Uradniški ta upravailkl prostori) M»7 8. Lawmtais Ava. Of flea of Publication i 3667 South Lawndala Ava. Takpbonu, EockwtU 4V04 1 > GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE_ L" tir^rLSTLT'"*.?«L*:.1™- ST-T^ CHICAGO, ILL., TORKK, 10. JANUARJA (JANUARY 10), 1939 - ■ ~ -I--:-—---,- Accaptanca for matiIng at apaclal rata of postago provtdad for I» »action 1103, Act of Oct », 1917, authorised on Juas 14, 1919. fiTKV.—NUMBKR 6 Subscription 96.00 Yearly Mussolini vabi Italijane domov Kolonizacija italijanskega imperija Rim, 9. Jan. — Italija, ki jo preobljudenn In jo nekdaj poAi-Ijala pol milijona prebivalcem v druge države letno, zdaj vabi izseljence domov. Mussolini hoče dobiti čimveč Italijanov, ki živijo v tujezemstvu, pod italijansko zastavo. V Rimu stalijo, da Število v tujezemstvu llvečih Italijanov znaša deset milijonov. Komisija, kl .bo vodila repa-triacijo Italijanov, jo bila pravkar ustanovljena. Ta je dobila pol milijona dolarjev xa začetek, svojega dela. Mašinerija fašistične stranke, ki ima svoje |k>-drušnice med Italijani v drugih državah, je bila xdaj pognana v tek. . Sto Italijanov se je le vrnilo domov ix južnega dela Francije. Tvorili so prvo grupo, ki Je pri-žlu domov pred dvema tednoma. Ako se bo veliko število Italijanov odzvalo ^ povabilu, tnalo ti potem poslani v kolonije itall-janskega imperija. Kakor fašistična kumpanja xa povečanje števila roj sto v otrok, bo tudi ta akcija povečala Število prebivalcev Italije, čeprav je že sdaj preobljudena. Mussolini bo to izkoristil v kampanji teritorialne ekspanzije, poleg tega |w bo lahko povečal svojo armado v slučaju vojno. Iz tega sklepajo, da diktator ne bo odnehal v svoji kampanji, da Italija dobi nove teritorije na račun drugih držav, predvsem Francije. Enote fašistične stranke, a-grarni sindikati In industrije! so bili |e instruirán!, naj naredijo prostor*za vračajoče se Italijane. Mussolinljev pbziv Je dobil ugoden odmev med Italijani v tujezemstvu, katere italijanska država še vedno smatra za svoje državljane. Za svoje državljane smatra celo otroke Italijanov, ki so bili rojeni v tuje-zemstvu in niso nikdar videli Italije. V AVTNI UNIJI OBNOVLJEN Madžarska pošilja čete v obmejne kraje POLICIJA NAPADLA SLOVAKE ' Budimpešta, 9. jan. — Bitke na ozemlju ob češko-ogrski me-j i so se včeraj obnovile. Poroči-o ogrske telegrafske agenture pravi, da so češki topničarji bombardirali vas Nagygeyoze v bližini Ungvara. Krogle so za^ netile ogenj, ki je uničil tri hiše v tej vasi. Bitke so se pričele v soboto zvečer in trajale s presledki vso noč. Druga poročila govorijo o spopadih med Cehi in Madžari pri Dovheju in Koropecu. Te vasi so nekaj milj oddaljene od Munkača, kjer je bilo zadnji pptek po poročilih iz ogrskih vii rov 47 oseb ubitih in veliko število ranjenih. Ogrska je po tej bitki poslala nove čete na obmejno ozemlje. V Munkaču je bilo včeraj pokopanih sedem oseb, ki so bile ubite v bitki zadnji petek. Pogrebnih svečanosti so se udeležili visoki madžarski uradniki. V tem mestu je zdaj veliko število ogrskih vojakov. Praga, Ceho-Slovakija, 9. jan. — Vlada avtonomne Rutenije (Podkarpatske Rusije) je delo-ms pristala na zahtevo ogrske vlade glede umika češko-slova-škega vojaštva iz obmejnih krajev. Ceško-slovaAki Člani mešane komisije, ki preiskujejo obmejni spopad pri Munkaču, ki se je vršil zadnji petek, so ee> izrekli za odpoklic Čeških čet pod pogojem, da se tudi madžarski vojaki umaknejo. Češki uradniki so zaeno zahtevali likvidacijo ogrskih neregularnih čet, katere so obdolžili, da so one provoci-rale obmejne incidente. Cehi in Madžari dolžijo drug drugega odgovornosti za spopade. Budimpešta, 9. jan. — Madžarska policija je streljala na Slovake, ki kažejo svoje simpatije do Cehov, v zvezi z obmejnimi bitkami, v kateirh je bilo v zadnjeh dneh več ubitih in ranjenih. Trije Slovaki so bili rs-njeni v policijskem nspsdu v vasi Komaron-Csehi. Policija pravi, da je bila prisiljena streljati jia demonstrante, ker so jo napadli s kamenjem. Reakcijonarji napove< dali boj Rooseveltu GARNER VODJA OPOZICIJE Washington, D. C., 9. jan. — Govor predsednika Koosevelta, ki ga je imel zadnjo st>boto v zvezi s proslavo Jacksonovega dneva In v katerem je oplazil reakcionarje v stranki, je ipzval novo trenje. Slednji so vseli llooseveltov govor kot vojno napoved in Izjavili, da so pripravljeni na boj s predsednikom. Od izida tega boja zavisi kontrola nad konvencijo demokratske stranke 1. 1940. Za voditelja konservativne grupe, ki pobija Rooseveltov "new deal", ae je izstavil John N< Garner, podpredsednik Združenih držav. Konflikt je že dosegel stopnjo, ki obeta izzvati politični razkol v demokratski stranki, kakršne-" ga dežela nI videla od I. 1912, ko Je frakeljskl boj razdvojil republikansko stranko In je Amerika dobita demt>kratako administracijo, ko Je bil Woodrow Wilson izvoljen za predsednika. Garner in njegovi pristaši niso hotelj komentirati Rooaovel-tovega govora, dali pa so razumeti, da Je prelom s predsednikom neizbežen. Roj ae bo pričel. v sedanjem zasedanju kongresa, ko bo Roosevelt zahteval sprejetje svojega programa. Oni senatorji in kongresniki. katerih poraz je zahteval Roosevelt pri zadnjih kongresnih volitvah. so zavaeli stališče, da so oni pravi, demokratje, ker po se uprli Rooseveltu, ko je hotel povečati število članov federalnega vrhovnega sodišča in reorganizirati vladne departments V svojem govoru Je Roosevelt namignil, tla ho vetiral zakonodajo, ki bi imela odpraviti fede*. ralno relifno administracijo J n vroči breme onkrla» revešev posameznim državam. To vprašanje I jo Izzvalo ostre kontro verze v kongresu med Roosevelto-v iini pristaši in reakcije v demokratski stranki. umrl Leopold Peček, star 44 let in doma iz Roba pri Velikih Laščah. V Ameriki je bil 26 let in tu zapušča več sorodnikov. — Dne 5. t. m. je v bolnišnici umrl Anton Gorišek, star 49 let In doma iz St. Vida pri Ljubljani. V Ameriki je bil 26 let in zadnjih pet let je živel na farmi v Ma-disonu. Zapušča dva sinova. — Družini Martin in Jennie Jaku-lin je umrl triletni sinček Do-nald. Nov grob v Pen nI :Lloydell, Pa. — Pred nekaj dnevi je tu umrl John AliČ, star 64 let in rojen v Strahomeru (kje je ta kraj?). Pobrala ga Je pljučnica. Tu zapušča ženo, sina, nečaka, nečakinjo in druge sorodnike. Bil je član društva št. 80 SNPJ. Rezultat izleta hrv. pev. društva Zore Chlcago. — Članstvo tukajšnjega hrvaškega pevskega društva Zore je suspendiralo svojega predsednika F. Halauša, tajnika L. Tilla, blagajnika I. Jakopiča in druga dva odbornika J. Mar-getiča in W. Pavlečiča iz razlo-ka, ker so lani vodili Zoro na izr let v stari kraj in tamkaj dopustili, da je bil izlet izrabljen v strankarske svrhe. Dalje so ti odborniki brez dovoljenja članstva sprejeli od jugoslovanske vlade vsoto 14200 zs koncerte v domovini. Sovjeti nastopili proti delavcem f vr Kampanja proti lenuhom in postopačem Kitajci zasedli —• - u.. mesto ob reki Moskve, 9. Jau. — Moskovska radioiMistaJa je včeraj naznanila novo odred bo, ki določa avtomatično odstavitev vsakega delavca, ki pride več ko dvajset minut preposno na delo. Odredim je v prvi vrsti naperjena proti lenuhom In postopačem. Dls- trlktnl proaekulorji ho že dobili navodila, naj ostro nastopijo proti ravnateljem tovarn, ki bi ignorirali odredbo. Vlada tudi zahteva pospešitev produkcije v. industriji strojev in znižanje mezd. Viktor Lvov, komisar strojne industrije, Je naznanil, da morajo delavci povečati produkcijo ¡¿ft odstotkov, če hočejo prejemati normalno mezdo. Plačo pri akordnem. delu Je ž«* xnižal 14 odstotkov in Izjavil, da Je. bila plača v tej industriji v pretek-lem letu