»Tednik Izhaja pod tem skrajša- nim imenom od 24 nov 1961 da- If- na predlog Občinskih odborov -.ZDL Ptuj In Ormož. — Izdaja -avod »Tednik«, Ptuj — Odgo- orni urednik: Anton Bauman. — Credništvo In uprava Ptuj. Lac- kova 8. — Telefon 156. — Tiska •^asopisno podjetje »Mariborski ii.<;k*. — Rokopisov ne vračamo. - Celoletna naročnina za tuzem- -tvo 1000, za Inozemstvo 1500 din. SI. PTUJ, dne 16. avgusta 1963 Cena 20 din Letnik XYI. Letošnie praznovanie občinskega praznika Letos je ptujska občina proslavljala svoj peti občinski praz- nik. Proslava se je začela že v četrtek 8. avgusta na sam praznik, ko je bila svečana seja občinskega komiteja ZKS ob 35, obletnici ustano^itve prve celice Komunistične partije v ptujski občini. V soboto so bili v Ptuju veliki gasilski manevri, ob 20. uri p« je bilo na Borlu srečanje partizanskih patrulj. Osrednja proslava, odkritje spomenika padlim borcem NOV je bila v nedeljo 11. avgusta v Cirkulanah, katere se je udeležilo nad 1500 ljudi. Ob 9. uri je bila v šoli slavnostna seja. O bojih v Halozah med NOV. je v kratkem spregovoril podpredsednik Občinske skupščine Ptuj Vladimir Vrečko. Že zgodaj zjutraj so hitele proti svečano okrašenim Cirkula- nam številne kolone a\iomobilov in motorjev iz ptujske in dru- gih občin. Iz Ptuja so vozili proti Cirkulanam posebni avtobusi. Lepo vreme, ki je bilo to nedeljsko dopoldne, je dalo celotni prireditvi še lepše vzdušje. Svoj delež k proslavi je prispeval tudi ptujski aeroklub. Pred odkritjem spomenika je na tra\'Tiikn za Cirkulanami odskočil padalec, letala pa so nekajkrat v nizkem letu preletela množico ljudi. Pred odkritjem spomenika je bil tudi sprejem gostov in par- tizanskih patrulj. Nekdanji borci, člani Zveze borcev, so bili oble- čeni v partizanske uniforme. Dan pred proslavo so se zbrali na Borlu in obujali spomine na partizanska leta, se spomnili nekda- njih tovarišev, ki so se z ramo ob rami borili proti okupatorju. Danes jih več ni. Padli so za svobodo, za lepše življenje nas, ki živimo... Po sprejemu patrulje in gostov je spregovoril predsednik ob- činskega združenja borcev NOV Ptuj Franc Belšak-Simon In začel s proslavo. Na svečano okrašeni tribuni je pozdravil goste, zvezna poslanca Toneta Boleta in Simona Pešca, republiške po- slance, med njimi tudi Mitjo Vošnjaka, svojce borcev in žrtev fašističnega nasilja ter delegaciji prijateljskih mest Cakovca in Varaždina. Po pozdravnem govoru Franca Belšaka-Simona je spregovo- ril domačin prof. Miro Bračič. V svojem govoru je orisal lik haloškega borca in zbudil spomine na takratne partizanske boje. Mnogim materam in sestram, katerih sinovi in bratje so padli v vojni, se je ob govoru utrnila solza. Med svojim govorom je tov. Bračič omenil razliko med takratnim in sedanjim haloikim člo- vekom. Na koncu svojega govora pa je dejal: »Ta spomenik na. bo v svarilo vsem tistim, ki so na« hoteli zasužnjiti, .naj bo v svarilo vsem tistim, ki nas bi še kdaj hoteli, in vsem tistim, ki še na to računajo. Vam, dragi domačini, prebivalci Cirkulan, hodite mimo njega z zavestjo in ponosom ...« Po govoru je tov. Bračič odkril spomenik revolucije in ga predal v varstvo občinski skupščini Ptuj. v imenu katere je spo- menik sprejel podpredsednik Vladimir Vrečko. Na spomeniku je vklesanih 38 imen, med katerimi sta tudi imeni dveh mladih, komaj 16-letnih borcev. Spomenik je na lepem prostoru in tudi okolica je primerno urejena. Po odkrit.iu spomenika so delegacije položile vence, med katerimi so bili tudi venci bratskih mest Cakovca in Varaždina. Zatem je sledil kulturni program, na katerem so nastopili ptujska godba na pihala, recitatorji, tamburaški orkester KUD »Paško Mikac« iz Varaždina in mešani pevski zbor iz Varaždina, ki je zapel tri pesmi. Po proslavi je bilo na travniku in v gozdu za Cirkulanami ljudsko veselje, ki je trajalo pozno v noč. Mnogim občanom bo ta dan ostal dolgo v si>ominu. Oskrbo v paviljonih je tokrat ob solidnih cenah prevzela kmetijska zadruga »Haloze« iz Ptuja. Slavnostna seja komunistov v okviru letošnjih proslav občinskega praznika smo praz- novali še posebno važen zgo- dovinski dogodek. Pred 35. leti »ta dr. Jože Potrč in Ivan Spo- lenak ustanovila v Železniških delavnicalj v Ptuju prvo celi- co Ko|nunistične partije Jugo- slarije. Njeni člani so bili: I Alojz Arnuš. Franc Kosec. Franc Kramberger, Leopold | Voda in Jakob Herceg. Kmalu ' se je pridružil še Karel Koren, pozneje pa še: Avgust Hlupič, Ivan Frankovič, Jurij Svenšek in Adolf Carman. I V počastitev obletnice usta- i novitve je bila v Ptuju slav- nostna seja Občinskega komi- teja ZKS. Udeležili so se je | številni predvojni komunisti, prvoborci, svojci padlih komu- nistov in predstavniki. družbe- nih organizacij. Tovariš Janez Kostanjem ec, sekretaT Ob6ins«kega komiteja ZKS je v svojem izvaijanju pri- kazal revolucionarno pot Komu- nistične partije v ptujskem okolišu. V začetku je omenil, da je že ob koncu prve sve- tovne vojne prodrla v ptujsko okolico komunistična miselnost. Leta 1919 se je po zaslugi pr- vega komunista — udeleženca Oktobrske revolucije, profe- s^orja dr. Zgeča formirala prva partijska organizacija v Dor- navi, ki je štela okrog 60 čla- nov. Na Žgečevo pobudo so bi- j le ustanovljene partijske orga- nizacije v Ptuju, Spuhlji. Cvetkovcih in v Halozah. Šte- vilo komunistov je naraslo. Ta- kratna Partija je štela nad "500 članov. Revolucionarni duh se je posebno širil med delavci v Dr?avnih železniških delavni- cah v Ptuju, kjer je bilo rapg- i s'lenih okoli 700 delavcev. Ptuj- j ski železničarji so se pridru- j žili splošnemu štrajku sloven- skih železničarjev. Pri parla- mentarnih volitvah leta 1920 je vpliv Partije močno narastel, saj je bilo izvoljenih 56 komu- nističnih poslancev. Po >ObznK- ni< je začasno zamrlo revolu- cionarno delovanje, komuni- stična miselnost pa je živela dalje. Leta 1928 se je v Ptuju formirala prva partijska celi- ca. Življenje Partije je znova oživelo, partijske vrste pa so I se vse bolj širile. Na kraju je i tovariš ^sekretar omenil velike I izgube, ki jih je utrpela Ko- nmnistična pairtija v ptujskem ' okolišu. 60 predvojnih komu- niMov jp padlo v narodnoosvo- bodilni borbi, nad 40 pa jih je I umrlo v taboriščih smrti." I Po seji so zbrani gostje na- daljevali pomenike, polne spo- minov na težike in s^lavne dni. Tovariš dr. Jože Potrč se za- radi bolezni slavnostne seje ni mogel udeležiti. Poslal pa je pozdravno brzojavko, v kateri čestita k prazniku vsem komu- nistom in občanom in želi še mnogo delovnih uspehov. >art.izanske pesmi. Mladinec iz Ptuja je recitiTal Borovo pesem ^Ropajte, pustošite ...« Borci so bili vznemirjeni. Spominjali so se nešteftih večerov, ki so jih preživeli, utrujeni posedali ob tabornem ognju, partizanska pe- čeni pa jim je vlivala poguma. Po kresoA^anju je bila v gra- riu skupna večerja. Pogovori so bili polni ^ominov na nepo- zabne dni. Tovariš iz Cakovca je pripovedoval, da je med na- rodno osvobodilnim bojem več- krat hodil po Halozah. Spomi- nja se, kako so Nemci na gra- du mučili ljudi. Izmišljali so si različne načine mučenja. Prete- pene borce so metali čez ostro obzidje gradu, spodaj pa so ča- kali nemški rablji in razbita trupla odvlekli v Dravo. Tov. Mitja Vošnjak, ki je bil ta ve- čer med borci, je pripovedoval o svojih partizanskih spominih. Med žalostnimi spomini je bilo kaj veselega. Zagorski partiza- ni so zapeli tisto, ki so jo sa- mi spesnili leta 1942. Pripove- dovanje se je u-idaljevalo v po- zno noč, vmes pa so borci peli hrvatske in slovenske partizan- ske pesmi. V nedeljo. 11. avgusta, je par- tizanska patrulja odšla v Cir- kulane. Udeleženci proslave so ix>rce navdušeno pozdravili, v imenu Občinske skupščine jih je sprejel podpredsednik tov. Vrečko. Po končani proslavi v Cirkulanah so borce in goste iz Varaždina in Cakovca sprejeli na gradu Bori predstavniki obč. združenja borcev NOB. Nato so Cakovčani odšli v Ptuj, kjer so si ogledali muzej iz NOB. To- variš Martin Forštnarič, nred- sednik Združenja borcev občine Cakovec, se je zahvalil za tova- riški sprejem in izrazil, da že- lijo borci Cakovca še več takih srečanj. Člane Občinskega zdru- ženja Ptuj je povabil, da se ude- ležijo letošnjega slavja v Ca- kovcu. Tovariš Franc Belšak. pred- sednik Združenja borcev občine Ptuj, je dejal med drugim tole: >Srečni smo, da ste nas obiska- li in počastili naš praznik. Za- gorski partizani so postavili tr- dne temelje prijateljstva že med NOB. ko smo se skupaj borili proti okupatorju. Želimo, da se naše prijateljstvo še bolj raz- vija v skupnem boju za sociali- zem.