore.
BUDIMPEŠTA, 17. (Kor.) Predsednik poslanske zbornice Pave Beothy je povodom predaje Crnegore imenom ogrske poslanske zbornice poslal nadvojvodi Frideriku sledeč brzojavni pozdrav: »Njegovi c. in kr. Visokosti, armadnemu višjemu poveljniku feldmaršalu nadvojvodi Frideriku, glavni stan. — Kapitulacija Crnegore je sad titanske borbe v bistvu že odločene svetovne vojne. Člani ogrske zbornice so ponosni na to, da je naša armada, ki jo je izbrala božja previdnost v poraženje naših sovražnikov. Naj dovoli Vaša c. in kr. Visokost, da pozdravim vso pod Vašim modrim vodstvom se bo-rečo zmagovito armado in izrazim zahvalo ogrske zbornice. Pavel Beothy, predsednik ogrske poslanske zbornice.«
Poveljniku tretje armade, generalu Ko-vessu, je poslal Beoty sledečo brzojavko: »Ogrska zbornica jemlje s toplimi čustvi in upravičenim ponosom na znanje vest o veselem preobratu, da je naša hrabra armada prisilila Crnogoro, da se brezpogojno preda. To dejanje je v slavo cele zmagovite armade Njegovega Veličanstva, posebno slavno pa za Čete. kojih pridobitve so kot neposredni sad izsilile kapitulacijo naših sovražnikov. Po naročilu ogrske poslanske zbornice izražam hvaležno veselje in pozdrave pod Vašim vodstvom se borečim četam. Beothy.«
BUDIMPEŠTA. 1 T. (Kor.) Povodom kapitulacije Crnegore je mesto v zastavah.
BERLIN, 17. (Kor.) Vest o kapitulaciji Crnegore je vzbudila tu splošno veselje in zadoščenje. Večina listov je priredilo drugo večerno izdajo, da naznanijo to poročilo čitateljem.
BERLIN, 17. (Kor.) »Nationalzeitung«
piše h kapitulaciji Crnegore: Ce hoče kralj Nikola z naglim mirom sedaj rešiti, kar je še mogoče rešiti, je to le znamenje previdnosti napram lastnemu narodu, ki je imel v tej vojni ogromne žrtve. »Ger-mania« piše: Prošnja Crnegore za mir je glasna obtožba četverosporazuma, posebno Anglije in Italije. Ni ga človeka, ki bi v kapitulaciji Crnegore ne videl prvega znamenja bližajoče se jutranje zarje miru. »Kolnische Zeitung« piše: Kralj Nikolaj je zopet enkrat pokazal odločnost, ki jo je dokazal že tolikrat. Videl je, da je napravil slabo kupčijo in je zato kapituliral. Sedaj zamore reči: »Nočem več, ker ne morem več.« Eden naših sovražnikov je spokorjen po sili orožja. Čakamo, da bodo vsi spokorjeni. Prošnja Crnegore za mir je prvi odločilni končni uspeh miru. Ne sme se ga precenjevati, ker je prvi tak uspeh, ne sme se ga ra niti podcenjevati, ker je po militaričnem in prostornem obsegu razmeroma majhen. Na eni točki fronte je sedaj mir in bo ustvarjen definitivnim, ki ga ententa kljub vsemu ogorčenju ne bo mogla izpremeniti. Čestitamo našim zaveznikom k temu uspehu.
Prvi balkanski vlak v Carigradu.
CARIGRAD, 18. (Kor.) Prvi balkanski vlak je dospel včeraj zvečer. Na kolodvoru, ki je bil okrašen z zastavami zaveznikov, je bil slovesno sprejet od več ministrov, številnih nemških in avstro -ogrskih častnikov in funkcijonarjev nemškega in avstro - ogrskega poslaništva. Množica ljudstva je pozdravila vlak z navdušenimi /živio«-klici, med tem ko je godba svirala himne zaveznikov. Vse časopisje pozdravlja prihod prvega balkanskega vlaka kot velik političen, gospodarski in militaričen dogodek ter poudarja kot srečo obetajoče znamenje tudi dejstvo, da je padla baš v ta čas kapitulacija Crnegore.
CARIGRAD, 18. (Kor.) Prvi balkanski vlak ie opoldne odšel od tu.
Cnragon h svetovna vapi
Iz vojnega tiskovnega stana se je poročalo 15. t m.:
Kralj Nikita se -ie nahajal v Rieki. ko je dospela vest o ultimatu monarhije Srbiji. Odpeljal se je nemudoma z avtomobilom na Cetinje, kjer so se vršile velike demonstracije proti Avstro - Ogrski. Nikita je opominjal demonstrante, naj mirujejo, je napodil tiste, ki so delali hrup, s palico domov, šel nato v konak in — čakal. Ko je prispela vest o ruski mobilizaciji, je napovedal monarhiji vojno, mobiliziral in 8. avgusta je njegova armada maršila. Foča, Avtovac. Bilek, Trebinje, Kotor so bili smoter nat*ada, da, Nikita je obljubljal svojim vojakom že hiše v Mo-starju. Toda drinska obrambna črta je vztrajala hrabro in tako so se Črnogorci zadovoljili z oplenitvijo in požigom nekaterih obmejnih vasi, grozodejstvi na mohamedanskem prebivalstvu in obleganjem Bileka. Nikita je bil sam pri Bileku. Njegove šotore je bilo razločno videti. Končno je brigada generalnega majorja Pongratza pognala Črnogorce. Drugo za drugo je potolkla nič manje kot enajst črnogorskih brigad. Nato je bila Nikitova armada nekaj časa mirna.
Tekom prve ofenzive v Srbiji se je de-settisoč Črnogorcev borilo tamkaj, nato pa je onemoglo njihovo vojno delovanje in od meseca decembra prejšnjega leta dalje so se vršile le praske ob črnogorski meji.