previsoka. Nova mezdna lestvica stopi v .veljavo I. februarja. Ako ho deiaver produciral deset odstotkov več kakor zahteva minimum, mu bo zvišana plača za M odstotkov; če bo produciral 40 odstotkov več, bo plača Itodvojena. Nova odredba Je v soglasju z dekretom, ki Je Ml objavljen 2$. Aerernbra i p kats»ri J« Ifftrl poostriti disciplino med deiav« I v tovarnah in uslužbenci v uradih. Takrat je biki naznanjeno, da iludo dobili letne počitnic* samo oni dstavci, ki bodo dokasali, da ao delali stalno najmanj eno le to, Materinski, penzijaki in od-šfeodnihski zakoni so bili tudi revidirani, . Japonci streljali na lastne čete i • - ■> i Ranghaj, 9 Jan. — K i Ujel po-ročajo, da so njihove čete reo-k upirale mesto Wenčeng na vzhodni strani Rumene reke v naakoku, v katerem so bile Ja-ponske kolone vržene nazaj, Pred zasedbo mesta so J spone i pomotorna streljali na svojo čete -v Wenčengu. Krogle is topov so pokosile veliko število Japonskih ..vojakov, Wenčeng leži v provinci ftanal, V tridnevni 'bitki pri Lišihu v provinc! ftansl so Kitajci ubili J«00 japonskih vojakov, razbili osem Japonskih topov In zasegli veliko količino orožja in inijnega materiala Japonski letalci »o . včeraj laimlisrdirall Ičang v provinci l!u|>eh -fn Taojan v ph>vim i Huitan. Koliko ljudi so bombe u-MU* in ranile, ni snano. letalci so metali tudi letake med prebivalce v Cangšl In Nanč«ngu. Luteranci se upirajo nacijski kontroli Henlein posvaril katöltfke duhovnike Herlln, 9. Jan. — V luteran-*kih cerkvah Je bila včeraj pre-Čitana proklamacija, da hočejo vladni uradniki dobiti popolno kontrolo nad cerkvijo, zaeno pa obžaluje razkol med pastorji v momentu, "ko je enotnost najbolj potrebna/' V Dahlemu, berlinskem predmestju, Je prokla-macijo preči tal rev. Wilhelm Niemoeller, brat Martina Nie-moellerja, ki ae je uprl nacijem in je bil poalan v koncentracijsko taborišče. Proklamacija vsebuje pritožbo, da je bilo več pastorjev aretiranih, ker so se borili proti nacijski dominaciji luteranske cerkve. 180 pastorjev je bilo odatavlje* nih, več drugim je bilo prepovedano pridiganje in enajst je bHo izgnanih iz Berlina. , Konrad Henlein, govemer Sude take, je v svojem govoru v Zna i mu posvaril duhovnike, da bodo njihove cerkve kmalu prasne, ako se bodo vmešavali v politiko. Dejal je, da je bila južna Moravska pod dominacijo duhovščine, dokler ni postale del Nemčije. Na poslopjih nacijakih uradov XXjévstéM Aparat za razbijanje atomov iznajden Ithaca, N. Y„ 9. jan. — "Radijska puška" za razbjjanje a-tomovje bila iznajdens na univerzi Čornell. Aparat je osem čevljev dolga oev in šest palcev v premeru, notranjost pa je vakuum. v katerega kratki radio» valovi gonijo svetlobo z brzino več tisoč milj na sekundo in razbijajo atome. Capone premekčen v drugo jethiinico • Han Francisco, Cal., 9. jsn. — Al fafMin*, čiksškl gangež in "butlegsr" je bil premeščen is federalne jetnišnlce na otoku Alcazsr pri Han Francisru v jet-n i Anico v Han Pedru, Csl, Svojo kasen Ih> presedel 19. Januarja, toda čaka ga nadaljnje leto zapora v Chicagu. f.'m ^ na Dunaju so se pojavili letaki, vsebujoči ostre napade ns katoliško cerkev In jezuite, ker vadijo protinacijsko propagando Propaganda Izvira iz Amsterdama. toda financira jo Vatikan. Naciji pravijo, da se je katollšks duhovščina zvezala i Židi. - , — -......»TT.,. ¿t*. 4 Pet nazaj. (Narise) Jerger.) PROBVEIA PROSVETA TUB ENLIGHTENMENT SUMIO UI LASTNIMA ILOT rooroBNR jbohots W o- ___m Ur*~ *ru~ ( ha« M ut«, M*Z fei Omm 91M m rnàm tot». Mît « M »" to Um Valtaá Sut« <•"•• _ .____rru. Chira— »«4 Üt—m 91M P* (««ta» ««Mute (N»w »M rw. t Jt »rtiattt KAUIB» A«rwt«eéM nt« «I M milliii'l pnuim vUl mí mit., vUl b* námrmaá FROMVETA Htî H •». Lawatfal« AM, Or TUB KKOMATKD ¿emn likvidiran? Marsikateri čitatelj Prusv«4e j« lahko vidrl sovjetski film * IArnin OrtoU*.** Iti je bil predvajati v. ameriških ki im« Izdali ščih In kdor fa vidri, at gvitovo «pom inj a t« raka Aču-kina. ki ja «rr»l lunina in kateri j» vodna i* olnišnici pred smrtjo grozno trpela ne da bi zdravniki doznall vzrok bolezni, katera ji Je povzročila smrt. Takoj po njenem izdihu so ga zdravniki prosili, naj jim dovoli, da na njegovi-mrtvi ženi pronajde-Jo vzrok njertffa trpljenja in smrti. Rekli so mu, da to bo zelo koristilo zdravniški vedi in ravno tako v splošnem človeški družbi. Ker je ta moj prijatelj mož naprednega mišljenja, je stvar takoj razumel in privolil. V nekaj minutah fto že pronašli, da Je žena umrla vsled zastrup-IJenja krvi, katerega je zadobi-la pri delu v tovarni.. Zdravnik mu Je nato svetoval, naj toži kompanijo za odškodnino. Da Je ros smrt nastala vsled za strupljenja krvi, bo on pričal. Mož pokojne žene je nato rai vložil tožbo in dobil od kompa nije nekaj tisočakov. - \ Tudi moj slučaj bom navedel z namenom, da bo mogoče komu koristil; čeravno morda ne bo preprečil smrt (kar pa je tu- di možno), bo pa lahko služil v hitrejšo ugotovitev bolezni. Prav gotovo nisem jaz sam in edini, da sem prenašal bc/lčfc^h več Jet, rie da bi vedel kaj mi je. Pred petimi ali šestim» 1«J» ««m se počutji zdrav in trderr Delal sem po premogorovih in nato po tovarnah. Dela, Čeprav težka, sem z lahkoto in veseljem opravljal. Da mi je bilp- bolj. kratek Čas, sem si zdraven zažvižgal, še večkrat pa zapel. Slabosti in utrujenosti nisem poznal. Rad sem zahajal v veselo družbo, posebno pa tja, kjer je bilo lepo petje. V zadnjih petih ali šestih letih sem začel postajati polagoma bolj siaboten. Delal sem in tudi kakšno zapel, ali nič več tako iskreno in veselo.1 Ppstajal sem bolj in bolj slaboten. Bolečine na mojem životu nisem nobene občgtil. Spanje ponoči je postajalo vedno bolj rahlo, včasih njsem spal po tri do štiri dni nič, Jedel sem lahko vse, ne da bi mi kaj škodovalo, ravno tako pil in kadil, Premišljeval sem in študiral to mojo čudno b6lezen. Sel bi k zdravniku, ali kaj naj mu povem, če me nič ne boli? Sel sem vseeno. Zdravnik me je uljudno vprašal, kaj želim in kako se počutim. Povedal sem mu, da se počutim zelo bolnega in da želim, da me dobro preišče ter ugotovi vzroke mojih slabosti. Zdravnik me je valjal po mizi, tlačil in trkal po životu in večkrat vprašal, te tukaj kaj boli? Ne. Kaj pa tu? Ne. Tu? Ne, nič. Torej te.nikjer nič ne boli? Prav nič ne. Tako so se vrstila vprašanja in odgovori. IzvrAil Je še druge preiskave. Ko se drugi dan vrnem, sem ga vprašal, kaj je pronašel. Rekel ml je, da ni nič posebnega. Voda, kri, krvnf pritisk, srce, vse je v normalnem stanju.J Vse dokazuje, da si zdrav, mi pravi. Dal mi je še neko tekočino i» nekaj pilul s pripombo, kako naj zauživam; kadar vse porabim, naj se zopet vrnem. . Ra čun je bil osemnajst copakov. Zdravila sem jemal po predpisih. . Pomagala niso nič. sem ponovno do njega in to večkrat. Nato sem j razvidel, da njegova zdravila nič ne poma gajo in sem ga pustil. Čez nekaj časa sem šel k drugemu. Preiskava in rezultat je bil podoben prvemu. Nadalje ml je moj prijatelj priporočal še tretjega, ki je po njegovem mnenju in akušnjah eden naj bolj!. Drugi dan sem že bil pri dotičnemu zdravniku v zdravniški sobi. Preiskoval me je kot pri vojaškemu naboru. Bil sem zopet "tavglih". Dal mi je še nekakšna zdravila, prav gotovo z namenom, da koristijo več njemu kakor meni. Zdravila so dfc-nas na trgu zaradi tega, da se prodajajo za profit, ne pa za pomoč bolnim. Ravno tako je v splošnem s zdravniki; niso ae u-čfll njih poklica, da bi koriatili človeški družbi, temveč da koristijo sami sebi in sVojlm. Vse to moje obiskovanje zdravnikov se Je vržllo v Chlca-gu. Nato sem se preselil sem v tUkaj bolj zdravo podnebje, da mi bo a tem kaj pomagano. Res prvih par mesecev sem se