< Po kratki zakuski pri >Novem svetu« so se borci iz Cakovca j prisrčno poslovili od predstav- j nikov Občinskega združenja j borcev Ptuj. i Tovariž Belšak je prek njih pozdravil vse borce občine Ca- krvrec in jim zaželel srečnt pot. Z A TE DNi PO SVETU Novica, da so ZDA, SZ in Ve- lika Britanija v Moskvi pod- pisale delen sporazum o pre- nehanju jedrskih poizkusov — v vesolju, ozračju im v vodi —, je mogočno odjeknil po svetu. Veliko število držav, med nji- mi tudi Jugoslavija, se je pri- ključilo sporazumu in ga je tu- di že f>odpisalo. Značilno je, da se mu namerava priključiti tu- di Zahodna .Nemčija, čeprav bo s tem tvegala na novo upostav- lieno itradicionalno« tranco- siKo-nemško prijateljstvo. Zadnji poizkusi Čeprav so ZDA sporazum podpisale, so nastale manjše težave v senatu. Vse tiste sile, ki bi se raje igrale usodne atomske vojne, kot da bi pod- prle prizadevanja za mir, so dvig-nile glave. Vendar sta zu- nanji minister Rusk in obrambni minister McNamara s svojimi argumenti dokazala, da tak sporazum ustfeza ameriški varnosti. Slednji je pač kot predstavnik vojaškega resorja med drugim tudi omenil, da se bodo ZDA tudi naprej oboro- ževale in da je ameriška jedr- ska moč večja od sovjetske. S tem je bržkone hotel prepri- čati tiste, ki tako poudarjajo ameriško nadmoč in se boje >rdeče nevarnosti«. Vendar ni dvoma, da bo ameriški senat sporazum rati- ficiral. V Veliki Britaniji ne bo večjih težav, še manj pa v Vr- hovnem sovjetu ZSSR, države, ki se je za sporazum najbolj zavzemala. Ce v Pekingu, zve- sti svojim nemarksističnim te- zam, napadajo sporazum, ki je močno omilil napeto medna- rodno ozračje in odprl pot raz- orožitvenim razgovorom, pa ga pozdravlja ves miiroljuben svet s prepričanjem, da gre za po- memben zgodovinski dogodek. Boljša so pogajanja kakor je- drska vojna, komentirajo v vovjetskem tisku izjave ameri- škega zunanjega min'.st;r?i Ru- ska, da imata obe državi, ZDA in ZSSR, skupen interes, da se izogneta splošnemu atom- skemu uničenju ne glede ua obstoječa nasprotja. Polom koncepcije Odločitev Bonna, da se pri- druži moskovskemu sporazu- mu, je vsekakor najbolj priza- dela uradni" Pariz. S tem so namreč spodkopali francosko nasprotovanje sporazumu. Pred- sednik de Gaulle namerava na- daljevati jedrske poizkuse, da bi, kot sam pravi, prodrl v atomski klub treh. ZDA. Vel. Britanije in SZ. V svoji kam- panji proti miroljubnemu so- žitju se prizadevanjem po last- ni atofliski sili pridružujejo tu- di Kitajci. Ni dvoma, da tako politiko vse odločneje obsojajo vsi, ki sta jim mir in mednarodno so- delovanje pri srcu. Francozi so v svojih načrtih vse bolj osamljeni v okviru zahodnega zavezništva. Kitajsko »bojevi- I tost«, ki jo skušajo oviti s pla- I ščem svojih »pojasnjevanj« ' marksizma, je zavrgla velika večina komuHističnih in delav- skih strank. Zavest, da v atom- skem spopadu ne bo niti pre- magancev niti premaganih, je ta ko mogočno prodrla v zavest ogromne večine ljudi, da je ni mogoče odstraniti še s takimi »revolucionarnimi« tezami. Pred spomenikom v Cirkulanah se je v nedeljo zbrala velika množica prebivalcev ii Haloz in ostalih krajev ptujske občine. Največji problem ■ zaposlitev žensk 2e dalje časa je pred vrati Zavoda za zaposlovanje delav- cev v Ptuju velika gneča. Le redki so dnevi, ko čaka pred vrati 5 ali 6 ljudi. Včasih jih je toliko, da se le s težavo prerineš naprej. Cemu to, se nekateri mi- moidoči sprašujejo? Ali so res takšni problemi glede zaposlo- vanja ljudi? »Radovednost ni lepa čed- nost,« pravi pregovor. Jaz se v tem primeru nisem oziral na ta izrek. Napotil sem se naravnost na zavod, kjer že tako razen gneče trpijo uslužbenci tudi po drugi sitrani — zaradi dopustov. Polovica jih je namreč na dopu- stu, tako da leži breme trenutno na teh, ki so sedaj v službi. Kljub veliki zaposlenosti so me vendarle prijazno sprejeli. Pri- jazna Judita Luterič, referent za zaposlovanje moških, mi je takoj ustregla. Od 216 prostih delovnih mest, ki jih je bilo julija, je še danes prostih 70 mest za moške in 1 za ženske. Kvalificiranih moških delavcev rabijo 31, toda le 1 žensko; nekvalificiranih pa 38 in eno me&to uslužbenca. Vso to delovno silo pa rabijo pred- vsem gradbena podjetja. Ce pri- merjamo to stanje z lanskim, v mesecu juliju, vidimo, da je od 147 mest bilo prostih 17 mest. Zavod za zaposlovanje delav- ce\' ima svojo »poslovalnico« tu- di v Ormožu. Tam je bilo ob koncu meseca julija 93 nezapo- slenih. od tega 38 moških in 55 žensk. Največ je zajeto nekvali- ficirane delovne sile: 25 moških in 40 žensk. Mladine za uk je trenutno nezaposlene le 10 (3 moški m 7 žensk). Zavod za zaposlovanje delav- cev v Ptuju ima ob koncu julija 363 prijav nezaposlenih, od te- ga 147 m.oških in kar 416 žensk. Tudi tuikaj je največ nekvalifi- cirane delovne sile — 87 moških in 353 žensk, kvalificiranih pa je 38 moških in 24 žensk. Tov. Luteričeva ,'je povedala, da imajo mnogo mladih fantov, ki jih nimajo kje zaposliti, ker niso končali osemletne šole. Gradbena podjetja, katerim pri- manjkuje delovne sile, jih ne morejo sprejeti, ker so še pre- mladi. Največ problemov pa imajo z ženskami, ker jih je ogromno prijavljenih, nekai jih pa vzamejo le Kmetijski kombi- nat, Perutnina, Tekstilna tovar- na, Delta itd. Najbolj si žele v Hidromontažo, ki tudi ne more vseh sprejeti. Poglavje zase je tudi zaposlo- vanje mladine. Tov. Milan Oster- man, referent za mladinsko za- poslovanje, je iznesel nekaj mi- sli, ki so bile zelo zanimive. Ker je bil referent za invalide odsoten, je tov, Osterman dejal, da je prijavljenih za zaposlitev okrog 75 invalidov. Ustanovlje- na je bila posebna komisija, ki ugotavlja delovna mesta, na ka- terih lahko dela invalid. Procen- tualno je zaposlenih največ in- validov v zavodu »Olge Megl:č«. V občini Ptuj in Ormož je letos končalo osemletko 1400 šoloob- veznih otrok Med moško mla- dino je največ zanimanja za po- klic avtomehanika V Ptuju ni- majo toliko prostih mest (do se- daj so jih zaposlili le osem) zato ostale pošiljajo v razne indu- strijske šole (TKS idr), kjer jpi-^Vn n'-Hohc ta poklic (Nadaljevanje na 2 strani) Prcl Mto Krafi? pri>rla)a spomp nik v varstvo ohrinskj skupščin' Ptuj, v imenu katere ga sprejema podpredsednik Vladimir Vrečko Partizansko sreianle Na predvečer občinskega praz- nika 10. avgusta s,o se pri mo- stu pod gradom Borlom sreča- le partizanske patrulje iz Ptu- ja, .Majšperka, Kidričevega, Cir- kulan, Markovec, Zavrča in Go- rišnice. Tega partizanskega sre- čanja so se udeležili tudi borci iz Cakovca in Varaždina. Pri- srčno je bilo to srečanje. Med starimi partizani je bilo v pa- truljah tudi nekaj mladincev. Četa partizanov je odšla na grad Bori. Pred spominsko plo- ščo padlim žrtvam je bila krat- ka komemoracija. Tov. Belšak Franc — predsednik Združenja borcev občine Ptuj je pozdravil bfvrcp. posebno še borce iz brat- ske republike. Obudil je opo- mine. ko je bil med narodno o^v^^bodilnirn bojem grad Bori taborišče, v katerem so bili uni- čili borce za svoImkIo. Nato so mladinke in pionirke iz Cirku- lan in -Markovcev recitirale par- tizanske pesmi, borci pa so po- ložili vence. Zmračilo se je. Streli parti- zanskih pušk so odmevali tja do haloških gričev. Ne daleč od gradu so borci zakurili velik kres. N jegov plamen je razsvet- ljeval prelepo cirkulanško oko- lico. ki je bila že za\ita v ve- černo mesrlfK Zbrani ob tabor- nem ognju so borci prepevali Stran 2 TEDNIK PTUJ, DNE 18. AVGUSTA 19«8 Pogrebna je dobra mehanizacija Iz razgovora z Aloizom &anzom Kmetijski kombinaift Ptuj je najv(»č,ji kombinat v obi^ini. Vključuje okra? 14 obratov, hiden izmed teh so tudi Meha- nične delavnice v Budini. V razgovoru z upravnikom delav- nic Alojzom Ganzo, nekate- ri poznajo kot dobrega pi- lota — smo napravili nekaj /a- piskov. Obrat Kmetijsikega kombina- ta — Mehanične del., obsta- ja šele nekaj nieis(^frv. Ker je ptujska občina pretežno kme- tijska, je bilo nujno, da sc v Ptuju ustanovi neke vrste ser- visna služba, ki je v glavnem namenjena kmetijskim strojem. Do sedaj so fiamreč to vrsto dela opravljali le v Ma.rd^oru in Ljutomeru. S tem v zvezi so bili veiliki .stroški, predvsem za Ptuj«^ke kmetij!