primorski dnevnik
I® začel izhajati v Trstu '3- maja 1945. njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. SfPtembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu'pri Gorenji Trebu-od 18. septembra '944 do 1. maj* 1945 v bskarni «Slovenija» pod v°jskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izSla za-dnia Številka. Bil je edini »iskani partizanski DNEV-v zasužnjeni Evropi.
primorski
M.	dnevni!
i> T-
o ~o
i'J C.
r_
v.
Cena 600 lir - Leto XLI. št. 181 (12.214)
Trst, torek, 20. avgusta 1
ro —
Izvedle naj bi jih »črne brigade« v odgovor na pokol v krščanski)
Veriga bombnih atentatov v muslimanskih predelih Bejruta terjala najmanj 31 mrtvih in 100 ranjenih
Karame obtožuje Izraelce - Pri Sidonu
ugrabili švicarskega funkcionarja MRK
BEJRUT — Libanonci doživljajo te (lni eno najokrutnejših poglavij debetne državljanske vojne. Po bomb-Ì*1" atentatih, ki sta v sredo in so-b?to povzročila 55 mrtvih in 200 ranjenih v krščanskih predelih Bejruta •jhtelias in Sad-el-Bausrieh, so vče-2'J v kratkih presledkih počili štirje Peklenski stroji v muslimanskih če-zahodnega in južnega predmest-ubitih je bilo najmanj 31, ranje-nin Pa blizu 100 oseb.
, Brvi atentat — z avtom peugeot, v aterem je bilo 50 kilogramov plastičnega razstreliva — je razdejal re-^avracijo in prvi dve nadstropji semnadstropne hiše v gosto nase-druzovski četrti Karakol. Zračni Wisk je pometel s parkiranimi vo-'u in razbil šipe na bližnjih poslop-p1' kamor se je razširil tudi silovit PpzjU\ Smrtnih žrtev so doslej na-teli 26, ranjencev p« okrog 77. Venta trupel je bila zoglenela. Drugi “tentat — prav tako z avtomobilom-, katerem pa je bilo 25 kilogramov-izstreliva — je povzročil smrt 5 ?eb, medtem ko je bilo okoli 7 ra-vj^nih. Izvršen je bil pred mošejo v ^trti Ghobeiri. Tretja in četrta ek-
splozija sta pretresli mestna predela Zuqaq Blat in Clemenceau, kaže pa, da ni bilo ne mrtvih ne ranjenih.
Nekaj ur po atentatih so odgovornost zanje prevzele tako imenovane »črne brigade«, katerih glasnik je v telefonskem sporočilu neki tuji tiskovni agenciji pojasnil, da »je terorizmu treba odgovoriti s terorizmom« in dodal: »S tem smo hoteli maščevati- vse kristjane, ki so bili ubiti ali bili prisiljeni zapustiti svojo domovino. Če kristjanom v Libanonu ni dana pravica, da živijo v miru, potem ne smejo v miru živeti niti drugi.« Enako uglašeno je bilo telefonsko sporočilo krajevni tiskovni agenciji Markaziah, v katerem je neznanec spregovoril v imenu »črnih falang«. To je seveda v skladu z grožnjo o represalijah iz vrst organizacije krščanske milicije »libanonske sile« po atentatih v Anteliasu in Sad-el-Bausriehu. Malo pozneje pa ' so si odgovornost za včerajšnje atentate pripisale »bejrutske nacionalistične sile«, to je skupina samozvanih sunitskih muslimanov, ki je tele-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Avstralija včeraj uvedla gospodarske ukrepe proti rasistični vladi v Južni Afriki
Zaman posredovanje južnoafriških cerkva Botha vztraja pri rasni diskriminaciji
, PRETORIA — Tudi srečanje med devetimi cer-.penimi dostojanstveniki, predstavniki južnoafri-kih cerkva in predsednikom Južne Afrike Pie-Qru Botho ni prineslo nobene pozitivne novosti možnosti, da bi vlada te države odpravila
i,.1 vsaj omilila nečloveško politiko apartheida. J^pki predstavniki anglikanske, katoliške in me-j^ustične cerkve so po včerajšnjem srečanju raz-
*a z verskimi predstavniki
(Telefoto AP)
očarani ugotovili, da ni predsednik Botha odgovoril niti na eno od njihovih zahtev in da sploh ni pokazal zanimanja za vprašanja, ki mu jih je predočila delegacija.
■Skupino je vodil capetownski nadškof in vodja anglikanske cerkve Phillip Russel. Srečanja se ni udeležil anglikanski škof in Nobelov nagrajenec za mir Desmond Tutu iz protesta, ker ga Botha pred časom ni hotel sprejeti na zasebni pogovor.
Predstavniki cerkva so predsedniku predstavili štiri zahteve:, odpravo apartheida, sklicanje narodne skupščine belih in črnih voditeljev, osvoboditev političnih jetnikov, preklic izrednega stanja z odstranitvijo vojske in policije iz črnskih predmestij. Verski voditelji so tudi izrazili obžalovanje, ker da je Botha v četrtkovem govoru izgubil priložnost, da bi rešil Južno Afriko.
Vendar, kot ob omenjeni priložnosti, tudi včeraj predsednik Botha ni imel kaj novega povedati sogovornikom. »Predsednik nam ni dal ničesar, kar bi lahko odnesli« je dejal katoliški nadškof Hurley, metodistični voditelj Storey pa je ugotovil, da je Botha na vprašanja, ki mu jih je postavljala delegacija odgovorjal le z drugimi vprašanji. Edina skromna koncesija je bila ob-
ljuba, da bo vlada poverila posebnemu sodniku nalogo, da izvede preiskavo o »morebitnih zlorabah« izredne zakonodaje s strani policije.
Glede stanja v državi beleži včerajšnja kronika ponovne spopade in primere nasilja. Pretorijska policija je priznala, da so samo ob zadnjem koncu tedna aretirali sto enajst ljudi. Skupno število aretiranih po uvedbi izrednega stanja je že krepko čez dva tisoč.
Na zadržanje pretorijske vlade je včeraj Avstralija odgovorila z uvedbo gospodarskih ukrepov. Med temi' je prepoved vsake južnoafriške investicije v Avstraliji, prepoved uvoza zlata iz Južne Afrike, odprava izvoznih olajšav za podjetja, ki trgujejo z Južno Afriko. Avstralija bo ukinila svoje komercialno zastopništvo v Johannesburgu, pri OZN pa si bo prizadevala za splošno uvedbo učinkovitih sankcij. Za prekinitev vseh stikov z rasističnim režimom v Pretorii se je izrekel tudi indijski vladni predsednik Rajiv Gandhi, ki je obenem zahteval osvoboditev zaprtega črnskega voditelja Nelsona Mandele. Nobene novosti pa ni iz ZDA, kjer Reaganova uprava, kljub razočaranju zaradi pomanjkanja reform, še vedno »tvorno poziva« Pretorio k večji strpnosti.
Znanstveniki za mir v svetu
ERIGE (Trapani) — Danes se bo v sicilskem mestecu Eriče pričelo 5. znanstveno srečanje o »vojnah zvezd«. Seminar se bo začel v jutranjih urah z uvodnim govorom italijanskega zunanjega ministra Giulia Andreottija, ki je tudi dosegel prisotnost najuglednejših sovjetskih znanstvenikov. Po njem bo spregovoril prof. Antonino Zichichi direktor centra »Ettore Majorana« iz Ericeja in CERN iz Ženeve.
Med drugimi, bodo spregovorili tudi Edioard Teller, oče vodikove bombe in predlagatelj vesoljskega ščita. Sledili mu bodo še drugi znanstveniki iz različnih držav. Prvič bodo na tem mitingu prisotni tudi politiki, to pa ne pomeni, da bo zato srečanje dobilo značaj pogajanj. Govorili bodo izključno o najnovejših znanstvenih dosežkih.
Govorili bodo tudi o vesoljskem ščitu, katerega realizacija bo stala ZDA 2 tisoč milijard dolarjev in bo do konca stoletja terjala nove naložbe za nadaljnjih 20 tisoč milijard dolarjev.
Dizdarevic v Teheranu
IrJ^ERAN — V islamsko republiko ski*1 včeraj dopotoval jugoslovan-))j,. .^kretar za zunanje zadeve Raif ga • revič. Na letalšču v Teheranu nj Je pozdravil gostitelj, iranski mi-P i za zunanje zadeve Velajati. gr 01eg pogovorov z gostiteljem pro-s 111 obiska predvideva tudi srečanje ^Predsednikom Ali Hamneijem, pre-kimr<)rn Musavijem in drugimi viso-y , osebnostmi islamske republike, iz^juvi na letališču je Dizdarevič storf/ upanie' do bodo med obiskom Se ivT kar največ za prihodnje odno: Su jOPd državama, v skupnem intere-aku tudi izmenjava stališč glede 'Vi|Vn0Sti gibanja neuvrščenih. Pou-za ' Je tudi zanimanje Jugoslavije vojske inačice možnih poti iz sl,///' ter predvsem, kaj lahko pri i--u iob poti prispeva gibanje ne-rsčenih. (dd)
Jadranovci od včeraj na delu
Jadranovi košarkarji so včeraj v openski šolski telovadnici začeli pod vodstvom trenerja Andreja Žagarja priprave za novo sezono, za nastope v
italijanski B ligi
Prvi podatki o prometu
RIM — Notranje ministrstvo je objavilo podatke o avtomobilskem prometu ob prvem letošnjem množičnem povratku turistov z letovišč, ki je potekal konec preteklega tedna. Po italijanskih cestah in avocestah je v soboto in nedeljo vozilo skupno skoraj 13 milijonov vozil, medtem ko je lani ob istem času promet znašal 10,5 milijona vozil, se pravi skoraj poltretji milijon manj. Vzporedno s povečanjem prometa pa se je, žal, povečalo tudi število prometnih- nesreč in žrtev. V zadnjih dveh dneh preteklega tedna je na cestah umrlo 59 oseb in 1.079 je bilo ranjenih, lani ob istem času pa je bilo 42 mrtvih in 975 ranjenih.
Rahlo drugačna je slika o prometu in njenih žrtvah, če upoštevamo celotno letošnje dosedanje obdobje množičnih dopustov, ki se je pričelo 13. julija, in ga primerjamo z lanskim. Od 13. julija do 18. avgusta letos je po italijanskih cestah in avtocestah vozilo 226,2 milijona vozil, 21 milijonov več kot v ustreznem lanskem obdobju. Kljub temu pa je bil doslej letošnji krvni davek na cestah za spoznanje manjši od lanskega, če pri tem upoštevamo predvsem število mrtvih. Lani je namreč v tem času zaradi avtomobilskih incidentov umrlo 888 ljudi, letos pa 884, se pravi 4 manj. Toda letos je bilo 21.398 ranjenih, 881 več kot laiii.
Iz podatkov, ki jih je objavilo notranje ministrstvo, je nadalje razvidno, da je prometna policija letos strožje nastopala kot lani. Od 13. julija do 18. avgusta letos so agenti naložili 687.698 glob, 2.331 več kot v ustreznem lanskem obdobju. V približno tretjim primerov gre za globe zaradi previsoke hitrosti. Letos je prometna policija po nujnem postopku suspendirala 1.640 vozniških dovoljenj, 388 več kot 1984. leta.
• Bombni atentati
NADALJEVANJE S 1. STRANI
Ionsko javila falangističnemu radiu, da »imajo tujci šest dni časa za e-vakuiranje zahodnega Bejruta«. »Tujci« naj bi bili šiiti, ki nadzorujejo večji del muslimanskega sektorja v mestu. Ta skupina je nastala brž po majskih spopadih v palestinskih taboriščih in je prevzela odgovornost že za številne atentate proti šiitski miliciji gibanja Amai in proti šiitskim edindcam v sklopu 6. brigade libanonske vojske.
Nasprotno je premier Karame (musliman) včeraj v osebnem imenu izjavil, da »za atentati zadnjih šestih dni stoji Izrael ki noče združitve Libanona«. Tudi minister za kulturo Hoss (sunitski musliman) dvomi, da bi pri atentatih šlo za obračunavanje med kristjani in muslimani in trdi, da jih je izpeljala »ena in ista zločinska roka«.
Predsednik Džemajel je včeraj sprejel načelnika sirske tajne službe v Libanonu Kanaana. Uradnega sporočila o pogovoru ni, jasno pa je, da je beseda tekla o radikalizaciji položaja v času, ko je vse kazalo na možnost vzpostavitve dialoga med kristjani in muslimani. Takoj po včerajšnjih bombnih atentatih so izbruhnili srditi oboroženi spopadi ob »zeleni črti«, k; ločuje nasprotna tabora. Blizu Sidona na jugu države pa so neznanci ugrabili švicarskega funkcionarja Rdečega križa.
JA L, ministrstvo za prevoze in Boeing zvračajo odgovornost drug na drugega
Sta tehničnih okvar v strmoglavljenem jumbu kriva nemarnost in dobičkarstvo?
Obsojeni tatovi srebra
ZVEČAN — Senat sodišča v Titovi Mitroviči je včeraj izrekel kazni ljudem, ki so kradli in preprodajali srebro iz Trepče. Med 71 obtoženci so jih 18 obsodili zaradi kaznivega dejanja protirevolucionarnega ogrožanja družbene ureditve države. Šest ljubiteljev srebra je za svoje podvige dobilo po 20 let zapora (najvišja zaporna kazen, ki jo predvideva jugoslovanski kazenski zakonik), 12 udeležencev a-fere pa je prejelo od 11 do 14 let Za krajo oziroma pomoč pri tem so obsodli 32 oseb in sicer s po tremi do desetimi leti zapora, 21 obsojencev pa je dobilo zaporne kazni, ki se gibljejo od 6 mesecev do 4 leta in pol (dd)
TOKIO — Dosedanji izsledki še trajajoče preiskave, ki jo je uvedlo ministrstvo za prevoze, pričevanji dveh od štirih preživelh potnic (26-letne stevardese Yumi Ochiai, ki ni bila v službi in 12-letne Keiko Kwa-kami) ter skoraj končana analiza obeh črnih skrinjic potrjujejo, da je strmoglavljenju boeinga 747 družbe JAL, v katerem je 12. avgusta izgubilo življenje 520 oseb, botrovalo razpokanje aluminijaste pregrade med potniško kabino in repnim delom jumba. Uhajanje zraka iz presurizirane kabine v zadek, kjer zrak ni bil pod pritiskom, je povzročilo pretrganje kablov za vodenje vertikalnega in horizontalnih stabilizatorjev ter razdrobitev vertikalnega stabilizatorja, ki je padel v morje, ne da bi se v pilotski kabini tega zavedeh.
Če je dinamika tragedije bila pojasnjena, pa je treba zdaj preveriti vzroke in v tej zvezi se bije za kulisami trd boj med družbo JAL, ameriško graditeljico jumbov Boeing in japonskim ministrstvom za prevoze, ki odgovornost zvračajo drug na drugega. V nevarnosti so pač veliki ekonomski interesi (tudi glede poravnanja odškodnin) pa tudi ugled funkcionarjev
Družba JAL zavrača očitek, češ da ni skrbela za pravilno vzdrževanje ponesrečenega letala in z druge strani obtožuje družbo Boeing, češ da tega jumba ni do kraja popravila, potem ko se mu je leta 1978 v lažji nezgodi med pristajanjem v Osaki poškodoval prav repni del. Dnevnik »Mainichi« pa trdi, da JAL pretirava s pritiskom v potniški kabini, da je skratka zrač-
ni pritisk na njenih letalih večji kot na drugih in na meji dovoljenega. List dodaja, da so se na treh jum-bih, ki jih je JAL kupila istočasno s ponesrečenim, P°, javile razpoke v spredku trupa in celo na vratih men pilotsko kabino ter potniškim predelom prvega razreda. Družba Boeing je vodstvo JAL opozorila, da je temu kriv prevelik pritisk.	.	[
Sindikat strokovnjakov pri JAL pa letalski družb1 očita zaslužkarstvo in zapostavljanje varnosti: predsednik Yasumoto Takagi (ki je pred dnevi najavil svoj odstop) naj bi pilote pozival, naj čimbolj varčujejo z gor1' vom. Tedaj se porodi vprašanje: zakaj pilot zrušeneg3 jumba Masami Takahama (asistent je bil Hiroši Sa' saki) letala ni v tistih usodnih trenutkih usmeril Pr(> ti letališču Hamamatsu blizu morja v pokrajini šizuoka. kjer bi ob zasilnem pristanku utegnilo ostati živih Pre' cej potnikov? Morda zato, ker. bi bilo treba tja P®" slati po preživele drugo letalo, kar bi pomenilo dodatno tratenje goriva? se sprašuje japonski tisk. Škrat; ka: vse bolj kaže, da sta stahoviti nesreči botroval1 malomarnost in dobičkaželjnost.	.	.
Črni skrinjici s posnetki vseh pogovorov v pilotsW kabini (voice recorder) in izmenjave sporočil med pd°' tom ter kontrolnim stolpom (flight recorder) sta dokaza' li, da sta pilot in asistent do zadnjega trenutka skušala na vse mogoče načine rešiti boeing, tako tudi z izm«; ; ničnim ugašanjem in prižiganjem motorjev, ki naj m nadomestilo neupravljivost stabilizatorjev.
Papež zaključil potovanje v Afriki z govorom islamski mladini v Maroku
CASABLANCA — Svoje tretje potovanje po Afriki je Janez Pavel n. sinoči zaključil z nekajurnim postankom v največjem maroškem mestu Casablanci. Semkaj ga je povabil maroški kralj Hasan K., »35. Mohamedov naslednik«, da bi kot »vzgojitelj in branilec skupnih vrednot islamske in krščanske vere« govoril mladim iz 23 držav, ki so se zbrah v Maroku na panarabskih igrah.
»K vam prihajam kot vernik,« je dejal papež mladim na casablanškem stadionu. »Preprosto bi tu želel izpričati, kar verjamem in upam za srečo svojih bratov.« Janez Pavel H. se je nato zaustavil pri stvareh, ki so skupne pripadnikom obeh ver. Dejal je, da se vsi ljudje, še zlasti pa ljudje žive vere, morajo med sabo spoštovati, preseči vsako diskriminacijo in skupno služiti vesoljnemu bratstvu. Poslušnost bogu, je poudaril Janez Pavel H., zahteva ‘ spoštovanje človeka in njegovih temeljnih pravic, tudi svobodo veroizpovedi. Spoštovanje človeških pravic je označil kot predpogoj za uresničitev »civilizacije ljubezni«, h gradnji katere je pozval še Zlasti mlade. Svoj nastop v stadionu je papež začel s
pozdravom v arabščini, zaključil pa ga je z molitvijo, ki je bila dovolj široko zastavljena, da jo je pač lahko sprejelo tudi muslimansko poslušalstvo.
Pred govorom mladim se je Janez Pavel H. pomudil na daljšem pogovoru s kraljem Husanom H. Eden izmed dvornih dostojanstvenikov je papežev obisk označil kot »zgodovinski dogodek za celotno človeštvo«. Nedvomno gre za pomemben znak zbližanja med predstavniki dveh različnih verstev, ki sta v. zgodovini imeli vse prej kot prijateljske medsebojne odnose in ki se še danes gledata marsikje kot nasprotnika.
Ekumenski epilog odločno razlikuje zadnje od prejšnjih papeževih potovanj, ki so bila vsa pastoralne narave. Marsikdo pa je poudaril še neko drugo okolnost, ki naj bi posebej označevala včeraj zaključeno potovanje po Afriki, in sicer tako imenovano vprašanje »afri-kanizacije vere in Cerkve«. Papež je mogoče bolj kot kdajkoli prej poudaril, da katolicizem v svetu ne sme biti sredstvo za uveljavljanje načina življenja ki je značilen za Zahod, in še zlasti ne »potrošniške mentalitete«, pred katero je črne vernike večkrat posvaril.
Okello nepričakovano v Keniji
Novi ugandski predsednik gen. Tito Okello (desno) je nepričakovano prisP^ v Nairobi, kjer ga je dočakal kenijski podpredsednik Mwai Kibaki (A1'
Še vedno velika nevarnost požarov v Dalmaciji in po jadranskih otokih
KORČULA — Gozdni požar v okolici Vele Luke na Korčuli, ki so ga sicer lokalizirali že v petek, je zahteval tudi štiri človeška življenja. Žrtve so Antun Anič, Ljubiša Anič, Mladen Anič, vsi trije iz Vele Luke na Korčuli in Djurica Aleksič iz Sarajeva.	i
Kot so ugotovih, so vsi štirje sodelovali pri gašenju požara v vasi Potirna od samega začetka požara v četrtek popoldne. Tega dne zvečer okrog 18.30 so izgubili vsako sled za njimi, v soboto zjutraj pa so prebivalci Vele Luke našli njihova trupla blizu zadnjih hiš v vasi Potirna.
V boju s plameni sta v minulih dneh izgubila življenji še Zvonka Rakela z Dugega Rata in Ivan Mijanovič iz Skopja. Izvršni svet sabora SR Hrvaške je svojcem preminulih poslal so-žalne brzojavke ter dodelil enkratno denarno pomoč v znesku 100 tisoč dinarjev vsaki družini.