počutil prilično dobrega, pridobil sem precej na teži in to menda vse zato, ker sem zelo zaupal co-foradski klimi. Tudi tukaj so se mi pozneje začela kolena ši-biti. Slabost in utrujenost sta se me lotili bolj in bolj, še celo jezik se mi jejviasih od slabosti zapletal in srce mi Je bilo kot za atkyo. t ______ Nekaj ya vendar mora biti z menoj narobe, sem «i mislil. Saj; Star fte ttfsčm toliko, da bi moral biti tako shiboten. Saj so tudi drugi stari in Ae veliko bolj, pa vseeno so veseli in čvrsti.. Da-ima moja starost pri tem kaj opraviti, ne, tega pa ne verujem. Bolan sem, a ne star. Šol sem zopet tukaj v Pueblu k dobremu zdravniku, dr. Craig-headu. Po dolgi preiskavi je končno pronašel pisavo zločinko (golšo) v meni, ki mi je jrreni-la življenje mnogo let. Zdravnik mi je priporočal takojšnjo operacijo. Da sem bil še bolj na jasnem o moji bolezni, sem šel še k drugemu zdravniku, dr. Raisu, o katerem sem slišal, da je eden najboljših ekspertov v tej stroki, posebno pa v operacijah na golši. Tudi pri njem sem šel skozi enak proces. Pronašel je in potrdil ugotovitev prvega. Poskusil je prvo, da mi golšo odpravi z zdravili, ker pa ni šlo, je tudi on priporočal o-peracijjo, kar sem takoj privolil. ■ Operacija je trajala približno dve i|ri. Dali me niso nič v o-motico, ves čas sem lahko govoril z bolničarkami, ki so stale okrog mene in ravno tako zdravniki. Večkrat me je med operacijo moj zdravnik vpraša), če me kaj boli in kako se počutim. Odgovarjal sem mu, da dobro in priporočal, naj si vzame čas in vse iz mene strebi, kar me je do sedaj morilo; jaz bom vse pretrpel in vzdržal. V bolnišnici sem bil sedem dni, osmi dan pa že doma. V treh tednih sem že začel oprav ljati moje vsakdanje delo in se počutil, koLdtt bi qpi nikdar nič ni bilo. Zdravil sem se tako hitro, da sem se kar čudil, ravno tako zdravnik in drugi. Zdaj liem zopet kot fant od fare in upam, da bo Še lušno. - Zahvaljujem se vsem, ki ste me obiskovali v bolnišnici, in ravno tako hvala tistim, ki so mi poslali cvetlice, da so krasile mojo sobo ter mi dčlale veselje, kar je gotovo tudi bil pripomoček k boljšemu uspehu. Anton Medved, 21. TOREK, 10. JANUARJA Denar, new deal in drugo New Philadelphia, O. — Sem prijatelj resnice in sovražnik hlnavščine. Ker hinavščina bolj napreduje kakor resnica, sem se namenil, da malo opišem to in ono. Znano je, da je mak> na vadnih delavcev, ki se zanimajo za finančna vprašanja: Ker bodo igrala veliko vlogo leta 1939, je priporočljivo, da se delavci TioJj seznanijo z njimi, ker so kot vreča brez dna, katere ni mogoče nikdar napolniti.I Svet je ekonomsko organizi ran v ftiri grupe: 1) financir ali bankir, 2) tovarnar, 3) prodajalec in 4) delavec. Sedaj si pa delavec oglej, koliko jih nosiš na svoji grbi. Imaš najbolj šibke noge. toda nosjš največje brem«. poleg tega imaš pa Še druge obveznosti. Na primer • podpiraš šole. cerkve, vsakovrst- Pueblo, Colorado, upajoč, ker je ne organizacije itd. Vse to vzdr- dsjslre«. 41 1 taksijev piketlrs)» e*r pdapUatl nov» pogaiW Frank Murphy, bivši michi-ganaki governor. Iti ga je Roosevelt Imenoval Za justičnega taj Žuješ s svojo borno plačo, katero zamenjaš za svoje izdelke ali pridelke, za nekaj, kar nima svoje stalne vrednosti, to je denar. Denar je bil iznajden za zamenjavo vrednostne veljave, a ne sam za svojo yeljavo. Pod sedanjim ŠVindlerskim sistemom ne rabimo denar za mero vrednosti, ampak za denarno ali lastno vrednost, ki se lahko dviga ali pa niža na željo tistih, ki imajo kontrolo nad denarnim sistemom. To je eden naših največjih problemov, ki nas spravijo v zadrego in pogubo. Na primer ti si izposodiš $100, dobiš pa $70, kar je odvisno od vred nosti na trgu, ki se viša ali niža. Kadar boš denar vračal, ne boš plačal $70, katere si prejel po tržni ceni, ampak denarno veljavo $100. A y> še ne zadostuje. Ker so izumili tudi obresti, boš plačal tudi te. Ce obresti na primer znašajo 5%, boš plačal ali vrnil $105, to je $35 več kot si prejel. Koliko časa moraš ti garati za tako vsoto? Toda namesto denarja si o-glejmo mero. Jard ima 36 palcev. Ta mera je stalna in za vse enaka. Karkoli že meriš, zemljo ali kaj drugega in kakorkoli že meriš, podolgem, počez ali postrani, imaš vedno isto: 36 palcev in to brez izjeme, kje se nahajamo, v Ameriki ali v kakšni drugi državi. Ce bi imel denar tako stabilnost in vrednost kot jo ima mera, bi ne bilo finančnih švindlerjev, tisti ki imajo zlato pod kontrolo ali v posesti, naredijo s tvojim denarjem kar hočejo, lahko mu dajo večjo ali pa manjšo vrednost; tudi ga lahko ustavijo, da sploh ne bo cirkuliral, ali pa obratno. Pod takim sistemom, kakor smo se daj* se ti ni treba preveč hvaliti, kaj imaš, bodisi v denarju ali posestvu, ker ni tvoje. Samo o nekem lahko rečeš, da je tvoje, to je hrana, katero si že použil. Toda tudi to ni gotovo. Ce bi na primer financirji izvedeli, da si použil dekogram zlata, bi tudi to iz tebe izkopali, ker ni tvoje. Delavec, tukaj imsš jasno sliko, za koga izrabljaš svoj život. Ne za svojo korist, ampak za korist drugega, kateremu ostaja mesov a tebi suhega kruha manjka. Potem pa iščeš krivca in preklinjaš delodajalca itd., ne prideš pa do pravega zaključka, kdo je pravi krivec/ ker nočeš prianati. da si ti ssm kriv in nihče drugi. Leto 1930 bo velikega pomena za delavca. Zato je tvoja dolžnost, da se bolj zanimaš kakor si se kdaj prej. Zadnje go-vemerske volitve so izpadle večinoma za republikance, ki ae sedaj zanašajo, da bodo zmagali uri predsedniških volitvah. Že «Maj se pripravljajo, kaj bodo naredili. Upijejo. da se ameriškim državljanom jemljejo pravice in prostosti. V resnici pa ne pridejo na dan. da se za de-Ifcvčeve pravice in svobodščine ne bojijo, ampak le za svoje, lažejo na vse načine in prtpo-' vedujejo, kaj vse bi moral delavec imeti, da ne bo treba delat« pri WPA niti biti na di. rek t ne m relifu. Pravijo, da M morali vsi drlaii in imeli dobi* plače. Res bi bilo to treba, ampak pri republikancih Je vse to hhif. kot je tudi pri demokratih, u bi republikanci imeli tako Jfcitt ae S Tedenski odmevi ANTON GARDEN NOVA IMPERIALISTIČNA MASKA—V Zadnjič sem zaključil s citatom iz Roosevel. tovega goVora, v katerem je na panameriiki konferenci leta 1936 v Buenos Airesu pobijal oboroževanje in militarizem. V tistem govoru je rekel, da oboroževanje neizogibno vodi v vojno ali pa v gospodarsko .propast vsak« dežele. •» • / ' ' «'•• ' I Zadnji njegov i&vor ob otvoritvi kongres je bil največji Kontrast njegovega prejšnjega • staliSča. Rožljfd je s sabljo kot najveftjt mili. turist in pozival narod k največjemu 'dborože-vanju. Seveda je vse to delal pod masko odpora proti totalitarnim državam'in za obrambo demokracije. SliČne maske se je posluževal tudi Woodrow Wilson'leta 1917, ko je pognal deželo v dvojno za demokracijo", toda pozrn je," Tla shodu v St. Louisu leta 1920 je priznal, da Je bila vojna za protekcijo komercialnih interesov. Veliki "demokratje" so pred 20 leti in več prav tako grmeli proti kajzerju kot zdaj« grme proti Hitlerju — Mussolini jim je bolj pri srcu, vsaj bil jim je do zadnjega časa in fe deloma še vedno. V zadnjih letihi posebno v zadnjem letu, so se svetovne razmere res spremenile, zelo spremenile. Hitlerja so postavile na noge in ga utrdile iste sile, ki zdaj rohne proti njemu, se mrzlično oborožujejo in pripravljajo mase na nov pokolj. To delajo pod krinko obrambe mokracije, ki je po novem razodetju baje odvisna od pušk, kanonov in drugega morilnega orožja, kakor zdaj kriče stalinisti in katerega nazora so se oprejele tudi druge buržvazne sile, ki se sklicujejo na demokracijo. Da je na čelu teh sil veliki demokrat Roosevelt, ni treba