^'.ke zadruge, ki S.O morale pripravljati stroje v Mariboru ali pa celo v l^uto- meru. Tako je bil Kmetijski kombi- nat Ptuj primoran odpreti ozi- roma ustanoviti, lasten servis za popravilo kmetijs,kih stro- jev. Seirvis za kme'ti.js.ke .shitro ])o- moč*. Ta pride v' poštev poseb- no v mesecih scizone, ob že^tvi, košnji, oranju itd, V delavnici je zapos-lenih 34, v glavnem! mladih ljudi, tako da je ves kader j^^etežno mlad. Zaradi pomanjkanja kadra, bo- do leto« štipendirali 8 svojih vajencev, v letu 1963-64 pa bo- do ])os]ali nekaj svojih delav- cev na s|)eciali7.acijo za popra- vila raznih strojev. Tako bodo neikaiteri odšli v TAM, »ZMAJ« Zemun, Kruševac in drugam. Imajo pa tudi težave s kadrom, ker zaradi nizkih osebnih pre- jemkov raje nadaljuje s štu- dijeiij. ali pa gre na druga de- lovna mcisia. Kot nekate^ra druga podjet- ja. nameravajo tudi Mehanične de^lavnice razširiti svoie prosto- re. Taiko so že v grannji gara- že. v katerih bo prostora za 17 vozil predvsem lastnih — in upravno jM)(S(lopje. Sedanje de- lavnice so higiensiko in okusno urejene, saj imajo poleg osta- lega tudi centralno kurjavo, kopalnice itd. Po računih bi naj bile garaže in upravno po- slopje končane do 1, decembra letos. Kmetijski kombinat j« vložil za Tse okrog 50,000.000 dinarjer. Poleg ureditve pro- storov je treba tudi dopolniti sedanje delavnice z raznimi »troji in aparati. Za vse to bo treba najti sredstva. Zato bi bi- lo potrebno sredstva zbrati, da bi koristila večjemu krogu in- torese-ntov. Za opremo sedanjih delavnic potrebujejo okrog 30,000.(X)() dinarjev in to pred- vsem za strtižnice, razne ])re- izku*»ne, aparate in podobno. Kmetijhki kombiiuat je pri tem že vložil ogromna sredstva. kljub temu, da nujno potrebu- je velika sredstva za gradnjo silosov, Evidentno je namreč, da je pri občimi, kot je ptuj- ska, potreibna dobra kmetij sika organizacija, saj le taiko bo možno doseči večji napredek. Pog:led na notra-nje prostore Mehanične delavnice. Največji problem zaposlitev žensk (Nadaljevanje « 1. strani) V občini imamo le okrog 200 prostih delovnih mest ali 7-krat manj delovnih mest, kot je kon- čalo učencev osemletko. Od teh 200 delovnih mest razpolagamo tudi s 50 mesti za ženske. Te so se največ vključile v trgovsko, gostinsko, frizersko in šiviljsko široko. Od leta 1948 pa do danes se je zelo dvignil odstotek ženske delovne .sile. Zelo malo je še kva- lificiranih žensk, kar je pred- vsem krivda v tem, da nismo skrbeli za njihovo šolanje. Dandanes skoraj že ni več raz- like med žensko in moškim na delovnem mestu. Nekatere anke- te so pokazale, da so ženske pri stružnici na primer sposobnejže od moškega, ker so ženske na- tančnejše, mirnejše, samozavest- nejše in bolj samokritične. Letos so precej delali z mladi- no v mesecu poklicnega usmerja- nja (marec). Bili so v stalnem stiku s šolami, saj so na vsaki šo- li imeli svojega poverjenika, ki je skrbel za vse, kar mora vede- ti mladina pri odločitvi za po- klic. Na nekaterih šolah so predvajali posebne filme in ime- li razgovore s staii^io nadaljnjem poklicnem usmerjanju mladine. Pereče vprašanje je tudi mladi- na, ki končuje administrativno šolo. Na zavodu se jih je prija- vilo okrog 30, ki so končali ad- ministrativno šolo, vendar jih nimajo kje zaposliti. Po drufi strani pa je zanimivo to. da J* v gospodarstvu zaposlenih »ft okrog 40" (I ljudi z manjšo iz- obrazbo. kot jo zahteva delovno meslo. To' je nekaj bežnih zapi- skov, ki sem jih dobil na Zavo- du za zaposlovanja dfilavc^v. Problemov je več kot preveč, ta- ko prvih kot drugih. Trudijo p» se, da jih rešijo ugodno. Na koncu bi dodal še nekaj, kar bo zanimalo predvsem tiste, ki so trenutno brez dela: Tovarna gllnice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo potre- buje 10 kvalificiranih in 10 ne- kvalificiranih ključavničarjev. Rudnik premoga ZabukOvica irt Velenje pa potrebujeta večje število nekvalificiranih delav- cev. Rudnik Velenje potrebuje fante, tudi tiste, ki nimajo kon- čane Osemletke. V Rudarski šo- li se bodo namreč lahko Izučili za poklic — rudar. DZ Mehanične delavnice Kmetijskegra kombinata Ptuj Zahvala krvodajalcev OBČINE PTUJ IN ORMOŽ 1 ransfuzijska postaja Ptuj se zahvaljuje vsem krvodajalcem, ki so se v petek, po hudi kata- strofi v Skopju, prijavili na od- vzem krvi. Na tak način so se vključili v veliko liumano ak- cijo, katere namen je pomagati ponesrečencem. Prijav je bilo toliko, da postaja ni zmogla vsega dela in zato prosimo pri- javljena podjetja, da ostanejo v pripravljenosti za nadaljnje potrebe. V petek. 26. julija, eo daro- vali kri krvodajalci-posamez- niki iz Ptuja. Kidričevega. Ho- goznice in Lovrenca, številni člani trgovskega pofljetja >Pa- nonija«. Ptuj, pripadniki LM. delavci Tekstilne tovarne Ptuj, v poznih večernih urah Se 47 krvodajalcev iz Cirkovc in 1" darovalcev iz Stojnc. Posameznike smo sprejemali še v nedeljo in ponedeljek, v torek,' 30. julija, zgodaj zjutraj so darovali kri delavci >Vodne skupnosti« Ptuj (11). Prav tako je darovalo kri ifiti dan 18 krvo- dajalcev iz Pofllehnika pri Ptu- .lu- Prijavljena podjetja, ki s svojimi krv(xlajalci čakajo na odvzem krvi, so: Tovarna avto- opreme Ptuj, Tekstilna tovarna Ptuj, uslužbenci Ekuma defekt- nih, Dornava, občani Ormoža, (Nadaljevenie ns ^ stranic Rotaelfa -v polfedelstv^u Inž. Egpn Zoreč Človek se naveliča enovrstne hrane, zato jo rad menja. Prav tako mora tudi zemlja menjati kulture. Vedno isto rastlino gojiti na isti njivi se pravi gospodariti neracionalno. Zemlja postane utrujena, enostransko izčrpana, če več lei ne menjamo rastline. Na podlagi mnogih izkušenj se je utrdilo načelo in zahteva vsako- letnega razumnega menjavanja različnih rastlin na naših poljih, kar imenujemo z eno besedo ro- tacijo, turnuš ali kolobar. Zakaj pravzaprav kolobarimo in zakaj ne ponavljamo enolično iste kulture? Vsaka rastlina ima svoje po- sebne zahteve za prehrano: ena vzame iz zemlje več dušika, dru- ga več kalija ali fosforja. Krom- pir kot izrazito kalijska rastlina poraoi dvakrat več kalija kot n. pr, žitarice. Razun^ljivo je torej, da z menjavanjem rastlin, kolo- barjerijem, lahko zaloge hranil- nih snovi zelo enakomerno izko- ristimo. Nekatere rastline imajo zelo globoko razvite korenine in črpajo hrano iz spodnjih slojev, kot n. pr. stročnice, dočlm žita in trave razširjajo svoj korenin- ski sistem v gornjih plasteh. To- rej se s plodoredom enakomerno izkoristijo hranilne snovi v vseh i slojih tal- V zemlji so hranila v raznih oblikah, ki pač niso vsem rast- linam enako dostopna. Posebno fosiorna kislina je značilna v tem pogledu. Na tleh, iz katerih bi druge rastline črpale prav malo fosforja, se bodo ajda in druge stročnice v obilni meri okoristile z njegovo zalogo. Ta fosfor bi se pri enolični ponavljajoči se kul- turi tekom časa spral v globino, kjer bi ostal neizkoriščen. Tako pa razvitejši koreninski sistem ali izločanje posebnih aktivnih snovi iz korenin vtaplja težko topljive fosforjeve spojine, s ka- terimi se lahko okoristijo rastli- ne. Razlog Za kolobarjenje je spo- sobnost stročnic, detelj, da lahko vežejo po posebnih bakterijah v svojih koreninah sestavni del zraka — dušik. To dušikovo hra- no, ki je najdražja, dajejo glivi- ce rastlini v zameno za drugo hrano. Tako se nabere dovolj du- šika v tleh in ko te rastline zem- ljo razpustijo, je v njihovih pod- zemskih ostankih toliko te pre- dragocene hrane, da je skoraj nepotrebno vsakršno gnojenje z dušičnimi gnojili. Na takih tleh posebno dobro uspevajo žita (kjer je več let- rastla detelja). S pravilnim in smotrnim plodore- dom vplivamo tudi na fizikalna svojstva tal. Uravnavamo vlago v zemlji; saj potrebujejo in izpa- revajo nekatere rastline mnogo več vode kot druge. Prav tako je struktura zemlje, to je njena prhkost ali zbitost, posledica rastlin, ki rastejo na njej. Iz prakse vemo, da zaradi okopava- nja postane zemlja prhka, ker jo pač rahljamo skozi vse leto in reguliramo vlago. Pri žitih oko- pavanje ni mogoče, zato so tla bolj zbita. Ostanki korenin ustvarjajo ze- lo povoljno strukturo, pocsebno na lažjih tleh, kjer se pozna dober učinek detelj in trav. Te koreni- ne namreč vežejo prešibko zem- ljo in jo usposobijo za zadrževa- nje vlage in- boljše gospodarstvo z njo., Mnogi poljedelci tožijo, da se jim krompir izroja, ali kot pra- vimo, degenerira. Ta pojav, po- sebno pri nas v občini kjer go- jimo veliko krompirja, m razve- seljiv, Nastaja pa pri tem vpra- šanje, ali je to res prava dege- neracija, nasledstveno pešanje? Morda leži vzrok pešanju krom- pirja v prepogostem sajenju na enem in istem prostoru, v isti zemlji. Ze dalje časa napada.1o krompir