Po zadnjih vesteh, ki so prispele v republiški štab civilne zaščite, so požare vzdolž jadranske obale od Veljega Dola prek Plata, Cavtata, čilipov, Konavelj, Cabrile in Pridvorja lokalizirali in so pod stalnim nadzorom gasilcev. Ognja niso uspeli pogasiti le na nepristopnih mestih in je nevarnost, da se plameni razširijo, če bi veter spremenil smer. Vsi kraji na območju dubrovniške občine so dobili električni tok in vodo, vzpostavili pa so tudi telefonske zveze. Popravili so tudi signalizacijo za nočno pristajanje in vzletanje letal na dubrovniškem letališču, tako da se letalski promet na Čilipih ponoči in podnevi normalno odvija.
Tudi minuli teden je bil za pripadnike JLA v garnizonih vzdolž Jadrana in na otokih zelo naporen. Na vseh žariščih številnih požarov so bile podnevi in ponoči v boju z ognjeno stihijo
enote pomorske pehote, letalstva in vojne mornarice. Rumeni vojaški nahrbtniki iz plastike, v katerih je bila voda so postali za prebivalce ogroženih območij simbol rešitve od ognjene stihije. Znatno pomoč pri obvladovanju plamenov so nudili tudi pripadniki vojnega letalstva, ki so stalno opazovali in označevali mesta požarov, ter jih gasili s protipožarnimi letali in prevažali gasilsko opremo na ogrožena območja. Ladje vojne mornarice so pristajale tu di v plitkih zalivih in s svojimi črpalkami pomagale polniti gasilske cisterne.
Minuli konec tedna je požare na območju Dubrovnika gasilo' okoli 4000 gasilcev. Prispele so tudi posebne gasilske ekipe iz Beograda, Ši benika, Knina in Splita. Z nadčloveškimi napori so preprečili katastrofo.
Pripadniki JLA, poklicni gasilci, enote civilne zaščite in občani so uspeli lokalizirati požar, ki je minuli petek zajel okoli 4000 kvadratnih metrov v okolici Tivta, predvsem v krajevni skupnosti Djuraševiči, Radoviči in Krašiči.
Okrog 100 hektarov zemljišča pa je zajel požar, ki je minuli konec tedna i\>ruhnil v okolici srednjeveške trdnjave Maglič v dolini Ibra.
Po dvanajsturnem boju je včeraj gasilcem uspelo lokalizirati požar pri Jadriji (pri Šibeniku), vendar je močan veter plamene čez dan zopet okrepil.
Preiskovalni sodnik okrožnega sodišča v Dubrovniku je včeraj novinarje seznanil z nekaterimi podrobnostmi v zvezi s požarom, ki je izbruhnil 15. avgusta v bližini Vele Luke na Korčuli in ki je terjal tudi smrtne žrtve. Katastrofalne plamene je zanetil okoli 18. ure avto audi 100 z registrsko oznako CN 553935, ki ga je vozil italijanski državljan Franco Vitale. Vozilo še je, bržkone zaradi pregretega motorja vnelo in po polnoma zgorelo. Potniki iz italijanskega avtomobila so nepoškodovani, o nesreči so takoj obvestili policijo, vendar je ogenj že zajel goščavo ob cesti.
Ker preiskava še ni končana, po odredbi preiskovalnega sodnika Vitale ostaja pod nadzorstvom organov za notranje zadeve, kar pxjmeni da ne more zapustiti Jugoslavije.
V soboto je na letališče Čilipi prispelo tudi italijansko letalo hercules, ki bo sodelovalo pri gašenju požara. Letalo je opremljeno s sistemom za brizganje kemikalij, (dd)
Po ognju v narodnem parku v Abrucih včeraj premirje na požarni fronti
L’AQUILA — šele prejšnjo noč je gasilcem in pripadnikom civilne zaščite uspelo pogasiti požar, ki je v nedeljo zajel široko območje Muršiče, v neposredni bližini in deloma tudi znotraj nacionalnega parka v Abrucih. Ogenj se je razširil z izredno hitrostjo. V kratkem času so plameni zajeli več tisoč hektarov gozda med občinama Collelongo in Civita d’Antino. Vso prejšnjo noč je požar ogrožal tudi deset hiš v neposredni bližini.
Poseg gozdnih čuvajev, gasilcev in vojaških enot je preprečil, da bi ogenj zajel hiše in tudi, da bi se požar razširil proti notranjosti gozdnega parka, ni pa preprečil velike škode, ki jo je vseeno prizadel požar. Ogenj je namreč popolnoma uničil več sto hektarov gozda in vinogradov ter hudo opustošil širše območje tik ob nacionalnem parku.
V Abrucih je bilo letos že več hudih požarov, ki so skupno uničili približno tri tisoč hektarov pretežno gozdnih površin. Poveljstvo čuvajev parka v Abrucih je ocenilo, da je treba vzro-
ke 90 odstòtkóv požarov pripisati namernim požigom, ostalih 10 odstotkov pa povzroča nemarnost ljudi, predvsem izletnikov. Poveljstvo je tudi zahtevalo od ministra za civilno zaščito naj čimprej omogoči povratek kontingenta čuvajev, ki so ga v začetku avgusta odposlali na Sardinijo na pomoč pri gašenju tamkajšnjih požarov.
Čeprav je vreme skoraj po celi Italiji še naprej vroče in sušno, so v protipožarnem ope-‘ rativnem centru civilne zaščite v Rimu včeraj po dolgem času končno zabeležili relativno miren dan. Izbruhnila sta samo dva večja požara. V zgodnjih jutranjih urah sta protipožarni letali iz Rima in Catanie poleteli na kraj Antenna a Mare pri Messivi, kjer je ogenj zajel borov gozd. Gašenje je trajalo dobre tri ure. Drugi obsežnejši požar je včeraj dopoldne zajel področje Montagna della Duchessa v pokrajini Rieli. Tudi v tem primeru je poseg protipožarnih letal omogočil gasilcem in pripadnikom civilne zaščite, da so v razmeroma kratkem času najprej omejili in nato dokončno pogasili ogenj.
V
Se o zastrupljenih paradižnikih v Kampaniji
RIM — Rezultati laboratorijskih al naliz paradižnikov iz Kampanije, so jih gojili s protiparazitskim stripom temik, niso še nared in kaže, “f jih bodo objavili komaj v sredo. Med' tem pa skuša dežela Kampanija P0. miriti javno mnenje in je s tem zvezi objavila sporočilo, da imajo » primerjavi s prvimi podatki sedaj 110 razpolago tudi pomirjujoče elemento' ki kot kaže izključujejo prisotno5 strupa v paradižnikih in torej ,lZ’ ključujejo vsako nevarnost v zvezi, strupom temik. Enako sta sporoču tudi ministra za zdravstvo in km0" tijstvo.
Dežela je zavzela to stališče koncu srečanja med proizvajato’ kmetijskimi organizacijami (Col01' retti, Confcoltivatori in Confagri0, tura), AJMICAV (zveza industrijce^’ ki pridelek konzervirajo) in nekato1^ mi župani s področja .Noie, kjer 1 izbruhnila polemika o zastrupljeIlll,1 paradižnikih.
Temik, strup, s katerim naj bi 1,1 zastrupljeni paradižniki, proizvaja 0 meriška transnacionalna družba u nion Carbide, ki je že precej znah0 po ekološki katastrofi v Bhopalu 0 po uhajanju plina v Zahodni Vid? niji. Predstavniki Union Carbide bodo po vsej verjetnosti že danes čali z ministrom za zdravstvo, kato'
remu bodo predstavili svoja štab5?0 glede uporabe temika, ki je v
Itali*
dovoljen samo za sledkorno peso. “. porabljajo ga še za paradižnike, 1 žol, krompir ih solato. Pri tem, J treba še dodati, da bi morali kmetto ki uporabljajo ta strup, imeti P06^. no dovoljenje za uporabo strupa, v^,g dar pa se tega predpisa le malok0 drži.
□ LJUBLJANA — Jugoslovanski nančni minister Klemenčič se je vCL raj na Bledu sestal z dr. Hannes0^ Androschem, predsednikom banke b1.^ ditanstalt s sedežem na Dunaj0 njegovimi sodelavci. Obravnavali j sklepanje novega sporazuma s tuj11^ bankami o refinansiranju dolgov, ,, dospevajo v obdobju 1985 - 1988. t0

I
Neverjetni napadi na vodstvo tovarne Obir iz Železne Kaple
Vodstvo tovarne celuloze Obir iz železne Kaple nam je posredovalo naslednji prispevek, ki ga v celoti obavljamo.
ŽELEZNA KAPLA — Po zadnjih ®očinskih volitvah na Koroškem letos, kjer je socialistična stranka zgubila Največ glasov (in sicer je le-te prido-??' nemškonacionalni tabor), je pri-s‘0 do občutljive politične zaostritve v Manjšinskem vprašanju.
-V tovarni celuloze Obir v Železni Kapli se je pri volitvah v obratni svet aelavcev 30. julija 1985 formirala samostojna nadstrankarska dvojezična Nata »Obir«, ki jo tvorijo predvsem slovenski socialisti, pripadajo pa ji Udi delavci drugih političnih prepri-^Nj- rNjen namen je poleg delavskih JNteresov predvsem uveljaviti enako-Pravnost obeh deželnih jezikov v fo-nnriu sindikalistov. t, v koroškem tisku (Kleine Zeitung, Kaemtnor Tageszeitung) je 9.8.1985 Phalo do nesramnih napadov na po-jetje Obir. Napade na tovarno celu-°ze Obir v koroškem tisku je seveda eba videti v sklopu celotne narodno-r,laNjšinske politike na Koroškem v
luči dvojezičnega šolstva, kjer se slovenska narodna skupnost dokaj u-spešno upira prizadevanjem nemško-nacionalne strani, in koroškemu deželnemu glavarju Wagnerju ni uspelo utišati v domači in mednarodni javnosti širok krog slovensko in nemško govorečih, ki se borijo za dvojezično šolo. Napad na Obir služi predvsem temu, da bi odvrnil pozornost od dvojezičnega šolstva in jo usmeril na druga področja. Vendar je treba ugotoviti, da se bomo v tovarni celuloze Obir znali braniti pred takimi napadi, ki so bili prisotni tudi v preteklosti, in, da bo predvsem uspešno poslovanje tovarne najboljši odgovor na te neupravičene napade.
Poslovodstvo tovarne celuloze Obir je v torek, 13.8.1985 sklicalo informacijski sestanek z vsemi sodelavkami in sodelavci Obirja, ter na le-tem z njimi zavzelo sledeče stališče k omenjenim napadom:
»Zadnjih šest let obstoja tovarne celuloze Obir je pokazalo, dà nam je u-spela kljub velikim težavam hitra gospodarska konsolidacija in izgradnja gospodarskih kapacitet. Pridobili smo
zaupanje poslovnih partnerjev po celi Evropi, zagotovili odvzem celuloze in s tem delovna mesta, tetr nadaljnji obstoj obrata. Z zadovoljstvom opaža,-mo, da nam zaupajo vsi poslovni partnerji, kot tudi privatne in javne institucije.
Naša sedanja skrb je, izgraditi tovarno celuloze Obir v sodoben obrat, ki bo obstajal tudi v bodočnosti. Povečali bomo kapacitete, rešili vprašanje sanacije okolja in ustvarili nova delovna mesta.
S tam v zvezi apeliramo na javne u-stanove, med njimi na občini Železna Kapla in Žitara vas, da pospešijo in čimprej pozitivno uredijo potrebne administracijske korake. Poudarjamo, da smo bjli vedno pripravljeni na sodelovanje in da je tovarna celuloze Obir pripravljena prevzeti veliko breme za ohranitev delovnih mest in sanacijo okolja.
S tem v zvezi od pristojnih oblasti zahtevamo, da nam dajo na razpolago enako pòdporo, kot vsem ostalim tovarnam celuloze v Avstriji.- Podjetje nameravamo izgraditi v sodoben o-brat, ki bo v vsakem oziru konkurenčen na svetovnem trgu. V preteklih letih smo dokazali, da smo za to sposobni.
Probleme bomo rešili z gospodarskim občutkom in strokovnim znanjem, ne pa na birokratski način.
Nobenemu politiku ne očitamo neznanja gospodarskih zadev. Nihče pa ne more biti na vseh področjih strokovnjak, in zato pričakujemo, da se nestrokovnjaki v interesu vseh sode-želanov korektno zadržijo in ne. dela jo zmešnjav z nestrokovnimi izjavami.
Že pred šestimi leti so se javili »kritiki«, ki se niso vzdržali nekvalificiranih napadov. Vemo, da se ti ljudje očitno ne veselijo naših uspehov. Ker ponovno prihaja do podobnih napadov, smo prisiljeni, da jih odločno zavrnemo, tistim osebam pa, ki nam hočejo škodovati, lahko povemo le to, da bomo v smislu naših smernic delali naprej.«
JVa slovenski Obali
Burja povzročila nemalo težav presenečenim voditeljem čolnov
KOPER — Sunki burje, ki so po podatkih meteorološke postaje v Portorožu v nedeljo med 10. in 11. uro pihali š hitrostjo do 106 kilometrov na uro, so močno razburkali morje severnega Jadrana, hkrati pa presenetili marsikaterega deskarja, jadralca in voditelja motornega čolna, ki so se tedaj nahajali na odprtem morju. Dvema italijanskima motornima čolnoma so morale priskočiti na pomoč posadke luške kapitanije in mejne milice iz Kopra in Umaga. V času, ko to poročamo, pa je še vedno neznana usoda avstrijske jadrnice Sabrine, ki je izplula iz izolske marine proti Piranu, za njo pa je izginila vsaka sled.
Upravitelji svetilnika na Savudrij-skem rtu je okoli 11. ure opazil, da osemmetrski gliser, na katerem sta bili dve osebi, sunki burje in valovi hitro odnašajo na odprto morje. Ker ,,aradi visokih valov niso mogli izpluti s čolnom 'umaške luške kapitanije, je proti gliserju, ki ga je upravljal Roberto Panizza iz Vidma, odplula turistična barka Galun in gliser privlekla v umaško pristanišče. Izkazalo sé je, da je na gliserju odpovedal propeler.
Okoli 12. ure so s tovorne ladje »Po-cima«, ki je zasidrana v Koprskem zalivu približno miljo od obale, obvestili luško kapitanijo, da na odprto morje odnaša približno trimetrski čoln, na katerem si dve osebi z vesli brezuspešno trudita, da bi ga spravili proti ob,ali. Proti čolnu je odplul gliser luške kapitanije. Ugotovili so, da se je okoli propelerja izvenkrmnega motorja zamotala vrv sidra. Čoln, na 'katerem sta bila Tržačana, 43-letni Pietro Superti in 39-letni Marino A-madeo, so privlekli v ankaransko pristanišče.
Kot nam je povedal Jože Štucl s koprske luške kapitanije je še vedno neznana usoda rumene avstrijske jadrnice s tremi člani posadke, ki je okoli poldneva izplula iz izolske marine proti Piranu. Kljub temu da so
pregledati priobalno morje od Bernardina do Izole, jadrnice niso zasledili, obstaja pa tudi velika možnost, dà se je prevrnila in potopila pri Rtu Ronek.
IZTOK UMER
Darilo Tomosa
koprski
porodnišnici
KOPER — Koprska porodnišnica je od teh dni bogatejša še za en inkubator (vsega imajo zdaj tri), Id jim ga je podaril kolektiv delovne organizacije Tomos. V Tomosu so se namreč že ob novem letu odločili, da ne bodo pošiljali novoletnih čestitk k» denar (1,1 milijona dinarjev) so raje namenili dragoceni medicinski opremi (sestavili so jo v tovarni Beomedi-cina), ki bo pomagala reševati marsikatero prezgodaj začeto življenje.
Ob tem nam je predstojnik ginekolo-ško-porodniškega oddelka dr. Marko Kolenc povedal, da tako darilo združenega dela odraža vse večjo pripravljenost delavcev, da pomagajo zdravništvu.
Tomosov primer namreč ni prvi in tudi zadnji verjetno ne, saj vse več Ozdov spoznava, da so taka darila veliko več vredna, kot na tisoče formalnih in praznih čestitk. Darilo pa tudi odraža pripravljenost tamkajšnjih delavcev, da bi pomagali kakorkoli pri dograjevanju regijske bolnišnice, ki je zdaj nekaj dlje, kot na pol poti.
B. Š.
BERITE
Novi
Matajur
deželni prispevki ^ varstvo otroštva materinstva
(jéJ'RST — Deželni odbor je na pre-g odbornika za higieno in Zdravko RenzuUija potrdil sklep po ka-NNi naj bi občinam in pokrajinam njJ. dodelili določene vsote desk k3, ^ 80 Pogrebne za organizacijo QL?.stva za materinstvo in otroštvo. Zel e ’n Pokrajine naj bi tako prev-let! Nalogo za skrbstvo, ki jo je do ^	1915 opravljala Državna ustano-
jj? za- Materinstvo in otroštvo (ONMI).
Pravni organi naj bi si razdelili na-0t^e tako, da bi občina skrbela za . oske jasli, pokrajine pa naj bi skr-2a ^ Za varstvo in pomoč materinstvu. jn Mto 1985 je nakazala eno milijardo ,	52 milijonov lir iz državnih prispev-
^ • eno milijardo in 300 milijonov pa „Prispevala iz lastne blagajne. Te . Pevke bodo upravljale štiri po-to'tM-ske uprave in občine Tržič, Mi-Če’ Aprica, Pordenon, Trst in Videm. že Pa so te službe varstva in skrbstva izrvSS nadzorstvom KZE, bodo denar tkali slednjim.
28. avgust - praznik občine Sežana
SEŽANA —28. avgusta slavijo prebivalci ob,čine Sežana svoj občinski praznik v spomin na dva pomembna dogodka iz narodnoosvobodilnega boja:
—	28. avgusta 1941 je bil prvi sestanek pristašev OF v Gornji Branici ob sodelovanju prve skupine partizanov, ki je tedaj z Mokrca pri Ljubljani prišla na Primorsko pod vodstvom Ervina Dolgana - Janeza;
—	28. avgusta 1943 so ustanovili rajonski odbor OF za področje Sežane.
Skupščina občine Sežana je podelila domicile naslednjim enotam: Kosovelovi brigadi, prvi tankovski brigadi NOVJ, Istrskemu odredu, Juž-noprimorskemu odredu, pek mu bataljonu I. brigade vojske državne varnosti (VDV) in 30. diviziji IX. korpusa NOVJ.
Ob tem praznovanju je skupščina občine Sežana pripravila naslednji bogat program prireditev:
Četrtek, 22.8.85 ob 20.30;
-- koncert godalnega orkestra iz No-
ve Gorice v Lipici - hotel Klub. Petek, 23.8.85:
—	začetek likovnega ex-tempore Lokev 85;
ob 16.00: okrogla miza »Protiturški tabori in druga utrdbena arhitektura v zahodni Sloveniji« v Lokvi;
—	podpis listine prijateljstva med občino Sežana in Dolino;
ob 19.00: otvoritev razstave Avgusta Černigoja ob njegovi 87-letnici in ob tej priložnosti razstave del najmlajših iz VVZ Sežana v Kosovelovi knjižnici Sežana.
Sobota, 24.8.85:
ob 9.00; promenadni koncert godbe na pihala Divača;
ob 10.00: slavnostna seja zborov skupščine Sežana;
nh 13.00: otvoritev novih in posodobljenih proizvodnih zmogljivosti v DO »Sežana« - tovarne pletenin in konfekcije v Sežani;
ob 14.30: rokometni turnir v Hrpeljah in Sežani;
ob 15.00: mladinski nogometni turnir v Sežani;
ol) 17.00: javna radijska postaja Ra-
dia Koper - Capodistria pri prodajalni UTOK v Sežani - neposredni prenos;
ob 17.00: nastop godbe na pihala »Breg« iz občine Dolina;
ob 18.00; lovski sročolov;
ob 19.00: lovska razstava in razstava ročnih del v Senožečah;
ob 20.00: tradicionalni Večer poezije v jami Vilenica.
Nedelja, 25.8.85:
ob 8.00: tradicionalni balinarski turnir v Sežani;
ob 15.00: otvoritev likovnoga ex-tempore Lokev 85;
ob 16.00: otvoritev ceste Lipica - Lokev; v kulturnem programu nastopajo gostje iz Trebnjega;
ob 18.00: otvoritev vodovoda in ceste v Rodiku.
Torek, 27.8.85:
ob 19.00: otvoritev razstave Karla Pečka v Mali galeriji v Sežani. Sreda, 28.8.85:
ob 17.00: otvoritev vodovoda Mlačevo-Senožeče;
ob 18.30: pokalna .tekma v košarki
Cimos '- Ilirija v Senožečah.
Petek, 30.8.85:
ob 13.00: otvoritev novih proizvodnih prostorov MITOL Sežana.
Sobota, 31.8.85:
ob 8.00: tradicionalno tekmovanje v streljanju z vojaško puško M 48 za prehodni pokal »28, avgust« - strelišče Divača;
ob 19.00: koncert pevskih zborov iz Divače in moškega zbora iz Bergama v Lokvi.