poudarjati. Toda, ako je resnica, da je demokracija odvisna od pušk, tedaj bi morala biti Evropa najbolj demokratičen kontinent na svetu. Da me ne bo kdo napačno razumel in smatral za nepoboljšljivega pacifista, naj rečem, da nisem proti puški. Toda nikakor ne morem prebaviti bunka, ki ga prodajajo razni apostoli buržujske demokracije in imperializma. Kar se Amerike tiče, sem siguren,,da ji ne preti nobena nevarnost v dogledni bodočnosti in da je gonja za oboroževanje pod masko "demokracije" največji bunk.in obenem največja nevarnost, ki preti demokratičnim procesom v tej deželi. ' * Ne pozabite, da bo oboroževalnim načrtom sledilo tudi sprejetje vojnih ali mobilizacijskih načrtov vojnega departmenta, ki so bili že lansko leto predloženi kongresu in bodo gotovo tudi letos, prihodnje leto, dokler ne bodo potrjeni. Ti načrti predvidevajo kompleten totalitarizem, pa naj se imenuje "demokracija", fašizem, vojni militarizem ali kakorkoli Že. Ti načrti pomenijo, da U. S. A. postanejo takoj prav tako totalitarična država, kakor hitro bo razglašena vojna. To si mora ameriško delavstvo zapomniti, zapomniti in zopet zapomniti. Med vrsticami zadnjega Roose vel tovega govora je vsakdo lahko čital, kaj je privedlo predsednika, da se je oklenil oboroževanja in propagiranja agresivne zunanje politike. Ko sem ga poslušal, se mi je zdelo kot bi poslušal poraženega državnika, ki se opri jemlje zadnje bilke. Roosevelt ima res težko stališče. Veruje v kapitalizem, seveda v "poboljšani" kapitalizem. V mejah tega načela je pripravljen poslužitl se vsakega sredstva, da ga reši pred razkrojem in potopom. Ozdravil ga je toliko, da je bolnik shodil in zopet prišel nekoliko k sapi. Tuberkulozen pa je Še vedno. Toda, namesto da bi mu bil bolnik hvaležen, ga suje z noži od vseh strani, pod noge mu meče polena, obenem pa kriči, da je slab zdravnik. Ce je dober ali slab, ni vprašanje; po mojem mnenju ameriški kapitalizem ne bo dobil boljšega. In ker Roosevelt ni mogel ozdraviti bolnika z raznimi novodealskimi žavbami, se je zdaj zatekel k najbolj drastičnemu sredstvu, k oboroževanju. S tem upa na Cni strani ublažiti torijsko opozicijo in narod zediniti z no-(Dftlj* na a. a trma 1.) Pred d vaj actirni leti (Iz Prosvete, 10. januarja 1919) Ditmače vesti. V Ciceru, III., je umrl Kr Okoren iz Domžal, ki je vodil delavnico za slamnike. v Delavske vrsti. Federalna poroto v Chicagu se Je izrekla za krivdo petorice obtoženih socialistov. V New Vorku so zastavkali prista-niščni delavci. Po svetovni vojnu Nemški spartakovci (bolj-«iev.ki) so - praševslr "Kje je «talin, kje je Stalin? Js* moram videti Stalina T WHI, tega Sčukina, ki Je Igral Lenina, ni več. talkin, "slavni ljudski filmski igraler * USSR." je bil likvidiran. Tako poroča ne» forški The New l«ader. glasilo demokratii»"h «idaHstov. ftčukin Je. bil likvidiran — •• Lenina ni več . . . TOREK. 10. JANUARJA Moški nad ferja, fn sicer ne da te bo vozil, ampak vlekel ca hos. Kar se tiče direktnega relHfa, bi ga v po- biti mdra pometena. Tudi tu je molki kot prava podoba moške-g« ratpljuskal več vode kakor je na Amerika. Od tam je zasedel prepečenca trdnjave Bresta, to-Severno Agierlko in proti K 1860 rej na tisoče kilogramov, je prišel v Evropo, pa je danes Tasmanije Izvira avstral- treba napraviti, kako bi se moralo opravljati vsa dolga, leta, v katerih njemu ne bi bilo prišlo se, a navadi le na opakllno, Tako se privadi prenalatl njej nevajeno temperaturo. t vsakim dnem gre bolje, vse je potrebno hrošči sami na sebi, kolikor nji- V mnogih bolnišnicah sever-hove ličinke, kl so silno odporne ne Nemčije delajo veliko nadle-in prenašajo celo temperature go faraonskelln druge mravlje manj nego B stopinj pod ničlo In Južnih krajiv. de hujša pa Je mad stal $10, naroČil ga je pa drugje, kjer je plačal |25. Kupil ga je zato drugje, ker je I-mel interese v dotični tovarni. Ijevanja. Molki, W Je pomival posodo, je potem sposoben napraviti ne. vo " Karel Capek je'umrl na Ipižični dan svetovni doves, saj je le malo kufcfcprnih dežel, kjer ne bi bili i - ______^ lunAmftl vsaj enega Capkovega Ii Prago je ^pels Prej^H^ Osebno slavo mu je pri-Ijiva novlpa: ^J^"1™11 ne8^ utopistična igra "R. U. R.", » je Osip SeA prevel v slo- . ,, . AviHri I venščino. Prav tako so mnogo skč afovo" J® v ^ž»čm št^Mri ^ Ameriki dra. priobčilo vest: KaaJdj IU* 4utelk.. W jo CapekJeufi ^¿¡KSSU "J"» * bratom' Na' prazniki zbolel za vnetjem i^JA ^ njegove znane drame so: V soboto dopolde je bilo njego- Makropolog » "Adam vo stanje resno. Vsi, ki ga po- styJirnik ,, Jn znaft» in ki jo jim njegove kn£ L,^ „ Nel0(tere 80 uprixoriu ge, njegovo odMčno pero prav ob tjubljani; zadnja, ki smo boiiCirih Prazn,kjh tohkokrat o ^^^ je bfla »Bela pripravile radost * bolezen," katere vsebina Je po reče želijo, da k» bolnik »^ Lptembrskih dogodkih marsiko-prestal nevarnost taLda ae te kakor mu je želje niso frpolnile Dan na to je ^ - ^ veliki predstavitelj sodiibneče- * pripovednih spi80V je tw-ške l^rat.uw podlegel bolezni, I dvsem ^Jfa tril(>ffijo ki se Te zahrbtno razvila iz na- Lomanav: "Hordubal". (znan tu-vadne hripe. di ^ fllmu)t ««fcpodnebnik" in Rodil se je 9. januarja 1889 v ..Vaakdanje življenje," dalje Malih Svatenjovicali na Češkem. Lbirke povesti "Mučne povesti/' Šolal se je večjidel \ Pragi m | "p0V€8ti iz drugega žepa", ro- Nezaždjeni gostje Kakor ljudje, se selijo nepre-atano tudi tropi živali iz dežele v deželo. Najbolj znani primer predstavlja siva podgana, pa tudi stenica, ki je n. pr. šele 1806 ma tudi Mussollni. Njun vzgled je velika vaba za vsakega kapi-tšltftttčhegfc državnika, tudi za Rooseveita,' ki mu dela brezposelnost skrbi in preglsvice. Toda Anglija, ki je tudi v veliki oboroževalni tekmi že dve leti, tega ne dokazuje. V ■ prešlem letu Je njena brezpoael-1 doeegla Švedsko. Če so nekotf noet kljub temu precej narasla, takšni vpadi živali trajali cela Tudi Roosevelt ne bo rešil brez- stoletja, zasedajo tuji Škodljiv-poselnosti z oboroževanjem. Se- ci Evropo dandanes Že v nekoll-danji in bodočim genetacijam ko desetletjih, kajti tudi živali bo naprtil le novo bteme na ra- so se naučile rabiti moderne pro-me in ga usmeril v nov impe- metne pripomočke, v zadnjem nialistiČOi tok. Vse dfugo je Času celo letala. Dokazano je, da bunk. ^^ I so razni nevarni tropski komar- ji v letalih prepotovali tisoče kilometrov in zasejali v novih krajih nova ognjišča bolezni. Razvoj modernega prometa je omogočil celo ameriškim, ^»tral-skim in drugim - škodljivcem skok Čez Ocean in naselitev v Evropi. Prej so prihajali novi Glasovi iz WÊt, naselbin (Nadaljevanje s t. starani.) magično moč, zakaj pa je potem leta 1989 prišlo do velikega po- SvaaHka In slovaške zastave ao vihrale v Bratislavi, glavnem mesto tflovaklje, ko so se vršile voMtve poslancev.- ; • .. J^I'Kt^ . 1 " t". •______M To velja v ostalem tudi «a s-Tsb'.1. r^c .................. vL'to ie le bhif Podobno je * n»« sovražnik zavoljo tega, skim žitom so 1. 