kužne, mi jih imenuje- mo virusne bolezni, za katere še nimamo protisredstev. Ti prena- šale! so nevidni, ostanejo pa v zemlji tudi potem, ko smo pri- delek porabili. Moč okužitve, ali kot pravimo strokovno, virulentnost, ohranijo kakšnih šest let in povsem pri- rodno je, da ponovno okužijo krompir, ki smo ga posadili pred to dobo, Ce vzamemo celotno Slovenijo, moramo reči, da so s* virusne bolezni zelo razširile, kar pa ni nič čudnega, če pomislimb, da nam je krompir glavna hnnu in pride zelo pogosto na isto zemljišče. Primer s krompirjem navajam zato, da pokažem, kako velike važnosti je kolobar v današnjem gospodarstvu. In ta primer »i samo pri krompirju. Tudi 'iruge rastline puščajo v zemlji škod- ljivce, ki morajo poginiti, izgu- biti svojo sposobnost napadanja prej, preden ponovno posadimo rastlino na isto zemljo. Ce se hočemo znebiti plevela, uvedimo plodored. Prvič zato, ker nekateri pleveli bujno raste- jo samo pri nekaterih rastlinah in jih z drugačnim načinom ob- delovanja najlažje uničimo Pir- nice se pač ne bomo irnebili, č« bomo stalno sejali pšenico, tem- več le takrat, če se borimo pro- ti njej skozi vse leto na okopa- vinah. Navedel sem le nekatere dobr« lastnosti kolobarjenja, ki pa nam povedo, da je za slehernega po- ljedelca nujno, da uvede kolobar. Pri uvedbi plodoreda, kolobarje- nja, Pa je treba vedeti tole: vse njive moramo razdeliti po veliko- sti v enako velike oddelke, toda v toliko oddelkov, kolikorletni ko- lobar nameravamo uvesti. Po tra- janju imamo zelo različne kolo- barje — od četveropoljnega do dvana.jsteropoljnega. To pomeni, da začnemo na istem oddelku z vrstnim redom sadežev zopet čez štiri oziroma dvanajst let. Pri nas je vpeljanih že več plodore- dov, ki pa se vsi razlikujejo le po trajanju det«lj ali trav. Redo- sled je vedno isti: ozimina, oko- pavina, jarina, detelja, ki raste na enem oddelku eno do šest let. Strniščni sadež naravno zavza- me svoje mesto po ozimini. Ct Imamo živinorejsko gospodarstvo, ptiščamo lucerno več let, ali P« celo uvedemo v plodored umetni travnik. Težje je uvesti pravilni plodored v gospodarstvih, kjer gojijo industrijske rastline, ka- kor hmelj, ali pa, kjer je zemlja zelo različna In zato ne moremo na primer saditi krompir na tež- ki ilovnati zemlji, čeprav nam plodored tako predpisuje. Prav tako je pri ra*parceliziranih. razdrobljenih go.opodarstvih, kjer nam nikakor ne uspe razdeliti v»a njive v enako velike oddelke. Moramo seved« združiti najbliž- je ležeče njive v en sam odde- lek in nato kolobariti Računam, da vr vsak gospodar iz svojih večjih ali manjših iz- kušenj, koliko pridelkov porabi družina za prehrano, koliko po- trebuje za krmo m kaj mora pro- dati. Temu primerno uredi tudi svoj kolobar, ki se bo mogoče menjal v nekem letu za več ali manj, toda v glavnem bo ostal na istem principu, istem načelu. Zaradi boljšega izrabljanja hra- nilnih snovi v zemlji, zaradi do- brega gospodarjenja » hlevskim ■nojem kot temeljnim gnojem, aradi smotrnega obdeh)vanja in iničevanja plevela ter prepre- čitve š-rjenja škodljivcev m na- hn|e/,n ho navedeni ko- lobar red ivišal donosnoat naših kmetij. S konference sindikata kmetijskih delavcev Povečanje kmetijske proizvodnje Osrednja mi-sed, ki se je pre- pletala v referatu in v ra^^nravi na ustanovni konferenci občin- skega odbora sindikata kmetij- skih in živilskih delavcev ptuj- ske občine, je bila. kako ])ove- čati kmetijsko proizvodnjo. Glavni nalogi, ki jo je začrtala konferenca v^;om kmetijskim delavcem sociali,stičnega sek- torja, sta predvsem ])odru/.blje- nje kmetijske [)roi/',vodnje in boj za proizvodnjo čim večjih ivoličin kmetijskih pridelkov. Zanimivo je, da je konferen- ca osredotočila sv^ojo pozornost na vprašanje, kakšno naj ima- jo vlogo in naloge kmetijski kombinat in kmetijske zadruge v razvijanju Siocialističiiega kmetijstva v ptujski občini. Osnovno vprašanje, ki ga je potrebno rešiti med kombina- tom in zadrugami je pravilna delitev dela. Kmetijski kombi- nat naj razvija voliiko družbe- no kmetijsko proizvodnjo in podružabljanje zemljišč, kme- tijske zadruge pa naj bodo z vso svojo dejavnostjo usmerje- ne na |)rizadevanj ih za čiim večjo kmetijsko proizvodnjo zasebnih proizvajalcev. (Ire predvsem za to, da se izboljša organizacija v kooperaciji z zasebnimi kmetovalci. Na kon- ferenci je prišlo do izraza mnenje, da je prav. da se zem- ljišča, ki so last kmetijskih za- drug, razen kmetijske zadruge >Jože Lackos-:. prem^ejo h kom- binatu, kmetijske zadruge pa da se izključno bavijo s pro- izvodnim sodelovanjem. S tem | ukrepom bo doseženo, da se bo pospešilo soolj posveti'li kooperaciji in tako dosegli,, da se bo vidno dvignila kmeitijska proizvodnja na raven, kot jo danes že dosegamo na družbe- nih zemljivščih. Kooperacija med kmetijsko zadrugo in za- sebnim kmetom naj temelji na čistem ekonomskem računu, predvsem pa mora imeti proiz- vodno s(xlelova.nje svoj osnov- ni cilj, kako bosta kmetijska zadruga in kmet s skupnim de- ; lom dvignila kmetijsko proiz-1 vofinjo na zasebnih zemljiščih j in islfKasno dosegla čiim cenej- .šo proizvodnjo kmetijskih pri- delkov. Tudi glede cen kmetijskih pridelikov je bilo izraženo .«gojem. potrebam tržišča, ekonomično- 1 .sli in prebivalstvu. Od majhne, ponekod zaostale kmetijske j proizvodnje l>o treba prei.ti na veliko in sodobiM) kmetijsko | proizvodnjo, ki bo krila vse M>trebe. Dosedanji uspehi v vmetijski i)roi/vodnji pričajo, da je Ptujsko kmetijs'tvH> sto- j pilo na pot velikega razvoja, i (llede investicij, ki se vlaga- jo v kmetijstvo v občini, je bi- ! lo rečeno, da .se naj tudi v bo- | doče vlaga predvsem v tiste i kmetijske panoge, ki .so druž- ! beno in gospodarsko opravič- i Ijive, minosno. katerih posledi- j ca 1>(> hiter tem})o nodružablje- nja. povečanja, kakor tudi ce- nenost kmetijske proizvodnje, .Na konferenci so tudi opozo- i rili, da je potrebno ob vse več- ' ji količini tržnih presežkov ■ kmetijskih proizvodov v obči- ni bolj smelo razvijaiti prede- lovalno indu«jtri,jo kmetijskih proizvodov. Skratka, zaključek konference je. da je naicv.ra sindikata v bodoče svoje sile ' usmeriti v boj za dvig kmetij- ske proizvodnje v ptujski ob- čini. Razprava na konferenci gle- de statutov je pokazala, da se ponek(xl še niso lotili dela z izgovorom, da sedaj ni časa in da se naj delo na statutih v kmetijskih zadrugah prenese na zimski čas. To negativno stališče posameznikov je kon- ferenca zavrnila in pozvala kmetijske zadruge in ostale de- lovne kolektive, naj se takoj resno lotijo izdelave osnutkov statutov. Delegati so preIlaloze«, Franc Kac, Kmetijska zadruga Ilajdina; Ivan Avguštin, Kmetijska za- druga Lovrenc; Vinko Topolo- vec. Kmetijska zadruga >jože Lacko«; Marija Matiškovič, Kmetijska zaciruga iPtujsko polje«: Franc TcKlh. Gozdno gospodarstvo Maribor, obrat Ptuj; Zvonko l,ešnik, Živinorej- ski veterinarski zavod; Uado Kajzersberger. Petovia;. in Ivanka Pavličič. Vofina skup- nost. Gregorčičev drevored urejajo Pred nekaj dnevi .-^o .Ifino k , > ,.,n , ... vem drevoredu. Upamo, da bo > .malu na vrsti »..Jut m r->K.. cesta. 1 PTT'J. DNE 16 AVGUSTA 1963 TEDNIK Stran 9 S plenumti ObSS Ptuj Sodelovanje in prilatellstuo z nouo vsebino Plonum Občinskega sindikal- nega sveta Ptuj je na svojem drugem razširjenem zasedanju 29. julija 1963 sprejel vrsto po- membnih sklepov za nadaljnje poglabljanje prijateljstva med delovnimi ljudmi občin Varaž- din-Cakovec-Ptuj. Soglasno so bili sprejeti predlogi, ki so bili dani letos v okviru drugega »Tedna bratstva in prijatelj- stva« v času od 22. do 2?. apri- la v Varaždinu in na delovnem sestanku predstavnikov Zveze sindikatov občin Varaždin-Ca- kovec-Ptuj v Ptuju 15. julija tega leta. Med drugim je bilo sklenjeno: ustanovi se stalna konferenca obči-n Varaždin-Cakovec-Ptuj z naslednjimi nalogami in cilji: — da proučuje probleme in gibanja na področju gospodar- stva in družbenih služb, s po- udarkom na vprašanjih proiz- vodnje, tržišča in delitve; — da razvija vsestranske oblike gospodarsikega sodelova- nja med občinami in delovnimi organizacijami sorodnih panog in služb; — da 6 strokovnimi službami in tehnično pomočjo pomaga razvijati industrijo, kmetijstvo, obrt, trgovino, gostinstvo, turi- zem, promet in družbene služ- be na področju vseh treh ob- čin; — da se zaTzema za vsestran- sko sodelovanje med občinsiki- mi skupščinami, njihovimi sve- ti, družbeno političnimi orga- nizacijami ter strokovnimi služ- bami oziroma strokovnimi