Nedelja, 1.9.85:
ob 13.00: 6. tradicionalni tumir v malem nogometu - finalni tumir v Vrhpolju;
ob 15.00: otvoritev obrata CIMOS na Štjaku.
Celotni program bo obogaten s ponudbo trgovskih organizacij, obrtnikov, delovnih organizacij občine Sežana in aktiva kmečkih žena s svojimi izdelki ter pokušnjo vin in ogledom vinske kleti v Sežani — v soboto, 24. avgusta 1985 od 9. ure dalje — v Sežani — na trgu pri prodajalni UTOK. Za najmlajše bodo predvajani risani filmi v kinu Sežana.
MIŠKO KRANJEC
Povest o dobrih ljudeh
80.
Ved	se ukvarjajo z delom, kolikor ga je. Še
Vel n0 shajajo v gozdove, še vedno nosijo domov leilite Evitare, da ob večerih, ki so. še hladni, ogre-ba° Ivan molči, molči tudi Jožef, Peter pa se sJ^ši izgubi kam v gozd, kakor bi kaj iskal med st?r 1111 jelšami. Če je prej rad mnogo govoril, po-Z ,la zdaj prav samotarski in komaj še spregovori Ibdrni. Samo nasmehne se še kdaj pa kdaj.
Zasl	mu ne zaupa. Poslednje čase ga je začel
pr edovati. čedalje bolj je prepričan o tem, kdo je da y'zaprav ta tujec Peter. Toda tujec se vede tako, to-. Premotil še najbolj vnetega zasledovalca. Jožef
^	T-» i 1 r r-v r> r\ /"vrl TY> O l/" T"\ C»	Vi 1	ICO
Vedeti, kod hodi, ko se odmakne od hiše,
- v gozd, kjer navadno izgine za kako uro in se ’	6 Potem, kakor bi bil močno utrujen, hkrati pa
stopi
kot
bi se bil duševno spočil in pomiril.
g0;,Jožefu ni kazalo drugega, kot da se je skril v t0 to1 ,v takem kraju, kjer je moral Peter mimo in j5 času, ko se je rad umaknil ljudem, rg, i1 res je šel Peter počasi mimo. Njegov obraz je tpa .eval mir, toda globoko zamišljenost, ki je do-S1 kazal. Jožefa je že zaskrbelo, ali mu bo mogel Jti do kraja.
i°da Peter ni šel daleč. Na kraju, kamor je si-
jalo prijetno sonce, ker ni bilo drevja, je tujec sedel na jesenov štor, na katerem je Jožef sam rad često posedal in kadil. Peter si je prižgal cigareto, snel klobuk in ga položil kraj sebe na tla in si podprl obraz z levico, medtem ko se je z desnico igral s cigareto.
Tedaj se je Jožef odtrgal izza košatega hrasta in počasi stopil proti njemu. Ta ga niti slišal ni, tako se je zamaknil. Jožef se ga je dotaknil z roko rekoč:
»Rad bi vedel, kaj si se tako zamislil?«
Peter se je skoraj prestrašil in se že napol vzdignil, dokler ni prepoznal Jožefa, se nasmehnil, spet sedel in odvrnil:
»Toliko, da me niste prestrašili. Tako tiho ste prišli... Ali ste me videli, ko sem šel sem?«
»Da, videl sem te. Za hrastom sem stal.«
»Ste nalašč stali tam?«
»Nalašč... rad bi videl, kam hodiš in kaj počneš.« Petru so obvisele oči na Jožefu, nato pa se je veselo zasmejal.
»Kdo bi si mislil kaj takega o vas! — Kar tako sem se nekam zamislil; človek ima vedno kaj, s čimer se mora pečati.« Jožef je sedel k deblu, kjer je bilo suho in brskal za tobakom, dokler mu Peter ni ponudil cigarete rekoč: »Da ne boste iskali.« Kadila sta in obračala obraze proti soncu ter nekaj časa molčala, dokler ni Jožef spregovoril:
»Topleje postaja... prav prijetno je že.«
»Da,« je pritrdil Peter. »Kmalu se bomo morali vzdigniti in oditi po svetu. Čas je, ko se ptice selijo.
Dovolj je posedanja, potrebno je, da se spet nečesa lotimo.«
»A kam pravzaprav kaniš?«
»Ne vem. To pride samo po sebi, kakor hitro stopi človek na cesto. Vsaka cesta ima dve smeri in svet je povsod okrogel. Povsod žive ljudje, s katerimi se je treba sprijazniti.«
Jožef je gledal v njegov mirni obraz, sinje oči, rahle poteze, kakor bi bil hotel nekaj zaslediti v vsem tem. Včasih se mu je zdelo, da je že zasledil, potem pa je spet zdvomil.
AR je Peter Koštrca ali ni? To vprašanje ga že dolgo muči in dokler si ga ne bo razjasnil, ne bo imel miru. Če je Peter, potem je res pravi mojster, kar se tiče pretvarjanja: niti v obrazu, niti v glasu ni opaziti kake posebne podobnosti. Poleg tega zakriva ta neurejena in nelepa črna brada morda poslednjo podobnost, po kateri bi človek lahko dognal resnico. Kljub temu se je Jožef odločil, da tvega in je dejal dokaj drzno.
»Rad bi le vedel, zakaj se tako pretvarjaš! Ko sem te prvič videl, si me skoraj preslepil, celo zdaj me često obide sum, da se motim, a se moram na kraju samo zasmejati.«
Peter ga je gledal začudeno in vprašujoče. »O čem pa govorite?«
»O tebi vendar.«
»O meni?« se je Peter še bolj čudil. »V kaki zvezi' pa je z menoj to, kar pripovedujete o nekem pretvarjanju? Nikakor vas ne morem razumeti.«
v
Po lanski zelo uspešni in koristni izkušnji
Na pobudo staršev prizadetih otrok in sklada »M. Čuk« se je včeraj pričel na Opčinah poletni center
Tako kot napovedano, se je včeraj dopoldne začel v prostorih Prosvetnega doma KD Tabor na Opčinah poletni center, ki so ga skupno pripravili starši prizadetih otrok in sklad »Mitja Čuk«.
65 otrok iz raznih krajev tržaškega področja se je prijavilo za letošnji center, prišlo pa jih je na začetek nekoliko manj. Verjetno so nekateri še na počitnicah, druge je mogoče prestrašilo slabo vreme v soboto in nedeljo dopoldne. Na vsak način se vsi zainteresirani lahko še prijavijo in udeležijo te pomembne pobude, ki je koristna za vse — za otroke, ki se v tem poletnem centru srečajo, za starše, pa zakaj ne, tudi za organizatorje ter za mlade animatorke ter spremljevalke prizadetih otrok, ki se tu srečajo ter skupno preživljajo deset prijetnih in dobro pripravljenih poletnih dni.
Ko smo prišli včeraj okrog desetih, na Opčine, smo srečali na dvorišču Prosvetnega doma Stanko Čuk, tajnico sklada »Mitja Čuk« in pet mladih animatork, ki so se pogovarjale o delu, kj jih čaka, medtem ko so otroci že odšli na krajši sprehod.
»Kot vidite,« nam je dejala Stanka, »smo tu že zbrani vsi in čakamo samo še na zamudnike. Do bro smo se zmenili, kako naj bi letošnji center potekal. Poskrbeli smo za dovoljno število animatork in spremljevalk in pripravili program, ki bo pester in zanimiv, tak pač, ki bo zadovoljil vse otroke, pa tudi starše. Letos se je prijavilo več mlajših otrok, kar pomeni, da jim bomo morali posvetiti še več skrbi in pažnje. Tu se bodo lahko zabavali, naigrali, risali, pa tudi telovadili, hodili na izlete — vse to je na programu, če bo seveda vreme dobro. Drugače pa bo delo in življenje potekalo v notranjih prostorih doma, ki so
nam tudi na razpolago. Naj povem, da se je za začetek najbolje odzvala zgoniška občina, ki je otroke pripeljala kar s svojim prevoznim sredstvom. Sicer smo tudi za druge poskrbeli prevoz, če tega ne bi mogli opraviti starši. Tako smo že določili, da bo na primer zbirališče za otroke iz Trsta na Trgu Oberdan in sicer vsak dan okrog osmih zjutraj. Vsak dan bodo otroci v centru od 8.30 pa približno do 15.30. Za kosilo smo poskrbeli, da jim ga bodo pripravili v eni od domačih restavracij, preden pa bodo popoldne odšli, bodo dobili še sadje, med dnevom pa tudi razne pijače. Če bi se javilo še več otrok, potem bi podoben center odprli še v Trebčah, čakamo, da se starši še javijo in potem bomo videli, kako bo.«
Vreme je bilo lepo in tako smo se zapletli v razgovor z mladimi animatorkami kar pri mizi na dvorišču. Pet jih je bilo in sicer: Elizabeta Nacinovi, Adriana Margon, Alenka Bajc, Elena Laurica in Lilijana Bandi. Slednji, ki sta iz Doline in Prebenega, sta bili že v lanskem poletnem centru, ostale so nove. Vse so študentke, dve od Sv. Ivana, ena iz Trsta, dve obiskujeta učiteljišče v Trstu, ena je vzgojiteljica ter se je posvetila prav delu s prizadetimi otroki, dve študirata na univerzi v Padovi — ena psihologijo, druga obiskuje višjo šolo za telesno vzgojo.
O svojih izkušnjah v zvezi z delom v poletnem centru, sta lahko torej spregovorili le Elena in Lilijana, ki sta dejali, da jima ni žal posvetiti del svojih počitnic za delo v tem poletnem centru. Že lani sta bili z delom v centru zadovoljni, sta dejali. »Letos upava in želiva, da bo delo se bolje steklo in da si bova nabrali izkušnje, ki nama bodo pri študiju in na sploh tudi v bodoče dobro služile.«
Istega mnenja so bile tudi ostale animatorke, ki so le želele, da bi se resnično javili vsi otroci, ki so se že vpisali, da bi center zaživel tako, kot so to organizatorji programirah. »Tudi za telovadbo bomo poskrbeh, seveda na tak način, da bo za vse prijetna, a tudi koristna.«
No, nekaj podatkov smo tako o začetku letošnjega centra povedali. Obljubili smo, da jih obiščemo čez kak dan, ko nam bodo lahko povedale tudi o letošnjih izkušnjah in o tokratnem počutju otrok in njih samih.
N. L.
Poletni «enter tudi m Repen taliru
Včeraj se je v repentabrski teD" vadnici začel poletni center, ki 8a letos prvič organizira kulturno društvo Kraški dom. V center, ki t>a vodijo tri animatorke, se je vpisal0 petnajst osnovnošolskih otrok iz re” pentabrske občine. Za male letoviščarje so vzgojiteljice pripravile V6' ster in zabaven program, ki obsega družabne igre, poslašanje plošč, ri' sanje, sprehode v naravo itd. Na žalost bodo otroci preživeli skupaj samo štiri ure na dan in sicer o° 8.30 do 12.30. Poletni center se zaključil 30. avgusta. Upamo, da d° ta pobuda uspela in da bodo, zlasb otrokom, ostali preživeli dnevi v Pn' jetnem spominu. O repentabrskeffl centru bomo še podrobneje poročali-
Rajonski sveti
Po daljšem poletnem premoru s0 rajonski svet .za zahodni Kras sp^j sestane jutri, 21. avgusta, ob 18^° na Proseku. Na dnevnem redu so razne tekoče zadeve. Pol ure pred sej° se sestanejo načelniki svetovalskih skupin.
V	četrtek, 22. avgusta, ob 20.30 se na sedežu v Ul. Battisti 14 sestane rajonski svet za Novo mesto.
V	petek, 23. avgusta, ob 19.30 h° na vrst} rajonski svet za Kolonjo_ in Škorkljo. Seja bo v prostorih občinske izpostave v Ul. Cologna 30.
Prvo sejo po počitnicah je napovedal tudi rajonski svet za Skedenj h* Čarbolo. Sestal se bo 26. avgusta, 00 19. uri na sedežu v Ul. Roncheto n-
Zadnja prireditev letošnjega Tabora s slovensko folkloro z onstran Atlantika
Lepo število obiskovalcev se je v nedeljo popoldne in zvečer, ko vreme ni bilo ravno -najbolj naklonjeno kopanju, podalo na vrt Slovenskega kulturnega društva Tabor na Opčinah, kjer je bilo še zadnji dan vse živo ob zaključku letošnjega poletnega Tabora ’85.
Osrednja točka sporeda je bil nastop dveh skupin potomcev slovenskih izseljencev iz Kanade, Mladega glasu in Planike, ki sta se predstavili s folklornimi in za poživilo z nekaj sodobnimi plesi. Mladi plesalci so navdušili v svojih ličnih nošah, čeprav je treba reči, da so bili plesi, nedvomno skrbno pripravljeni, le nekoliko drugačni od izvirnih. Vehka razdalja, ki loči potomce slovenskih izseljencev od njihove pradomovine, nedvomno igra svojo vlogo, kljub še tako dobri volji po ohranitvi slovenskih tradicij in kulturnega izročila. Tudi z jezikom ni lahko, čeprav ga mladi poznajo in se ga trudijo rabiti. Prav zato je izjemno dragoceno njihovo letošnje gostovanje v Sloveniji, na avstrijskem Koroškem in na Tržaškem. Omogočilo jim je spoznati domovino in jezik svojih staršev ali starih staršev, čez Atlantik se bodo nedvomno vrnili z mnogo konkretnejšo podobo o naših krajih. Z nedeljskim nastopom na Opčinah so sklenili svojo turnejo, a se od stare do-
movine še ne bodo poslovili, saj bodo ostali še teden dni po domovih svojih sorodnikov.
_ Pri nas so bili tri dni in vsak večer so se zbrali na vrtu openskega Prosvetnega doma. Od gostiteljev so se poslovili s sedemnajstimi plesi in jim v zahvalo izročih spominsko ploščico. Gostitelji pa so jim podarili knjigo Založništva tržaškega tiska Kras, Kosovel, Spacal ter slovensko ploščo.
Openski Tabor ’85 se je v večernem hladu zaključil s plesom, okrep-
čilom in vedrim razpoloženjem. Prizadevnim prirediteljem SKD Tabor je ostal več kot pozitiven obračun letošnje poletne prireditve, na kateri je vsak od obiskovalcev našel razvedrilo, razstavo ah glasbeni nastop po svojem okusu. V naslednjih dneh bo v prostorih društva festival Unità in Dela, hkrati pa se je začel poletni center, tako da so prostori vseskozi v celoti izkoriščeni, s septembrom pa bo oživela redna društvena dejavnost, ki je na Opčinah že po tradiciji pestra in deležna velike pozornosti.
Uspela dvodnevna »kalamarada« TPK Sirena v Barkovljah
Tudi Tržaški pomorski klub Sirena je pripravil svoj že tradicionalni poletni praznik »kalamarado«, ki se je začel v soboto in zaključil v nedeljo zvečer.
Že ime »kalamarada«, ah »karama-lada«, kot so praznik pretekla leta imenovah, je dobro izbrano, saj je organizator klub, ki razvija svojo dejavnost na morju, Barkovlje pa so tudi ob morju, kjer je bilo včasih veliko naših ribičev.
Praznik se je začel v soboto, ko je bilo vreme lepo in vroče. Tako so si mnogi zaželeli svežega zraka in zabave ter družabnosti ob morju, ob klepetu, poslušanju prijetnih melodij ansambla Taims, ob pitju domačega vina, ob pokušnji dobrot, ki so jih tudi tokrat pripravile pridne Barkovljan-ke, med temi nepogrešljivi Sabina Ni-brandt in Lilijana Kriščak. Prva nam je zaupala, da je, med drugim spekla kar 26 kg potic — in vse so šle pridno v prodajo — Lilijana pa je speciahst-ka za »fancle z dušo«, ki tudi ne smejo manjkati na takšnem prazniku.
V	soboto je bilo torej vse polno gostov. Nekaj po polnoči je začelo malo deževati. Nekateri so se ustraših in odšh, drugi so ostali do konca.
V	nedeljo dopoldne je vreme bolj slabo kazalo in tudi popoldne je pihala močna burja tako, da je odnašala vse z miz. Proti večeru pa se je vreme pomirilo in zopet se je nabralo veliko gostov, ki so, kot že prvi večer, prisluhnili prijetnim melodijam ansambla
Z zanimivimi padalki za vernike
np -V -vi	vi	•	•	■	9
Irzaska skotija izdala informativni zbornik
Pogovor s predsednikom Depangherjem
Kulturni krožek »Istria« pripravlja novo sezono
Nataša Milič med svojimi
izdellh
Taims in si medtem privoščili ^ klepet v dobri družbi.
Praznik torej, s katerim so organizatorji prav zadovoljni. Pri . so bih vsi, pomagah so vsi, torej j® treba tudi vse pohvahti. Že v sobot0 zvečer so v prostorih kluba odprli ra2' stavo usnjenih izdelkov Nataše Mib°’ komaj 17-letne Barkovljanke, ki sc J predstavila s svojimi izdelki na K’10 prazniku že lansko leto. Razstava J bila tudi v nedeljo.
Letos je bila njena zbirka še boga^ tejša in bolj dodelana. Prikazala J vrsto lepo izdelanih torbic, pasov, eW jev za očala in ključe in tokrat L’0 gornji del za večerno obleko, imenovani ^top«. Gledalcev in občudovalcev ni manjkalo, pa saj so stavljeni predmeti, s svojimi lePinr barvami, originalnimi okraski, zar\. mivimi sponkami in lepo izdelavo, ka vabih na ogled.
Po treh letih premora je tržaška škofija pred' kratkim izdala svoj tradicionalni letni zbornik, ki prinaša izčrpne informacije o trenutnem položaju tržaške Cerkve s pregledom vseh verskih in laičnih ustanov ter z imeni duhovnikov, ki opravljajo svoje poslanstvo v okviru škofije. Priročnik (skoraj dvesto strani, cena 10.000 lir) je zanimiv tudi za nevernike, saj vsebuje vrsto zanimivih podatkov, ki jih zelo težko najdemo v drugih publikacijah in knjigah.
Priročnik, ki ga je uredil Pier E-milio Salvadč, objavlja uvodoma naslove najpomembnejših rimskih verskih inštitucij in notranjo ureditev italijanske škofovske konference (CE I), s posebnim poudarkom na škofovsko konferenco iz naše dežele, Veneta in dežele Tridentinske - Južne Tirolske. Sledi zelo podroben oris notranje organizacije tukajšnje škofije s krajšim zgodovinskim uvodom in z življenjepisom škofa Lorenza Bel-lomija, veliko pozornost pa posveča nato imenski sestavi raznih pastoralnih sosvetov in komisij, ki delujejo v stalnem stiku s škpfom.
Iz zbornika izhaja, da opravlja trenutno v tržaški škofiji svoje dolžnosti 149 duhovnikov, katerim je treba, prišteti še drugih 49, povečini pripadnikov raznih meniških redov. Verskih skupnosti (župnij) je točno šestdeset, redovnic pa skoraj štiristo. Mestni ■' dekanati so štirje, okoliške, povečini slovenske župnije, pa spadajo pod openski dekanat, ki mu načeluje dekan Franc Vončina. Tem informacijam sledi podroben oris vseh župnij z njihovo kratko zgodovino, z naslovi, s številom prebivalstva, z imeni župnikov in njihovih vikarjev ter z vsemi drugimi informacijami, ki lahko služijo vernikom.
Imena slovenskih župnij so dosledno objavljena v obeh jezikih, opaziti pa je tudi, da so avtorji zbornika posvetili posebno skrb pravilnemu pisanju slovenskih imen in krajev, kar se ne dogaja vedno v italijanskih publikacijah. Od časa do časa pa bi bilo verjetno zelo koristno, da bi tržaška škofija izdala svoj letni zbornik tudi v slovenščini, mogoče s specifičnimi informacijami za slovenske vernike.
Leta 1982 je skupina izobražencev istrskega porekla ustanovila kulturni krožek »Istria«. Odkar deluje, je krožek »Istria« uresničil celo vrsto pobud, katerih namen je bil, da bi tu živeči Istrani spoznali svojo novejšo zgodovino v novi in nepopačeni obliki. O delovanju in bodočih načrtih tega krožka »Istria« smo se na kratko pogovorili s predsednikom Giorgiom Depangherjem, ki nam je povedal, dn namerava krožek v kratkem razširiti dejavnost še na nekatera obrobna središča, kot npr. v Naselju sv. Sergija in sv. Nazaria.
Krožek bo začel delovanje septembra s predstavitvijo knjige »LTstria tra le due guerre« (Istra med dvema vojnama), ki jo je izdal Deželni inštitut za zgodovino osvobodilnega gibanja. Oktobra bo krožek priredil fotografsko razstavo W. Macovaza z naslovom »Zidni napisi v Istri«. Na predstavitvi. bo Dallapiccolove skladbe izvajal duo Rojc - Lorenz.