V deželi sta vladala stiska in pomanjkanje živil. Nikita je bil hud na entento, ker mu ni pošiljala niti veliko denarja niti dovolj orožja in živil. Ljudstvo ie tudi bilo nezadovoljno z vojno. Princa Danilo in Mirko sta odpotovala in stari kralj je godrnjal sam in zapuščen v cetinjskem konaku. Bil je bolan. Mučila sta ga puti-ka in skrnina. Večkrat je obiskoval ujetnike — moštvo potopljene >-Zente« in nekaterih patrulj — v Nikšiču, jim delil časopise in — črevlje. Proti koncu septembra ie vkljub italijanskim protestom zasedel Skadar.
Tedaj je imel Nikita nekoliko lepih dni. Ljudstvo ga je vriskaje pozdravljalo, bil je zopet popularen. Toda dobro informiran, kakor vedno, ie vedel, da se godi Rusom slabo. »Nehvaležnost« entente je še poslabševala njegovo razpoloženje proti njej, in nekega lepega dne je zapo-vedal svojim vojakom, naj ne streljajo na Kotor in da naj streljajo spioh samo tedaj, kedar streljajo c. in kr. čete.
Stiska prebivalstva se je večala vedno bolj in bolj, ker tudi Italijani niso pomagali. Plača se vojakom že davno ni več izplačevala, da, Nikita je moral celo odrediti, da mora vsaka rodbina sama preživljati svcie člane na bojišču. Po pričetku naše ponovne srbske ofenzive je ukazal, naj se utrde postojanke ob meji in v nekem dnevnem povelju je napovedal »usodni čas za Crnogoro«. Prišel je nadenj prej. kot pa je slutil.
Temu poročilu iz vojnega tiskovnega stana naj dodamo še naslednjo, 15. t. m. na Dunaju oddano brzojavko »Berliner Tageblattu«, ki pravi:
> Po osvojitvi Lovčena pričakovana vest o zasedenju Cetinja po naših četah je pobudila splošno zadoščenje. Kajti tako se pričenja očiščevanje najhujšega političnega Avgijevega hleva. Prebrisani Nikita je predvideval to in je poizkušal že pred tedni odvrniti najhujše od sebe in svoje hiše. Poslal je v Evropo zaupnike, ki so se prizadevali, da bi speljali vodo na njegov mlin, hoteč vzbujati vero, da se je Nikita le prisiljen priključil vojni in se vojeval malomarno. Seveda so povsod naletavali na gluha ušesa in slišali o tistem, ki jih je poslal, stvari, ki se niso glasile laskavo.«
Kralj Nikita pa je v tem že zaprosil za mir.	_
Hovo naiile entente proti Grikl.
SOFIJA, 17, (Cenz.) Po semkaj došlem poročilu so se Francozi in Angleži nepričakovano izkrcali v pristanišču Phalereon pri Atenah.
BUDIMPEŠTA, 17. (Cenz.) Pester Llovd poroča iz Sofije: Z ozirom na za-sedenje atenskega vojnega pristanišča se z merodajne strani poroča, da se nahaja Grška v izredno težavnem položaju in je popolnoma blokirana. Semkaj došla poročila pravijo, da dovoljuje angleško-fran-cosko vojno brodovje le za en dan živil za Grško. Kronski svet v Atenah je sklenil novo protestno noto proti korakom četverosporazuma. Večji del arhivov Aten bo odveden v Lariso, kamor se pri eventualni nevarnosti preseli tudi grško glavno mesto. Po zanesljivih poročilih bo ententa zasedla tudi Pirej. V sofijskih vladnih krogih prevladuje prepričanje, da pride tekom prihodnjega tedna do važnih dogodkov in do končne odločitve Grške za centralne države.
DUNAJ, 17. (Cenz.) Francozi in Angleži so zasedli pristanišči Aten, Pirej in Phalereon. Neposredno poročilo o teh dogodkih tukajšnjim diplomatičnim krogom še ni došlo.	_
BUDIMPEŠTA. 17. (Cenz.) »Az Est« poroča iz Sofije: Angleži in Francozi so
v predpristanišču Aten, v Phalereonu in v1 Pireju izkrcali čete. Grške čete v pristanišču so bile pasivne.
BERLIN, 17. (Cenz.) »Tagliche Rundschau« poroča iz Sofije: Čete entente so bile baje izkrcane tudi v Korintu. Vse to kaže, da hoče ententa z nasiljem izsiliti priključitev Grške. Vse grške ladje so ustavljene na Malti.
Srbske žete na Krtu.
MILAN. 17. (Kor.) »Secolo« poroča: Prevoz srbskih čet na Krf se pospešuje. Dosedaj je prispel prestolonaslednik, 500 oficirjev in 15.000 mož z 200 strojnimi puškami in 80 topovi.
ATENE, 17. (Kor.) Reuterjev urad javlja: Oticijozno se poroča, da je bil avstrijski konzul na Krtu aretiran. Prefekt na Krfu je naznanil svoji vladi, da brez dovoljenja .francoskih oblasti ne smejo nobene ladje v preliv aH iz preliva Krfa. Prefekt je poročal dalje, da so prispele danes srbske čete iz Albanije. Oblasti na Krfu so sporazumno s poveljnikom zaveznikov sklenile, da odpošljejo te čete na otok Ptychia. Tudi prestolonaslednik Aleksander srbski je skupno z oficirji generalnega štaba prispel iz Skadra na Krf. Kralj Peter je prispel včeraj zvečer na krovu nekega francoskega ru-šilca v Edipsos._
Prirtfc Mirko črnogorski in Pašič v Brindisiju.
RIM, 17. (Kor.) Kralj in mornariški minister sta odpotovala v Tarent, kjer je koncentrirano brodovje pod poveljstvom vojvode Abruškega. in v Brindisi, kjer se nahajajo čete za Albanijo. Semkaj pride tudi princ Mirko črnogorski, da se posvetuje s kraljem in se. sestane tamkaj tudi s Pašičem.	.
tolIKa.