zdru- ženji. Osnovni cilj in naloga stal- ne konference je, da nepresta- no poglablja iskreno prijatelj- stvo med delovnimi ljudmi vseh treh občin in odkriva nove možnosti za vsestransko korist- no sodelovanje. Ustanovi se odbor bratstva in prijateljstva občin Varaždin- Cakovec-Ptuj, kateremu so za- upane naslednje naloge: — da razvija in poglablja prijateljstvo med delovnimi judmi občih Varaždin-Cakovec- Ptuj in da deluje na. krepitvi bratstva in enotnosti naših na- rodov; — da organizira, pripravlja in izvaja »Teden bratstva in prijateljstva« občin Varaždin- Cakovec-Ptuj; — da razvija skozi vse leto sodelovanje na področju kul- ture, umetnosti, izobraževanja, turizma, tiska, telesne kulture, športa, letnega oddiha in po- dobno; — da samostojno organizira srečanje občanov, povezano s skupnimi kulturnimi priredit- vami; gostovanja gledališč in delavsko kulturno-umetniških društev iz delovnih kolektivov in vaških kulturno-prosvetnih društev; razstave slikarjev, raz- stave gradiva iz narodnoosvo- bodilnega boja ipd.; — da razvija vsestransko so- delovanje na področju turiz- ma. S tem v zvezi organizira razstave o turizmu in gospodar- ske razstave, izlete v kraje, znane iz narodnoosvobodilnega boja in v kraje, znane po na- ravnih lepotah in zgodovinskih znamenitostih; poučne izlete v delovne kolektive, muzeje in galerije; izdaja turistične in- formacije in prospekte; orga- nizira predavanja o zgodovin- skih znamenitostih, naravnih lepotah in narodnih običajih; — da razvija vsestransko so- delovanje med delavskimi uni- verzami in drugimi vzgojnimi ustanovami glede izobraževanja mladine in odraslih; — organizira stalna srečanja športnikov treh občin ter te- lesnovzgojnih društev »Parti- zan« z osnovnim ciljem razvi- jati kvaliteto in množičnost na področju športa in telesne kul- ture. Cilj vseh srečanj in tek- movanj je razvijanje iskrene- ga tovarištva med športniki; — da organizira sodelovanje na področju letnega oddiha, z nalogo, da se čimširšemu kro- gu delavcev omogoči koriščenje cenenega letnega oddiha na morju in v planinah; — da razrije sodelovanje med lokalnimi listi treh občin ter druge oblike propagande prek radia in republiškega ter zvez- nega tiska; — da vsako leto ob »Tednu bratstva in prijateljstva« izda bilten, v katerem bodo opisani najvažnejši dogodki s področja medsebojnega sodelovanja, na- dalje pn^atki s področja go- spodarstva, kulture, umetnosti, turizma, športa in podobno. Odbor bo tudi odločal o po- delitvi nagrade in prehodnega pokala »Tedna bratstva in pri- jateljstva« ter o drugih vpra- šanjih. Ustanovi se sklad Odbora bratstva in prijateljstva, v ka- terega se bodo stekala potreb- na denarna sredstva za potre- be razvijanja vsestranskega so- r delovanja in za organizacijf ; prireditev, razstav, tekmovan/, predavanj itd. Ustanovita se nagradna in prehodni pokal »Tedna bratstva m prijateljstva« občin Varaž- din-Cakovec-Ptuj, ki se bosta podeljevala vsako leto ob »Ted- nu bratstva in prijateljstva« najboljšim skupinam, ekipam in pvosamezniikom. Občinski skupščini občine Ptuj je plenum predložil, da v statutu občine uzakoni sodelo- vanje med občinami Varaždin- Cakovec-Ptuj in da določi me- sto stalne konference in odbora »Bratstva in prijateljstva«. Plenum Občinskega sindikal- nega sveta Ptuf je z navedeni- mi sklepi postavil nadaljnje te- melje in začrtal nove oblike vsestranskega sodelovanja med občinami Varaždin-Cakovec- Ptuj. O navedenih sklepih bo- sta razpravljala tudi na' svojih zasedanjih plenuma Občinske- ga sindikalnega sveta v Varaž- dinu in v Cakovcu in bodo sprejeti sklepi stopili v velja- vo, čim bodo izglasovani tudi T Varaždinu in v Cakovcu. Pri- čakuje se, da se bosta stalna konferenca in odbor bratstva in prijateljstva vseh treh občin sestala na svoja prva 'zaseda- nja v začetku oktobra v Ca- kovcu. Na teh zasedanjih bodo izvolili predsednika, podpred- sednika in sekretarja vsakega organa, sprejeli delovne Jiro- grame o sodelovanju, pravila o poslovanju ter vrsto drugih smernic za bodoče delo. FB Statut mora zagotoviti enotnost |itrebe .izobraževanja članov deloamih kolektivov, iz- vršnih odborov, organov samo- upravljanja itd (Konec prihodnjičj FOTO ZAPISKA IZ ŽETAL Zdravstveni dom v Zetalah. V zgradbi se »stiskajo« razen zdrav- stvenega doma še pošta, postaja LM, matični urad, dvorana za rafne prireditve in še nekaj stanovanj. Toda vsi se morajo »sti- skati« kar v kot, kadar dežuje, kajti del strehe je še od lanske- ga leta odkrit, ko je pogorel. Pravijo, da bodo šele letos končno »prišli pod streho«.* Osnovna Sola v Zetalah. Do danes Se nI bilo potrebnih finančnih sredstev, da bi po sto letih šolo temeljito prečistiti. Kakor kaže, ' . jim bo to uspelo letos', ob 101. obletnici. Prosim odgovonte mi... Tovariš urednik! a Podpisani prosim, da objavite naslednje v Tedniku iApo mož- nosti odgovorite na liaslednji vprašanji: ^ V k. o. Domava imam 72 ar^ travnika tik ob strugi Pesnice. Leta 1945 in 1946 je bila tretjina njegove površine uničena ob regulacijskih delih, "l&tos pa. ko zopet poglabljajo in širijo stru- go Pesnice, so mi zasipali z ma- terialom dve tretjini travnika. Zanima me, zakaj se ta škoda ne upošteva pri davčni odmeri. To je posebej važno, ker je otavo vzela suša. Dohodka torej ni, davčni predpis pa je ostal. Drugo vprašanje pa je vpra- šanje paše na travnikih. Cim je namreč pokošena otava, vaščani pustijo živino prosto po travni- kih, kjer se vse vprek pase in to počno celo takšnf, ki sploh ni- kjer nimajo travnika. S tem J.mo tisti, ki stanujemo izven Dor- nave, zelo poškodovani. Popasejo nam otavič, če pa je jesen vlaž- na uničijo travno rušo. Ali ne bi bilo mogoče, da bi oblastveno prepovedali pašo križem po trav- nikih? Janez Zupec, Zagojiči 3, p. Moškanjci Odgovor; V zvezi z vašim prvim vpraša- njem sm^o se o zadevi zanimali na Upravi za dohodke Občin- ske skupščine Ptuj Uprava za dohodke meni, da bi v morali v prvi vrsti sami poskrbeti, da se uredi davčni predpis glede vaše parcele ob Pesnici, in sicer bi morali v primeru, da gre za traj- no spremembo kulture stvar urediti na katastrskem uradu, če pa gre le za začasne poškod- be površine, bi s posebno vlogo, naslovljeno na Upravo za do- hodke občine Ptuj bilo moč ure- diti zadevo. ^ Na drugo vaše vprašanje, pj^ so nam odgovorili v tajništvu ptujske občine naslednje; vpra- šanje proste paše, po travnikih je že bilo večkrat obravnavano, med drugim tudi na zborih vo- livcev. V tem primeru gre zs ne- kak običaj, ki je pogost v neka- terih vaseh ptujskega polja. Dej- stvo je. da oblastveno taka paša ni bila nikdar dovoljena, zato tudi ni mogoče pričakovati, da jo bo oblastveno kdo prepove- dal Vsekakor pa ima la.stnik travnika, ki se s pašo ne strinja, možnost, to prepovedati in sodno zasledovati tiste, ki pa.sejo brez njegovega dovoljienja na njegovi parceli zaradi motenja posesti in tudi eventualno za povzročeno .^kodo. če je npr hoteh na par- celi opraviti kožnin pa mu ^ bila popasena Uredništvo stran 4 T F D N I K PTUJ, DNE 18 AVGUSTA 1963 Svet med Muro in Dravo Tudi za prirodne lepote je trfba imeti smisel. Včasih nam jih približa šele fotografska ali filmda. Pekarna z elelctrič- BO akumulacijsko krušno pečjo obratuje brezhibno že 7 let. Tudi z uslugami električne sad- ne sušilnice so zadružniki zelo zado-wljni. Moderna električna pralnica je ponos videmskih gospodinj, nič manj pa gospo- dinjski kotiček, v katerem se mlade gospodinje učijo kuha- nja, vkuhavaTija in pridelujejo brezalkoholne sadne sokove. Vse zanin-anje poučnih eks- kurzij |ta je :)sredotočeno na skupno zamrz<»v.s!nico z 20 skrinjami. Išolj kakor kateri koli drug nas-in kon/i rviranja priporočajo strokovnjaki kon- zerviranje z zmrzovanjem. Vi- demska izkušnja potrjuje, da ostanejo mnoga živila eno leto in še več v zmrzovalnici v na- ravni obliki. Tako jajca, sadje, ribe, perutnina, zelenjava, me- so, celo pecivo in podobno se pri temperaturi —18" C ne spre- meni. Videmske kmetice so to spoznale in so se hitro pozani- male, da so dobile mesta v skrinjicah. Ne mirje skoraj dan, da ne bi imel Zavod za širjenje elektri- fikacije podeželja v Vidmu ob Sčavnici gosta, ki se' zanima za njegove izkušnje. S tem, da se te izkušnje prenašajo v druge kraje, vrši Zavod svojo važno funkcijo. Njegov delokrog pa se bo kmalu še močno razširil prav v zvezi z izkušnjami, ki si jih bo pridobd i namaka- njem, zato je treba že sedaj misliti na to, kako bi mu omo- gočili, da bi lahko izvrševal tudi naloge, ki jih takim usta- novam nalaga resolucija Zvez- ne ljudske skupščine o izobra- ževanju strokovnih kadrov. Tu gre za izobraževanje kadrov, ki bi znali z u.reko petdeset fantičev, ki bi bili po svoji sta- rosti lahko pny)žolci. Toda oni niso bili gimnazijci, niti člani Jadranske straže. Vsi so bili go- jenci ptujskega minoritskega samostana, kjer so jih poizkuša- li vzgojiti v zagrizene klerikalce, Kokol, Zoreč in Zajec pa so se trudili, da vsaj malo pokvarijo te načrte, in na skrivaj so jih tu- di sedaj odpeljali iz samostana, ker so mislili, da jim bo ta občni zbor precej koristil. Kokol je pa še posebej mislil, da bi bilo dobro, če bi prišlo na občni zbor čim več dijakov. Mali so se ob- račali k Zorcu in Zajcu in vpra- ševali, za koga naj glasujejo. »Saj bo samo ena lista,« sta jim oba pojasnjevala. »In če bi bilo več list, koga naj volimo potem, katera je naša li- sta?