Istega meseca bo študijski seminar, posvečen liku Giuseppine Martinuzzi-jeve in vlogi, ki jo je le ta imela v
istrskem delavskem gibanju. Novembra bo krožek priredil študijsko srečanje o manjšinah, ki se ga bo udeležil tudi vodja južnotirolskih »zelenih« Alexander Langer. Isti mesec bodo predstavili zadnjo Tomizzovo knjigo »Ieri, un secolo fa«. Za december pa je predvidena debata z naslovom »šolski sistem v Sloveniji in Hrvatski«.
Krožek »Istria« namerava izdati skupaj z drugimi organizacijami publikacijo, v kateri bodo objavljeni vsi dokumenti, ki so jih demokratične organizacije predstavile na avdicijah s posebno senatno komisijo o zaščitnem zakonu naše narodnostne skupnosti. Te organizacije hočejo s tem seznaniti tržaško prebivalstvo s točno vsebino predstavljenih dokumentov, tudi zato, ker je italijanski tržaški dnevnik o tem le bežno in netočno poročal. Depangher je bil dokaj kritičen do novega vodstva »Piccola«, saj ta časopis enostavno prezira vsako pobudo krožka, neglede na odmev, ki jo le ta ima med .občinstvom in v tržaški javnosti.
W. š.
O mladi Nataši smo v našem cas^ pišu spregovorili že lani, ko .s®. L prvič predstavila s svojimi usnjenih" izdelki. Že tedaj smo dejali, da n® veliko posluha za obdelavo usnja, ® ima tudi veliko dobrih idej in da s bo »naredila«, če bo seveda vz«1®
jala-	, s«
In vztrajala je. »Letos me čaka zadnji letnik tečaja za tajnice, ki S opravljam pri Deželnem zavodu. ^ poklicno izobraževanje. Študij mi Je v lje kar precej časa, a rada bi 6a ^ redu opravila. Tokratne počitnice se pa posvetila izdelkom, ki jih tu stavljam. Zaenkrat je to še moj n00 ’ mogoče pa bo postal tudi poklic. da delam, rada delam predvsem usnjem, všeč mi je oblikovanje ushJ-čeprav ni to lahko delo. Pha delu z nasveti pomaga tudi mama, sicer hočem in želim ustvarjati sama, m svoji zamisli.«
Zaenkrat seveda nima še obrtniš^ ga dovoljenja ter se njeno delo ojU juje na izdelke za prijateljice ah jatelje. Če pia tp vztrajala, 86 v0 krog njenih odjemalcev prav S°w razširil.	, T
Nedeljsko neurje mnoge odvrnilo od predvidenega izleta
Konec rekordne avgustovske vročine
Povratek turistov po velikem šmarnu brez večjih zastojev
Po včerajšnjem sklepu občinskega odbora
ODBORNIŠTVO ZA ŠPORT PREVZELO UPRAVO IGRIŠČ
Sklep je skoraj izključno formalnega zitačaja
Dolgo pričakovana osvežitev je končno prišla. Toda bila je precej “Urna, tako da je večino Tržačanov °tlvrnila od nedeljskega izleta ali ko-Panja na tržaških kopališčih.
Po izredno soparnem sobotnem vremenu (najvišja dnevna temperatura j® bila 35,4 stopinje) in vroči ter ytazni noči je v nedeljo zjutraj pri-s*° do pravega neurja, ki ga je sPremljala tudi toča. Nevihta se je ['ato ponovila še okrog 9. ure in na-nekaj po deseti. Ves čas je pi-'ala tudi zelo močna burja, ki je v sankih dosegala tudi 100 km na uro.
Kot kaže toča ni povzročila omem-vredne škode, pa tudi močan dež J" veter nista povzročila večjih težav. Mudi po mestnih ulicah skoraj ni bilo, redki turisti pa so iskali odprte °kale, kjer bi lahko vedrili, še naj-Več nevšečnosti so imeli potniki, ki se z Dioneo podali proti Gradežu, kathor pa zaradi velikih valov niso-Prispeli in se je morala ladja vrniti v tržaško pristanišče.
Dopoldanske nevihte so povzročile 'Udi precejšen padec temperature, ki ie Padla celo na 15,9 stopinje. Ven-. r se je proti poldnevu vreme za-tulo stabilizirati, burja je popustila fr* Popoldne je bilo že 26 stopinj. Kot kaže se bo lepo vreme še nadalje-■ "1°, saj je bilo včeraj ves dan jasno 11 spet topleje, kar pomeni, da se
bo kopalna sezona še nadaljevala. Rekordno visokih temperatur verjetno ne bo več, čeprav so še posebej nočne temperature še vedno zelo visoke.
Dopoldanska nedeljska nevihta je vplivala tudi na gostoto prometa. Pričakovanih zastojev ni bilo, tako da je promet ves čas potekal precej tekoče. Na mejnih prehodih je bilo sicer precej prometa, vendar je bdlo nekaj več časa treba čakati le na prehodih na Pesku, pri Fernetičih in na Škofijah in to za vstop v Italijo. V
nedeljo so se namreč končale veliko-šmarne počitnice in večina dopustnikov je včeraj spet začela z rednim delom. Da na mejnih prehodih ni bilo večjih zastojev, gre zasluga tudi obmejni finačni službi, ki se je dobro pripravila na masovni povratek turistov. Tako so bili vsi mejni prehodi okrepljeni z dodatno delovno silo, pa tudi carinski postopki na meji so bili omejeni na minimum, kar je preprečilo dolgo in neprijetno čakanje za prehod državne meje.
Na Nabrežju je bilo v nedeljo dopoldne kar hladno, tako da je bilo treba seči
po toplejših oblačilih
Občinsko odbomištvo za šport bo odslej naprej v prvi osebi skrbelo za nadzorstvo nad športnimi igrišči, b/xlisi nad tistimi, ki jih neposredno upravlja občina, bodisi nad tistimi, ki jih po nalogu občine upravljajo krajevna športna društva. Tako je včeraj odločil tržaški občinski odbor, ki je tako uresničil enega izmed pomembnih sklepov nedavne občinske konference o športu, na kateri je med drugim tekla (tudi zelo kritično) beseda o upravljanju in vodenju mestnih in okoliških športnih struktur. Doslej je za vse birokratske postopke v zvezi z upravljanjem igrišč skrbel osrednji občinski ekonomat, sedaj pa bo to režijo prevzelo odbor-ništvo za šport, ki je vsekakor bolj poklicano, da skrbi za to problematiko.
Kot so nam povedali na občini gre prvenstveno za formalno odločitev, ki ima za cilj koordinirati funkcije in umike raznih športnih struktur, medtem ko se ne bo v praksi za sedaj spremenilo nič. To pomeni, da bodo lahko športna društva, ki imajo v koncesiji igrišča, še dalje skrbela in upravljala te strukture, le da bodo sedaj za to odgovarjala odborniku za šport. Tiskovno poročilo občinske uprave izrecno omenja nogometna igrišča pri Sv. Ivanu, v Naselju sv. Sergija, na Opči-
na, v Trebčah, Križu, Bazovici in na Proseku, igrišče za bezbol in nogomet v Gabrovcu (!) in telovadnico v Ul. della Valle.
Občinski odbor je na zadnji seji tudi sklenil, da bodo nekatere telovadnice in igrišča v novejših šolskih strukturah namenjene tudi dejavnosti športnih društev. Gre za telovadnice v osnovni šoli Suvich, za telovadnico in za atletske steze šole Addobbati na Greti, za nogometno igrišče šole Laghi ter za teniška igrišča bivšega zavoda ENAOLI v Ul. Campanelle.
Obnovitev dovoljenj za občinske telovadnice
Tržaška občina bo tudi za naslednjo športno sezono obnovila dovoljenja za uporabo telovadnic tistim društvom, ki so te telovadnice že uporabljala, če v društivh ni prišlo do spremembe števila ekip, ki so vpisana v odgovarjajoča prvenstva.
Poseben pogoj za obnovo dovoljenja pa je plačilo najemnine najkasneje do 31. 8.1985. Obrazce za plačilo preko poštnih tekočih računov lahko društva dvignejo v občinskih uradih na Ulici del Teatro 5 (1. nadstropje) vsak dan med 8.30 in 12.30.
Gropajsko društvo Skala počastilo vaškega patrona
Novoustanovljeno Kulturno društvo Skala iz Gropade uspešno zastavlja voje prve korake k oživitvi kulturnega in družabnega življenja v vasi. Po ^njjskem kresovanju so preteklo nedeljo v Gropadi proslavili svojega ščitnika, patrona sv. Roka. Pri »Ciganki« na koncu vasi je dišalo po sve-t^7n golažu. Zraven so ponudili še polento in pristno domačo kapljico, Pridne domačinke pa so spekle res slastno domače pecivo. Ni težko uga da so šle dobrote odlično v promet, deležni pa jih niso bili le Gropajci, e^eč tudi obiskovalci iz drugih vasi.
KD Skala torej pogumno zastavlja svoje delo, domačini pa so se pri-efavljeni v lepem številu odzvati njegovemu vabilu. Sedaj je treba le še ‘^čakati na 15. september, ko se bo prvič predstavil pevski zbor, katerega tf^ci navdušeno vadijo skozi vse poletje. S peščico navdušenih kulturnih jdavcev in pevcev lahko upravičeno pričakujemo ponovnega razcveta dracene kulturne dejavnosti tudi v gropajskem kotu slovenskega Krasa.
Glasbeni večeri na Tržaškem poletju 85
Na Starem trgu bo letos že peta izdaja Tržaškega poletja 1985 (Trieste ,state), kjer bodo na sporedu umetnostni, glasbeni, prozni in pesniški ve-,eri- Prireditev organizira Galerija Rettori Tribbio 2 s pomočjo Avtonomne Uristične ustanove in pod pokroviteljstvom tržaške pokrajine, občine in CRT.
. V letošnji program je vključena slikarska razstava v prostorih galeri-°d 26. avgusta (otvoritev ob 18. uri) do 6. septembra, poleg tega pa bodo karakterističnem okolju Starega mesta od 27. avgusta do 6. septembra na Jriredu glasbene prireditve, na . katerih bodo sodelovali izvajalci iz raznih rajev naše dežele.
j. Tako bo prva prireditev v torek, 27. avgusta ob 20.30 v cerkvi B. V. del j asario, ko bo nastopil duo Stefano Bet (flavta) in Eddi de Nadai (čemba-Th ki bo izvajal dela Bacha, naslednji večer bo na sporedu vokalni koncert J^božne glasbe, 30. avgusta bo na Starem trgu koncert za tenor in klavir, ^ sredo, 4. septembra bo koncert polifonske renesančne glasbe, 5. septem-M bo s črnskimi nabožnimi pesmimi nastopil zbor iz Codroipa, glasbene Cere pa bodo zaključili 6. septembra ? jazz koncertom.
Im Občina Devin-Nabrežina prireja od 17. septembra do 1. oktobra počitniško wvanje v Recoaru Terme (VI).
j. Pobuda, ki je odprta starejšim občanom, naj bi nudila priložnost socia-l^cije, sprostitve in možnost posluževanja zdravstveno-rehabilitacijskih te-aPij.
f Popolnejše informacije lahko dobite v Počitniškem domu v Sesljanu št. 132 '"rad za socialno skrbstvo), tel. št. 299-195, od 8. do 14. ure.
Pozitivne izkušnje in doživetja tržaških skavtov pri Ilirski Bistrici
V Zabičah pri Ilirski Bistrici so se od srede julija pa do srede avgusta mudili na taborjenju slovenski zamejski skavti in skavtinje. Najprej so se na lepem travniku blizu vasi utaborili novinci roverji in novinke popotnice, nato so na istem prostoru postavili svoje šotore izvidniki in vodnice. Za njimi so na nekoliko oddaljen, prostran travnik prispeli še volčiči in veverice. K tem trem taborom je treba prišteti še tistega, ki se je od vijal v Viškorši v Beneški Sloveniji.
Na taboru izvidnikov in vodnic v Zabičah so preživeli štirinajst dni mladi fantje in dekleta iz 2. in 3. stega, se pravi, da so se lahko skavti in skavtinje z Opčin, Proseka - Kontovela, Repentabra in Trebč pobliže spoznali z vrstniki iz Mačkolj. Taboru 48 mladih je načelovala Bruna Ciani s pomočjo sedemčlanskega vodstva. Letošnji duhovni vodja je bil Janez Žirovnik, mladi bogoslovec, ki se je odlikoval predvsem z izredno učinkovitimi večernimi duhovnimi mislimi, v katere je spretno vpletal dogodke iz komaj preživetega dne.
Že pred odhodom na taborjenje je vodstvo veje izvidnikov in vodnic sprožilo podvig o življenju na prostem. Vsak vod se je zato pozanimal za posamezne spretnosti in veščine v pionirstvu in bivakiranju. To znanje je bilo torej še dodatna prtljaga, ki so jo skavti in skavtinje prinesli s sabo. Prve tri dni so tako posvetih postavljanju tabornih zgradb. Da so se prav vsi kar dobro izkazali, so potrdih starši, ki so prišli na obisk, če so svojo umetniškoi žilico še najbolj sproščah fantje s svojim vezenjem — platformo ob jamboru je krasila ogromna pajkova mreža, sredi katere je kraljeval ogromen pajek — tudi dekleta niso bila od manj. Izdelala so krasen oltar in zanimivo oglasno desko. Ko so bili vsi taborni objekti nared, so se začeli prvi izleti. Najprej so si skavti in skavtinje po vodih ogledah kraj, v katerem so taborih. Pri ljudeh so se pozanimali za tradicije skozi zgodovino vasi. Drugi so še povpraševali po družbeni in družabni ureditvi Zabič in sosednjih vasi. Vod, ki si je kot smernico raziskovanja okolja izbral arhitekturo, si je v cerkvi v Podgrajah ogledal zname-
nite slike slovenskega slikarja Toneta Kralja. Vaški župnik je povedal, da je slikar v svojih freskah Kristusovo trpljenje primerjal trpljenju zatiranega slovenskega naroda in njegovemu boju za svobodo. >
Stiki z vaščani so bih zelo plodni. Vaški gozdar se je kar sam ponudil, da nam pove nekaj besed o nastanku bistriških gozdov in o njihovem vzdrževanju. Tako smo izvedeli ,da je v teh predelih ena izmed največjih zalog lesa v Srednji Evropi. To so nam potrdih tudi na Gomancih, pogorju, ki meji že na Hrvatsko, in kjer je postojanka evropske pešpoti, ki se od Baltika skozi Avstrijo razteza do Reke.
Za mlade iz Trsta je bil še posebno zanimiv ogled izvira reke Reke, se pravi tiste reke, ki ponikne pri škocjanskih jamah in privre na dan v Štivanu kot Timava. Izlet na Kozlek je bil še kar prijeten brez uničujoče vročine. Zabave na taboru seveda ni manjkalo. Po napotkih vodstva so vodniki sami izpeljali igre brez meja, in ta odgovornost jim je bila všeč, kot so povedali pri večerni seji vodnikov. Proti koncu tabora so najstarejši v vodu šli na hajk, to je izlet v dvoje s prenočitvijo izven tabora; ostali pa so preizkusih svoje znanje v bivakiranju. Na jasah kakih dvajset metrov izven tabora so si postavili zasilno ležišče in ognjišče, na katerem so si nato spekli kokoš in skavtski kruh.
Tabor se je končal s slovesnim tabornim ognjem, na katerem so bili gostje krajevni taborniki iz Odreda Ku-teževo, s katerimi so skavti in skavtinje navezah odlične prijateljske stike, tako da so jih taborniki px>vabih na srečanje, na t.i. Polhovsko noč.
Polni novih doživetij in pwzitivnih izkušenj so se člani Slovenske zamejske skavtske organizacije v ponedeljek, 12. avgusta, vrnili domov. Gotovo je bilo tudi to taborjenje višek skavtskega življenja, kot pravi Baden-Poweh in če so skavti za sabo postili dober vtis o odraščajoči slovenski zamejski mladini, so dosegli cilj, ki jim ga je začrtal njihov ustanovitelj Robert Baden-Poweh.
BC
Restavracija v Excelsiorju
kmalu
spet odprta?.
I,j. juristom in Tržačanom se morda ra 0DJa ponovno odprtje restav-jA'je hotela Excelsior. Restavracijo t^i 2aPrii ob zamenjavi lastništva ho-I,.Takrat je temu problemu precej v aornosti posvetil tudi tisk, posred o tuso sindikalne organizacije, p»a jJ*1 župan Richetti je na generalno di-tl| «jo INA (Istituto Nazionale Assi-5j prioni), ki ja lastnik stavbe, na-P'smo. v katerem je odgovorne l^°ril na hude posledice, ki bi jih Ko prinesla dokončna zapwra te [tavracije v trenutku, ko se vlagajo
ojf^ajšnji napiori za ponovno turistično 2lvitcv Trsta.
j6 odgovoru na Richettijevo pismo ^ Suneralna direkcija INA px>udarila, na jo zapwra restavracije le začas-}j 'O da bo lokal pwnovno odprt, ko Vitv° končana vsa predvidena obno-a doD- V duhu prenove pri INA ^ razmišljajo o tem, da bi restav-tetjjio ločili od hotelske uprave in s g0„, -omogočili lažje vodenje lokala, °m pa nudila boljše usluge.
Za vse, ki se v mestu dolgočasijo
V nedeljo popoldne v kopališču Lanterna
Posebno tekmovanje: najboljši ulov s trnkom ali kamero
Dva mlada kopališka mojstra rešila priletno plavalko
Kdor ima le nekaj pood palcem, krog prijateljev ah sorodnikov in nekoliko vere v življenje, že najde možnost, da vsaj nekaj dni preživi v počitniškem kraju, kjetr mu prijetno vzdušje pomaga, da odmisli težave vsakega dne. Veliko ljudi pa teh pogojev nima in zato ostaja v vročem mestu, kjer se malokdaj zgodi kaj zanimivega in izrednega. Zanje sta si nekaj izmishla Center za umsko zdravje v Ul. Valussi in Zadruga »II posto deho fragole«, ki se v svojem delu stalno srečujeta z e-marginacijo, revščino in zapuščenostjo. V preteklih letih se je ob raznih pwb,udah že večkrat izkazalo, da je mogoče združiti interese in najti odgovor na skupne potrebe meščanov, zato so prepričani, da bo letošnja poletna pobuda naletela na odziv širše javnosti.
Program je zanimiv: 15. septembra bo na valobranu »L. Rizzo« pred Nabrežjem tekmovanje v lovu na ribe, pred tem pa se bo odvijal fotografski natečaj, na katerem bo lahko
vsakdo predstavil največ štiri fotografije na temo »Nenavadno poletje«. Nagrajevanje in zaključni praznik bosta 21. septembra, ko se bodo udeleženci te pobude s pesmijo in plesom poslovili od poletja. Naj še povemo, da bo tekmovalce, pa tudi radovedneže, prevažala od Nabrežja do valobrana (in seveda nazaj) dvo-jamborska jadrnica »Califfo«, ki jo je zadruga »II posto dehe fragole« kupila lani, da bj njeni mladi člani našh na njej zaposlitev in veselje. Zamisel ni »padla v vodo«, kajti skupina mladih je preteklo zimo vztrajno sledila tečajem vodenja ladje in tudi tečajema za nekatere poklice, ki so značilni za obmorsko mesto ter vezani na ladje.
• Na pokrajinskem uradu za delo sta razpisani dve prosti delovni mesti či stilk prostorov v hotelu v devitisko-nabrežinski občini.
Kandidati, ki želijo podrobnejše informacije naj se obrnejo na urad za zaposlovanje v Ulici Fabio Severo 46/1, soba št. 2 od 8.30 do 12. ure.
Nedeljsko popoldne bi bilo kmalu usodno za 80-letno Tržačanko Vincenzo Marini iz Ulice Giustinelli 15. Kljub dopoldanskemu neurju se je v nedeljo podala na kopanje v Lanterno, kjer je bila vsakodnevna obiskovalka. Podala se je na običajno plavanje, in kot je povedala kopa-hška mojstrica Nadia Vascotto, je netnadoma izginila pod vodo.
Vascottova je takoj poklicala 113, istočasno pa sta v vodo skočila mlada kopališka mojstra Michele Lo-bianco iz Trsta in Federico Taucer s Proseka ter priletno gospo rešila iz vode. Oba imata izpit za reševanje iz morja in sta v pričakovanju rešilnega avtomobila Rdečega križa takoj začela z umetnim dihanjem.
Rešilec Rdečega križa je bil v kopališču že po treh minutah in dr. Zadnik je skupno z ostalim osebjem še kakih deset minut nudil Marini-jevi prvo pomoč na plaži in šele nato so jo lahko odpeljali v bolnišnico. Takoj so jo priključili na napravo s kisikom, dah pa so ji tudi
injekcijo za spodbujanje delovanja srca.
Marinijevo so sprejeli na oddelek za oživljanje v glavni bolnišnici s pridržano prognozo. Njeno stanje se je proti večeru nekoliko popravilo, vendar je bilo včeraj še vedno kritično, toda zdravniki upajo, da hitra in strokovna pomoč obeh mladih kopaliških mojstrov, ki sta ob tej nesreči pokazala izredno prisebnost in učinkovitost, ne bo zaman in da bo Marinijetva lahko kmalu spet obiskovala svoje stalno kopališče.