1919 prene.ll Mo4kl| ki se plvW v življenju H Ikpramjona In ¡zbrisana, na kakor če bi ti kdo obljubil d a P™ P» vsako leto mili- na Francosko žitnega kapuclnca ak|on, nad ,M)mivainik. «e pre- N« ^ najmanjši M**0 avto in rwvrhu te šo- jonske vrednosti V mlinih, «a- h, ^isokoletečlm načrtom On H* briaalki fatalen vonj. Treba jo je« Izmenjati In se vedno posluževati občutljive In oprpiujoče previdnosti. Sledi spravljanje, Tedajmora biti vsaka izmed po- dosegel tia Karlovi univerzi doktorat iz filozofije. Bavil se je s češko filozofijo in izdal na začetku svoje književne poti za- mana "Tovarna Absolutnega" in "Krakati" in "Vojna*z močeradi." Izmed fesejističnih spisov naj štenem in pravičnem sistemu. - 2 . . . - ne bilo treba, ker bi družba, tol^irJ®n skoraj po vseh deže- nimivo filozofsko knjigo "Prag- denimo v tem hipu predvsem matizem ali filozofija praktič-Lj]^^ api8ane potopise, zlasti nega življenja" (L Kma- L.An?leika "SUke s Ho- lu na to je pričel Škupaj s svo- iafl8kega," "Iziet na Špansko" jim bratoip Josefom, ki se po- ¡n .,pot na ^ver." Potopise je leg pisateljevanja bavi tudi s gam ilustriral z zanimivimi ris-slikarstvom, izdajati leposlovne bamii knjige. Oba brata sta se kmalu KarU ^apka bi'iahko označi uveljavila v povojni češki lite-1 jj kot ^enega najznačilnejših ob- raturi, vendar je Karel kmalu nastopal samostojno, le tu in tam je spisal kakšno knjigo z bratom Josefom, medtem ko se je Josef bolj uveljavljal v sli- likovalcev Masarykovega huma-nitetnega realizma. Prav kakor Masaryk je bil tudi Karel Ca-pek usmerjen na zapad, zlasti v anglosaški svet. Izpovedoval in karstvu; šele v zadnjem času je branj| ^ vero v ¿iOVeka in člo-zopet razširil svoje pisateljsko veŠtvo, v duha in v napredek, delovanje. Dr. Karel Capek si je AH ni j^nno, da je umrl so-za poklic izbral novinarstvo. K razmerno še mlad v Času, ko se temu ga je vodil isti nagib, ki L^ ¿a so te ideje mrknile in v veliki meri označuje tudi nje-lko na njegovi domovini še leže govo pisateljsko delo: vplivati temne sence, nedavnih drama-na obiinstvo, dajati širšim mno* tičnlh dogodkov?! S Karlom žicam ideje in pobude za raz- ¿apkom je Češka izgubila svo-mišljanja in za plemenitejše hega največjega sodobnega pisa-čuvstvovanje. Dolga leta Je de- teya it| najznačilnejšega izpove-loval v praškem uredništvu "LMdovalca svoje zapadnjaško u-dovih • novin"» kje so iahajall ^¿tjene demokracije, njegovi vedno duhoviti in zani- r^i Capek je bil najresnej-mivi sestavki, ki jih je list prit kandidat za Nobelovo nagra-občeval večjidel kot kurzivo na|d0> k ¿emur ga je poleg člove- Z Ampi menda mu tudi ne je to, da so ga doslej ugotavlja i uniči letno žita za poldrugo mL Nato prisili roko k, novemu po-g «f» » zado8tuje\Priftlo je namreč na le v indijskih nižavah, kjerjeljardo v našem denarju fte Ukusu; uspe ^b^kovlto ni- ™ » > dan sledeče: Relifni direktor je delal vsako leto strahovito ško- » able ^podari po Indiji In g.l prijem požene žtltfko Iz vto- ^ prvi strani. S svojim žurnali-stičnim delom je dal enega naj-vzornejših vzgledov, kako je pisatelj tzboren novinar, ne da 3i bil zato v manjši meri pisa< telj-umetnlk. Karel čapek in koljubnega značaja njegovih spi sov vsposabljalo tudi dejstvo, da so njegova dela prevedena v vse svetovne jezike. Francoski piaa telji so letos na Aragonov pred log poslali v Stockholm spome- Ferd. Poroutka sta v povojnem „j^ da ^ i€tog podejj N0b češkoslovaškem tisku postavila hova nAgrada Karlu Capku, in razvHa tisti stil novinarstva, pre(jk>g je podpisala velika ve ki ga je pri Cehih začel Karel ana pomembnejših francoskih Havliček Borovsky. Capek ni književnikov, med njimi Gide, bil samo odličen kramljalec in duhovit komentator raznih pojavov in dogodkov, marveč tudi izboren reporter. Zani so bili Capkovi pisatelj- Duhamel in drugi. Predlog pa je prispel prepozno, ker so švedski akademiki med tem od ločili za Buckovo. Smrt je se daj onemogočila, da bi dobil vsa. ski stiki s prezidentom Osvobo- prihodnje leto kot prvi Ceh to diteljem, dr. T. G. Masarykom. zaslužno svetovno odlikovanje Iz teh stikov so nastali Capkovi Prekinila je mnoge njegove na-znameniti "Pogovori s T. G. črte in zavfla kulturno češko v M asa ry kom", ki so prevedeni v | žalost mnoge jezike, tudi v slovenskega Morda ni nihče tako globoko razumel Masaryka kot človeka, državnika in misleca, kakor njegov mladi prijatelj dr. Karel ski tatinski hrošč, ki se je v|ntt misel, da bi se skiontt nad bJ,° Potrebno. zadnjih letih razširil želo močno pomivalnlk, Toda izkaže se, da Potem pa, potem s ojl molki tudi po Srednji Evropi. Ta dkje je bil spet enkrat lahkomiseln, P© dobljeni blt- Drugi škodljivec, ki se Širi zlprednost kazelnu, siru in pa- kakor so pač molki. Pomlsanjf W J r(*»h Ae «ceml po vroči * 1 g * - 1 | "vodi, prijetno so Izlužene qd sodne kopeli. Molki Ima občutek, kl se ga redko polasti, Ima vivl-lenl občutek, da je opravil delo, ki Je vzvlleno nad vsako mož- ■ nostjo dvoma. Tudi mn pride na misel, kako je bila njegova glava prosta pri tolikih it'ljša- koruzno moko. U6V wmaže èlovek, če pri jedi "J» e- lLtil ndli" zverini le toliko hrVne da ne JoTv neki severnonemški pivo- Tako bi lahko našteli le dolgo pripisuje kaj važnosti Î premagovanjih razsaja niti ne pogine ker ima- varni so v hektolitru slada na- vrsto tujih prltepencev, ki sku- podžiga tek In razveseljuj» v Izrisu od nje ' šteli 286,000 ličink. Edini u«r>e- Attjo vedno znova vdreti v nafte Številna umazanija, kl Izhaja iz H* Delavec, to Je tvoja dobrota, *en pripomoček zoper te škod-1 dežele In povzročajo ogromno čistoča, pa Je stopnjevana in ^ §aiat|etJI ¿stlpoU katero ti delTjoia tvoj trud. AH lUivke je strupeni plin, pred vsem I škodo. Koliko Jih je pa še, killo raznolika je umazanija prve|~ ¿Cvlnlr^ot1 J'Jmlv^ veš kdo je tega kriv? Oglejmo pruska kisUna. ^ komaj čakajo, da bi se oklrlstlll do osme stopnje Zato pa ja tra-J^^^^ si koristi, katere je delavec de- , U obloženimi mizami Evrope bs pred sprejema na velikem In veHčast- ležen pod predsednikom Roose- nega voza iz blata. Treba je, da Človek Ima v žuželkah, naj sl|jevati In odbiratl. V pomlvalnikm^Mtmnltt kj.i.-i«^ veltom. Ce sodiiho pravično, je oba vlečeta v eno smer. bodo od kjerkoli, vedno «vojega naredil dosti več kot kateri dru- Porabimo leto 1989, da si pri- najnevarnejšega, zavratnega In gi njegovih prednikov. Direkt-1 dobimo kar nam manjka, kar | skoraj neranljivega sovražnika. _ uu«,»n b.kA. n:-Ka lnt,m zborovsnju Nobelovo ns- z™ÄÄ^Jt ^ 7 zi^sst^: v zdravilno kopel morajo Nf ^ ibr*T nlh koristi seveda nI bilo dosti, nam je neobhodno potrebno. Do- nost; pravzaprav najprej najmanj u mazani kosi. Maščoba Je ime največjemu sovražniku. Na ma-Ičobno mero umazanije Je Ireba misliti; In največje obaimjsti so Koristil je večinoma onim, ki ga sti časa porabimo brez koristi, p^f ubitih V sedaj preklinjajo in obrekujejo bodisi pri kartah, pijači I političnih izgredih njegovo vlado. Edina direktna vse za kratek Čas. Vzemimo si K korist Rooseveltove " vlade ta samo eno uro na dan za študira- BogeU, Columblja, 9. Jan. mase je ta, da ima delavec sedaj nje delavskih problemov In bo- Pet oseb Je bilo ubitih In čez potrebne nedolžnosti polne ako. pravico organizirati se. To Je Lo imeli več koristi. ' Delavec, | dvajset rsnjenih v politični blt-ldellce za kavo In čaj, te tako ra-edino, za kar mu bo delavec hva- zavedaj se, da imaš samo eno ležen. Toda če ne bo oprezen, bo na tem svetu, ki Je tvojs last, tudi to izgubil. In to Je tvoj glas pri volitvsh. Omenil sem že, da bo politika)Ako se tega zavedaš, da je to resnica, ifitem ne dopusti, da sti, ki izhaja te zavesti prave in nepotvorjene zaslužnostl, kl med konservativci in liberal-j Id. odurno maščobo ledeniki odmevi (Nadaljevanje « S. straaU vim "enotnim patriotizmom" H . kakor je rekel v kongresu, na Capek. Usoda je hotela, da ga je drugi strani pa misli, da bo preživel komaj dobro leto, če- oboroževanjem na debelo pogna prav Je bil štirideset let mlajši Industrijsko kolesje v tek, kakor od sVojega vzornika in mojstra. | ga je na primer Hitler in.delo-Karel Capek je tudi kot žurna-list in publicist mnogo in uspeš, no deloval za interese svoje do-movine in vzdrževal obsežne sti ke z inozemskimi pisatelji in publicisti. Ena izmed prvih knjig Karla f'apka je bila dobro izbrana in prevedena antologija francoske lirike, kl mu je nastala, kakor sam prsvi v uvodu, ob grmepju topov pred Verdunofn. L. 1918 je izdal skupaj z bratom Josefom zbirko "Krkonošev vrt", ki vsebuje kratke povesti in kram-Ijsnjs. Tudi knjigs "Zareče globine" nosi Hne obeh bratov. Pcvo Karlovo aamostojno delo je zbirks filozofskih proz "Božjs muka." ki ji Je jriedtla dolgs vrsta knjig, saj se je Karel Capek kmalu uvrstil med na j plodov i tejle češke povojne pisatelj** Njegovo delo obsegs drs-jnatske spise, pripovedno prozo (romane, novele, črtice) in **eji*tično prozo s potopisi In fejtoni. igrsla veliko vlogo in da se bodo republikanci borili z vsemi štirimi za zmago pri predsedniških volitvah. Potem se naj de» I bi te okradel kaklen hlapec fl-načnlkov ali pa kakšen šplon de-llodajalca. Volilni glas si mora- \Jago§iovan»ki regent V Rumuniji lavstvo pripravi, da bo Izgubilo mo predstavljati za zrno, kate-pravico do organiziranja, ker ro posadimo v zemljo, da nam organizacije še niso dosti utrje- nekaj rodi, kar bomo lahko uži-ne. Zdaj eden vleče na desno, vali, toda ne trnje, da ga bomo drugi pa na levo. Na tak način morali snažltl vse svoje žlvlje-ni mogoče potegniti preoblože-1 nje, WflUam Pongratz, 484. Bukarešta, Rumunija, 9. jan. I — Knez Pavel, Jugoslovanski re gent, je Imel včeraj daljšo kon ferenco z romunskim kraljem Karolom v Balciku. Zeljo po kon ferenci z regçgtom je izrazil Karol. O čem sta razpravljala, ni znana Daladier spet posvaril Italijo Bojni Udji dospeli v Džibuti Pariz, 9. jan. Premier E-do u a ril Daladier, kl ss Je prav-.. ^ ,ksr vrnil v Psrlz z obisks frsn-grdolK) se spremlnjs najlepšs ctlllk|h ko|on|j v Afriki, je dejsl, msst pečonke In ksko nefwljet-1 rta mora bjt| Frttncjja pr|prsv- de privlačijo | krožnikov. Molki se tudi nauči dodajati vodi sode, kl s« tako rada topi In kali vodo, |»a zdravilno vpliva proti nesnsžni msstl. Ts msst— vprav presunljivo Js, v koliko no začne dišati, ko se Je pomešala t vročo vodo. Kmalu postane voda za umivanje mlakuža polna nesnage.-Tedaj Je treba IJens ns vse eventuslnosti. Narod je opozoril ns sgitsrljo italijanskih fašistov na Korziki, v I Tu nisi J i in Alžiriji ter ponovno vodo menjati. In vedno znova i*||Ejgvft, ds Francija ne bo odsto^ treba z nosom oprezovatl. Tudilp„a ||jtj aV0jaga «zemljs I- tedaj, ko Je poaoda Iz ognjsne preizkušnje prve. kopeli prišls v I nebeško drugo kopel. Konci, v kaierlh se je. kuhsla ! mlečna kašs, kozics, v ksterlh I sta se pražila fneso in krompir, kovinske posode, iz ksterlh so se kadili ham 1n eggs sli psra-jdižniki, so obteženi s hlnavšči-no in kujavostjo v skorjo spremenjenih, na dnu (n na stensii IMisode trdno nalepljenih ostan- tsliji. Danes se bo vrlfls seja članov francoske vlade, kstere se bo udeležil tudi predsednik I«e-brun. Nevllle Chamberlain, angleški premier, In njegov zunanji minister Hallfa«, se bosts ustsvlla v Parizu ns svoji poti v Rim in konferirsls s francoskimi državniki. IMIbatl, frsneuakt Homalljs, 9. jan. — Dve francoski bojni Kot' drsmstik ai je pridobil . Grnpa pokojnikov, kl je priznala napad na stavkajefc čsnikarje pri dvefc llrsrstevifc IMik Ckiragu, pred kov. Msrsiksterl vzamejo peseb-l^j} „ts včersj do«|ieir v to pri-i»> čistilne praške. Moški ob po- atsnlšče. Poslani sts bili sem. ko mlvslnlku se odloči zs popel i* I se je spor med Frsucljo in Itall-pepHnegtt zaboja in at ukvarja h0 t*r*A\ kolonij peoatrll. Na |s pomlvsnjem z nsvdušenjem I|M,tj v to (rtrlstsnllko me*to so saMjača. kl )«* M"*il blesteče u(fj frsnroske Čete, |orožje kakemu Junaku. Enako ravna s kuhinjskimi noži, ka-1 (JhiCOMO ii||3 lerih rezila se pojavljajo Iz vro- ____i_,__l ■ I če SfUU fiopOlrtoma oslejHjene. H»^' + w prem van^v Potem je zs dsnes gotov; kaj- i^hieago. » Jsn — Ursdrn» ti njegovs lahkomiselnost ne sodijo, da Je tmrlo mesto Oil-vaii do «ftoananja, ds Je trska «Mfo I januarja .i.«7t.7«0 pre--e kaj napraviti. Hašenjs la brl-ibiValrev. MIJM |««MvaMv ]hoiije, tako svetls je aeda} pO- k«t I. I«*», ko se J* vršilo Jn vendar se pojavlja v iedsralno 11 nje prebivalstva, , TOREK, 10. JANUARJA VRHNJA PLAST HOI** SIGRID UNDSET: JE N N Y f ROMAN9 z3 ROMAN Poêl—mél From Alkr—kl . "DavRodil ae Jima je, ko sU bila šeat tednov I poročena — prav v tistih dneh, ko sem odhajal I jac i* Berlina.' Hermann je prej odpotoval v Dresden in jo pustil na cedilu, potem ko sta mesec dni stanovala skupaj. Ne razumem, zakaj »e ni mogel malo prej poročiti f njo. Saj sta se domenila, da se bost« spet ločila. To je ona sama hotela." "Pfuj!" se je oglasila Jenny. Ves čas je poslušala pogovor. "Da gredo ljudje in se po-roče s sklepom v srcu, da se bodo nato spet ločili r "Križ bot j i !" se je Hjerrild glasno zasmejal. "Pa če se oba poznata zunaj in znotraj in vesta, da ne sodita skupajj' "Potem naj raji! pustita poroko." "Gotovo. Svobodno razmerje je vtfllko lepše. Ali, moj bog — morala je pač. Prihodnjo je- * sen namerava prirediti v^Kriatijaniji koncert in gledati mora, da dobi učencev za petje. To pa bi ji bilo kot neporočeni ienski z otrokom nemogoče. Sirota!" Sp "2e mogoče. — Ostudno pa je vendarle. Ce razumete pod svobodnim razmerjem to, da se ljudje družijo med sabo, dasi natančno vedo, stopil Gram v neko trattorijo. Tam sU sedela H eggen In Jenny, venderos ga niaU opazila. Ko ja obežal avoj plašč,^Pališal Heggena, ki Ja dejal: "To ja, bogme, rea nevaran fant." "Oh da — oatudenl" je zavzdihnila Jenny. "In, vraga, saj ona tega sploh ne prenese. V tem sciroocu — Jutri pa bo seveda spet čisto brez moči. Na delo gotovo tudi ne misli — edino s tem človekom se pajdaši —" Jas pa tudi nič ne morem rada hodi v iUrbo ž njim v tistih svojih malih tenkih lakastih Čevljih kljub sciroccu in vsemu, samo ker ji U človek'pripoveduje o Hansu Harmannu." Idoč mimo njiju, je Gram'pozdravil. Gospodična Wlnge in Heggen aU napravila kretnjo, ko da pričakujeta, ds bo prisedel. On pa se Je napravil, kakor ds ni opaziLUga. —y šel je in sedel s hrbtom proti njims višje zgoraj v lokalu. . - Razumel je, ds govorlU o Frančiški Jahr-man novi. Ni se mogel premagati, da ne bi skoraj vsak dan krenil v vio Vantaggio. Zdaj je seveda Jenny Winge skoraj zmerom nama doma — šivala {•¿J khj člUU. Bila je videti vesela, če je prišel. SIcer pa se mu Je dozdevalo, da se Je zadnji čas malo spremenila. Kar nič več ni "Ne, na d pri Um. Ti de)0? ako n bila Uko drzna in odločna v svojih izjavah — ne več Uko razpoložena, da bi se pričkala in docirala. Nekam potrU je bila videti, i Nekega dne jo je vprašal, ali se,ne počuti dobro: — "Dobro — oh, že. Pa zakaj?" "Sam ne vem — a zdi se mi, da ste posUli Uko nekam tihi, gospodična Winge." Prižigala Je pifevkar svetilko, Uko da je lahko opazil, kako je zardela: "Nemara bom morala v kratkem oditi domov. Sestra je dobila pljučni kaUr in mati je vsa nesrečna." Obmolknila je za" trenuUk. "In to me je seveda nekoliko potrlo* Ko bi U-ko rada še ostala tukaj — vaaj preko pomladi." Vzela je avoje Šivanje v roke in sedla ž njim. Helge je razglabljal, ali je Gunnar Heggen kriv Umu — nikoli al ni bil prav na jasnem o Um, ali je sploh kaj med njima. Ta čas je Heggen, ki se mu je srce, kot je zvedel Helge, precej lahko vnelo, gorel za neko mlado dansko bolniško sestro, ki je bivala v Rimu kot strežnica pri neki sUri dami. — To, da je zardela, ae mu je zdelo Uke čudno, bilo mu je tako novo na n jtT v , 1 Ta večer je prišla Frančiška domov, še preden je odšel. Od Božiča sem jo je le poredko-ma videl. Vedel je zdaj, da je bil docela nepomemben zanjo. O kakih muhah ali otroški « nepristojnosti tu ni bilo več govora. Saj je bilo, kakor da sploh ne vidi več drugih ljudi: nekaj jo ja vao izpolnjevalo. Kdaj pa kdaj je hodila okrog kakor v snu. Kljub Umu pa je še nadalje obiakoval Jenny, bodisi, da jo je poiakal v trattoriji, kjer je navadno obedovala, ali pa doma v njeni aobi. Sam je komaj vedel, zakaj dela to.- Bilo my je, kakor da ga nekaj priganja, da bi jo videl. Neko popoldne ja atopila Jenny v Frančiški-no sobo po sUklenlco a terpetinom. Frančiška Je imela navado, da je jemala iz Jennyne sobe vse, kar je potrebovala, ne da bi kdaj vrnila stvar. In zdaj ja ležala Ceaca v svoji postelji in dušila svoj jok. Morala ae je po prstih splaziti v sobo, Jenny Je hi slišala, ko je prišla. "Za božjo voljo, duša — kaj pa ti je — ali ai bolna?" "Na. Kar pojdi. Jenny —r le pojdi, draga Jenny. Ne, ne morem ti povedati; aaj praviš aamo, da aem sama kriva." Jenny je uvidala, da bi nič ne pomagalo govoriti ž njo. — Zvečer pa, ko je ležala v postelji in čiUla, ja Ceaca nenadoma amuknifa noter v apalni srajci. Obraz ji ja bil poln rdečih Ha in vas zabuhel od joka. "Ali smem spati nocoj pri tebi, Jenny — ne morem biti sama." Jenny je napravila proator. Ni se sicer ogrevala za to žago, a Ceaca je imela navado, pri* hajati in prositi, da bi smela apati pri nji, kadar je bila prav poaebno nesrečna. "Ne, Jenny, kar beri — ne bom U motila — samo čisto tiho sa bom pritisnila k steni." Jenny je napravila, kot da nekaj čaaa čiU. Frančižka je od čaaa do časa suho zaihUla. Nato je vprašala Jenny: "Ali lahko ugaanem — ali pa imaš rajši, naj gori?" "Na, kar ugaanl." V temi ja ovlla roke okrog Jenny in ihU pripovedovala. Bila je spet a Hjerrildom v campagni. Tu Je jo potem on poljubil. Sprva ga je aamo malo oštala, ker Ja mlalila, da je bilo aamo za šalo. Nato pa je posUl žaljiv v avoj i vsiljivosti. "Na vse zadnje pa Je hotel, naj grem ž njim v njegov hoUl. In to je rekel prav Uko, kakor bi me vpražal, ali hočem iti ž njim v sladči-čarno., Tedaj pa aem ae razardila in tudi on ae Ja ujezil. In nato mi je zalučal nekaj umazanih, proaUških besed v obraz." Nekaj časa je ležala tiho in ae stresala kakor v mrzlici. "Potlej pa Je rekel — no. aaj ai lahko miallž — nekaj o Hansu. Hans je pravil o meni, ko je pokazal Hjerrildu mojo sliko, Uko da si je ÜJerrild moral misliti —. AH razumeš, Jen ny," se je tesno prlvila k prijateljici "—ne, ne bom več storila Uga — ne bom se več obešala Xtega podleža. — Hans mu seveda ni pove- I mojega Imena, vaš," je rekal čez nekaj časa. "In kajpada niti slutiti ni mogel, da me bo Hjerrild kdaj eračal ali pa me spoznal po sliki, * ki Je bila napravljena, ko adm bila sura osem-*aj*t let." (Dalj« prihodnji*.) P. Molaart a 0 • Pavel in Julija ftola je bila revna, tako airo» mašna, da pozimi niao Imeli alti drv. Toda zmraovat! vendar ni kazalo. Zato je učitelj, nekak dolg, kuštrav in» ubog vrag. za katerega ni nihče vedel, iz kata» rlh madžarskih krajev ja prišel, ukasal ded. da vaak od njih prineee ad doma eno poleno. In tako ai lahko videl vsak dan šo-larje, kako ae matijo. noseč po snegu veliko pole«» a seboj. Bilo je to nekega dne ob sedmih zjutraj Zimekl sam rak ae niti malo še al raaleael. AU de-€9 je le na poti v šole In se po- lagoma iagublja v snegu, na katerega še zmerom neprestano mede. So otroci, ki aUnuJeJo zelo daleč. Uko da morajo ža ob šestih zdoma, kajti zakaaniti šo-lo bi bilo strašna. Tako noAeč drva. Jih deca neprestano preklada s desne roke na levo in o-brstno. To jutro» ko so bili ša bliau šolskega poslopja, ae deček Pa-vel preatrašen oglasi: Julija! . Kaj U nisi pri-líeala polena ! \ T Hamo mall od m rasa aardeli noaek je gledal izpod velika vol nene niša. v katero ao dekletca, drv ? ittili. Ustavi ae In ravnoduš. noreče:, . »¿Ji — Nlaem prinesla. Tedaj sa usUVi še ostala deca. Kaj Ukaga se še ni zgodila Julija ja prva, ki se upa brez d* priti v šolo. Ako učlUlj to opazi. Užko jI! — Zakaj nisi prinesla? Jo vpraša malo dekletce, ki ja ko-maj držalo veliko poleno pod roko, — učitelj te bo Upal. Julija ji ne da odgovora. Pavel, ki je bil zmeraj njen prijatelj in je sato mislil, da i-ma pravico biji strog s njo* kri-kae: — Torej, Lakaj nisi prinesla Ker jih nimamo —. Tvqj Oče nima drv? — Nima. A vaš sosed? On ima. Dal je štirikrat in e rekel, da ne da več. Deca se napoti dalje. Nesreča to. Ali zaradi U neareče ne smejo zamuditi šole. Krepko tišči vsak svoje poleno k sebi in vsak zase je srečen, da ni on tiati, ki je brez drv. Julija kora-ca prav ravnodušno z njimi, poleg nje zelo zaskrbljeni Pavel. Njej je šele šest, njemu oeem let. On bolje razume vso stvar n zato ga toliko skrbi. PjJulija misli: Ni drv, pa jih ai in učiUlj bo to že tako razumel. Ali Pave! sluti, da ne bo tako lahko. In v kolikor je njegova tovariŠka ljubezen do male raala, toliko več mu je bilo počno pod pazduho zmeraj težje. MedUm so se že približali Šo-. Julija je še vedno mirna. Zar to pa je Pavel zmerom bolj razburjen. Učitelj jo bo prav gotovo tepel, vlekel za lase in poslal lečat v kot. To bo strašno! Bo-e je, da ona ve, kakšna nevar-oet ji preti. Pred vrati šole je 'avlo v o razburjenje doseglo vlek. Ta mala goaka gre mirno v šolo, a on dobro ve, da se bo z njo nekaj strašnega primerilo. Ni ae mogel več zdržati in ji reče: — Cuj, učitelj te bo vaeepo tep^l! Julija tiho odgovori: — Pa naj me fcfpe. . Tega ni mogel več prenesti. Zelo ae vznevolji in jezno ji ra-če: — Evo, na... vzemi moje po-eno, ti neumna goaka! Pa le čvrato ga drži . . . Julija mirno vzame poleno lod roko in z ničemer ne pokaže, da li ji je to drago ali ne. Nič ne reče, še zahvali ae ne. Mimo gre v šolo, Pavel za njo. Počaai ae ga prijemlje atrah, pa e vendar arečen, da je malo rešil. I y šolaki aobi je bilo neobičajno temno. Sveča ali kakšna ave ilka bi bila zelo dobrodošU. Pa vel ae hoče jieopaženo pretihota piti v učilnico, ko ae začuje kri leči glas učiteljev: — Pavel ¿Pavel! Stoj! V šoli napUrie grobna tišina — Kje ao drva? Pavel stoji kakor ukopan. — Kje je;poleno? .nemilo-srčno zagrmi učitelj. — Nočeš govoriti? A? ... In že zagrab za palico, t?/-, ošvrkne Pavla, k samo zastoka, zvijajoč se. „ — Nočeš odgovarjati?! . . . Niti odgovora mi ne daš?! A? Čakaj! Jas ti bom pokazal . . . In vaako njegovo besedo ali vprašartje ja pospremila šiba s skelečlmi udarci. * — Tebi na ljubo, misliš, da bom tu zmrsaval? A . ... Je 117 In še mi ne odgovoriš? . . . besni učitelj končno z vso silo sune Pavla k vratom: — Marš domov! In če mi še jutri prideš brez drv, te bom zaprl! Pavel, ves v solzah in jecajoč, komaj zbere toliko moči, da gre po avoj suknjič in kučmo. UčiUlj mu s hudim pogledom sledi. Oblačeč ae pri obešalniku, tik zraven šolaklh klopi a preplašeno deco, nad kaUro bi ae mogel čuti najmanjši Šeleat muhe, Pavel z muko zadržuje jok, ki že aili na dan. Tik zraven je atianjena v klopi mala Julija. Pred njo leži zvezek in vaa nemirna nespretno poskuša, da napiše: Pavel. Pavel, P, P, P . . To je PavU ganilo v srce. Debele solza ao ae mu ueule na lice in po zmeraj jačjem ječanju je občutil, da ja jok že zelo blizu. Vendar ni mogel, da aa ne bi še enkrat, nagnil nad klop. MaU neumna Julija je adaj mirno in počaai pisal^: dobro. d. d. d.... potem se je vsa nagnila nad sve-aek In kar ja morfa lepše, veliko pripiaala: d, d, d. . .. drva, aH poleno! Zdaj mali Pavel ne more več »držati. Plane v jok. naglo teče k izhodu, kjer počasi In Uho zapre vraU za *§boj. kakor se to pač spodobi. • "Jaz aem član Phi Beta Kappe." "Tudi jaz ae ne počutim dobro." Julija zmigne z rameni in od-gotori: " Sa "Le zakaj nI tudi otrok zbolel. če aU aa oba. oče in mati, zaetrupila s gobami r 'Takrat ja bil ravno poreden In za kasen al dobil večerje T <,' TrüVftt ? Podpirajte sftj |*l Pozabljena aktovka Myrs Gruhenbergova Mladi pariški odvetnik Charles Odelin se je nekaj