« »Glasovali bomo za ono, kjer bo predsednik Marko Kovač,« »Kaj. Kovač?« se je začudil eden, ki je bil malo starejši, pa ge je razumel na takšne stvari. »Koga. njega, saj on ni naš, ni pravi!« »Le nič se ne boj.« je miril Za- jec, »pravi je, naš je, njegova li- sta je naša in zanjo bomo gla- sovali.« Marko in Kokol sta bila v pr- vi vrsti Priol žal se Uma je pro- fesor Kozel in se vmešal v ujun pogovor. Nekaj časa se je obo- tavljal, govoril je o povsem ne- važnih stvaren Potem pa je iz- nenada vprašal: »Kovač, saj veste, jaz sem po- verjenik, danes pa prav ničesar ne vem. Koga mislite predlagati za predsednika? No, saj mislim, da mi to lahko zaupate.« »Gospod profesor, ne vern. Si- cer sem v starem odboru, toda odbor še nikoli ni predlagal no- ve liste. Kdor to predlagal ta ve, koga si želi na predsedniško me- sto, jaz pa o tem nimam pojma.« Dijak, ki je vodil, je sporočil, da lahko sedaj člani dajejo svo- je predloge za novi odbor. K mi- zi je stopil Ljubo Zoreč in pre- dal košček papirja. »Ali je še kakšen predlog?« je vprašal fant na odru. »Časa ima- te še pet minut « Stopil je k tabli in napisal za- povrstjo ob robu table: predsed- nik, podpredsednik, tajnik, bla- gajnik. dva namestnika in od- borniki. Nato je napisal: »Prva l^sta. predsednik. Marko Ko- vač« in tako naprej. Poverjenik profesor Kozel je prebledel, saj se je zgodilo ono, česar se je najbolj bal. Komuni- sti so se odločili prav za njegovo društvo. Listo je predlagal Zo- reč, ki je eden prvih v Slovenski dijaški zvezi, tu torej ne more nič. Prekleti fantje, njihova poli- tika, enotnost in druge takšne neumnosti! Le kdo jih je spom- nil na vse to? Kako lepo je bilo nekoč, sedaj pa.,. Saj že v šoli rastejo preko glave, potem pa še politika, pravica, enotnost in po- dobne nesreče... Prijel je Marka za rame in pri- jateljsko šepnil: »Vidiš, prej pa nisi nič vedel, ko sem te vprašal.« »Nisem vedel, gospod profesor, mislim, da sem vam to že dva- krat povedal,« je hladno 0dg0\'0- ril Marko. Profesor Kozel je kot neumen planil m vpil: »Počakajte, počakajte, saj se nikamor ne mudi, dajte še deset minut časa.« Vsi so se začudili ob tem predlogu, fant ob tabli pa ga je vendar sprejel. Profesor je le profesor, zraven tega pa še po- verjenik. deset minut pa tudi ni nič strašnega. Osmošolci so se pričeli zbira- ti okoli Kozla in Kovača. Profe- sor tega sploh m opazil in je ne- ovirano govoril dalje . . Marko je dobro čutil, da mu hoče profesor preprečiti izvoli- tev, Razumel je, da je razred- nik dobil takšno navodilo, ni mu pa nikakor hotel pokazati, da vse skupaj razume. Napravil je, kolikor je le mogel naiven obraz in se zahvalil za skrb, ko je pro- fesor dejal: »,,, Ze sedaj si v mnogih od- borih, če boš pa sprejel še to predsedniško mesto, ne boš imel dovolj časa za učenje.« ... Ko je minilo deset minut se je Marko obrnil k dijakom in zaklical: »Tovariši, deset minut, ki jih je zahteval gospod profe- sor Kozel je preteklo. Torej lah- ko pričnemo z glasovanjem.« Kozel je spoznal, da je povsem propadel. Se močneje je grizel ustne, z desnico si je popravljal brčice in segal tja, kjer naj bi bila brada .., Besno je prekinil dijaka, ki je objavil, da se bo pričelo glasovanje, »Ne, še petnajst minut zahte- vam, da se pogovorim z gospo- dom ravnateljem. Grem po nje- ga, toliko morate počakati, po- tem bomo pa videli, kaj bo da- lje!« Odšel je, za njim so odšli nje- govi kolegi. ,,. Po dvajsetih minutah se je vrnil profesor Kozel. Bil je sam, ravnatelj ni prišel z njim in tudi gospodje kolegi so ostali v kon- ferenčni sobi. Napravil je stra- hovito '--braz. in kar pri vratih je rekel; »Svarim vas vse skupaj, ne počnite neumnosti. Za v^e lo bo- ste odgovarjali sami! Ce hočete, izvolite SVOJ odbor, toda na va- šo odgovornost!« Sedel je na stol blizu vrat m čakal, da vidi, kako se bo vse končalo. Dijak, ki je vodUi občni zbor, je stopil na oder in vpra- šal: »Ali ima še kdo kadcšen pred- log?« Nihče se ni ožlasil. »Torej prehajamo na glaso- vanje. Kdor je za predlagano li- sto, naj dvigne roko.« Vse des- nice £0 se dvignile, nekateri so mislili, da bo še bolje, če dvig- nejo kar obe roki. »Sedaj naj dvignejo roke oni, ki so proti.« Ker se ni nihče javil, je lant objavil, da je novi odbor soglas- no izvoljen. Profesor Kozel je še videl, ica- ko je Marko stopil na oder, ka- ko so ga vsi navdušeno pozdra\a- li. Cul ga je še, kako je pričel govoriti. To je bila poslednja točka. Dvignil se je, ni počakal, da se občni zbor konča. Stopil je v mračni hodnik, trdo zaprl za sabo \Tata, potegnil iz žepa uro, ;n pogledal nanjo. Nato p5 je ra- mrmral. > Hudiča, pol osem je P?3 pozno.« (Dalje prihodnjič) PTUJ, DNE 16. AVGUSTA 1963 TSDNIK Stran 5 ZAr\IMIV()STI Al! je mogoča obramba pred raketami? Problem !»estreljevanja ra- ket se je prvič pojaril ob kon- cu drugre svetovne vojne, ko so Nemci pričeli uporabljati rake- te V-2. Toda taki'at se p pro- blemom protiraketne obrambe še niso resno ukvarjali. Ven- dar pa M> se pričeli strokovnja- ki po vojni zanimati tudi za ta nroblcni, saj je raketna tehni- iva poispešila svoj tempo razvo- ja. Uporaba letal, kot obramb- nega sredstva |)red raketami. nemogoča, ker je hitrost medcelinskih balističnih raket približno — 2()-krat večja od hitrosti zvoka; pa tudi višina, ki jo dosfžojo, so pihljo ik1 1200 — 1400 km. Toda vojaški izvedenci pravijo, da je ven- darle možna do neke mere za- nesljiva obramba, predvsem s pomočjo elektronike, avtomati- ke in raketne tehnike. Vendar- le pa je potrebno poznati ne- kaj osnovnih podatkov (podat- ke o nasprotnikovih izstreliščih, o raketah samih itd.) za uspeš- no obrambo. T.ot rakete, izjavljajo ameri- .ški strokovnjaki, je mogoče spremljati že (xl njenega starta dalje, .\1onijo tudi, da je naj- boljša metoda opazovanja in spremljanja leta radarska me- toda, ker je bojna glava rake- te z jedrskim nabojem razme- roma malih dimenzij. Zaradi tega v ZDA še vedno izpopol- njujejo mrežo radarskih opa- zovalnih pasov 8 projektno da- ljavo opazovanja okoli 5500 km. Upajo, da bi lahko odkrili ra- kete vsaj 15—20 minut prej, pre den prilete na cilj. Ker pa ra- darskega opozorilnejra sietema ni mogr>če razširiti še na paci- fiško obftilo (otoki v Pacifiku so maloštevilni in oddaljeni), skušajo v zadnjem ča«u dopol- niti radarski si»tem še s sate- litskim opazovanjem. Ti sateli- ti se gibljejo razmeroma viso- ko (3000 do 3500 km). Nosijo posebno aparaturo, ki registri- ra toplotno aovanje izpušnih plinov raketnih motorjev. Toda za obrambo proti raket- nim izstrelkom ni dovolj, če lahko raketo samo odkrijejo. Potrebno je čim hitrejše uniče- nje. Vendar pa maramo upo- števati, da traja polet takšne- ga balističneiga projektila le približno 30 minut. Medtem pa je treba leteči objekt identifi- cirati, izmeriiti njegovo simer in pot poleta (trajektorijo), kon- struirati pot (trajektorijo) an- tirakete in jo končno izstreliti vz najbolj priimerne baze. Za uničenje rakete je mogoče upo- rabiti, kakor menijo vojaš-ki iz- vedenci na zahodu, drobce an- tiraketnega projektida s seva- njem protonov, elektronov aH nevtronov, delovanje plazme ali tok močno ioniziranih plinov. S tem smo v glavnem spo- rnali teoretično stran proble- matike obrambe pred raketa- mi, ki je zelo j^stra, zlasti pri Američanih, ki skušajo svoj obrambni sistem čim bolj izpo- polniti. Za razvoj raketnega obrambnega orožja fvo upora- bili do leta 1962 863 milijonov dolarjev, v letu 1962 pa je sile- dilo ponovnih 2?6 milijonov v i.sile svrhe. Nasprotno pa je sovjetski obrambni minister, maršal Ma- linovski, v »vojem predavanju izjavil, da je ZSSR problem nrotiraketne obrambe že nujnosti omejevanja rojstev. Dt bi bili vsi ljudje siti in ži- veli človeka dostojno življe- ttje, se borijo Združeni narodi Iti boljše irkoriščanje kmetij- skih možnosti, za boljšo izme- njavo in delitev, za napredek nerazvitih dežel, za razorože- vanje in mir v svetu. ■ z časopisa Sanitarni tehničar. PRAVO MESTO Priden soprog se trudi pri- iiti gumb na suknjič. To vidi rena in ga opozori: — Dragec — naprstnik je na lapačnem prstu. — Da. to vem — odgovori nož — biti bi moral na Tvojem | )r»tu. Nepismenost še vedno pereč problem t svetu Se vedno je povprečno 50 odst. odraslih prebivalcev nepismenih. Število nepismenih se še poveču- je. V zvezi s tem predlaga UNESCO mednarodno akcijo, ki naj bi rešila ta problem v telou »desetletnega razvoja«. Organizacija Združenih narodov za prosveto, znanost in kulturo (UNESCO) je v svoji izjavi opomnila na visoko stopnjo ne- pismenosti odraslega prebivalstva v svetu. V izjavi, ki je izšla pod naslovom »Svetovna kampanja za splošno pismenost«, je bilo nave- deno tudi nekaj statističnih ugo- tovitev, iz katerih je razvidno, da je na svetu še vedno povprečno 50 odst. odraslih prebivalcev ne- pismenih. V nekaterih področjih se število nepismenih povzpne tu- di do 70 odst. Ce to izrazimo s številkami, pomeni, da je na sve- tu še vedno nad 700 milijonov nepismenih Ce pri tem upošteva- mo hiter porast prebivalstva in probleme s splošnim osnovnim šolanjem, uvidimo, d» se bo v prihodnje število še pMjvečalo In ne zmanjšalo, Č6 se ne bo ta pro- blem bolj energično reiev»l. Sta- tistične analize UNESCO kažejo, da v Afriki, Aziji In Latinski Ameriki le okrog 55 odst. otrok obiskuje osnovne šale. To ptMn«- ni, da bi se v sedanjih okoliSčiiuh v šestih ali sedmih letih priklju- čilo k sedanjemu številu nepis- menih še novih 20 do 25 milijo- nov prebivalcev, v izjavi predla- ga UNESCO rešitev problema. V teku 10-letnega programa bi x nacionalnimi in mednarodnimi akcijami naučili pisati okrog 330 milijonov prebivalcev Afrike, Azije in Latinske Amerike. Po računih UNESCA bo za akcijo potrebnih 191 milijonov dolarjev (143.250,000.000 din). Pet iestin po. frebnih sredstev naj bi prispeva- le dežele, kjer bo kampanja Iz- vedena. ŠPORT Nogometaši »Drave« drugi v Vinici v r;edeljo 11. avgusta je bil v Vinici na Hrvatskem nogomet- ni turnir v čast 15-letnice ob- stoja športnega društva Vinica. Na turnirju so sodelovale 4 eki- pe: iz Ptuja, Zagreba, Cakovca in domača ekipa. Nogometaši »Drave« so zasedli drugo mesto, potem ko so v prvi tekmi pre- magali podzvezno ekipo »Pekar« iz Zagreba s 5:4. Domačini pa so eleminirali Cakovec s 3:0. V boju za prvo mesto sta se nato spoprijeli ekipi »Drave« in Vinice. Domačini so zmagali s tesnim rezultatom 3:2 (1:1) in tako osvojili prvo mesto. Pri- pomniti je treba, da so nogome- taši »Drave« nekaj minut pred koncem tekme zastreljali 11-me- trovko. Poleg tega pa je tekmo vodil domačin, ki je bil zelo na- klonjen domači ekipi. Drava je nastopila z mladimi igralci, ra- zen Kekca. V vratih sta bila mlada igralca Polajžer in Ivart- nik. Oba gola v finalni tekmi je dosegel Mlakar, tekme pa so se igrale dvakrat po 20 minut. Po končanem turnirju so od- igrali tekmo tudi mladinci »Dra- ve« in Vinice. Ptujčani so bili boljši in so zmagali z rezultatom 4:3. NK »Drava« pred novo sezono Nogometaši »Drave«, ki so prejšnjo sezono preživljali krizo, so začeli v torek 13. avgusta z rednimi treningi. Treninge bodo imeli dvakrat tedensko v to- rek in v četrtek. Tudi letos bo- do tekmovali še naprej v MM ligi, ker se bo liga verjetno po- večala na 10 članov. Moštvo so popolnoma osvežili z mladimi močmi tako, da bosta v novi se- zoni nastopala le še 2—3 stara igralca. Poleg moštva pa bodo v podzvezi nastopali tudi mladinci in pionirji, na katere polagajo v klubu veliko pozornost. Letos bosta nastopali v podzvezi kar dve ekipi pionirjev. »To bodo veliki stroški,« je dejal tov. Pa- valec, blagajnik NK, »vendar bo- mo skušali s tem dvigniti kvali- teto in si pridobiti mladi kader.« Treninge bo v novi sezoni še naprej vodil trener Oto Klipšte- ter iz Maribora. Pionirje bo pa pod njegovim nadzorstvom vOdil nekdanji igralec Janko Vogrin- čič. Tov. Emeršič je še dejal, da bi radi tekmovali tudi z B ekipo v občinski nogometni ligi. Za prvo moštvo bodo imeli na razpolago 20 mladih igralcev, računajo pa samo na tiste, ki bodo redno in disciplinirano trenirali. »Rijelta« - »Drava« 7:1 (1:0) v sredo je bila v Ptuju odigra- na prijateljska nogometna tek- ma med članom I. zvezne lige »Rljeko« in domačo »Dravo«. Go- stje so v torek popoldan prišli iz Nemčije in bodo ostali do sobo- te v Ptuju, kjer se pripravljajo za srečanje I. kola zvezne lige. Gostje razen tehničnega zna- nja niso pokazali ničesar druge- ga. Pri »Rljekl« je edino zado- voljil srednji napadalec Galin, nekdanji igralec »Splita«. Gole za goste so dosegli: Gulin 5, N»- umovič in Lukarič po 1 za do- mače po Mlinarič. Pred okrog 500 gledalci je do- bro sodil Vogrinčič. Jg kajenle škodljivo? i (Nadaljevanje s 4. strani) Nikotin stalno draži možgane in nadlevične žleze, ki izločajo pod njegovim vplivom adrena- lin v večji količini. Ce tako sta- nje traja dalj časa, se organizem nanj navadi in končno postane kadilcu nikotin nujna potreba, brez nikotina težko vzdrži. Tako je strastni kadilec postal suženj svoje strasti in težko opusti ka- jenje kljub temu, da je prav on zdravstveno najbolj ogrožen. Ostali, ki ne vdihavajo dima globoko, lahko vsak čas opustijo kajenje; ti ljudje tudi niso izra- zito zdravstveno ogroženi in na- vadno ne prekoračijo norme dnevnih 10 do 20 cigaret. Strast- ni kadilci z dnevno več kot 20 cigaretami globoko vdihavanega dima zbolijo prej ali slej na po- sledicah stalno preobremenjene- ga živčevja in razdraženih orga- nov — za kronično zastrupitvijo z nikotinom. Strup nikotin de- luje na telo različno: deluje na srce, na površinsko prekrvlje- nost, na bronhije, prebavila, na organe notranjega ločenja in na živce. Nastajajo motnje v krv- nem obtoku, nepravilno delova- nje srca, vrtoglavica, motnje vi- da, bolečine v živcih, drhtenje prstov, kronični katarji, poapne- nje žil in pljučni rak. Take so lahko posledice nikotina. Razen tega strupa pa vsebuje tobakov dim še druge škodljive sestavine, kot so ogljikov dvokis in katran- ske smole. Prav slednjim pripi- sujemo krivdo za vse pogostejši' pojav pljučnega raka. Danes j lahko s popolno gotovostjo trdi- mo, da zboli 10 % kadilcev, ki desetletja inhalirajo tobačni dim, na pljučnem raku. Sedaj ne mo- rejo več zanikati teh dejstev niti največji sovražniki širjenja zna- nja o kajenju. V Nemčiji je vse glasnejša za- hteva po zakonu o tobaku. V Ve- liki Britaniji se v zadnjem času vse ostreje nastopa proti nevar- nosti kajenja, prepovedano je postavljanje avtomatov za ciga- rete, ministrstvo zdravja sode- luje pri tozadevnem zdravstve- nem prosvetljevanju. V britan- skih mestih lahko povsod vidite plakate, ki žigosajo »strupeno ci- gareto« z napisi >>bili ste opozor- jeni«. Inhaliranje dima več kot 20 cigaret dnevno se imenuje planski samomor. Razumljivo je, 3a tudi britanska akcija ni asmerjena v skrajnost, proti ka- jenju nasploh. Kot pri uporabi ilkohola je škodljivo samo pre- ■ liravanje. Pri obeh strupih je i ikoda večja pri mladih ljudeh. , L druge strani je prav tem lažje . )pustiti navado, ki Še ni ukore- j linjena. Zato naj bi zdravstveno , )rosvetljevanje bilo usmerjeno j )0sebn0 med mladino. ( Odkod navada Icajenjo? i 1 Razvada, ki je tako razširjena, ] la v civiliziranih deželah kadi ( O % moških in nekaj manj žensk, J e morda posledica fiziološke, 1 ivljenjske potrebe? Morda je i 1 ;ioboko zakoreninjena v člove- | ku, kot je potreba po hrani in pijači. Kako bi mogli sicer razu- meti, da toliko odraslih, razum- nih ljudi drago plačuje za nava- do, ki je škodljiva? Dejstvo je, da kajenja niso po- znali v starem veku in da tudi sedaj uživajo življenje ljudje brez kajenja. To pomeni, da ljudje ne kadijo zaradi naravnfe nuje. Z naravnim, razvojem lah- ko najdemo edino vez v potrebi po sesanju. Gib sesanja, kot pod- zavesten spomin na najmlajšb življenjsko obdobje, nagonsko pomirjuje nekatere v napetih situacijah. Novejše preiskave duševnosti kažejo, da se nahaja med strastnimi kadilci grupa ljudi imenovanih »večni sesači«. Na ta način smo že pri psiholo- ških vzrokih kajenja in teh ni malo. Pogosto je začetek kajenja pri posamezniku