• Urad javnega avtomobilskega registra sporoča, da bo odslej odprt javnosti od ponedeljka do petka od 8. ure do 11.35. Ob praznikih bo urad zaprt.
POPRAVEK
Ob 10. obletnici smrti DUŠANA ŠTRANJA se ga spominjajo sestre in brat.
Pogovor z vodjo numizmatičnega kluba »Košir« Dorčijem Okretičem
Zbiranje Kovancev je privlačen konjiček ki lahko prinese tudi gmotna zadoščenja
■»Numizmatika: zgod. pomožna veda o nastanku, razvoju in uporabi kovanega denarja, odlikovanj idr. kovanih spominskih značk. Numizmatika proučuje vrednost, kupno moč denarja in tudi pravne odredbe v zvezi s kovništvom. Znanstveno proučen numizmatični material je pomemben zgodovinski vir, služi pa tudi ekonomiji in drugim strokam za proučevanje«.
Leksikoni Cankarjeve založbe — Družboslovje
S filatelijo so se nekateri ljubitelji začeli ukvarjati že takoj po vojni, numizmatika pa pri nas nima nobene tradicije — pri tem mislimo na numizmatični klub, ki šele leto dni obstaja v okviru filatelističnega društvo »Košir«. Prav je, da ga predstavimo vsem, ki jih kovanci že počasi mamijo s svojim lesketom.
Dorči Okretič je vodja tega kluba. Sam pravi o numizmatiki in svoji zbirki takole:
»Z zbiranjem kovancev se ukvarjam že kakili 20 let. Videl sem soseda, kako je urejal svojo veliko zbirko in počasi je še mene zagrabilo. Pričel sem kupovati posamezne kovance, na začetku seveda ne veliko vredne, saj nisem imel veliko denarja. Ko pa greš enkrat v službo, si lažje privoščiš vrednejše kovance. Danes se s kančkom grenkobe spomnim, da smo se otroci igrali z aluminijastim italijanskim drobižkom, ki tedaj ni bil skoraj nič vreden, danes pa je njegova cena zrasla v velike številke.«
Kakšna je tematika vaše zbirke?
»Nisem ne vem kakšen strokovnjak, niti ne sistematik. Zbiram za lastno veselje. Zame je kovanec nekaj vreden, če mi je lep, ni važno, kolikšna jc njegova vrednost po katalogih.
Kot vsak zbiralec tega področja, zbiram italijansko republiko in tako tudi redno kupujem vse novo izdane italijanske kovance. Že pri tej zbirki se pokažejo velike številke — zlasti kovanci iz prvih let republike so dragi. Posamezen kovanec lahko danes na numizmatičnem trgu doseže tudi vrednost 3 milijonov lir — na primer kovanci, ki so zaradi napake bili kovani v manjši seriji.«
Sistematično urejanje zbirke je kar velik udarec za žep.
»Meni so najbolj všeč srebrniki. Ni je zahodno- ah severnoevropske države od koder ne bi imel vsaj enega srebrnega kovanca. Zlasti srebmjaki Švedske, Finske, Norveške in Danske so mi všeč.
Vsi numizmatiki pa smo istega mnenja, da je dizajn italijanskih kovancev najlepši.«
Kaj pa papirnat denar?
»To je vse nekaj drugega. Jaz se ne ukvarjam z njim, ker mi ni všeč. Kovanec je bolj topla stvar, saj je kovina. Lahko ga primeš v roko...«
Kako se določa vrednost kovancev?
»Po ohranjenosti se kovanci delijo v več skupin. Največ so seveda vredni popolnoma nerabljeni kovanci. Poleg tega pa je važno tudi to, v kako veliki količini so bili kovani '— čim manj jih je, tem višja je njihova cena. Posamezni kovanci so opisani v najrazličnejših katalogih, ki izhajajo vsako leto z novimi cenami. Italija je na tem področju zelo bogata — njeni katalogi so med najboljšimi na svetu.«
Kakšna je pot do želenega kovanca?
»Ko odkrijem kovanec, ki mi ustreza — ki spada v mojo zbirko ah pa mi je kar tako všeč (navadno s pomočjo Cronache filateliche, ki ima tudi nekaj lepih strani z numizmatičnimi novostmi: ali pa mi o njem. govore prijatelji), ga dobim tako, da pogledam v specializiranih trgovinah v Trstu, včasih pa moram še dlje, celo do Milana. Če ti je vehko do kovanca, potem nobena pot ni predolga. Trst je bil nekoč prava Meka za zagrizene numizmatike, posebno še vsakoletni numizmatični in filatelistični sejem. Danes tega ni več. Če hočeš dobiti vrednejše stvari, moraš drugam.
Nerad kupujem na sejmih ah od drugih zbiralcev. Še najboljši prijatelj se lahko zmoti o resničnem izvoru kovanca, v trgovini pa dobiš po trdilo o originalnosti. Nerad tudi zahajam v italijanske klube. Žal pa je naš klub še vehko premajhen za resnejše menjalne sestanke.«
Kako je s članstvom numizmatičnega društva?
»Zaenkrat smo le dva-trije. Slovenski klub pač nima tradicije, četudi je slovenskih zbirateljev gotovo več. Vendar pa so navajeni zahajati v italijanske klube, kjer lahko dobijo več — kjer je več članstva je tudi menjava med člani večja.«
Kaj bi svetovali začetniku, ki se šele ozira po prvih kovancih?
»V začetku moraš spraviti vsak kovanec, ki je drugačnejši od drugih. Bolje, da ne prodajaš ničesar, saj veš še premalo o vrednosti posameznih primerkov. Za prodajo je vedno čas. Druga važna stvar je, da se obrneš na strokovnjaka, ki te uvede v svet kovancev. In še najbolje je, da je to tvoj prijatelj iz numizmatičnega kluba. Vrata našega kluba so vedno odprta. Vprašajte kar po meni, se bomo
že zmenili. Le — kovanec ti mora res nekaj pomeniti, drugače je vse brez pomena.«
Kdaj vi najdete čas za ukvarjanje s tem konjičkom?
»Čez poletje kovance le spravljam, iščem, kupujem. Pozimi, ko je več časa, pa se bolj poglobljeno ukvarjam s svojim konjičkom:	urejam
zbirko. Včasih bedim celo noč, ne da b; se tega zavedel.
Med mojimi najbližjimi prijatelji ni nobenega numizmatika. In tudi nobenega ne silim v to. To je čisto moje osebno veselje — ob urejanju zbirke uživam sam. S tem hočem reči, da ni nujno, da zbirko razkazujem in se hvalim z njo. (Zbirka je nekako sred nje velikosti — okrog 500 kovancev.) Ob vsakem stiku s kovanci se naučim nekaj novega. To je pač moje veselje...«	»
Prav je, da se znamo vesehti stvari, ki nas obdajajo, dodajam jaz. Kako pusto bi bilo življenje brez njih!
Kogar je zamikalo pokukati v ta kovani svet, naj ne pozabi besed in obljube Dorčija Okretiča: vrata nu mizmatičnega kluba pri društvu Košir so vedno odprta. Pridi, pa se bomo zmenih...
METKA ČELIGOJ
gledališča
VERDI
Gledališče Verdi sprejema nove pevce za okrepitev opernega pevskega zbo ra. Išče zlasti kontralte in tenorje. V ta namen bo priredilo avdicije. Za podrobnejša pojasnila se zainteresirani lahko obrnejo na urad za osebje gledališča Verdi (Ul. Einaudi 1).
CANKARJEV DOM - LJUBLJANA Poletna violinska šola Od 21. do 30. avgusta: šolo bosta vodila prof. Igor Ozim in njegova asistentka Christine Hutcap. Vse podrobnosti o vpisu dobite s Cankarjevem domu, tel. 003861/212-492 ah 221-121, int. 432 in 433.
koncerti
V četrtek, 29. t. m., ob 20.30 bo v evangeličanski luteranski cerkvi v Trstu — Largo Panfih — nastopil pianist SILVIO SIRSEN. Izvajal bo Scarlattijcire, Bachove, Brahmsove in Schumannove skladbe.
kino
Ariston 21.15 »Broadway Danny Rose«. Režija: Woody Alien. W. Alien, M. Farrow, N. Apollo Forte.
Eden 15.30 — 22.00 »Selvagge, insazia-bili, indomabili«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Fenice 19.00, 20.30 in 22.15 »Schiave bianche«.
Excelsior 18.45, 20.30, 22.15 »Dance - Voglia di successo«.
Nazionale Dvorana št. 1	16.00 — 22.10
»Agnese e i suoi vizi privati«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 2 16.00 — 22.00 »Animatrici per coppie particolari«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Dvorana št. 3 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Terrore nel buio«.
Mignon 16.00 — 22.00 »L’avventura di Bianca e Berme«. W. Disneyeva ri-sanka.
Grattacielo 17.00 — 22.00 »1997: il principio dell’Arca di Noè«.
Capitol 16.30 — 22.00 »Alba rossa«.
Vittorio Veneto 16.30 — 22.00 »Annie erotic USA«. Prepovedan mladini pód 18. letom.
Lumiere Zaprto zaradi počitnic do 23. avgusta.
Alcione Zaprto zaradi počitnic.
Radio 15.30 — 21.30 «Turbamenti«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
KD Rovte - • Kolonkovec priredi dne 25. t. m. »Vesel popoldan«. Nastopala bo godba na pihala Breg. Ob tej priložnosti bodo na ogled slike in razni inštrumenti, ki so bih last nekdanje godbe iz območja Rovt in Kolonkovca. Pričetek ob 16.30. Poskrbljeno je- tudi za jedačo in pijačo. Vabljeni!
Prò loco iz skednja priredi v sklopu škedenjskega poletja »Tri dni z mestom Faenzo«. Ob tej priliki bo v petek, 23. t. m., ob 19. uri v Domu J. Ukmarja otvoritev razstave keramičnih izdelkov in ob 19.30 v KD I. Grbec antološka razstava slikarja iz Faenze Nea Massarija. Razstavi bosta odprti še 24. in 25. t. m. Vabljeni!
razna obvestila
TPPZ in mladinska skupina P. Tomažič obveščata, da bo v petek, 23. t. m., ob 20.30 v Bazovici generalna vaja za nastop v Izoli. Nastop bo v soboto, 24. t. m., ob 19. uri. Potujemo z osebnimi avtomobih.
Dne 1. septembra pa nastopamo v Ferrari na vsedržavnem festivalu Unità. Potujemo z avtobusom.
razstave_____________
KD I. Grbec. Antološka razstava slikarja iz Faenze Nea Massarija 24. in 25, t. m. Odprta od 9. do 12. ure in od 17. do 20. ure.
Dom J. Ukmarja. Razstava keramičnih izdelkov iz Faenze: 24. in 25. t. m. Odprta od 9. do 12. ure in od 17. do 20. ure.
Od 21. do 28. avgusta bo v občinski galeriji na Trgu Unità odprta razstava 63 slikarjev iz Mongolije.
SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom. RAZSTAVA OBLIKOVANJA PLETENIN KERMAUNER - MANDELJC - SELAN je ob delavnikih odprta od 16. do 20. ure, ob praznikih od 15. ure dalje.
izleti
Društvo slovenskih upokojencev organizira izlet v Bohinjsko Bistrico in k Slapu Savice dne 28. t. m. Vpisovanje jutri, 21. t. m., od 10. do 11. ure na sedežu društva, Ul. Cicerone 8.
KD Slovan priredi v nedeljo. 1. septembra. enodnevni izlet na ŠUŠTARJEV SEJEM v Tržič in v sotesko Vintgar. Vpisovanje pri Darku in Oskarju Grgiču (tel. 226-286 ah 226-351). Cena izleta 24.000 hr s kosilom.
LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljam tel. 299-197.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba. od 20. do 8. ure tel. 7761; predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Ko zaigra ansambel Pomlad vsak naš par zapleše rad
HISS
Ansambel Pomlad
Bih so časi, ko tu pri nas nismo imeli svojih glasbenih ansamblov. Če smo imeli praznovanje ah ples, smo morali vabiti ansamble iz matične domovine.
Potem so ansambli tudi tu zrasli kot »gobe po dežju«. Srečujemo jih na vseh naših prireditvah in praznilo h in ljudje jih imajo zelo radi.
Med takšnimi ansambli, ki so si že napravili svoj krog poslušalcev, občudovalce in ki jih naša društva, pa tudi drugi, radi vobijo, je tudi ansambel POMLAD.
Zadnjič smo ga poslušah v Boljuncu, ko je igral na poletnem partizanskem prazniku. Poiskah smo Walter ja Beta, ki v tem ansamblu nastopa od njegove ustanovitve dalje in se z njim o vsem na kratko pogovorih.
»Nastal je ta naš ansambel nekje proti koncu leta 1973. Seveda smo bili vsi zelo mladi ter, razen inštrumentov, nismo razpolagali z ničemer. Počasi smo se začeh sestajati, vaditi in talco nastal ansambel.«
»Če ste se začeh sestajati nekje proti koncu leta 1973 pomeni, da delujete že skoraj 12 let. Ste v ansamblu še vedno isti, ah se je sestav medtem že kaj menjal?«
»Začeh smo delati v šestih, že prvo leto pa smo morah zamen jati harmonikarja, ker je naš zbolel. Tako smo dobih Bruna Bordona, ki je bil že znan po Sloveniji, ki je odhčen harmonikar in ki je imel že svej trio. Lani je moral zapustiti naš ansambel, pravtako zaradi bolezni, naš basist Viljem Slavec. Na srečo pa nam je lahko ostal ob strani ter je še danes duša našega ansambla. I)n piše glasbo, jo aranžira, nas uči — skratka je vodja našega ansambla. Brez njega bi si težko zamišljali nadaljnje delo skupine.«
»Naši ljudje vas radi poslušajo, društva vas rada vabijo. Kakšno glasbo igrate?«
»Začeh smo z narodno-zabavno glasbo. Takrat ni bilo še pri nas toliko poletnih prireditev, ah šager. Imeli smo le »Majenco« v Dolini, pa Tabor na Opčinah, drugih večjih prireditev v poletnem času ni bilo. Sedaj se začenjajo sagre in domači prazniki že v maju in trajajo vse tja do konca septembra. Tako smo morah tudi mi naš program popestriti ter se prilagoditi različnim okusom. Igramo se-
veda še vedno narodno-zabavno glasbo, igramo tange, sambe in ča ča ča, igramo vehko tržaških popevk, na programu pa imamo tudi najmodernejše hite iz sveta glasbe.«
»Koliko pa vas igra v ansamblu? Ste sami moški, ah imate tudi kakšno pevko?«
»Imamo kar tri pevke in sicer Anico Bordon, ki poje narodno-zabavno glasbo in pa 'Patrizio Comari in Mirjam Švab, ki pojeta bolj moderne popevke. Nismo profesionalnci. Igramo, ker nam je glasba všeč in ker smo dobri prijatelji. Trije člani so iz Ric-manj, eden iz Doline, eden od Domja in še eden iz Milj.«
»Pa bi nam lahko povedah še njihova imena?«
»Svojega izpustim, ker ste ga po vedah že vi. Na harmoniko igra Bruno Bordon, na trobento Mauro Keber, na klarinet in saks Sergij Pregare, na boben Darko Pregare, basist je Bruno Veronese, na rog in električne orgle igra Giorgio Prašelj.«
»Sedaj ste močno zaposleni, verjetno vsako soboto in nedeljo. Kaj pa v jeseni in na zimo?« '
»Ta čas uporabimo v glavnem, da pripravimo nov program. Sicer so pa tudi v zimskem času razne prireditve, na katerih nastopamo, kot na primer za Silvestrovo, za pusta, pa na dan žena itd.«
»Nastopate samo na tem področju, ah vas vabijo še kam drugam?«
»Redni gostje smo v Kanalski dolini, kjer nastopamo v Ukvah, Trbižu in še kje. Nekajkrat smo nastopili tudi v krajih onstran meje. Nastopamo tudi v videmski pokrajini, in sicer v Martignacchu, pa v Fossalti pri Portogruaru, nastopamo tudi v Trstu, predvsem na festivalih komunističnega tiska, pa tudi v deželi Veneto.«
»Ste optimist, kar zadeva nadaljnje delovanje in razvoj vaše skupine?«
»Upam, da bomo z delom nadaljevali. Predvsem je važno, da se razumemo, da smo prijatelji. In to tudi smo. Nihče ne vleče na svojo stran, vsi težimo za tem, da bi skupno čim bolje delali in ustvarjah. Če kakšna vaja odpade, nam je že žal, da se nismo videli in srečah. Dokler bo med nami takšno prijateljsko in tovariško vzdušje, bomo prav gotovo še delah.«
N. L.
čestitke
Danes bo ugasnila svojo 5. svečk0 SONJA REBULA. Da bi zrasla v pridno, zdravo in srečno deklico so želi0 vseh, ki jo imajo radi.	-
Draga SONJA! Želim ti vse najboU" še, mala Eliza.
Ob rojstvu prvorojenke MIRJAM
iskreno čestita svojemu odborniku Darku Malalanu in njegovi soprogi Marti
Jadralni klub Čupa
včeraj-danes J
Danes, TOREK, 20. avgusta
SAMUEL
Sonce vzide ob 6.11 in zatone ob 20.05 — Dolžina dneva 13.54 — Luna vzid® ob 10.52 in zatone ob 22.11.
Jutri, SREDA, 21. avgusta IVAN
Vreme včeraj: temperatura zraka 26,5 stopinje, zračni tlak 1015,4 mb usta-Ijen, veter jugozahodnik 4 km na ur°' vlaga 50-odstotna, nebo jasno, mori6 mirno, temperatura morja 25,4 sto' pinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Silvia Abrami, Valentina Mulas, Dafne Maltese, Lorenzo Maschietto.
UMRLI SO: 80-letna Giovanna Cocea-ni, 97-letna Isabella Azzolini vd. Veronesi, 77-letni Ferdinando KosmerK 87-letna Ida Anzivino vd. Bertini. 90-letna Marina Sinigaglia vd. Marletta. 79-letna Vittoria Eleva, 79-Ietni Giorgi® Berti, 70-letni Guerrino Deponte, letni Antonio Robba, 57-letni Nicol? Smoilis, 88-letni Rocco Carbone, 86-letW Francesco Borri, 74-letni Rodolfo UW' laug, 91-letna Maria Wissnowsky v®-Englaro, 88-letna Maria Benvenuti, 50-letni Francesco Horvat, 79-letni Bruno Guštin, 72-letni Giordano Pahor, 57' letna Severina Crosilla, 80-Ietni Giuseppe Zettin, 75-letna Maria Furiarli vd. Godina, 82-letna Ida Vittozzi.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecelho 24. Ul. Zorutti 19, Largo Osoppo L Nabrežina, Boljunec, Milje (Lungomare Venezia 3).
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.3») Trg Cavana 1 in Trg Giotti (Ul. sV' Frančiška) 1.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg Cavana 1, Trg Giotti (Ul. sv-Frančiška) 1, Nabrežina, Boljunec, M1' lje (Lungomare Venezia 3).
mali oglasi _
IZGUBIL se je lovski pes (nemšk1 ptičar/brak), temno rjave barve * nedeljo zjutraj, na mirenskem pobu-če je psa kdo videl, naj prosimo takoj sporoči na 0481/832-020.
ŽENSKO za stalno oskrbo podnevi 'O pomoči, išče priletna oseba. Informacije na upravi PD v Gorici.
PRODAM 3 hrastove sode v dobreF stanju (dva 16 in enega 17 hi) po 9' godni ceni. Telefonirati v opoldansk1!1 in večernih urah na št. 0481/34623'
V NEDELJO, 18. t. m., se je v jutra' njih urah v Nabrežini izgubil črno-bel pes pasme collie, ki sliši na k11? Jork. Kdor ga je videl naj se oglaj" ob uri kosila na tel. št. 040/299-82*'' Najditelja čaka nagrada.
OSMICO ima Romano Purič, Rep6*1 štev. 13.
PRODAM novo motorno kolo 50 znamke rizzato. Za informacije: tel. na št. 040/227-395.
OSMICO ima Josip Gruden iz Sama; torce 6/A. Na vrtu pod hrasti toc belo in črno vino.
HONDO 400 GUSTOM prodam. TeL na št. 910-148 ob 20. uri.
PLESKARSKA DELA opravljam. Pr£^ račun na licu mesta. TeL 910-148.
PRODAM 2-litrske steklenice po 150 in in plastične zaboje — 30 kg po ™ hr. Tel. 225-530 v večernih urah.
menjalnica
3
19. 8. 1985
Ameriški dolar Kanadski dolar Švicarski frank Danska krona . . Norveška krona . Švedska krona Holandski florint . Francoski frank . Belgijski frank Funt šterling . . Irski šterling . . Nemška marka Avstrijski šiling . Portugalski eskudo Japonski jen . . Španska pezeta Avstralski dolar . Grška drahma . . Debeli dinar . . Drobni dinar . .
1.833 1.355 815 182 222 220 ’ 591 216 31 2.570 2.060 666 93 10 .7 10 1.250 14 6 6
SHS
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
s. r. a.