BERLIN. 18. (Kor.) Veliki glavni stan, 18. januarja 1916.
Splošno se le bojno delovanje na fronti pri večjldel jasnem vremenu povečalo. Lens je bil zopet živahno obstreljevan. Dve angleški letali ste bili v zračnem boju pri Paschendaele in Dadi/eele (Flandriji) premagani. Od štirih let"icev so trije mrtvi. Pr3 Medewichu je bilo sestreljeno eno francosko letalo. Voditelj in opazovalec sta bila ujeta.
Vrhovno armadno vodstvo.
Potopljeni parniki.
LONDON, 15. (Kor.) Japonski parnik »Bajo* iz Huelve v La Pallice na potu, je zadel na mino in se 40 milj od La Pallice potopil. 25 mož posadke je utonilo, eden je bil rešen.
t turšKlh Gojišč.
CARIGRAD, 17. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Fronta v Iraku: Nobene bistvene izpremembe. Naša artiljerija je razrušila en sovražen monitor. — Kavkaska fronta: Naše čete izvršujejo junaški odpor proti napadom, ki jih je naperil sovražnik s premočjo proti našim postojankam med rekama Aras in Id, s čemer je zasigurano skupno delovanje obeh kril s središčem. _
Tri japonske okiopnice v Sueškem prekopu.
PARIZ, 17. (Kor.) Kakor poroča »Journal«, so odšle iz Tokia tri japonske okiopnice v Sueški prekop, bodisi v varstvo japonske paroplovbe v Sredozemskem morju bodisi v svrho pomoči pri obrambi prekopa.__
Pruska zbornica.
BERLIN. 16. (Kor.) Zbornica je nadaljevala proračunsko debato. Notranji minister Loebel se je spominjal sijajnih činov armad v zvezi z zavezniki in je izjavil, da je in mora biti naloga Nemčije, da izvo-juje z zmagovitim in slavnim mirom realno sigurnost, ki bo Nemčiji garantirala dolgotrajen mir. sovražnikom pa onemogočila, da bi nas še kedaj koncentrično napadli. Glede napovedane izpremembe volilnega zakona je opozarjal minister na naziranje, kakor da bi bila rešitev vprašanja kako politično povračilo za patrijo-tično izvrševanje dolžnosti in naglašal, da smatra vlada soglasje strank v tem resnem in velikem času kot predragoceno pridobitev vojne dobe, ki jo hoče tudi ohraniti. Vlada je radi tega odločena, da po položitvi orožja trajno razbremeni politično življenje Pruske in Nemčije tega perečega vprašanja. Vlada upa, da ostane velika večina socijalistične stranke do miru na oni poti, ki jo je krenila po izbruhu vojne v blagoslov Nemčije. Vlada bo storila svoje, da socijalistom ne bo otežko-čila te poti. Tekom seje je predsednik pre-čital vest o kapitulaciji Crnegore, kar je vzbudilo živahno odobravanje.
Generalmajor Hoefen — ravnatelj vojnega arhiva.
DUNAJ, 18. (Kor.) Poveljnik vojnega tiskovnega stana, generalmajor Hoehn je bil na mesto v pokoj stopivšega generala Vojnoviča imenovan za ravnatelja vojne-
ga arhiva, obenem pa obdrži tudi mesto poveljnika vojnega tiskovnega stana.
Smrt srbskega pisatelja.
NOVISAD, 18. (Kor.) Srbski pisatelj Anton Hadžič je tu umrl v starosti 85 let.
Položaj.
18. januarja.
Črnagora je kapitulirala, brezpogojno odložila orožje in zaprosila za mirovna pogajanja. Ta se zaprično, čim bo kapitulacija izvršena. Tako se je glasilo včeraj pod noč došla senzacijonelna vest, ki je šla po bliskovo od ust do ust. Izzivala je seveda najrazličnejše komentarje, naj-raznovrstneja ugibanja in pa ocenjevanja pomembnosti tega dogodka.
Nu. dejstvo je to, da je s tem eden nasprotnikov izključen iz velike borbe. Je to sicer najmanjši in najneznatneji med nasprotniki, ali strategična in politična važnost tega dogodka za centralni vlasti je vendar velika. Če že ne radi drugega zato, ker je naša vojska s tem odvezana od nadaljne ofenzive v Črnigori, ki bi bila gotovo absorbirala precejšen del naših čet. Da Črnagora ni kapitulirala, bi se bile nje čete gotovo umaknile v Skadar, kjer bi se bile pripravile za daljšo brambo, oprte na italijanske čete, ki bi bile vdrle tjakaj. Vsled kapitulacije Crnegore je ta možnost odpadla in naše čete, ki bi bile dalje časa zaposlene na ofenzivi v Črnigori, oziroma proti Skadru, so zdaj od-vezane in na razpolago za vporabo na drugih mestih. To je vsekakor velika pridobitev z ozirom na možnost ofenzivnih akcij, ki jili ententa bahato napoveduje za pomlad. Druga pridobitev je v dejstvu, da se sedaj bosansko-hereogovska meja dotika nevtralne države, kar je velike vrednosti za varnost našega ozemlja. Bosne in Hercegovine ne more sedaj več ogrožati nobena vojskujočih se držav in je stern zopet dosežen prihranek na bojnih silah.
Politično pa je dobiček v tem, da je s kapitulacijo Crnegore storjen začetek razpadanja. Prvi, četudi majhen kamen je iztrgan iz nasprotne zgradbe — kar po-menja, da se je začela rahljati.