dni zadržal v majhnem mestu Bassalou-pu, da bi priskrbel važne poizvedbe za senzacionalni proces, ki bo v njem nastopil kot zagovornik. Z uspehom svojega potovanja ja bil izredno zadovoljen: v njegovi aktovki so bile listine, ki so bile odločilnega pomena za proces. Razen tega je imel pel še čisto oseben razlog, da mu ni bilo treba obžalovati svojega bivanja v Rassaloupu: spoznal je očarljivo žensko, ženo mestnega župana, ki je bila, kakor so mu namignili, popolnoma nepriato-pna. Pri njem kajpak ni uresničila tega opravljanja in ni bilo po njenem, da ji je Šele zadnji popoldan njegovega bivanja v Baasaloupu odsotnost njenega moža in služkinje ponudila priložnost, Parižana povabiti na čaj. Charlesu je tako krasno postregla, da oba še opazila nista, kako Čas beži. Le z največjo težavo se je mogel izogniti vrača-jočemu se možu in ujeti svoj vlak. Ravno ko je hotel stopiti v vlak, ga je pa prešinil atrah: v sUnovanju gostoljubne gospe je pozabil svojo aktovko z dragocenimi listinami. Razen nevarnosti, da bi mož utegnil odkriti U izdajalski dokaz in izvajati posledice, je Charles le predobro vedel, da bi imelo zasliševanje brez te podlage le kaj jalov konec. ' Kaj naj stori? Jutri zjutraj se bo vršilo v Parizu zasliševa nje; in čeprav razen tega vlaka, zdaj odhaja.brez njega, odhaja še poslednji, ki bi ga utegnil pravem Času pripeljati domov, zgodaj zjutraj — kaj bi dosegel s tem? Kako naj sredi noči iz tuje hiše, kjer je mož pravkar legel k počitku, dobi svojo ak tov ko? Obupan si je prižigal cigareto za cigareto in neprestano hodil pred nizkim posUjnim poslopjem aem in tja A zastonj si je beUl svojo sicer Uko iznajdljivo glavo . . . Hripav glas ga je zmotil v njegovem premišljevanju: neki postopač ga je prosil za milodar. V istem trenutku se je odvetniku vsilil drzen načrt. "Ali hočete zaslujjti bankovec T* ga je vprašal; Postopač ga je nezaupno pogledal. * "Nič nevarnega." se je podvizal prisUviti Charles, "oddali bi samo majhen listek, potlej pa brž izginili." Kmalu sU se aedinila. SUvek, ki ga je napisal s pot v or je no pi savo na majhen papir in ki ga ja čez četrt ure držal v rokah zaspani župan, se je glasil takole: Tniite' Danes zvečer bodo vlomili v,občinski urad " Postopač ae je hitro umaknil, še preden se je osupli prejemnik nenavadnega obvestila zave- del, ali morebiti ne sanja. Pre^ teklo je še dokaj časa, preden se je opomogel od strahu. A čas [e bil, da obvesti o tem še druge. Hitro si je nataknil obleko, stekel je na žandarmerijo, previdno obvestil tudi gasilce in kmalu je bil ves Bassaloup na nogah; ljudje so obkolili občinski urad, ne da bi vedeli» kaj ae je prav za prav zgodi k). V splošni zmedi ni nihče opazil, da je Charles, ki je šel za svojim »lom v primerni razdalji, stekel navzgor po stopnicah, ta koj ko je župan zapustil svojo hišo. Srce mu je burno razbijalo v prsih. Kako naj se pred lepo ženo opraviči zaradi, nočnega kršenja miru? Ali bo razumela da je moral po vsaki ceni dobit listine za proces in da se mu je vzrok zdel dovolj važen, da je vznemiril vse mesto z županom orožniki in gasilci vred? Imel je nepotrebne skrbi, kaj ti ona ni terjala nobenega pojasnila. Njene oči so se svetile o< veselja nad nepričakovanim svi denjem, že nekaj ur po slovesu za nedoločen čas. Sreča ne po-' trebuje pojasnil! Pariški čarodej je na skrivaj z očmi poiska aktovko, ki je ležala na enem izmed belo popleskanih stolov predsodbi, potlej je pa nežno zacepetal : "Ali si huda? Da bi te še enkrat videl, sem spravil ves Bassaloup na noge." Ne, ona ni bila niti najmanj huda. Celo najbolj razvajeni že- ni bi laskal takšen poklon, tei bolj je tej neizkušeni ženi, ki živela ob strani nič hudega r*1 alutečega moža, ki ni opazil nitji tistega, kar je imel pred očmij tujčeve aktovke prav tako takor izredne lepote svoje ; niče. Charlesa je pa prevzel njeni pogled in skoraj ni več lagal, kol je ponovil: "Vse to sem storil le zato, dal bi te še enkrat videl!" Spet jima je čas po bliskovol minil in spet se je le z največjo! težavo umaknil njenemu možu,I ki se je pobit vračal iz svoje ne.I uspešne nočne straže v občinski! pisarni, in komaj je ujel — po.| slednji vlak. Charles ae je pomiril po vneli I svojih pustolovščinah in medtem ko ga je brzi vlak nesel pro-l ti Parizu, je muzajoč se premi-l šljeval o vseh dogodkih pretekle noči. Ponosno je sam sebi čestital k drznemu načrtu, ki ga je uspešno izvedel. V duhu jt[ oživel vse slike zadnjih ur: v duhu je videl poatopača pred železniško postajo, snetega župa-na, ki je tekel iz svoje hiše, na pomoč hitečim gasilcem, razbur.| jene prebivalce, lepo ženo . .. Na lepem ga je pa presunfl strah: spomnil se je belo pople-skanega atola v predsodbi, ki je na njem ležala že v drugič — pozabljena aktovka . . . HUMOR i Zlobnoet "Pomislite, ko sepi prišel sno-či domov, je moj triletni sin trgal moje pesmi . . .!" "Za vraga, ali zna paglavec že brati . . .?" V hotelu "Koliko sem dolžan?" vpraša gost. v "Katero sobo ste pa imeli, gospod?" "Sobe so bile vae zasedene, zato sem moral ležati na biljardu!" . "Aha, to pa stane dvajset dinarjev na uro!" * Pridna žena Miha: "Ti imaš pa res pridno ženo, Jože." . Jože: "Da, da, kadar pridem ponoči pozno domov, včasih še z metlo v roki atoji pri vratih!" NA PRODAJ Gostilniški prostori v Slov. narod, domu v La Sella, 111. Podrobnosti se doba pri laatnlel: MRS. ANNA DULAR 1059 First at., La Salla. 111. —(Adv.) . HIS A NA PRODAJ „ 6 sobna (bungalow) hišk, centralna kurjava, zaprt porč in garaža za 2 kari, se proda za $5600,* ali zamenja za "cottage" hišo na 5188 S. Albany ave., Chicago^ 111. —(Adv.) Najkaaasljtvajfte dnevne delav. ska veetl so v dnevniku Treava» ti* Ali jih ëitate vsak dsn? NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO Po aklape 11. redna konvencija aa lahka aaroèl aa liât Proaveto la priiteja eden. dra. trt. itlrl ali pat ilaner Is eae družine k aal aaraé-nlni. Liât Praaeeta atañe aa eae enako, aa Člana all aeilaaa M-N aa ano letne naračalao. Ker pa člani še plačajo pri aaeamente $1M sa tednik, aa jiai te prišteje k naročnini. Tare j sada j al ersehe, reči. ds je liât predrag aa êlaae SNPJ. Uet Preeeeta je vaša lantnlna la gotovo je v vaak! družini nekdo, kl hi rad ¿ital Hat vaak dan. Cena liatn Proaveta je: > . Za Združ. države in Kaaado.M.N. 1 todalk |n.............. 4.ho . 1 tednika in............ S S0 Z tednike in............ 2.40 4 tednike in............ 1.28 I tednikov la........... ni f Za Cicero in Chicago Je..vt7.68 1 tednik la.... 2 tednika In.. f tednike in.., 4 tednike In.. 5 tednikov in. Za Evrope je ...........$0.88 Irpolnite apednji kupon, priloftite potrebno vaete denarja ali Mener ^ Order v pimnu In ai narettte Proaveto. Itat. ki je vaša laatnina. . «Pejnanlle :—Vnele j kakor hitro kateri teh «lanov preneha biti élan SNPJ. ali ée se preaell p roi od druiine in bo sahteval aam avoj Hat todnlk, bode moral tiati «lan it dotlčne drutHWkl je tako akupno naroêena na dnevnik Proaveto, to takoj nasnanltl upravnlAtvn liata, in obenem doplačati dotlČno vaoto listu Proaveta. Ako lega ne atori, tedaj mora upravnifttvo »nižati datum sa to vaoto naročniku. PROSVETA. SNPJ. 28S7 Se. Lawndale Ave. Chicago III. !*rileleae pošiljam aareéalno sa It* Prenveto ČL dreštva M. In ga pripišite k meji naročnini od aledečib Članov 1) Ime..., Naale v .... r Mlatite t meje družine: f>.....................e*..................Cl. draštvn št........ •>................".......................Ô. draštva št........ •)♦••«...........k..»«...............6. draštva št........ ......«»»...& draštva fltrvr>..v» Meato........ Nov naročnik Dršava »e*e»eoe»ee»»»e»»»»eeeeeeeeeeeeee»e»eee»efreeeee