TRST - ULICA F. FILKI IO - "ZZ
j
Prenos ranjencev iz Primorske ( na Notranjsko avgusta 1044
Skrivni partizanski bolnišnici »Franja« na Cerkljanskem in »Pavla« v Trnovskem gozdu, obe izreden dosežek iznajdljivih in požrtvovalnih slovenskih zdravnikov in drugega o-sobja, ki je skrbelo za zdravljenje in varnost ranjencev, sta bili zaradi vsakodnevnih hudih bojev narodnoosvobodilnih enot s sovražnikom pre-napoljneni z ranjenci in invalidnimi rekonvalescenti. Prav takšne razmere so bile tudi v dveh drugih, manjših partizanskih bolnišnicah na Primorskem-. Zato se je poveljstvo 9. korpusa, brž ko je bilo -mogoče, lotilo zahtevne naloge, da ranjence in lr}valide evakuira v južno Italijo, kajti skrb zanje je omejevala manever-sko sposobnost korpusa. To je bil hkrati protiukrep na dolgotrajno sovražnikovo ofenzivo, v kateri so o-kupatorjeve enote imele postojanke Celo v gozdovih.
Planiranje in organizacijo evakua-c\je je vodi štab 9. korpusa s povelj-nikom Ladom Ambrožičem — Novljanom na čelu, ki je. tudi spremljal transport vse do proge Ljubljana -Postojna: Takratni šef sanitetnega odseka 9. korpusa Franc Bidovec -Prenk, ki je vodil evakuacijo, pa takole opisuje veličasten podvig pri-roorskih partizanov pred 41 leti:
'"11. avgusta je kazalo, da je za mpdkuacijo predviden teren miren in dokaj varen za začetek akcije, ki naj ai se začela naslednji ddn. Toda prav takrat sta dva nemška bataljona s 1-200 možmi krenila na Otlico in tam naletela na dele, od dolgega pohoda Prek cele Vipavske doline in s Pred-meje na smrt utrujenega bataljona kosovelovcev. štab 30. divizije z vsemi prištabnimi oddelki in enim bataljonom Bazoviške brigade so spet ^Prejele Kozje stene, ki so že tolikokrat rešile primorske partizane, končno se je sovražnik prek Krnice spustil v Vipavsko dolino in od tam Prek Trnovega odšel v Gorico. Dru-®a faza poletne ofenzive je bila s t.em končana; za sanitetno službo pa J? pomenila nove ranjence ter nove Pzične in psihične napore, predvsem 9a poslabšanje stanja večine 50 ra-hjencev iz bolnišnice »Pavle«, ki so od 9. avgusta čakali zunaj bolniške na evakuacijo. Še več, morali srno celo izprazniti in opustiti eno °d Pavlinih postojank, ker je bila Zaradi čakanja dekonspirirana. ,
še!e 13. avgusta je evakuacija lahko stekla. Vse tri brigade 31. divizie so po zboru in raportu komandantu divizije prevzele 30 ranjencev m invalidov na cesti Cerkno - Želin, ki so jih v noči na 13. avgust prinesti iz bolnišnice »Franja« v gozdiček °° cesti Novaki - Cerkno, popoldne Pa z vozmi in kamioni prepeljali do Cerknega in predali brigadam. Do felina so ranjenci ostali na vozilih, tam pa so jih preložili na nosila in vozove; trpljenje za ranjence in bor-Ce se je začelo.
Kaščo lahka in udobna bi bila pot s kamioni na Spodnjo Trebušo do Čepovana, Lokev in Otlice, če tam ne bi bilo sovražnika, ki nas je prisilil, da smo pot morali opraviti peš. Srečno smo prebredli Idrijco, potem pa se začeli strmo vzpenjati na Jagršče, prek Šebreljske planote in strmin Krnice, Oblakovega vrha in Rzelja do Vojskega. Na tem križevem potu, ki je trajal celih 14 ur, so o-magovali borci in ■ živina. Pomanjkanje vode je trpljenje samo še povečalo. 14. avgusta je vsa kolona počivala na Vojskem, zvečer pa je krenila prek Mrzle rupe na Hudo polje, kjer sta se ji 15. avgusta zjutraj pridružila še dva bataljona Bazoviške brigade s 50 ranjenci iz bolnišnice »Pavla«, ki so v gozdu čakali že sedem dni.
Vse brigade so svoje naloge opravile po načrtu. Na Otlici je bil 16. avgusta odmerjen daljši počitek in pregled ter zdravstvena oskrba ranjencev in bolnikov, kot je bilo predvideno v planu evakuacije. Vodo so nam vozili z avtomobilsko cisterno, igralska skupina 9. korpusa pa naj je priredila pravi miting. Ker so se nekateri prav na tem mestu poslavljali od Primorske, seveda ni manjkalo tudi žalostnih prizorov.
17. avgusta, ob zahodu sonca, je glavnina ranjencev spet krenila na pot. Ranjence smo vozili s kamioni, zato ta del druge etape ni bil naporen. Dolga kolona se je vila od Otlice prek Cola in Podkraja proti Bukovju, kamor je prispela proti jutru 18. avgusta. Tu je bil spet daljši počitek, dobili smo topli obrok hrane, opravili medicinsko oskrbo ranjencev in bolnikov, proti večeru pa smo se že premaknili do vasi Strmice, vsega kakih pet kilometrov od proge Ljubljana - Postojna. Transport od Strmic do proge je bil že v evakuacijskem planu predviden kot najnevarnejši in najtežji. Iz varnostnih razlogov so morali namreč vsi ranjenci in bolniki na nosila, le nekaj lažjih invalidov smo posadili na konje in mule, katerim smo z žakljevino ovili kopita. Vse transport se je natančno odvijal po načrtu. Brez težav je kolona prekoračila glavno cesto tik nad Kačjimi ridami na Planino, okrog polnoči pa že tudi železniško progo med Ravbarkomando in Štrbcem, dvema krajema, kjer je sovražnik imel manjši posadki in med njima nekaj bunkerjev. Kot smo pričakovali proge nismo mogli prekoračiti neopaženi. Sovražnik je nabijal z minami in mitraljezi ter poskušal prehod preprečiti tudi s posameznimi izpadi (Mačkovec), vendar so naše zares temeljite priprave omogočile in zagotovile popoln uspeh. Vsega so bili ranjeni en sam borec iz Prešernove in trije iz Vojkove brigade«.
JOŽE OBLAK
(Nadaljevanje sledi)
Skesani Neapelj čan
radioteievisija
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
Prvi kanal
11.15	Televiđeo - poskusni program
13.00	Poletna maratona Underwood - 1. del baleta
13.30	Dnevnik
13.45	II lungo duello - film
Igrajo Trevor Howard, Yul Brynner, Charlotte Rampling
15.35	Donate Ceppino: kolesarstvo
16.30	Brendon Chase - TV nadalj.
17.00	Sulle strade della California -TV film
17.50	Le allegre avventure di Scooby Doo e i suoi amici - risanka
18.45	II ritorno di Billi e Riva - 5. oddaja
19.35	Almanah in vremenska slika
20.00	Dnevnik
20.30	Quark speciale
Il ritorno delle pioggie - 7. odd.
21.25	Thrilling:
Il gioco - TV film
22.35	Dnevnik
22.45	Napoli prima e dopo
1.	festival
23.40	Dnevnik 1 - Zadnje vesti
Drugi kana!
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.15	Cime tempestose - 4. in zadnji del
14.20	L’estate è un’avventura Victor e Maria - risanka Emilia e la felicità - risanka Gianni e Pinotto - TV film
17.00	Piedino il questurino - film Igrajo Franco Franchi, Irina Maleeva, Rosita Pisano
18.30	Dnevnik 2 - športne vesti
18.40	Samurai senza padrone - TV film
Meteo 2
19.45	Dnevnik 2 - Vèsti
20.20	Dnevnik 2 - Šport
20.30	II salario della paura -'film Igrajo Roy Scheider, Bruno Cre-mer, Francisco Rabal
22.30	Dnevnik 2 - Vesti
22.40	Sereno variabile Speciale Trieste: l’operetta Gost oddaje Sandro Massimini
22.45	Dnevnik 2 - Zadnje vesti
Treti! kanal
11.15	Televideo - poskusni program
18.00	Pesaro: plavanje
19.00	Dnevnik 3 - Vesti
19.20	Dnevnik 3 - Deželne vesti
20.00	Šola in vzgoja:
Podzemske jame
20.30	Simfonični koncert-Orkester vodi Rafael Friihbeck De Burgos
21.25	Dnevnik 3
21.50	Otello - film
Igrajo Orson Welles, Suzanne Cloutier, Robert Coote
23.25	Filmska kamera in spomin
23.40	Speciale Orecchiocchio PFM in Enzo Cervo
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
Koper
15.00	Film
16.30	Combat - TV film
17.30	Soko - TV film
18.30	Kenguru Skippy - TV film 19 00 Odprta meja
V današnji Odprti meji bodo na sporedu tudi naslednje vesti:
OPČINE — Zaèetèk poletnega centra TRST — »Kalamarada« v priredbi TPK Sirena
TRST — Priprave nogometašev Triestine
19.30	TVD - Stičišče
19.50	Midva: Življenje v dvoje
20.25	Cosmos: Vesolje - dok. oddaja
21.30	Možje RAF - TV film
22.20	TVD - Vsedanes
22.30	Pod zvezdami - glasbena oddaja
23.30	Smithovi - TV film
24.00	Film
Llubljana
17.30	Teletekst RTV Ljubljana
17.45	Poročila
17.50	Pesem današnjega trenutka, glasbena oddaja
18.20	Miti in leigende: Srednjeveški miti
Sagao Nib(elungih - Siegfried, nanizanka
18.40	Spominski park v Kumrovcu
19.10	Risanka
19.24 TV in radio nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30	Dnevnik in Vreme
20.05	G. Mamlin: Junij, Moskva, Cer-tanovo - drama
21.40	Integrali
23.00	Poročila
Zagreb
17.50	Videostrani
18.00	Poročila
18.05	TV koledar
18.15	Kdor hoče, ta zmore - otroška oddaja
18.45	S koncerta YU rock misija
19.30	Dnevnik
20.00	Teme in dileme - notranjepolitična oddaja
20.45	Žrebanje lota
20.55	Po polnoči, film
22.35	Dnevnik
22.55	Program plus : Benny Hill, Mup-pet show...
ZASEBNE POSTAJE
sanj Neapeljčan, jezni subproletarec, smešni rock — to je samo nekaj eVkov, ki si jih je v svoji desetletni karieri nabral komik Peppe Lan-a- Največkrat pripoveduje o Neaplju, loteva pa se tudi širših družbenih • Nazadnje je na TV nastopal v oddaji Blitz in pred kratkim v seriji Pod «dami	(foto AGI)
CANALE 5
11.30	Lou Grant - TV film
12.30	Peyton Place - TV film
13.30	II suo angelo custode - film
15.30	Westgate - TV film
16.30	Divja narava - dokumentarec
17.00	Lobo - TV film
18.00	I ragazzi del sabato sera - TV film
18.30	Tuttinfamiglia - kviz
19.00	I Jefferson - TV film
19.30	Love Boat
20.30	Falcon Crest - TV film
22.30	Trauma Center - TV film
23.30	II disordine - film
Igrata: Alida Valli in Curd Jur-gens
RETEQUATTRO
10.15	Giorno per giorno - TV film
10.40	Alice - TV film
11.05	Mary Tyler Moore - TV film
11.30	Amore dannato - TV novela
12.00	I giorni di Brian - TV film
12.50	Giorno per giorno - TV film
13.15	Alice - T Vfilm
13.45	Mary Tyler Moore - TV film
14.15	La fontana di pietra - TV novela '15.05 Blue Noah - risanka
15.30	I gatti di Cattanooga - risanka
16.00	Lancer - TV film
17.00	La squadriglia delle pecore nere - TV film
18.00	I giorni di Brian - TV film
18.50	Giorno dopo giorno - TV roman
19.45	Amore dannato - TV novela
20.30	L’allegro fantasma - film Igrata: Paolo Stoppa in Totò
22.00	Un uomo da vendere - film
00.20 L’ora di Hitchcock - TV film
1.20	Agente speciale - TV film
ITALIA 1
8.45	Quella casa nella prateria -TV film
9.30	La madre dello sposo - film
11.15	Gli eroi di Hogan - TV film
11.40	Sanford and Son - TV film
12.10	Cannon - TV film
13.00	Wonder Woman - TV film
14.00	Video estate 85
14.30	Kung Fu - TV film
15.30	Gli eroi di Hogan - TV film
16.00	Bim Bum Barn
18.00	Quella casa nella prateria - TV film
19.00	Fantasilandia - TV film
20.00	Rascal il mio amico orsetto -risanka
20.30	Simon & Simon - TV film
21.30	Hardcastle & McCormick - TV film
22.30	Masquerade - TV film
23.30	Športna oddaja
1.00	Mod Squad i ragazzi di Greer -TV film
TELEPADOVA
14.30	Capriccio e passione - TV film
15.00	Arrivano le spose - TV film
15.50	Operazione ladro - TV film
16.40	Uno straniero a Cambridge -film
18.00	Risanke
18.30	Nove Ostržkove dogodivščine -risanka
19.00	Sam il ragazzo del West - risanka
19.30	Belle e Sebastian - risanka
20.00	Cuore selvaggio - TV film
20.30	E venne il giorno dei limoni neri - film
22.15	West Side Medicai - TV film • 23.15 Šport: Catch
TRIVENETA
9.30	Dokumentarni film
10.00	Laramie - TV film'
11.30	Dr. Kildare - TV film
12.00	Cacciatore di taglie - film
14.00	Komični filmi
14.30	Zorro contro i banditi della miniera - film
16.30	Risanke
17.30	Siamo sulle loro tracce - film
18.50	Dr. Kildare - TV film
19.40	Dokumentarni film
20.30	Non siamo tutti uguali - film
22.00	Razstava slik
TELEFRIULI
16.00	Risanke
17.30	L’uomo e la città - TV film
18.30	Dokumentarec
19.00	Večerne vesti
19.20	športna oddaja
19.30	Poročila v nemščini
19.40	Disperatamente tua - TV film
20.30	Revival 80
21.15	L’uomo e la città - TV film
22.15	Nočne vesti
22.30	II grande Buster Keaton - film
RADIO
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00	10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20-
8.00	Dobro jutro po naše: Koledarček; Narodnozabavna glasba; 8.10 -
10.00	Poletni mozaik: »šivala je deklica zvezdo, oj zvezdo rdečo ko kri. . .«; 9.15 Iz arhiva mladinske dramatike: »Dvojčka Gad in Modras«, četrti del; Lahka glasba ; 10.10 Koncert v repentabrski cerkvi; 11.05 Melodični orkestri; 11.30 - 13.00 Opoldanski zbornik: Beležka; 12.00 Iz svetovne zakladnice pripovedništva: Glasbeni potpuri; 13.20 Glasba po željah;
14.10	- 17.00 Popoldanski program: Ribe našega morja; 14.30 Mladi mladim; 16.00 Mit in slovenska ljudska pesem; 16.20 Glasbeni, listi; 17.10 Klasični album; 18.00 Aleksij Pregare; »Zelena vstaja«, radijska drama, produkcija Radijski odr, režija Jože Peterlin (ponovitev).
RADIO KOPER
(Slovenski program)
6.30,	7.00, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Otvoritev - glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme - prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 6.50 Objave; 7.00 Druga jutranja kronika;
7.15	Objave - EP; 7.30 Jutranji servis;
8.00	Zaključek; 13.00 Otvoritev - Danes na valu Radia Koper; Objave -EP; 14.40 Zanimivost; Pesem tedna;
15.00	Za varnejši jutri - Croatia; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; Objave - EP; 17.00 Počitniški vrtiljak;
17.40	Glasbeni oddelek; 18.00 Sotočje;
19.00	Zaključek sporedov.
RADIO KOPER
(Italijanski program)
7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30,
14.30,	16.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.30 Koledarček; 6.35 Vremenske razmere; 7.00 Dober dan; 9.03 Nobelove nagrade; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.35 Prost vstop; 11.30 Na prvi strani - Poročila v nemščini; 12.00 Glasba po željah; 12.35 Neuvrščeni;
14.35	Popoldanski spored: Glasba -Popevka tedna; 15.00 Carlo Goldoni;
17.00	Gulp; 18.00 Drugačna glasba;
18.30	Piranski glasbeni večeri; 20.00 Zaključek sporedov.
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 19.00 Poročila; 6.00 Jutranji spored; 9.00 Radio anch’io: popevke; 11.00 Opereta v tridesetih minutah; 11.30 Trenta-tré trentine - variete; 12.03 Lagrime -variete; 13.15 Master - Glasba dan za dnem; 13.56 Turistične inf ormaci je;
15.00	'Radio 1 za vsakogar: On the ro-ad ; 16.00 H Paginone ; 17.00 Radio 1 -jazz; 18.00 The great big gag sketch show!; 18.27 Večerna glasba; 19.15 Verska rubrika; 19.23 Audiobox Spe-cus; 20.00 Radijski oder; 21.00 Poletne počitnice; 21.30 It fantasma del loggione - 7. nadalj.; 22.00 Acchiappa-frequenze - zgodbe; 23.05 Telefonski poziv.
RADIO 2
6.30,	7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30,
13.30,	16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 Dnevi; 8.00 Otroštvo: kiako, zakaj. . .; 8.05 Napoved programov;
8.45	La scalata - 7. nadalj.; 9.10 Tutti-talia. . . parla - radovednosti; 10.30 Motonave Selenia; 12.10 in 14.00 Deželni programi; 12.45 Tuttitalia. . . gioca; 15.00 Accordo perfetto - popevke; 15.37 La controra - glasbena oddaja; 16.35 La strana casa della formica morta; 17.30 Groviglio di vipere -10. nadalj.; 19.50 Poletne simfonije;
21.00	Slavnostni- večer; 22.40 Skladbe za klavir.
LJUBLJANA
6.00,	6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00
12.00,	14.00, 21.00 Poročila; '6.35 Vremenska napoved za pomorščake; 6.45 Prometne informacije; 7.25 Dobro jutro, otroci!; 7.50 Iz naših sporedov;
8.05	Za šolarje; 8.35 Mladi koncertant;
9.05	Z glasbo v dobor dan; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Rezervirano za. . .; 11.05 Znano in priljubljeno; 11.35 Naše pesmi in plesi;
12.05	Na današnji dan; 12.10 Danes smo izbrali; 12.30 Kmetijski nasveti;
12.40	Po domače; 13.00 Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 13.30 Od melodije do melodije; 13.45 Mehurčki;
-14.05 V korak z mladimi; 14.35 Iz mladih grl; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 - 15.25 Popoldanski mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja in EP; 17.00 Studio ob 17. uri in glasba; 18.00 Sotočje; 18.45 Glasbena medigra; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Minute z ansamblom Greentown jazz Band; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih; 21.05 Radijska igra - Pumo Levi: Verifikator; 21.45 Glasbeni intermezzo; 22.05 Našim po svetu; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Slovenski pevci zabavne glasbe; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Iz filmov in glasbenih revij;
00.05 - 4.30 Nočni program
Od 29. avgusta dalje
Mednarodni letalski poleti na progi Ronke-Beljak
Deželno letališče v Ronkah bo vendarle v kratkem povezano z novo letalsko progo z Beljakom in preko te proge tudi z drugimi letališči v Srednji in Severni Evropi. Progo bodo odprli 29. avgusta. To je včeraj, v posebnem poročilu za tisk, sporočil konzorcij za deželno letališče. V prvem poskusnem obdobju ki bo trajalo kakih 6 mesecev, bodo letala lahko zračni koridor izkoriščala le 12 ur dnevno, in sicer od 8. do 20. ure, kasneje pa bo ta zračna pot prodvidoma odprta skozi 24 ur.
Trenutno najbrž ne bo takojšnjega odziva na možnost krajše in cenejše povezave med letališči severno od Alp in našo deželo, kajti Ronke nimajo z Avstrijo rednih linijskih povezav. Promet bo zato v glavnom zadeval čarterske polete. Ker je uvedba koridora novost, čeprav je bil o tem govor že več let, bo treba prav gotovo počakati še nekaj mesecev, da bodo letalski prevozniki svoje programe prilagodili novi možnosti, u-gotavljajo pri konzorciju za deželno letališče. Vsekakor pa je skorajšnja uvedba nove letalske zveze pomemben mejnik v delovanju deželnega letališča, ki je bilo, prav glede povezav s srednjo in severno Evropo, doslej zelo-utesnjeno. Letalski prevozniki, so
se namreč morali posluževati daljših (in zato dražjih) smeri.
Ob tem velja povedati tudi, da je bil zračni koridor preko Kanalske doline sicer že odprt leta 1977, vendar samo za manjša turistična letala in ob upoštevanju zelo strogih predpisov, medtem ko bo koridor od prihodnjega tedna dalje odprt tudi za tako imenovano komercialno dejavnost, bodisi za čarterske polete, bodisi tudi za mednarodne linijske zveze, v kolikor jih bodo vzpostavili. In prav v tem je pomen te nove zračne poti.