Vprašanje, ki je na jeziku vsakomur, je sedaj: kaj ie sklonilo kralja Nikito. da se je odločil za ta korak, ki je bil tem težji zanj, ker je vedel, da izzove žnjim jezo svojih najboljih dosedanjih prijateljev — v Rusiji in Italiji. Nu, mi menimo, da ne treba ravno posebne bistrosti, da pogodimo pravo: sklonilo ga je spoznanje, da ni več misliti na zmago entente. Hud mo-raličen udarec je to za Rusijo, ki se je vedno smatrala kot edino zaščitnico Crnegore. Za Italijo pa je to naravnost strašen materijalen udarec, ker je odtegnil vsem nje aspiracijam na Balkanu glavno oporo, ki je bila stalna postavka v nje računih. Verujemo vestem, ki sporočajo o velikem ogorčenju in konsternaciji v italijanskih političnih krogih. Neka vest iz Ženeve poroča o ostrem spopadu — seveda pred kapitulacijo — med kraljem Viktorjem Emanuelorn in črnogorskim prestolonaslednikom. Princ Danilo da je obsipal italijanskega kralja z očitanji radi vedenja Italije, ker ni nudila Črnigori niti najmanje pomoči v nje obupnem boju proti Avstriji. Kot zanimiv simpton naj zabeležimo dejstvo, da so poslaniki četve-rozveze na črnogorskem dvoru, ki so zadnji čas bivali v Skadru, že odpotovali v Sv. Ivan Medovanski.
Ob kapitulaciji Crnegore je najbližja misel na ubogo Grško, kajti nje neodvisnosti suverene države — ni več. Udarec za udarcem jej zadaja ententa. Kos za kosom nje ozemlja jej crdjemljejo. Za Solunom Mi-tilene, potem Krf in sedaj je prišlo na vrsto osrčje kraljestva. Francozi in Angleži so se izkrcali v Faleronskem pristanišču, ki je oddaljeno le 5 kilometrov od Aten. glavnega in rezidenčnega mesta. »Pestem Lloydu« javljajo iz Sofije, da je Grška sedaj popolnoma blokirana. Velik del državnih arhivov da so že prenesli v La-risso, kamor se v eventualni nevarnosti premesti glavno mesto. Govori da se celo, da je tudi Pirej že zaseden. In če imamo pred očmi na tem mestu že opetovano naglašeno tradicijo Angležev, da ničesar, na kar so položili roko, bodi upravičeno, bodi z nasiljem, ne dajejo na lepem več iz rok — tudi če je, recimo, »potreba« okupacije že prenehala — potem je položaj, v katerem se nahaja Grška, obupen in nje perspektiva v bodočnost kaj žalostna. In kakor da ni stiska in beda že vsled nasilnosti entente dovolj velika, pa se je bati še notranjih nevarnosti. »Frankfurter Zeitungi« javljajo iz Aten, da je tudi notranji položaj na Grškem jako resen, ker prijatelji entente izrabljajo težave položaja za agitacijo proti vladi in celo proti kralju s tem, da na ta dva činitelja mečejo krivdo radi stiske, v kateri se nahaja dežela. Rečeno poročilo pravi, da je treba računati z možnostjo kakega državnega prevrata. Skratka: položaj Grške je tak, da si rešitev Grške in ohranitev nje državne integritete moremo misliti le po zmagi centralnih vlasti. Drugače so skoro gotovo izgubljeni zanjo Solun in otoki.
5 fra« TI.
minusi* nev. i«,
v irstu, ane iv. januarja
ne miru brez ncše zmti$e.
Vojni poročevalec dunajske »Neue Freie Presse«, Roda Roda, hrzojavlia 1 to. t. m. svojemu listu:
Ententno časopisje nekaj časa sem preži na izjave vodilnih političnih oseb centralnih vlasti. Ob vsaki priliki, če se v kaki izjavi v kakršnikoli idejni zvezi omenja beseda mir, gre potem po časopisju naših sovražnikov klic, da hočeta Avstro - Ogrska in Nemčija skleniti mir in da ste se naveličali vojne.
V vprašanju, ali imamo mi ali naši sovražniki več povoda, da bi bili naveličani vojne in stremeli po miru, je treba stvarno mislečega bralca v inozemstvu opozarjati na dokazila, ki izhjajajo iz splošnega vojnega položaja.
Celo prošle zime, torej v času, ko so se vsa ozemlja, ki jih je s predorno bitko pri Oorlicah meseca majnika Ianjskega leta uvedena ofenziva iztrgala odtlej sovražniku, še nahajala v sovražnih rokah, ko so Rusi stali v Karpatih in na ogrskih tleh, ko je bila v Srbiji še pripravljena mogočna, v vojni izkušena sovražna armada in italijanska uganka še ni bila rešena, nismo mislili niti mi niti naši zavezniki na to, da bi sklepali mir, ne da bi si bili priborili uspeh. Nasprotno: armada in prebivalstvo sta bila prepričana tudi v onih težkih dneh. da mora moralna premoč in večja militarična vrednost naših in naših zaveznih vojakov in vojskovodij prinesti obrat na bolje.
Ce se ta vojni položaj pred letom dni primerja s sedanjim vojnim položajem centralnih vlasti, se more res le z napačno logiko posameznih publicistov v Parizu, Londonu in Rimu, kjer se ta stvar z največjo vztrajnostjo spravlja na dnevni red, izvajati končni sklep, da bi centralni vlasti namesto tedaj v težkem položaju izrečenega gesla vzdržanja do končne zagotovitve mirnega razvoja osrednje Evrope in bližnjega orijenta sedaj postajale naenkrat malodušne.
Rusi vendar na severovzhodni fronti zaman naskakujoč nezavzetno fronto avstro - ogrskih in nemških armad žrtvujejo skoraj toliko vojakov in municije kot prejšnjo zimo v Karpatih. Napovedovali so že cele tedne načrt predora vzhodne fronte, govorili so o zopetnem zavzetju Crnovic, Lvova, Kolomeje, Broda in vdoru v Karpate. Vsem tem na naslov Ru-munske podanim tendencijoznim obljubam stoji nasproti neutajljivo dejstvo o-gromirh ruskih izgub in brezuspešnosti vseh dosedanjih napadov z velikimi masami v vzhodni Galiciji in Bukovini.
Vzvratni učinek tega velikega nasprotja med pretiravanji v predidočem razbli-ii je vanju te ruske akcije in med imponi-rajočim krepkim razvojem nase defenzive, ob kateri se onemoglo razbija naval iz vseh odsekov pritegnjenih ruskih armadnih mas, se naravno že kaže v onih krogih nevtralnega inozemstva, na katero naj bi vplivala ta ofenziva.
Pomislimo potem tudi omamljajoči učinek zmagovite ofenzive, ki je v kratkem času dovedla do popolne osvojitve Srbije, do zavzetja Lovčena in Crnegore vse preko Cetinja ter tudi vsega severovzhoda Crnegore — pozabiti se ne sme tudi moralni učinek in militarični pomen dejstva, da se je tudi naša jugozapadna fronta po več kot sedmih mesecih italijanske vojne, ki je stala naše sovražnike nad 000.000 mož. izkazala kot nepremagljiva — in pomisli naj se na razpad vseh francoskih in angleških ofenziv na zapadni fronti.
Končno bodi omenjeno, toda glede važnosti pa ni na zadnjem mestu, temveč ie temeljnega, epohalnega pomena, da smo v stiku s svojimi hrabrimi zavezniki, Bol-garji, in da je dosežena pot v Carigrad ter tako zveza z že sedaj s potrebnimi zalogami primerno oskrbljeno močno turško armado. Vrednost te zveze se kaže v izpraznitvi dardanelske fronte po ententnih četah in novejši dokaz daje za to pojav resnih pomislekov v ententnih krogih, ali bi ne bilo primerno, da bi se izpraznil tudi Solun, preden bi znalo biti prepozno.
Ob tem vojnem položaju se zdi frivolno, da del ententnega časopisja vtisk onih pojavov v francoskih, italijanskih, ruskih in angleških političnih krogih, ki kažejo raz-širjajočo se nejevoljo in pojavljajočo se vojno naveličanost, skuša zakriti s ten-cencijoznim ponarejanjem onih političnin izjav iz tabora centralnih vlasti, v katerih so se omenjala stremljenja po miru in možnosti miru.
Možnosti miru ni nobena kompetentna oseba v taboru centralnih vlasti nikdar osvetljevala drugače, kot z ozirom na izjave iz tabora entente. Trditve ententnega časopisja o stremljenju po miru v taboru centralnih vlasti morejo temeljiti edino le na svojevoljnem in nelojalnem pokvarja-nju in vedoma storjeni ponareditvi izjav, s katerimi se je v nemškem in ogrskem državnem zboru doteknilo vprašanje miru.
Vodilni državniki iz tabora centralnih vlasti so v polnem soglasju zadnji čas izrekli, kaki bi mogli biti načelni temeljni pogoji za razpravo o miru v slučaju inicijative s strani entente, ugotovilo pa se je pri vseh teh izjavah enako soglasno da ta vprašanja nikakor niso aktualna in da spletke ententnega časopisja ne morejo vplivati na stališče vseh merodajnih činiteljev javnega mnenja v Nemčiji, Avstriji in Ogrski.
To stališče je slejkoprej: našim mogočnim armadam, ki na vseh bojiščih hite od zmage do zmage, in milijonom, ki stavijo svoje najdražje v službo domovine, se na poti k težko priborjenemu končnemu uspehu kliče staro geslo: Vzdržite! In ta klic vzbuja vsepovsod navdušen odmev.
Tehniko sklepa miru.
(Konec.)
Ta prva vojna končuje s položajem, ki je za centralni vlasti ugodneji, nego za vlasti periferije. Tu ste le dve možnosti: ali začno le-ta drugo vojno z nado, da ta položaj izpremene ali bo treba plačati račun. V tem poslednjem slučaju bi se morale centralnima vlastima dovoliti gotove koristi in odškodnine. V kakem obsegu naj bi se to zgodilo, o tem ravno bi morali razpravljati mirno in brez strasti. Govor in protigovor sta edino orodje za spo-razumljenje. Pri tem je možno, da bi bili centraJni vlasti pripravljeni za protikon-cesije. Za nekoliko kolonij ali pristanišč, ali zahtev v drugih oblikah bi se mogla zagotoviti podlaga evropske uredbe držav, ki bi imela za vse dele največjo vrednost, ker bi edin& mogla dati zaščito pred ponovitvijo sedanje vojne katastrofe.
Do take vrste dogovora bi moglo priti, ne da bi bil kdo pri tem premaganec
Vprašanje je le, afi ne bi privolitev gotovih koristi centralnima vlastima obetala gotoveji in boljši uspeh, nego pa spuščanje v nov riziko z velikimi žrtvami, ki bi pa v najugodnejem slučaju mogel dovesti zopet le do — kompromisa! Sanje o popolni zmagi se morajo pač opustiti vpričo izkustev, ki smo jih že nabrali. Ka-
v	#	Premagana bo
le Evropa, in čim dalje se bo nadaljevalo z brezuspešnim poizkusom za dosego ne-dosežnega, tem bolj bo premagana ta Evropa. Zato morajo v tej psihologični uri vsi, ki so si ohranili sposobnost za jasno sodbo, oglašati s klicem po sklepu miru.
Prigovori, ki bi se mogli oglašati z različnih strani, so znani že v naprej. Puščali bodo svirati cel register narodne romantike: čast naroda, viteštvo, tradicija, ponos, strah pred vnuki. Ali vse to ne gre prav v moderno dvorano strojev. Zavrniti se da uničevalno po tehnično jasnem razumu.
Mir brez nremagancev zadovolji tudi najboljneji čut do časti.
Romantiki vojevite terminologije in geslom treba napraviti konec v tako resnih trenotkih. Tako tudi z geslom o »nemškem miru«, ki je za Evropo neznosen. Doslej ne pozna nikdo vsebine tega strašila, kakor se je imenuje. Da bi Ie enkrat resno govorili o tem! To bi bila že polovica uspeha.
_____ Ne bo to ni-
kak »nemški«, nikak »angleški« mir, ki nastane tako, ampak evropski mir. Drugačen mir bi tudi ne zaslužil tega imena. Bil bi le premirje!
Vrhovna ornodno povellnlftoo.
(Dalje.)
Ožji feldmaršalov štab je majhen. Oba krilna pobočnika, polkovnik bar. Mor. Merkl in podpolkovnik pl. Lorx, osebni pobočnik major pL Hoffern - Saalfeld, nekaj ordonančnih Častnikov, osebni zdravnik, višji štabni zdravnik profesor dr. Biebl, vojaški kapelan in majhno število pisarniškega in gospodarskega osobja. to ie vse, kar potrebuje vrhovni poveljnik za opravljanje svojih mnogoštevilnih tekočih uradnih poslov, pregledovanje vlog in poročil, obsežno dopisovanje in potrebe vsakdanjega življenja. Pri tem ožjem štabu se nahaja tudi vrhovnemu armadne-mu poveljniku dodeljeni nadvojvoda Karel Fran Josip, ki ima z§. spremstvo samo enega komornika in pobočnika.
Ožji štab je nastanjen v posebnem poslopju. Luksusa tu ni. Opoldne in zvečer se vrhovni armadni poveljnik sestaja z vsem svojim ožjim štabom pri preprostem obedu oz. večerji. Tupatam se po* vabljajo k tem obedom ali večerjam gostje, ki prihajajo od zunaj, ali posamezni generali in štabni častniki drugih delov vrhovnega armadnega poveljništva, le-ti posebno ob praznikih, pri čemer prihaja večkrat po ena jed več na mizo kot pa navadno in se ob prav posebnih prilikah toči tudi šampanjec. Tudi take pojedine so končane v pol ure. Zvečer sestanek traja nekoliko dalje, toda nikdar ne več kot eno uro, ker ob devetih zvečer kliče maršala uradna dolžnost.
Ob tem času in proti trem popoldne prihaja načelnik generalnega štaba, generalni polkovnik baron Fran Conrad pl. Hotzendorf, da poroča. Seveda ima prost dostop ob vsaki drgi uri, če je treba rešiti važne in nujne stvari. Delavnica načelnika generalnega štaba se nahaja vedno v operirajočem vrhovnem povelj -ništvu in sicer v najožjem stiku z najvažnejšo poslovno skupino, ki se imenuje operacijski oddelek. Operirajoče vrhovno poveljništvo se bavi z mnogoterimi nalogami, katerih reševanje je potrebno za vodstvo velikega organizma naše armade na bojišču. Ustvariti mora podlago, po kateri more vojskovodja napraviti svoje odločitve, te odločitve preukreniti v naročila in povelja za armade ter urediti vse, da se omogoči in zasigura izvršitev povelj.
Za opravljanje te službe ie treba zelo obsežnega aparata. Operacijski oddelek, ki mu načeluje generalni major Metzger, mora vsak čas dajati pojasnila, kje in v kakem položaju se nahajajo razni oddelki vojske na bojišču in kaj se dogaja pri njej in pred njeno fronto. Cela vrsta častnikov generalnega štaba je zaposlenih s pregledovanjem neprestano dohajajočih sporočil in določevanjem položaja na operacijskih zemljevidih. Vsakemu je odka-zan določen odsek fronte, v katerem mu ne sme uiti nobena izprememba. Drugi častniki se bavijo z evidenco bojnih sredstev, ki jih je treba v moderni vojni. Vsa-kočasna moč četnih skupin mora biti znana vrhovnemu vodstvu, vrhovno vodstvo mora skrbeti za nadobavo nadomestitev mfcštva in konj in jih usmeriti, kamor je treba. Isto velja za topovski materijal in municijo, za vsakovrstno orožje, bodičastno žico in varstvene ščite, letala, privezne balone, mostovni materijal itd.
Operacijski oddelek ima poleg tega tudi nalogo, da zabeležuje dogodke v dnevnik za poznejšo rabo kakor tudi za zgodovino, da vsak dan poroča Njegovemu Veličanstvu in višjim mestom v zaledju ter končno da obvešča javnost o poteku vojne. V to mu rabijo navadno po enkrat na dan izdajana poročila, podpisana po namestniku generalnega štaba, podmarša-lu pl. Hoferju, in pa poročila vojnega tiskovnega stana, čigar poveljništvo je v ta namen krajevno združeno z operirajočim vrhovnim poveljništvom. Poveljnik dobiva tu informacije, ki jih v popolnilo uradnih objav obdelajo vojni poročevalci, ter navodila za odpošiijanje poročevalcev na t ron to.
Kar se v operacijskem oddelku dela v vodstvene namene, mora seveda ostati tajno in ne sme imeti vpogleda noben ne-poklicanec. Zato se vrši poročevalska in poizvedovalska služba, kjer je velik promet s strankami, v posebnem oddelku operirajočega vrhovnega poveljništva, v poročevalskem oddelku, ki mu načeluje polkovnik pl. Hranilovič. Tu se stekajo niti poizvedovalne službe, tu se zbirajo in proučujejo vse objave nizozemskega Časopisja, ki morejo dati pojasnila o razmerah in sovražniku, tu je centrala boja proti sovražnemu vohunstvu, da se razkrije, prepreči in zavede. Obsežna služba zahteva mnogoštevilnih delovnih moči, da se spoznava v globinah Človeškega mišljenja in brezznačajnosti.
