w V V W V V K> КГ W V^ V V VV V v v ^ <>f V Ц^ЧРЛ^Ч?1 inrv v vwv w v v v v v □□□□□□□□□□□□i □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□пппааопапаааоп a □ □ a a □□□ a d d a d a o o □ □ □OD □ □ □ a □ □ a □ □ □ o a □ o □ □ cca ona GLASILO SLOVENSKIH 60SP0DINJ IN DEKLET o □ □ □ a □ □ o □ o □ □ □ □ □ □ □ a □ □ a a a o a a a o □□□ □□□ j Štev. 12. V Ljubljani, dne 27. decembra 1911. Leto II. injsKi tečaj v Stari Loki. Dne 28. oktobra t. 1. je otvoril vi-oki deželni odbor gospodinjski tečaj r Stari Loki. Udeležilo se ga je 21 kme-ifskfh deklet. Tečaj sta obiskala 22. novembra visok orodna gg. deželni glavar Fran pl. Šuklje in ministerialni tajnik Adoli pl. Pichler. Visokorodna gospoda sta prebila cel dan pri gojenkah, opa-lovala jih pri delu, prepričala se o njih napredku in zadovoljila se s pripro-stim obedom v sredini gojenk. 30. novembra obiskala sta tečaj g. deželni odbornik Evgen Lampe in g. zadružni komisar L. Pogačnik. Tudi č. g. dekan M. Mrak prišel je večkrat pogledat tečaj in se prepričal o napredku. Gojen-ke so naredile dne 16. novembra izlet v Selca. Tu so si ogledale razne hleve, preiskavalo se je v njih navzočnosti mleko, spoznale so se z gojenkami lanskega selškega tečaja, katere so razvedrile družbo z veselim petjem. V soboto, 16. decembra, smo končali lepi tečaj. Ako pomislim nazaj na prvi dan in ga primerjam z zadnjim, kolik razloček! Plahi neverjetni po-[gledi, strah pred strogim redom vzel I je gojenkam skoraj ves pogum. Prepričale so se kmalu, da je ravno strogi ^red, na katerega so se tako lahko privadile, pripomogel k sijajnemu uspehu , zadnjega dne. Z občudovanja vredno [vnemo vglobile so se tudi v težje predmete. Najbolj veselila in priljubila se jim je kuhinja in šivanje, za katero so Dorabile vsak prost trenutek. Mnogo se imamo zahvaliti tudi požrtvovalni postrežljivosti dobre Jelovčanove .mamice, kateri je bil napiedek starolo-ških deklet tako pri srcu, kakor naj-skrbnejši materi. Prišel je zadnji dan; v krasno z zelenjem okinčanih prostorih, vršila se je dopoldne v navzočnosti gostov praktična skušnja. Med obedom izročili sta gojenki Mici Žagar in Mici Hafner v imenu vseh gojenk g. voditeljici in učiteljici krasen šopek in lepo darilo, ter se zahvalile s sledečimi besedami: Visoki navzoči in blagi dobrotniki! Blagi škof gospod Anton Martin Slomšek je nekdaj rekel: »Dajte nam dobrih gospodinj in dober bode svet!« Da uresničite spoznano resnico, ste se ve-lespoštovani gospodje in gospice združili, da vzgojujete v naši domovini vrle gospodinje. Tudi naša fara je dosegla to srečo in me smo preživele dva lepa meseca, ki se lahko prištevata k najlepšim našega življenja. Koliko koristnega smo se tu naučile vsaki dan! Da, nabrale smo si v tem času lepih zmožnosti in spretnosti, ki nam bodo jasnile delavno življenje. Dolžnost vsa-cega človeka je, da spoštuje vrle može in žene, kateri v važnem svojem poklicu neutrudljivo delajo za splošno korist in blagostanje. To dolžnost čutimo v sebi tudi me verne hčerke domovine naše. Da, dobro se zavedamo, kaj smo prejele in komu se imamo zahvaliti za dobroto preteklih dni. Dovolite torej, da Vam izrečem v imenu nas, ki smo se udeležile lepega, preko-ristnega tečaja in v imenu domovine v zahvalo svojo skromno besedo. Največja zahvala gre pač Vam, preč. gospod dekan, ki ste nam to dobroto blagohotno naklonili. Prisrčna zahvala tudi Vam vsem drugim blagorodnim gospodom, ki ste se trudili za naobra-. ženje nas deklet; prav posebno zahvalo sprejmite zlasti še Vi, velecenjena g. voditeljica in vse velecenjeno učitelj-stvo, ki ste nas učili s toliko potrpeiž-ljivostjo in izvenredno .spretnostjo. yi ste nam pokazali pot, kako ,naj izpolnjujemo lepo, blago nalogo svojega spola, da delujemo v tihem domačem krogu z neutrudljivo pridnostjo v svoj in v blagor drugih. Lepša zahvala kot slabe besede bodi torej ta: Biti hočemo verne, vrle, delavne slovenske gospodinje! Truditi se hočemo, da izpolnimo besede Slomškove: V to nam pomozi Bog, kateri bodi blagim našim dobrotnikom plačnik! * Gospod dekan je izročil gojenkam spričevala in jih v vzpodbudnih besedah opomnil na dolžnosti prave, poštene, bogaboječe gospodinje. Drugi dan so imele gojenke skupno sveto mašo in sveto obhajilo. Še enkrat so se zbrale po zajutrku v šolskih prostorih, kjer so našle za dobo dveh mesecev drugi dom in se potem razšle s prisrčnim sloveštfm. Bog daj, da bi ostale vedno poštene/ Verne in dobre gospodinje! □nnr-innrir-inr-ir-ir-ir-ir-innn 01-„ -V . —-no g_Kuhinja g ППППППППППППППППГ) Starokopitnica. Dober dan, soseda! Kod pa hodite? Kaj ste že nehali kuhinje popravljati? Ali še zmerom torte pečete? Kaj pa vaš mož, ali še zmerom zvečer doma sedi za pečjo, ki mu vi take dobre reči kuhate? Novojednica. Nič se ne norčujte, Kopitnica! Nisem še nehala kuhinj popravljat, ampak jih bom šele začela. Zdaj smo veliko delo postorili, časa je nekaj več, in zdaj bom začela obiskovati svoje sorodnike, ki jih imam toliko, in bom opazovala, kaj kuhajo, ter bom vse to zapisala v »Našo Gospodinjo«. Starokonitnica. Tako? Obiske bojte začeli delati? No, le p ipravite se, »otovo vas bodo gospodinje z burklja-ni nagnale, ker nihče ne vidi rad, da ji mu kdo v lonec gledal. Novojednica. Ne bodo me ne! Z veseljem mi bodo pokazale, kaj znajo. Vidite, pretočen teden sem bila pri svoji sestrični. Pa sem se že spet nekaj naučila. Videla sem. kako zdaj za Božič kar sama doma peče sladkarije, piškotke i. dr., ceneje je in bolj zdra-lo. Začudila sem se tudi, kakšno do-зго juho zna iz kislega mleka narediti. Pokusiti mi je dala tudi koruzni močnik s smetano. Berite, pa boste znali iudi vi! Starokopitnica. Nak! Jaz že ne! Vsukanec v goveji juhi (močnik). Deni v skledo četrt litra moke, v s edo lapravi jamico. V to jamico ubij eno jajce, dobro ga stepi in zmešaj z moko najprej z vilicami in potem še z roko, lato pa testo med dlanima dobro vsu-i