Prizadevanja, da bi bilo ronsko letališče odprto tudi proti Severu, trajajo že skoraj poldrugo desetletje, dodaja poročilo za tisk, vendar so se stvari začele hitreje premikati šele jeseni pred dvema letoma, ko so italijanske vojaške oblasti izrazile prvi načelni pristanek o možnosti za odprtje nove letalske proge. Skoraj dve leti sta medtem minili, da so bila izdana vsa potrebna soglasja različnih civilnih in vojaških ustanov v Italiji, Avstriji in deloma tud; v Jugoslaviji.
V obvestilu ustanove Assivolo z dne 20. julija letos so bila že objavljena navodila, ki jih bodo morali upoštevati piloti na novi Pr°gi-
Postopno odpiranje tovarn
Izteka se obdobje kolektivnih dopustov, obnavlja se proizvodnja v večjih industrijskih obratih v naši pokrajini. Že včeraj so obnovili dejavnost v tržiški ladjedelnici in v podjetju Adriaplast v Tržiču, danes bodo spet pognali stroje v podjetju Eaton Est, prihodnji teden pa v An-saldu, v tovami Meteor v Ronkah v tovarni vijakov SBE. Vračamo se torej, po krajši pavzi, v vsakdanji ritem, ko bo treba prav v gospodarstvu, poleg soočanja s tekočimi vprašanji, rešiti še vrsto drugih, takih, ki so na dnevnem redu pravzaprav že kar nekaj let. Pozornost delavcev, sindikatov in upraviteljev je te dni že spet usmerjena v tržiško ladjedelnico, ki prav zdaj doživlja sila težavno obdobje, ki lahko pomeni konec nekajletnega životarjenja in nejasnosti glede usode tega največjega industrijskega obrata, lahko pa pomeni tudi drugačno rešitev. V ladjedelnici so že v teku priprave za gradnjo velikanske ploščadi Micoperi, ki naj bi za nekaj mesecev, vsaj takšne so napovedi, pomenila skoraj polno zaposlitev vseh delavcev, od katerih je danes še o-krog 2.000 zmeraj v dopolnilni blagajni. V ladjedelnici pa se pričenja, i-stočasno z obnovitvijo proizvodnje, tudi precej vroče obdobje v odnosih med sindikalno zvezo in vodstvom podjetja. Sindikati so prav pred kakšnim tednom namreč predstavili vrsto zahtev.
Stavba je last pokrajinske uprave
Včeraj predaja gradbenih del za preureditev kolonije v Lužnici
Načrt za preureditev poslopja bivšega hotela in nato počitniške kolonije v Lužnici, last goriške pokrajinske uprave, postaja stvarnost. Včeraj je bila v Lužnici krajša slovesnost ob predaji, oziroma prevzemu prve skupine del za preureditev omenjenega poslopja, ki naj bi v bodoče služilo predvsem za tako imenovani socialni turizem.
Slovesnosti so se udeležili predsednik pokrajine prof. Cumpeta z odbornikoma Bressanom in Fabbrom ter nekaterimi funkcionarji pokrajine, župan Ovčje vasi - Naborjeta ter seveda predstavniki gradbenega podjetja (Giulio Cesare iz Trbiža).
Prvi poseg na stavbi nekdanjega hotela, ki ga je pokrajina kupila kmalu po drugi svetovni vojni, bo zahteval okrog 800 milijonov lir. S tem zneskom bodo preuredili celotno prvo nadstropje in prenovili strešno konstrukcijo. Dela se bodo predvidoma zaključila do konca julija prihodnjega leta.
Preurejanje stavbe se bo nato nadaljevalo, saj je za drugi poseg predviden strošek v višini 1,1 milijarde lir. V zadnji fazi pa naj bi poskrbeli tudi za ureditev toplic, oziroma kbpeli z izkoriščanjem zdravilnega vrelca žveplene vode.
Poslop je v Lužnici je pred 9 leti cej poškodoval potres in je bilo zaradi tega neuporabno. V bodoče se mu torej pišejo boljši časi.
Naj ob koncu omenimo še, da Je krajevno ime Lužnica (italijansko Bagni di Lusnizza) v zvezi prav s Pn' sotnostjo izvira žveplene vode.
Drevi sestanek predstavnikov strank
Za danes zvečer je napovedan sestanek pokrajinskih tajnikov strank večinske koalicije, glede sestave odborov v občinah Gorica, Krmin in Sta-rancan; predvidoma pa bo kaj besedi tudi o javni zdravstveni službi. .
Predstavniki strank se bodo sestali predvidoma ob 18. uri na sedežu
•	V Ronkah se bo v petek zvečer P1^' čel praznik, ki ga pripravlja tamkaj-nja sekcija PSI.
•	Trinajstmetrska jahta »Golden star« last 54-letnega Videmčana Adriana Scarpa, je v nedeljo popoldne na; sedla na sipino pri Gradežu. Posadk1 je priskočila na pomoč finančn straža.
V soboto popoldne na bregu Soče
Neznanec z nožem v roki skušal napasti žensko
V soboto ponoči
Avtomobilist je do smrti povozil 13-letnega fanta v Redipuglii
Ob bregovih Soče se v poletnih mesecih ne sprehajajo samo ribiči in kopalci, ampak tudi osebe, ki imajo precej drugačne namene. To bi lahko sodili po dogodku, ki se je pripetil 40-leltni ženski (imena policija iz' razumljivih razlogov ni sporočila) v soboto popoldne, na neki stranski cesti, ki se od državne ceste Gorica - Gradišče odcepi proti Soči, blizu gostišča »Al Puia«. Ženska, ki je na bregu Soče v družbi prijateljev preživela nekaj ur, se je popoldne s kolesom odpravila proti domu. Ker se ji je preluknjala zračnica, je kolo vodila z roko. Na mestu, kjer obdaja cesto zelo bujen vrbov in topolov gozd, se ji je nenadoma približal precej visok moški, z velikim kuhinjskim nožem v roki ter z zakritim obrazom. Čez glavo je imel menda potegnjeno nogavico, temne barve, z dvema luknjama v višini oči. Oblečen je bil v kratke hlače in majico, na nogah pa je imel telovadne copate. To je opis, ki ga je policiji posredovala ženska, ki se je prvi trenutek prestrašila, ki pa je takoj zatem reagirala. Proti moškemu (visok je bil menda okrog 180 centimetrov) je najprej zagnala kolo, zatem pa se začela kričaje umikati proti Soči, kjer so ostali njeni prijatelji, ki so jo kmalu zatem tudi rešili pred nasilnežem, ki je pobegnil v goščavo. Da ni šlo za običajnega roparja, bi lahko sklepali tudi po tem, da se napadalec ni dotaknil torbice, ki jo je ženska v strahu odvrgla.
Policija je uvedla preiskavo, poostrili pa bodo najbrž tudi nadzorstvo na območju ob Soči, saj ni izključeno, če gre za spolnega nasilneža, da bo spet skušal napasti. Ne bj radi ustva-
rjali psihoze strahu, vendar pa se nam kljub temu opozorilo na previdnost, ne zdi odveč.
V GRADEŽU
Seminar zdravnikov iz ZRN in Avstrije
Turistična sezona v Gradežu in drugih obmorskih centrih je v tem tednu dosegla višek. Turistični val bo že v prihodnjih dneh začel postopoma upadati, čeprav bo gostov, domačih in iz tujine še do konca meseca in do srede prihodnjega kar precej. Tako bodo recimo v Gradežu v zadnjem tednu avgusta in prvem tednu septembra imeli veliko skupino zdravnikov in njihovih družinskih članov. Člani zdravniških zbornic iz ZR Nemčije in Avstrije se bodo namreč zbrali na vsakoletnem (letos že 19.) seminarju. Zasedanje se bo pričelo s slovesnostjo, ki bo v nedeljo, 25. avgusta, ob 17. uri v Kongresni dvorani.
Nemogoči delovni pogoji
Uslužbenci goriške KZE, zaposleni v pralnici v splošni bolnišnici v Go rici se že dalj časa pritožujejo zaradi nemogočih delovnih pogojev, ki so se v zadnjih tednih, zaradi vala vročine, še zaostrili. V pralnici je namreč zelo toplo, ker menda naprave za hlajenje in prezračevanje ne delujejo. V zadnjih tednih so zabeležili tudi nekaj primerov slabosti.
Dve težki prometni nesreči, ena celo s smrtnim izidom, sta se pripetili ob koncu tedna na cestah na Goriškem. Že je kazalo, da bo obračun tedna ob velikem šmarnu ugoden, ko je prišla, v nedeljo, zgodaj zjutraj, vest o smrti 13-letnega Massima Liberatija. Fanta, ki je bil doma iz Rima a je te dni preživljal dopust pri starih starših v Zagraju, je na državni cesti št. 305 v Redipuglii, z avtom povozil 60-letni trgovski potnik Remo de Nobili iz Vidma. Nesreča se je pripetila v soboto okrog 22. ure v neposredni bližini gostišča »Alla Brace«. Po zdaj razpoložljivih podatkih je fant malo prej kupil sladoled v bližnjem lokalu in se skupaj s prijateljem, namenil nato proti ulici, ki je na drugi strani ceste in ki pelje proti Po-laču. Nesreča se je zgodila, ko je Massimo prečkal državno cesto. Iz smeri Foljana je prav tedaj z volvom pripeljal Remo de Nobili in fanta povozil. Ob trčenju je zadobil zelo težke telesne poškodbe, zaman so se reševalci in zdravniki trudili, da bi ga ohranili pri življenju.
Sobotna smrtna nesreča na državni cesti št. 305 je ponoven dokaz, če je bilo tega sploh treba, da je ta prometnica, zlasti na odseku med Poljanom in Ronkami, med najbolj nevarnimi cestami v goriški pokrajini.
V prometni nesreči, ki se je pripetila v Zagraju, v Dantejevi ulici, pa se je težko ranil 18-letni Gian Luca Tosetto iz Podgore, Ul. 4. novembra. Tosetto se je peljal z motornim kolesom, ko je po vsej verjetnosti trčil v
kako oviro na cesti in padel ter se pri tem močno ranil v glavo. Zdi se, da je z motornim kolesom trčil v rob pločnika, kar naj bi povzročilo padec.
Tosetta so prepeljali v goriško splošno bolnišnico.
Z motornim kolesom v parkiran avtomobil
V nedeljo okrog polnoči sta se iz še nepojasnjenih vzrokov dva mladeniča, 17-letni Fabio Soldici iz Tržiča in 20-letni Luca Ponturo iz Seregna (Milano) v Marini Julii zaletela v parkiran avtomobil. Oba so pospremili v tržiško bolnišnico kjer bosta zaradi lažjega pretresa možganov in udarcev po celem telesu ostala petnajst dni.
Zelo zgodnja tatova
Skušala sta izkoristiti zgodnje jutranje ure, da bi iz parkiranega avtomobila ukradla radijski sprejemnik, vreden okrog 600 tisoč lir, pa sta dan nadaljevala in zaključila v zaporu, pod obtožbo kraje v obtežilnih okoliščinah. Dogodek se je pripetil včeraj, zgodaj zjutraj v kampingu Punta spina pri Gradežu, glavna protagonista pa sta 20-letni Fabio Ali in 23-letni Luigi Riccicni iz Rima! sicer pa gosta v omenjenem kampingu. Iz golfa ni-
zozemske državljanke' Martine Waa _ kems, ki tudi preživlja dopust v ome.'-njenem kampingu, sta skušala ukras^ radijski sprejemnik in to na zelo neobičajen način, pa podviga nista ,uSP ’ la izpeljati do konca. Ali, ki je F; poklicu avtoličar in ki so ga Pr®se netili v tujem avtomobilu, ravnoka ko je odklapljal žice, je namreč 0° stranil zadnji vetrobran na vozihi-Najbrž bi ga tudi spet namestil n< prvotno mesto, če bi podvig usp61; Prijatelj, je menda stražil v bližnje šotoru ter se ob prihodu policije d lai, da spi. Oba so pospremili v 6 riški zapor.
Aretacija
Zaradi posesti vlomilskega orodF so v soboto v Tržiču priprli 19-le® Viktorijo Jovanovič in 16-letnega D. Oba sta jugoslovanska državljana^ Parček so opazili, zaradi sumljive^ obnašanja, v osrednji Ulici Duca D osta v Tržiču. Policijski organi so o kle in fanta spravili na varno preden sta uspela izpeljati vlom ^ podobno kaznivo dejanje.
| razna obvestila^
Uradi Slovenskega deželnega 2°®!*^ darskega združenja bodo zaprti, z radi dopusta, do vključno 23. av& sta.
kino
Muhasto vreme ob koncu velikega šmarna
Hladno, rekli bi že jesensko vreme, ki je zajelo naše kraje v noči od sobote na nedeljo, je res prineslo to-tohko pričakovano ohladitev, je pa prekrižalo marsikomu račune, zlasti tistemu, ki je želel nedeljo po velikem šmarnu izkoristiti počitniško. V Gradežu in drugih obmorskih krajih je bilo kopalcev zelo malo; njihovo število se je sicer povečalo v popoldanskih urah, ko je sonce le posvetilo
izza oblakov. Ravno tako maloštevilni so bili obiski v drugih turističnih središčih, kar se je pokazalo tudi v zmernosti prometa, če izvzamemo večerne ure, ko se je zaradi vračanja z dopustov in vrnitve številnih športnikov, ljubiteljev avtomobOskih dirk, iz Zeltwega gostota prometa povečala;
Nestalno vreme pa je prispevalo, da je večja udeležba na raznih poletnih prireditvah. V Jasihu pri Krminu so
v soboto in nedeljo našteli skoraj deset tisoč obiskovalcev, ki so ob vrču piva in ob tradicionalni glasbi preživeli nekaj prijetnih ur na prireditvi, ki se je iz počastitve rojstva Franca Jožefa prelevila v eno od številnih poletnih šager. Prireditelji v Jasihu so v nedeljo zjutraj pripravili tudi pohod, ki pa je zaradi hladnega vremena (kot vidimo tudi na fotografiji) le delno uspel.
Večjo udeležbo obiskovalcev, kot po navadi, so zabeležili v Gradišču, kjer so v soboto in nedeljo pripravili konjsko prireditev. Še posebno v nedeljo zjutraj se je ob tekmovalnem prostoru zbralo zares veliko ljudi, ki so z zanimanjem sledili spretnosti jahal-cev in konjev pri premagovanju ovir. Veliko udeležbo so imeli tudi na sagri v Podturnu, kar velja tudi za ostale okoliške poletne prireditve.
Gorica
VITTORIA 17.30—22.00 »IsabeUa c Giulietta, le sexy girls«. Prep° dan mladini pod 18. letom.
CORSO 18.00—22.00 »Alba rossa«-
J\ova Gorica
SOČA 18.30—20.30 »Psiho H.« SVOBODA 20.30 »Možje za vezo« DESKLE 19.30 »Nevarna sled«
DEŽURNA LEKARNA V DORICI
All’orso bianco, Korzo Italia 10, lefon 84576..
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Rismondo, Ul. E. Toti 52, te
POGREBI	, . _.«-
Ob 10. uri Alfredo Mazzola iz ške veže bolnišnice sv. Justa na 8 ,z no pokopališče; 11.30 Carlo M a ur18^ mrliške veže splošne bolnišnic glavno pokopališče.
darovi in prispet
^T]
obletnici smrti očeta Av|VgoO i darujeta Vojko in Dana i>o.
Ob
Cijaka	-----
lir za mešani zbor O. Župančič. ^ Namesto cvetja na grob c1".,. in Pepčeta Tommasija darujeta	v
Danica 60.000 lir za Dijaško mau Gorici.	i,„;pncev
Za Društvo slovenskih upokl ^ je Marija Batistič prispevala lir.
Uspešen nastop Tržaškega okteta na Piranskih glasbenih večerih
Grafika E. Gandrusa ni več med nami
Izvajanje motila zabavna glasba iz gostišč na obali
Piranski glasbeni večeri so zasnovani na visoki kakovosti ustvarjalcev ln poustvarjalcev, ki se poletje za Paletjem zvrščajo pod čudovitimi arkadami Križnega hodnika bivšega samostana iz poznorenesančne dobe, komaj nekaj korakov stran od Tartini-mvega trga. Arkadno dvorišče iz 17. Poletja, eno najlepših starodavnih spomenikov slovenske Obale, pred-mavlja izjemno plastično in arhitek-l°asko dovršeno kuliso umetnikom in jkupinam, ki jih doleti čast, da lah-nastopijo na Piranskih glasbenih Večerih.
Letošnja izvedba Večerov zajema enajst koncertov instrumentalne in pokalne glasbe. Večeri so se pričeli , ■ junija s koncertom'mladih glaskih talentov z Obale, zaključili pa so bodo 30. avgusta z nastopom Komornega zbora in orkestra RTV Ljub-]ana pod vodstvom Mirka Cuderma-J1.0-' koncert bo neposredno prenašala mbljanska televizija.
Od naših tržaških umetnikov je 19.
julija nastopila harjistka Jasna Corrado - Merlak, pretekli petek pa se je piranskemu občinstvu predstavil s celovečernim koncertom Tržaški oktet.
Številni domači in tuji gostje, ki letujejo na slovenski Obali, so v dobri meri napolnili dvorišče in stranska hodnika in z zanimanjem prisluhnili varovancem Janka Bana, čigar umetniško vodstvo nenehno pili in iz-čiščuje oktetov zvok, ter se z vedno novimi razsežnostmi poglablja v interpretacijo posameznih pesmi. Program, ki ga je Tržaški oktet predstavil na koncertu v Križnem hodniku, se je vsebinsko delil na štiri enote.
V prvem delu so oktetovci zapeli gregorijanski spev Alleluia, Deus Ju-dex, Jakoba Gallusa dvozborovsko O magnum mysterium, Palestrinovo O Domine Jesu Christe ter Hajdrihovo Pri oknu sva molče slonela, Adamičevo Vasovalec, Mirkovo Na trgu in Gianpaolo Corala oktetu posvečeno skladbo Ed è subito sera. V prvi
enoti drugega dela so bile na vrsti priredbe ljudskih pesmi iz različnih slovenskih pokrajin, v zadnji enoti pa dalmatinska, italijanska, škotska, ruska in anglo-kanadska pesem.
Program je bil torej prirejen za vse okuse, umetniško pa tako zgrajen, da je lahko oktet pokazal svoje tehnične vrline, interpretacijsko zrelost in temperamentno razigranost.
Hvaležnemu in pozornemu občinstvu pa se je po uradnem delu koncerta Tržaški oktet zahvalil še z dvema dodatkoma. V idiličnem in akustičnem prostoru Križnega, hodnika so še enkrat prišle do izraza poustvarjalne zmogljivosti Tržaškega okteta. Težave pri intonaciji in muzikaličnem oblikovanju pesmi so tokrat prihajale od drugod. Nenadomestljiva škoda je, namreč, da se v koncertno vzdušje razločno vsiljujejo zvoki zabavnih ansamblov, ki igrajo v gostinskih obratih ob obali. Te interference krhajo glasbeni izraz predvajanih skladb in na trenutke otežkočajo pevcem (in prav gotovo tudi inštrumentalistom) sproščeno podajanje pesmi, pri občinstvu pa vzbujajo negodovanje in moreč občutek, saj je ob petju nemogoče u-živati, če ti s trga tolčejo na ušesa ritmi polk, valčkov in bobnenje modernih plesov.
Nujno bi bilo, da bi prireditelji tako ugledne in pomembne glasbene manifestacije dosegli z upravitelji gostinskih obratov dogovor, da bi vsaj ob urah konceptov v Križnem hodniku utihnil zvok iz zabavališč in bi Piranskim glasbenim večerom predani poslušalci prišli do potankosti na svoj račun. Izvajalcem pa bi bilo prihranjeno težaško delo pri ohranjanju zbranosti in oblikovanju u-metniškega izraza izvajanega programa.
znavanje, brez katerega se nam »most med narodoma« (italijanski^ in slovenskim) zdi samo gola fraza.
V vrstah tržaških likovnih umetnikov je bilo ime Edija Gandrusa znano. Njegova razstavna dejavnost se ni omejevala zgolj na Trst, ampak je razstavljal svoje grafike v Londonu, na Poljskem, na Dunaju in bil s svojimi deli večkrat prisoten na grafičnem bienalu v Ljubljani. Študiral je grafiko v Ameriki, se dodobra spoznal z moderno kompjutersko tehniko in prenesel v svoja dela rezultate svojih dolgotrajnih študij o barvnih niansah.
Oseminštirideset let je v življenju umetnika vendarle malo. In komaj so njegova spoznavanja o umetnosti dobila specifično barvo, komaj si je kot umetnik utrl pot v svet in si pridobil samozavest, izvirajočo iz dela, ter v naših vrstah ugled, se je njegova življenjska in umetniška pot prekinila s prezgodnjo smrtjo.
TK Galerija
V poletnem počitniškem vrvežu ko nas želja po oddihu raztepe na vse vetrove in so tudi časopisi le malokomu dostopni, se zgodi, da tiho premine človek, ki ga bomo v jesenskih »delovnih« dneh zaman pričakovali. Smrt Edija Gandrusa v prvih dneh avgusta se je zgodila neopazno. A bil je eden tistih redkih italijanskih ljudi, na katerih prisotnost smo tudi v slovenskih umetniških krogih bili že tako navajeni, da nas je njegov nenadni in dokončni odhod prizadel, tako da to doživljamo kot smrt e-nega »izmed nas«.