Nalog, ki jih ima vodstvo vojne, je toliko, da je nujno potrebna razbremenitev operacijskega in poročevalskega oddelka giede vsega, kar ni neposredno v zvezi z bojevanjem proti sovražniku. V to razbremenitev rabi tretja poslovna skupina operirajočega vrhovnega poveljništva, oddelek za podrobnosti, ki mu načeluje generalni major pL Kaltenborn. V ta oddelek prihajajo vse vloge in poročila iz področja arinad, ki se tičejo navadne službe, ta oddelek ureja nadomestek padlih, ranjenih ali obolelih Častnikov in se bavi z vedno v velikem številu prihajajočimi prediogi za poplačila izvrstnega službovanja in odličnih dejanj. Temu oddelku Je tudi podrejeno posebno mestno poveljništvo s štabnimi in varstvenimi Četami, orožniki, vojnopoštni urad, tren io oddelek za dvorno gospodarstvo.
Operirajočemu vrhovnemu poveljništvu pripada nadalje še zastopnik vojne mornarice, kontreadmiral Raisp pl. Caliga,
potem zastopstvo ministrstva zunanjih stvari, da se olajša sodelovanje vojaških in političnih činiteljev. Na čelu tega zastopstva se je nahajal prvotno general kavalerije baron Vladimir Giesl pl. Gies-lingen, ki je bil pred izbruhom vojne poslanik v Belgradu, pozneje pa je stopil na njegovo mesto veleposlanik grof Thum-Valsassina.
(Konec prih.)
Razglas.
Z ozirom na velike potežkoče upravnega značaja, ki so se pojavile pri ^vajanju sklepa, razglašenega z magistratnim razglasom, izdanim 13. novembra I. 1915., št. VII — 325/1 — 15, s katerim je z ozirom na sedanje kritične razmere ukrenil cesarski komisar, da naj se od 1. julija 1915. dalje poraba vode v najem oddanih stanovanjih namesto brez razlike po 74 vin. kubični meter računa po 50 vin. za kubični meter do porabe 600 litrov na osebo v mesecu in po 74 vin. za kubični meter ob večji porabi, je ukrenil cesarski komisar, izpreminjajoč oni odlok, da naj se poraba vode v vseh stanovanjih od 1. julija 1. 1915. do 31. decembra I. 1915. računa, brez ozira na večjo ali manjšo porabo, po 50 vin. za kubični meter in od 1. januarja 1. 1916. do nove odredbe pa po 60 vin. kubični meter.
Ostale odredbe, objavljene z zgoraj imenovanim magistratnim razglasom, o-stanejo veljavne.
Trst, 17. januarja 1916.
MESTNI MAGISTRAT.
Domati mil.
Za dijake južnih pokrajin, začasno sprejete na državno realko v Mariboru. Na ukrepe deželnega odbora goriškega je c. kr. ministrstvo za uk in bogočastje s svojim odlokom z dne 27. 12. 1915. št. 37948 odločilo sledeče: Uvažuje navedene razloge, dovoljuje mini-trstvo za uk in bogočastje, da tisti dijaki, ki so se začasno sprejeli v Šolskem letu 1915/16 na državno realko v Mariboru in ki so bili obiskovali leta 1914/15 kako realko južnih kronovin, ki na njej ni uvedena angleščina kot obvezan predmet, nadaljujejo v tek. letu svoje študije na drž. realki v Mariboru po učnem načrtu, ki je veljal v njihovem učnem kraju na enakem zavodu z nemškim učnim jezikom in da torej obdrže kot obvezen predmet namesto angleščine slovenski, oziroma italijanski, ali pa kak drug jezik, ki so se ga učili obligatno. Iz teh predmetov bodo morali dotični dijaki polagati semestralne, oziroma letne izkušnje.
Poštni promet s Trldentom. Splošno so dovoljeni zasebni zavitki za mesto Trident. Prepovedana so pismena sporočila v zavitkih in na sprem nicah.
Sami stari fantje v vojaški suknji pošiljamo naši nepozabni CMD: Franolič Ivo 3 K, Pertot Ant., Rado C., Terčon, Oblak, Radoš, Svitanič po 2 K, Puntar Alojz, Ce-bron los., Brečevič Anton, Rogič Ju aj, Jušič, Skabič Jos., Terenčinovič Ivo, Mavrič Josip, Golojka Mate po 1 K, socijalist Ravbar, Fi-liplič Anton po 40 vin , Pokom Gašpar 20 v. Skupaj K 25'20. (Denar je bil poslan Šentjakobski podružnici CMD). — Kar nas je Slovtncev in Hrvatov tu med nami, dobro vemo, kako naš mili ^narod trpi pod pritiskom sovražnikov, kateri bi radi videli, da nas ni — in spoznavamo, kako koristna je naša Družba in obenem podlaga za naš obstoj, ter uvidevamo, da je treba to podlago utrditi, da ostane tudi v tem kritičnem času trdna in neomajana. Naša skromna moč pa tega ne more izpolniti, ?ato pa kličemo našemu občinstvu in našim bratom: Podpirajte, in četudi z najmanjšim darom po svoji moči našo prekoristno družbo ali drugače rečeno — „sebe". Posebno pa se obračamo do nekaterih podružnic; da bi se iz enoletnega spanja vzdraniile ter prihodnje leto pokazale boljše uspehe, kakor v poteklem. Doma ostali odborniki oziroma oa-bi rnice, zavedajte se svojih dolžnosti in pokažite, da ste vredni sinovi ene maikel —
Padla je. Včeraj popoldne ob štirih je prišla na zdravnišk o postajo 48 letna Domi-ika Turkova, ki stanuje v hiši št. 4 v ulici del a Cur e. Ženska je bila precej hudo po bita na levi strani hrbta. Povedala je, da je po nesreči padla in se pri tem pobila. Podelili so ji slučaju primerno pomoč.
Pazite na otroke l Antonija Gričai\eva, j ki stanuje v hiši št. 2 v ulici sv. Lazarja, je včeraj popoldne ob polidveh prinesla na zd avniško postajo svojo komaj dveletno hčerko Mai garito. Otrok je bil namreč doma padel s postelje in si pri tem zlomil levo nogo v stegnu. Na zdravniški postaji so otroku podelili potrebno pomoč.
Nogo st je izpahnila. 15letna Katarina Barbierijeva, ki stanuje v ulici dei Navali v hiši štev. 29, je včeraj opoldne po nesreči padla na hišnih stopnjcah ter si pri tem izpahnila levo nogo. Morali so jo odvesti na zdravniško postajo, da j • je tam službujoči zdravnik izpahnjeno nogo naravnal in tesno po vil.
Konj Jo je brcnil. Včeraj opoldne je prišla na zdravniško postajo 38Ietna branjevka Josipina Ončakova. Imela je več ran na desni roki, katere ji je zdravnik izlečil in povil. Ončakova je povedala, da jo je v roko brcnil nek konj.
Kdo v@ kal 7
Prosijo se podatki o naslednjih osebah:
Martin Hervatič iz Ricmanj Loga št 28 fpošta Boršt pri Trstu) pogreša svojega sina Martina Herratiča že od marca meseca lanskega leta. Vpoklican je bil k deželnobrambovški diviziji havbic fif. 22, 4 bateriji. Dne 17. marca 1916 je odžel iz Gradca	in od tedaj ni več nobenega
glasu o njem. užaloščeni oče prosi obvestila, če bi kdo kaj vedel o pogrešancu.
izpred soditta.
Predragi sladkor.
V trgovini Franca Milloniga je prttel neki vojak nakupit si sladkorja. Zaračunali so mu K 1-12 namesto po 1 K 04 vin. Vojak Je zadevo naznanil in njegova predpostavljena vojaška oblast je vložila ovadbo sodišču radi pretiravanja cen. Na razpravi, ki se je vršila pred okrajnim sodnikom dt Pratijem, se je obtoženec potom svojega zagovornika dr.a Pangrazija skušal razbremeniti na vse mogoče načine.
Sodnik pa ni dal veliko na gostobesed-nost zagovornika, že zato ne, ker se v vsem Trstu prodaja sladkor po določeni ceni 1 K 04 vin.
Obsodil je obtoženca na 48 ur zapora in 180 K globe.
Vesti iz Gorišbe.
St. 112-16. Dunaj, 14. januarja 1916.
Predujem (Minam v kritje apravnib rtroJkov.
OKROŽNICA vsem občinskim upravam na Goriškem.
s svojim dopisom z dne 12. ofctobr m. 1. Št. 7525 se je deželni odbor obrnil it* c. kr. finančno ministrstvo z nujno prošnjo, naj dovoli občinam na Goriškem izdatei prispevek k upravnim troškom.
To svojo prošnjo je deželni odbor podprl z dejstvi, da se od občin v prenesenem delokrogu s slehrnim dnem zahteva upravljanje vedno novih poslov, dočint so dohodki, ki so potrebni v kritje upravnih troškev, spojenih s temi posli, popolnoma izostali, ali pa se vsaj znatno znižali.
Deželni odbor je naglašal, da vpričo tega dejstva vodijo naše občinske uprave jetično upravno življenje, ki mora brezpogojno usahniti, ako Vlada ne priskoči na pomoč.
Dne 11. decembra 1915 je deželni odbor zopet prosil c. kr. vlado, naj ugodi predlogu deželnega odbora.
S svojim dopisom z dne 28. decembra 1915 št. 89.244 je nato c. kr. finančno ministrstvo sporočilo deželnemu odboru, da jc naročilo finančnemu ravnateljstvu tržaškemu, naj izplača občinam na Goriškem v kritje upravnih troškov predujem v skupnem znesku 168.S00 K v dveh enakih- obrokih in siccr prvi obrok takoj, drugi obrok pa 1. marca t. 1.
Ta predujem bo treba v smislu odredbe c. kr. ministrstva začeti vračati s prvini letom po končani vojni in sicer tako, da se ves predujem vrne najpozneje v 10 letih.
C. kr. glavarstva sporoče občinam, koliko dobi vsaka občinska uprava. Od Goriškega deželn. odbora na Dunaju Deželnega glavarja namestnik: Dr. Anton Gregorčič 1. r.
MALI OGLASI.
KUPUlem	vsa*e vrste- Jakc-b ilar^on,
nišmci)
nI. Solitario St. 21 pri m 5tni bol
23
VliniiTom xa5*avne listke, zlato, pokvarjene IV upli j KIU umetno zobovje. Via Maria Terena 15, I. nad Vsaki dan cd 10-12
G37
Pos!rgžiiie&, p-°rnožnosti ~ekf6,-
8. IV nad.
Naslov: via Galileo Galilei St
3C
Po najvišji ceni kupuje ležite (Knoppern) tordka K. A. kregar, Ljubljana, poštni predal štev. 123
Dr. H0RVATH
TRST, Via Carinila 39 SptcUaOH *» KOŽNI In SPOLNE lOLkZHI iIBKOSI tak NERVOZMOS1 ; mm BOLEZNI v NOGAH In SKUPIH. Sprejema 10-1 pop. In 4-7 a veće; eb nedelja* od 10-1.
Umrli so:
Prijavljeni dne 18. t. m. na mestnem fizikata: Blaion Marija, 60 let, «L delle Sette Fontane 22; Braida Josip, 64 let, nL T. G ros si št 20; Doroti Alojzija, 79 l«fc. nI. della Guardia St. 2; Depaoli Romeo, 40 let. Videla St, 4»; MakonČiC Ana, 47 let, nI. A, Canovm it 16; Harmolja Marija, 54 let, ul. del Molino a Vapore K 1 ; Panlm Eraest, 48 lat, nI. dei Conti St, 18; Sandrioi Peter 67 let, vi. delle Acque St. 0; Šuštersić Alojzij, 22 let, ulica •v. Ivana 6; Uljančič Marij, 5 m nI. di Rena 14.
ftpBil dikiM
svetiiik
k
baterij
mi
K. A. Kregat
Ljubljano, so, Petra cesto 21-23
poStni predal Stev. 127
s>: Trgovci velik popust