samo želja p6 posnemanju, da bi delal isto kot drugi. Svojo prvo cigareto, od katere mu je slabo, mladenič pokadi navadno iz tega razloga. Kadijo odrasli ljudje, dokazal bi rad, da je tudi odrasel. Pri pu- bertetnikih in pogosto tudi pri ženskah je začetek kajenja samo boj s kompleksom manjvredno- sti. Poskus dokaza zrelosti, beg iz zadrege, beg iz duševne nape- tosti. Kot je pri divjih narodih, je tudi v civilizaciji kajenje neke vrste družbeno udejstvovanje, večina prižge v družbi. Seveda so strastni kadilci že prerasli to stopnjo in mu cigareta najbolj prija, ko je sam. Komur je ka- jenje postala stalna navada, je prižiganje cigarete refleksno de- janje, ki ga izvaja, ne da bi se zavedel, z njim reagira na vSako prazno minuto pa tudi na vsako razburjenje. Kaljnc, Repišče 34, Leskovec, rojena 1893, umrla 5. VIII. 1963. od 16. do 25. avgusta 1963 Mlaj bo v ponedeljek, 19. av- gusta ob 8.35. Vremenski izgledi: okrog 16. avgusta nevihte z ohladitvijo, na- to dva dni spremenljivo vreme. V nedeljo, avgusta bo prehod na lepo in sončno vreme, ki b< trajalo ves teden. Okrog 23. av- gusta so možne krajevne nevihte, ta dan je konec pasjih dni. Tudi nevarnost toče bo s prihodnjim tednom prenehala. A. C Oglašujte v TEDNIKU OBVESTILO Ekonomska srednja šola, oddelek za odrasle, Kidričevo, sprejema prijave za vpis v 2. letnik. Prijave pošljite do 1. septembra 1963 na naslov: Ivan MAZERA, Kidričevo 7. Pogoj: dokončan 1. letnik ESS. Objava Avto -moto društvo Ptuj začne z jesenskim tečajem za moto- riste in avtomobiliste v torek, dne 27. avgusta 1963, ob 18. uri. Pohitite s prijavami, ker je število tečajnikov omejeno. ČLANI AMD PTUJ! Poslužujte se društvene servisne delavnice! AMD Ptuj ZAHVALA Zahvaljujem se dr. Rakušu za takojšnjo pomoč in prevoz v bolnišnico, šefu kirurgičnega oddelka bolniš- nice Ptuj dr. Praunseisiu za uspešno opravljeno opera- cijo, ostalim zdravnikom kirurškega oddelka in vsemu strežnemu osebju. MARIJA JESIH, poslovodkinja prodajalne obutve »Planika« Ptuj Ve!,)a od petka do pi'tka OVEN (od il 111 d«. IV ) Zaradi odkritosrčnosti se nikdar ne kesajte: kdor jo ceni, ji bo vedno priznal prvo mesto. Enkrat spodleti najtoolj pre- vidnemu; ne bodite nesrečni, če se tudi vam kaj takega zgodi. Drugim lažje odpuščajte kot sebi. BIK (Od 21. IV. do 2» V.) Naučite se še čitati iz življenja; tudi za to si je potrebno vzeti nekaj časa. Zelo ste navezam na Ij^di, ki jih že dolgo poznate; večkrat dajete kot kaj pričakujete V sreči niste radi sami, v nesreči pa ste preveč tihi. Nekaj vas bo izredno raz- veselilo. DVOJČKA (od 21 V do 22. VI.> Ena sama dobra beseda vam zaleže, da ste boljše volje.. Jezite se nad ljudmi, ki se ustavljajo pri malenkostih; teh je ogromno v življenju. S soljudmi je dobro potrpeti; pravite, da je to lažje kot biti nestrpen. Kjer je potrebna tolažba, je navadno tudi potrebna pomoč; RAK (Od 23 VI do 22. VII.) Za dober začetek vam je vedno potrebna predvsem dobra volja. Otroci vas ocenjujejo po tem, kako opravljate kot starši svoje domače naloge. Želite si nekaj, kar se vam bo v krat- kem izpolnilo. Odgovora na vaše pismo bo nekdo izredno vesel, LEV (od 23. VII do 22 VIII.> Zvedeli boste veselo novico. Z vztrajno marljivostjo bo- ste še več dosegli kot ste doslej. V^dno bliže ste cilju, ki je pred vami že več let. Glavo pokonci tudi v težavah; te kmalu minejo. DEVICA (od 23 VIII. do 22 IX.) Več zaupajte lastnim močem; z obupovanjem ne boste daleč prišli. Nekaj časa si vzemite za oddih; sprememba kraja vam bo zelo koristila. V službi vas čaka prijetno preseneče- nje. Več opravkov z denarjem. TEHTNICA (Od 23. IX. do 23 X.) V srčnih zadevah znatno olajšanje. Znana pošta z novi- cami. Sorodniki se veselijo vašega obiska. Manjše težave z zdravjem. ŠKORPIJON (od 24 X. do 22. XI.) Novo poznanstvo z letnega dopusta vam bo vrnilo za- upanje v bodočnost. Izogibajte se osamljenosti; družabnost vam bolj koristi. Sčasoma izboljšanje položaja. Mnogo sreč- nih dni v bodočnosti. STRELEC (od 23 XI. do 20. Xn.) Skrbi z zdravjem prenehajo. Nova ljubezen vas bo čisto prevzela. Izpolnijo se vam večletne želje.. Ne ozirajte se na zavist; tudi vam pripada del življenjske sreče. , KOZOK(><. (Od 21 XII do 20 I.) Vedno več je prijateljev, ki cenijo vašo dobrosrčnost. Po- sebna prizadevnost vam pomaga do uspehov. Odločili se bo- ste za nove naloge. Prijeten dogodek v družini. VODNAH Stari znanci vam pripravljajo presenečenje. Nekomu zelo ugajate, ker ste tako skromni. Ne pozabite na obljubo.^da bo- ste prišli na obisk. Denarne težave bodo kmalu prenehale. KZ »KOMBINAT JERUZALEM« ORMOZ razpisuje javno prodajo sledečih osnovnih sredstev: 1. TRAKTOR FIAT C 331 (1 kom) 2. TRAKTOR »ZADRUGAR« (2 kom) 3. TRAKTOR ENOOSNI »TUND« (1 kom) 4. COLN ZA PREVOZ LESA (1 kom) 5. MOTORNA ŠKROPILNICA »BISERKA« (1 kom) 6. TRAKTORSKI PRIKLJUČKI - razni 7. MOTORNA ŠKROPILNICA »MORANA« (1 kom) 8. NAMAKALNA NAPRAVA (1 kom) 9. FREZA šir. 600 mm (1 kom) 10. DVOKOLO (3 kom) 11. MOTORNE ŽAGE — razne (6 kom) 12. SEJALNIK (1 kom) 13. PISALNI STROJ (1 kom) 14. RAČUNSKI STROJ (2 kom) 15. RAZNI PISARNIŠKI INVENTAR 16. DRUGA OSNOVNA SREDSTVA, ki so do sedaj slu- žila gospodarstvu. Prodaja osnovnih sredstev bo na sedežu zadruge v Or- možu dne 20. avgusta 1963 ob 8. uri. Pravico do nakupa imajo le interesenti iz družbenega sektorja. Interesenti dobijo potrebne informacije na sedežu zadruge. Tov. direktor — tako morava urediti v času dopustov, da bo eden od naju vedno v rjužbi! Mladi avtomobilist je tako krepko zgrešil cestišče, da se je znašel z vozom vred v veži ob- cestne hiše. Povsem brez glave je zamrmral začudenemu stanoval- cu: »Oprostite, v Kranj sem na- menjen.« »V Kranj? Kar naravnost, na- to skozi kuhinjo in skozi zadnja vrata, potem pa na levo.« Iz programa RTV Ljubljana Nedelja, 18. avgusta 1963 5.00—8.00 Dobro jutrol — vmes ob 5.15—5.20 Poročila m (ine\Ti4 koledar. 6.00—6.10 Poročila in vremenska napo- ved. €.30—6.35 Napotki za turiste. 7.00 —7.15 Kapoved časa, poročila, vremenska napoved, pregled tiska, radijski koledar, prireditve dneva in objava dnevnega spo- reda. 8.00 Mladinska radijska igra. 12,00 Poročila. 12.05 jNaši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 13.00 Napoved ča- sa. poročila, vremenska napoved in obia- va dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila in zabvna glasba. 13.30 Za našo vas. 14.00 Koncert pri vas doma. 14.15 Operni kon- cert. 19.05 Glasbene razglednice. 19.30 Radifski dnevnik. 20.0 Pod lipco zele- no«. 20.40 Z lokom po strunah. 20.50 Športna poročila 21.00 Galerija opernih likov. 22.00 Napoved časa. poročrla. vremenska nao-oved in pregled sporeda za nasiednii dan. 22.15 Skupni program ]FT — studio Ljubljana. 23.00 Poročila. 23.05 Za mlade plesalce. 24.on Zadnia tvoročila in zaključek oddaje. Ponedeljek, 19. avgusta 1963 4.00—S.00 DcbTo jutro! — vmes ob 4.15—4.20 Poročila. 5.00—5.05 Poročila in vremenska napir-ed. 6.00—6.10 Napo- ved časa. poročila, pregled tiska, vre- menska capoved m obvestila. 7.00—7.15 Kapoved časa. poročila, vremenska na- poved m radiisk- koledar. 8.00 Poročila. 11.00 P^zor r.-maš orednosti! 12.00 Po- rotila 12 05 rat-nvna glasba. 12.15 Kme- t)i'ski nasveti, 12.25 Domači napev, za orijeino opoi4ne 12.45 Poje slovenski ok- tet. 13.00 Napoved časa, poročila, vre- menska napoved, prireditve dneva in ob- java dnevnega sporeda. 1315 Obvestila in zabavna glasba. 13,30 Pol ure pred štiri- najsto. 14.00 Poročila. 19.00 Obvestila. 19.05 Glasbene razglednice. 19.30 Radij- ski dnevnik. 20.00 Prijetne melodije. 20.45 Kulturna kronika. 21.00 Glasbena medigra. 21.05—23.00 Skupni program JRT — studio Sarajevo — vmes ob 22.00 —22.15 Napoved časa, poročila, vremen- ska napoved in pregled sporeda za na- slednji dan. 23.00 Poročila. 23.05 Ples na valu 327,1 m. 24.00 Zadnja porotila in zakliuček oddaje. Torek, 20. avqu«ta 1963 4.00 -8.00 Dobro jutro; — vmes ob 4.15—4,20 Poročila. 5.00-^ -5.05 P< ročUa in vremenska napoved. 6.00—6.10 Napo- ved časa. poro6reda 13 1.=! Obvestila in zabavna glasba 13.30 PInšča v ploščo 14.00 Poročila 19.00 Obvestila 1905 Glasbene razilednire 19.30 Radijski dnev- nik. 20.00 Pn dnmače. 30 20 Francis Dur- bridee- Primer za Paula Templa — 3. "Jl.nn 7a konec tPdna — nies 22 00 Na- poved časa rmrnčiis. vrem^^nska napoved nrp-tpri sp-oreda ra naslednji (1?n j ■'2 1" Ofldsla za naše 'zseli^nce 23 00 ^ P'>ročila 23 o,"i Za nle« 'n razvedrilo. ' 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje.