Osnovna sredstva gospodarskih organizacij
Z oznalbo osnovna sredstva gospodar-ske arganizacije razumemo tisti tial spio-ne ljudske imovine, ki jo upravlja go-^podarska orgajiizacija, a slui za oprav-ijajije njene osnovjie dejavnosti. V razli-ko od obratnib. sredstev se osnovna sred-.-.iva troijo postopno, v delovnem postop-ku pa ue spreminjajo svoje oblike.
Osnova sredstva je mogoe razvrstiti v vc skupin: delovna sred.stva (stroii, na-prave, orodjc it-d.) in gradbeni objekti go-spodarskega znaaja, ki preteno shii-jo v gospodarske namene kot na primer
>spodarska poslo.pja, jezovi, prckopi, TT
:iijc itd. Med osnovna sredstva ne pri-sievamo stvari, ki siancjo man.j kakor iO.OOOdin, ali pa trajajo manj kakor leto dni, kakor tudi gradbe.ne objekte drube-nega standarda (stanovanja, kulturne, zdravstvene, portne in podobne objekte). Med osnoviia sredstva spadajo nadalje dolgoletni nasadi (sadovnjaki, vinogradi, hmeljniki itd.), nadaljc osnovna reda (obsega tako plemensko kakor delovno
vino in drobuico, perutnino in ebele, pa iudi pitovne ivine), ustanovitvene investicije (izdatki, ki sc ne vtejejo v nakupno ceno osnovnih sredstev) patenti, licence ter druge pravice (samo odkup licence. ki slui dlje kakor leto dni).
Lastnost osnovnega sredstva ni stalna |x>sebtiosf fch stvari. Ena in ista stvar je lahko v eni gospodarski organizaciji osnovno, v drugi pa obratno sredstvo (na primer po-liitvo v navadni tovarni in po-hitvo v tovarni, ki ga izdeluje).
Razen gradbenih objektov drubenega Maiularda ne tejemo med osnovna sred-stva zemlji., poti, mostov in drugih gradbenih objektov splone rabe.
Upravljanje osnovnih sredstev
Na temelju pravice do uprav.ljanja ima pospodarska organizacija pravioo upora-beposameznih stvari, ki sestavJjajo osnov-na sredstva. Delovni kolektiv upravlja po
svojih organih osnovua sredstva gospo-darske organizacije iu je dolan delali s pozornostjo dobrega gospodarja: varuje in vzdruje jili t polni vrednosti, uporajb-Ija po ujihovem namenu (ne more jih na primer uporabljati kot obratna sredstvaj, vodi evidenco o stanju in spremembah v osnovnih s.redstvih, zavaruje jih do njii-hove knjigovodstTtMie vrednosti (osnovna sredstva je nvogoe zavarovati tudi za vejo vrednost).
Osnovna sredstva je mogoo. dati tudi v znkup (vendar ne z^asebnim os"bain), e jih gospodarska orga.nizacija zaradi na-rave dela (lehnini ali gospodarsk; vzro-ki) ne uporablja. Zakupnina se dogovori svobodno in po odbifku obveznosti, ki bremenijo doloena osnovna ^redstva v asu zakupa, se vloi v amortizacijski sklad.
e osnovna sredstva niso zavarovnna, nosi storjeno kodo gospodarska organi-zacija v breme sredstev za samosfojno razpolaganje. Pravico ima do regresa na-sproti eventualni tretji osebi ali svoje-mu delavcu in uslubencu, ki je povzro-oil koclo.
Direktor J upraTien ustaviti izvaja-nje sklepa organov podjetja, e ta sklep ni v skladu s pravicami in obveznostmi v razmerju do osnovnih sredstev. Splono uadzorstvb nad upravljanjem osnovnih sredstcv opravljajo finanne in druge in-pekcije, doloeaih pa je iudi vrsta sank-cij. Ce se ugotovijo v upravljanju osuovnih sredstev Velike nepravilnosti. lahko Ijud-ski odbor odredi prisilno upravo ali raz-pusti organe do.]avske;ra samoupravljanja ali razrei dolnosti direktorja in razpi-e nove volitve organov upravljanja ali nateaj za direktorja.
Nabavljanje in proraet z osnovnimi sredstvi
Gospodarska organizaciia lahko nabavi oenovna sredstva s pogodbo o nakupu in
prodaji, izdelavo ali grad^itvijo (s pogod-l>o o delu ali graditvi), s proizvodnjo v lastjji reiji in na temelju drugih imovin-sko pravnih osnov (vzdrevanje, zame-)ijava dtd.). Pri ustanovitvi se opravi na-bava obiajno na breme kredita ali z do-delitvijo brez nadomestila po draVnih ali drubeniih orgaoih. Med dbratovanjem se nabavjjanje opravi navadno na brcme kredita, amortizacijskega sklada ali sred-ster za samostojno razpolaganje.
Stvari iz osnovnili sredstev so v pro-stem prometu, gospodarski organizaciji pa jih ni raogoe odvzeti z upravnim aktom (celo e bi pristala na to). Izjemoma lah-ko Jjudski odbor oziroina zvezni irrriai svet ukae njihovo prodajo za potrebe narodne obrambe. Ce gospodarska orga-nizacija prodaja osnovno sredstvo ia je e sklenila prodajno pogodibo, lahko zvez,ni izvrni svet odredi drugega kupoa, ki je prodajalcu ponudil najugodDeje pogoje. Gospodarska organizacija lahko proda osnovna sredstva, toda ne fizinim in zasebmm pravnim osebam. Izjemno je dovoljeno, da zvezni dravni sekreiariat za blagovni promet laliko s predpisi do-loi monost, da se tcin osebam prodajo nekatere vrste osnovnih sredstev.
Prodaja osnornih sredstev se lahko opravi z ustiiim al: pisnienjm ja-vnim Ji-citiranjem (za kar Se iii s predpisi do-locn pastopek) aJi z neposredno pismeno pogodbo.
O prodaji osnovnega sredstva sklepa delavski svet. Ce je to s pravicami vna-prej doloeno, je mogofe za sredstva manje vrednosti to pooblasti.lo preuesti na upravni odbor aJi na direktorja. Vred-nost, ki se dobi s prodajo, se vloi v amortizacijski sklad.
V praksi se je pojavilo vp.raanje, ali vclja napram kiipcu dogovor o prodaji osnovnega sredstva, ki ga direktor skle-ne brez privolitve delavskcga sveta ali v nasprotju z njegovim sklepom. VrhovDO gospodarsko sodie se je postavi.lo na stalie, da tak dogovor velja, a sklep dplavskega sveta je interni odnos z di-rektorjem, ki opredeljuje direktorjevood-govornost do delavskega sveta. Ta reitev je bila sprejeta zaradi siguraosti prometa.
V. J.
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si