Obiskovalci TK Galerije so Edija Gandrusa gotovo poznali: bil je e-den tistih italijansko govorečih meščanov, ki je bil zmeraj stalni obiskovalec razstav, sam kot umetnik razstavljal pri nas, in čigar delo in zanimanje zunaj vseh predsodkov tvori tisto vzdušje, vez in medsebojno po-
Razstava bo jeseni
Panjske čelnice Potujejo v Milan
dali
Septembra lani smo si lahko ogle-
panjske čelnice, ki so prava slo-
Do   H	, IVI. O L/	VI.I/V4/ •J».'-'
;0 nska posebnost, na razstavi v Ce-inr1, •na^° še v Ljubljani po v Trstu s, Dorici. Letošnjo jesen si bodo panj-e, čelnice iz Koroške ogledali tudi alijani iz okolice Milana.
,../|,rGd letom dni se prav gotovo mar-kdo izmed koroških Slovencev ni zana t’ ie me^ njimi živela umetni, ki je drugi sosednji narodi sploh v-. Poznajo. Razstava, ki jo je pripra-a Slovenska prosvetna zveza sku-s slovenskimi čebelarji na juž-Koroškem, pa je čelnice spet klicala v spomin.
I* svoje narodopisne zbirke je cebi S^a vzela najbolje ohranjene čelnice, ki so jih že v žu .se^L letih zbirali v Podjuni, Ro-nei *n- 75a ZiliL Sposodila pa si je še caj čelnic od slovenskih čebelarjev ,, Spfihela in okolice Pliberka, Želez-ob .Pl6 la Bilčovsa. Pustila jih je jen°viti, zraven pa prikazala še orod-’ s katerim so delali čebelarji.
T
kora--J>0rnernhen Presek Iz življenja v i Slovencev je povsod vzbudil ii T'0 .zanlTnanje in to ne samo žara ,-oma narodopisnega značaja. Se-Prl’ c0* večeno, tečejo priprave za kjeltev Panjskih čelnic v Milan, iunn odprli razstavo na pobudo Pors OVanskega kluba v tej metro-bn ■ ?e samo v Milanu, razstava Lo	ladi v Comu in Bergamu.
uani ° Pravzaprav nekakšno nadalje-la je Začetne poti, saj so tam že le-Pani b-uZ aspobom priredili razstavo So	čelnic iz Slovenije. Čeprav
razJle takrat na ogled le kopije, je cejjj a-Va Vzbudila pri Milančanih pre ske*!^ zanimanje, saj te zvrsti ljud-ns jaelnosti niso poznali. Najbrž bo ljene letošnje razstave že zagotov-sirij Sal bo sponzor prireditve - indù še ®c' Grsenigo priredil poleg tega tik nhn° revij°, ki jo bodo pokazali
0b otvoritvi.
leg njjj0 ie’ da so na Koroškem po-čelniP7051^1 samoukov poslikavali temu8 uveljavljeni slikarji. Kljub Prvi 80 bde panjske čelnice v Prostem Kprave ljudske galerije na nih j 7n' L7a njih so ljudje v posvet-žlvljen^bažnih motivih slikali lastno p° kg/8' Ponekod so čelnice edini vir, se da razbrati zgodovina erie kmečke družine.
Religija - stalna človekova spremljevalka (IV.)
AMERIŠKI INDIJANCI
Zgodovina ameriških ljudstev se pričenja z 12. oktobrom 1492. Na ta dan je namreč Krištof Kolumb pristal na novi celini, za katero ni do takrat nihče vedel.
Raziskovalci se še vedno trudijo, da bi pojasnili izvor indijanskih ljudstev. Amerika je bila še pred prihodom Evropejcev v celoti naseljena, ni pa še popolnoma jasno, od kod so ti ljudje prišli v deželo. Njihova zgodovina pa nam je skoro popolnoma neznana, delno zato, ker večina indijanskih plemen ni poznala pisave, predvsem pa zato, ker so evropski kolonizatorji v zelo kratkem času popolnoma uničili plod njihove več stoletne kulture. Najbolj je vsekakor razširjena domneva, da so Indijanci prišli v Ameriko iz Azije, ki velja za zibelko človeštva. .
Prvotni prebivalci Amerike, Indijanci in Eskimi, ' so se v davnini naselili na celino v zelo raznovrstnih zemljepisnih razmerah, zato so seveda dosegli zelo različno kulturno stopnjo. Nekatera plemena so bila precej necivilizirana, istočasno pa so v drugih predelih obstajale visoko razvite skupnosti.
Najbolj zaostala plemena so bivala v Južni Ameriki. Njihova nerazvitost je posledica neugodnih razmer, v katerih so živela. V verstvu so pri njih zavzemale važno mesto podobe raznih duhov, ki so se izenačili z duhovi narave. Ta božanstva so predstavljala utelešenje vetra, morja, sonca, groma ipd.
V ledenih igloojih, na severnem robu Amerike, pa še dandanes živijo Eskimi, ki so posebnost zase že zaradi razmer, v katerih živijo. Te, za naše pojme nemogoče razmere, so izoblikovale tudi njihovo verstvo. Vse njihovo verovanje je tesno povezano z gospodarstvom, rokodelstvom, lovom — skratka s panogami, ki so nujne za obstoj tega ljudstva. Svet je po pojmovanju Eskimov naseljen z mnogimi duhovi, ki živijo v zraku, vodi, v vetru in na zemlji. Od njih je odvisno življenje ljudi. Ti duhovi so povezani s šamani (vrači). Veljajo pravzaprav za osebno lastnino šamanov. Duhove se lahko podeduje, možno pa jih je tudi odkupiti. Duhovi, ki jih zviti vrači prodajajo in preprodajajo, pa so, svoji imenitnosti primerno, zelo dragi.
Eskimi poznajo poleg tega tudi predstavo o velikem duhu, poglavarju morja. Pri kanadskih Eskimih je to bitje ženskega spola. Imenujejo jo Sedna. Bajka govori, da je bila Sedna dekle, ki je živelo na zemlji. Ker pa se je pregrešila, jo je oče kaznoval tako, da jo je s čolna vrgel v morje. Sedna se je obupano prijela roba čolna, oče pa ji je posekal vse prste. Iz teh prstov so nastali tjulni, pingvini, kiti in druge morske živali. Sedna pa se je spremenila v boginjo in sedaj prebiva na dnu oceana.
Zanimive so predstave Eskimov o posmrtnem življenju. Duša se po njihovem verovanju ponovno utelesi v enega izmed potomcev, navadno v vnuka. Zato Eskimi svojih otrok ne grajajo niti za najhujše prekrške, saj so dolžni svojim prednikom izkazovati spoštovanje. Ko se otrokova duša okrepi in postane samostojna, mora duša prednika zapustiti otrokovo telo. Kaj se z njo zgodi kasneje, Eskimov ne skrbi več.
Indijanci s Kalifornije spadajo k manj razvitim plemenom. Ljudstva, ki so živela na tem območju so bila: Atabaski, Hoba, Penuti in Šošoni. Ta ljudstva so se v glavnem ukvarjala z nabiranjem rastlin, z ribištvom in lovom. Pri vseh teh je prevladoval nomadski način življenja. Pri teh Indijancih je predvsem značilen razmah šamanizma. V vsakem plemenu je bilo nekaj vračev, ki so se ukvarjali z zdravljenjem. Vrači so zdravili
s pomočjo zdravilnih zelišč, pri tem pa so se posluževali tudi čarobnih formul in izrekov.
Severnoameriški Indijanci - Irokezi, Algonkini, Musogi, Sioux ter kanadska gozdna plemena, pa so dosegla precej visoko razvojno stopnjo. Značilen za verstvo teh Indijancev je totemizem. Beseda »totem« izhaja iz algonkinskega narečja in pomeni »soroden bratu« ali »soroden sesiri«. Totemi so bili v začetku živali, sadeži ali predmeti, od katerih je bil odvisen obstoj določene skupine. V začetku je ta beseda pomenila sorodstvo, ki obstaja med člani neke skupine in njihovim namišljenim ali resničnim praočetom. Pozneje se je ta sorodstvena vez razširila tudi na živali in rastline, ki so bile bistvenega pomena za obstoj plemena.
Predmet čaščenja so bili tudi naravni pojavi: sonce, luna, veter, voda, povodni svet. Vsak od teh elementov je imel svojo poosebitev.
Če na tleh zarišemo štiri strani neba, dobimo križ. V obredih Indijancev je imel križ velik simboličen pomen. To je posebno razvidno iz verskih obredov Navaja Indijancev. Ti so na obrednem prostoru izdelovali »peščene risbe«, narejene iz oglja, rastlinskih snovi, živalskih dlak in v prah zmletih rudnin. Te risbe so v zelo stilizirani obliki predstavljale navaške mite. Navaji so bili prepričani, da bodo bogovi uslišali njihove prošnje, če bodo risbe pravilno narejene.
Severnoameriški indijanci so verovali v nekakšno brezosebno silo, ki navdaja vso naravo. Z njeno pomočjo delujejo tudi ljudje. Irokezi so to silo imenovali »orenda«, Siouxi »vakanda«, Algonkini pa »maniru«. Jezuitski misionarji so to silo skušali poosebili, zato so jo preimenovali v Velikega duha. Podoba Velikega duha - Manituja, ki sploh ne ustreza indijanskemu verstvu, je prodrla
tudi v slovstvo, v romane Karla Maya, Fenimora Coopra idr.
Za indijanske obrede so značilni plesi, ki so imeli vselej predvsem verski pomen. Pomembna je bila pri verskih obredih tudi uporaba narkotikov. Kajenje je bilo pravo kultno dejanje, tobak sam pa predmet čaščenja. Zelo je bila razširjena tudi navada mučenja samega sebe z namenom, da bi tako vzbudili usmiljenje pri nadnaravnih silah. Pri Indijancih je prevladovala vera, da bodo ljudje onkraj groba nadaljevali prav takšno življenje kot po smrti. Če je bil človek dober lovec in vojščak, bo srečen tudi po smrti. V onostranstvo pridejo tudi živali, a samo zato, da se bodo umrli lahko zabavali z lovom.
Med vojaškimi običaji Indijancev je bila tudi navada skalpiranja. Da se je ta navada razširila, so krivi predvsem evropski kolonizatorji, saj je bilo skalpiranje v rabi le pri nekaterih, maloštevilnih plemenih irokeških skupin. Beli priseljenci so ščuvali indijanska plemena drugega proti drugemu in plačevali nagrade za vsak skalp. Tako so se začela za to navado zanimati tudi druga plemena. Skalpiranje je nekoč imelo versko osnovo — vojščak je sovražniku snel skalp zato, da je dobil njegovo dušo v oblast in jo prisilil, da onkraj groba služi njegovi duši. ,
Evropski kolonizatorji so uničili in iztrebili skoraj vse prvotne prebivalce Amerike. Z njimi ' so razdejali tudi njihovo kulturo in zatrli njihovo verstvo. Visoko razviti kulturi Aztekov, ki so živeli v Mehiki, Majev, ki so bivali na polotoku Yukatan in Inkov, ki so prebivali v Peruju, so prizadejali nepopravljivo škodo.
Važne podatke o misionar jih so nam posredovali predvsem katoliški misionarji, ki so živeli med njimi. Posebno znan je v današnjih časih misionar Friderik Baraga.
Oropani svoje zemlje so se morali Indijanci ukloniti premoči belih priseljencev, ki niso imeli nobenega spoštovanja do njih in njihovih navad. Iztrebljanje Indijancev se nadaljuje in če ameriška vlada ne bo prenehala s sistematičnim zatiranjem tega ljudstva, bodo v nekaj stoletjih Indijanci obstajali samo še v zgodovinskih knjigah.
HELENA JOVANOVIČ
Na finalu evropskega atletskega pokala skupine A v Moskvi
SZ dvakrat pred NDR, Cova rešil Italijo
finalnega tekmo-f-ffjfSÉHflBBÌMH vanja za evropski atletski pokal sbu-
tleti so tako v moški kot v ženski konkurenci odnesli prvo mesto na končni skupni razvrstitvi, na drugo mesto pa se je u-vrstila Nemška demokratična republika, medtem ko so ostale reprezentance zbrale mnogo manj točk od dveh evropskih športnih velesil.
Na splošno bi lahko povedali, da je bilo v tem finalu več dobrih rezultatov, ni pa prišlo do novih svetovnih ali evropskih rekordov. Protagonistka moskovske atletske nedelje je nedvomno bila mlada bolgarska skakalka v višino Štefka Kostadinova, ki je osvojila prvo mesto z mero 206 cm, kar je za centimeter slabše od svetovnega rekorda, ki ga je postavila njena rojakinja Andonova. Njen podvig pridobi na vrednosti, če pomisli-
mo, da je Kostadinova izboljšala o-sebni rekord kar za 5 centimetrov in da sodi sedaj v ozek krog tekmovalk, ki naskakujejo mejo 210 cm.
Italijanska moška reprezentanca se je po zaslugi Cove, ki je zmagal tudi v teku na 5000 m ter Fontecchia, ki je v teku na 110 m z ovirami zasedel drugo mesto, rešila izpada iz skupine A. Izpadu pa se niso mogle izogniti italijanske atletinje, ki so se v Moskvi zelo slabo odrezale.
Lahko rečemo, da je ta evropski finale potekal precej rutinsko in da ni bilo veliko posebno navdušujočih tekem. Šam Sergej Bubka, ki je bil prav gotovo ena glavnih atrakcij tega finala, je brez večjega naprezanja preskočil mero, ki mu je zagotovila zmago v skoku s palico. Bubki pa je spodletel preskok meje 6 metrov, čeprav je v tretjem poskusu na višini 602 cm za las zgrešil nov rekord.
REZULTATI
MOŠKI
200 m: 1. Emmelmann (NDR) 20”23;
2.	Evgen jev (SZ) 20”42; 3. Luebke
(ZRN) 20”43; 800 m: 1. McKean (VB) 1'49’Tl; 2. Piekarski (Pol.) 1’49”73;
3.	Braun (ZRN) 1’49”69; 3000 m zapreke: 1. Ilg (ZRN) 8’16”14; 2. Ma-minski (Polj.) 8’17”ili; 3. Mahmoud (Fr.) 8T7”85; 5000 m: 1. Cova (It.) 14’05”45; 2. Wessinghage (ZRN) 14’ 05”72; 3. Harris (VB) 14'06”25; 110 m ovire: 1. Usov (SZ) 13”56; 2. Fon-tecchio (It.) 13”66; 3. Caristan (Fr.) 13”67; palica: 1. Bubka (SZ) 5,80 m;
2.	Collet (Fr.) 5,70 m; 3. Kolasa (Pol.) 5,60 m; troskok: 1. Herbert (VB) 17,39 m; 2. Mai (NDR) 17,26 m; 3. Prosenko (SZ) 16,99 m; disk:
1.	Bigar (ČSSR) 66,80 m; 2. Kolno-čenko (SZ) 65,60 m; 3. Juzyszyn (Pol.) 65,12 m; kladivo: 1. Tamm (SZ) 82,90 m; 2. Vrbka (ČSSR) 80,38 m; 3. Moder (ZRN) 77,88 m; štafeta 4x400: 1. ZRN 3’00”33; 2. NDR 3’0O”48; 3. VB 3’03”31.
ŽENSKE
200 m: 1. Koch (NDR) 22”02; 2. Barbašina (SZ) 22”70; 3. Kasprzyk (Pol.) 22’’72; 1500 m: 1. Agletdinova (SZ) 3’58”40; 2. Boxer (VB) 4’02”58;
3.	Komer (NDR) 4’03”55; 10.000 m:
1.	Bondarenko (SZ) 31’47”38; 2. Bi-bemell (NDR) 32’47”42; 3. Tooby (VB) 33'04”66; 100 m ovire: 1. Zagor-čeva (Bol.) 12”77; 2. Akimova (SZ) 12”80; 3. Oschkenat (NDR) 12”83; višina: 1. Kostadinova (Bol.) 206 cm;
2.	Bikova (SZ) 202 cm; 3. Helm (NDR) 196 cm; daljina; 1. Čistjakova (SZ) 7,28 m; 2. Drechsler (NDR) 7,23 m; 3. Braum (ZRN) 6,71 m; krogla: 1. Lisovskaja (SZ) 21,10 m;
2.	Fibingerova (ČSSR) 19,86 m; 3. Muller (NDR) 19,76 m; štafeta 4x400: 1. SZ 3T8”58; 2. NDR 3’20”10; 3. ČS SR 3’26”59.
Končni skupni lestvici
MOŠKI
1. SZ 125; 2. NDR 113; 3. ZRN 91;
4.	VB 89; 5. Poljska 85; 6. ČSSR 79; 7. Italija 71; 8. Francija 67 (Francija izpade iz skupine A).
ŽENSKE
1. SZ 118; 2. NDR 111; 3. VB 67;
4.	Bolgarija 65; 5. ČSSR 62; 6. Poljska 60; 7. ZRN 57; 8, Italija 35 (Italija izpade iz skupine A).
NOVA OKREPITEV ZA STEFANEL?
G. Montgomery
včerai V Trstu
Včeraj je v Trst dopotoval Ameriški košarkar George Montgomery, (črnec, 23 let, 204 cm za 105 kilogramov), težko krilo, ki je igral za India- ! na University in ki ga bo tržaški Ste-fanel poskusO, da bi zamenjal Bena Colemana za letošnje prvenstvo A-l | lige. Montgomery bo danes zjutraj opravil prvi trening, popoldne pa bo1 igral s Stefanelom v trening teki® proti videmskemu prvoligašu.
Po avtomobilski dirki za VN Avstrije v formuli ena
Dvoboj Prost - Alboreto se nadaljuje
1. in 2. jugoslovanska nogometna liga
Tudi favoriti izgubljajo Koprčani praznih rok (0:3)
ZELTWEG — Z nedeljsko zmago v Avstriji je Prost dohitel Albereta, ki je na tej dirki zasedel tretje mesto. Tudi Lauda je imel možnost, da bi zmagal pred svojim občinstvom, vendar se mu je motor pokvaril nekaj krogov pred koncem. Do zaključka svetovnega prvenstva v formuli 1 manjka še šest preizkušenj. Naslednja bo v nedeljo v Zandvoortu ha Nizozemskem.
Glavna protagonista Alboreto in Prost sta bila po dirki drugačnega mnenja. Prvi je dejal, da je bila sreča na strani Francoza, ker je Laudi spodletelo tik pred zmago. Prost pa je menil, da je imel tokrat Alboreto veliko Sreče predvsem zaradi ponovitve starta, ker je Italijan v prvem zaradi Mansella pokvaril vozilo.
Vrstni red nedeljske tekme:	1.
Nedelja pred prvimi uradnimi nastopi italijanskih nogometnih prvo- in drugoligašev je bila zelo pestra, saj je stopilo na igrišče kar 15 od 16 ekip, ki bodo 8. septembra začele prvenstvo nogometne A lige. Le Inter je počival, saj ja že dovolj treniral na turnirju v Ceseni, kjer pa je delno razočaral.
Udinese je doma. igral z brazilsko ekipo Santosa ter remiziral 0:0. Zanimanje za tekmo je bilo relativno, saj se je zbralo le 15 tisoč gledalcev, Videmčani pa se tokrat niso posebno izkazah. Bili so še precej utrujeni zaradi trdih treningov, Brazilci pa so se izkazali predvsem z. . . grobostmi.
Izredno zanimiva je bila tekma med Romo in Atleticom Mineirom, ki se je končala neodločeno 4:4. Brazilci, ki so pravkar zaključili turnejo po Španiji, so se 'izkazah z atraktivno in solidno igro, Roma pa ni nikoli popustila in v zadnjih minutah dokončno izenačila z golom iz enajstmetrovke, ki ga je dosegel Bonjek.
Tudi Sampdoria se je izkazala, saj je zasluženo premagala argentinsko
Prost (Fr.) melaren porsche, ki je 52 krogov za skupnih 308,9 km prevozil v 1.20T2”583 s poprečno hitrostjo 231,132 km na uro; 2. Senna (Braz.) lotus po 30"; 3. Alboreto (It.) ferrar! po 24”; 4. Johansson (Šve.) ferrar! po 39”; 5. De Angehs (It.) lotus po 1’22”; 6. Surer (Švi.) brabham po 1 krogu; 7. Bellof (ZRN) tyrrell po 3 krogih; 8. Boutsen (Bel.) arrows po 3 krogih; 9. Rothengatter (Niz.) osella alfa romeo po 4 krogih; 10. Tambay (Fr.) renault po 6 krogih.
Lestvica za SP: 1. Prost in. Alboreto 50; 3. De Angelis 28; 4. Johansson 19; 5. Rosberg 18; 6. Senna 15; 7. Piquet 13; 8. Tambay 11; 9. Lafitte 10; 10. Boutsen 9.
Lestvica avtomobilskih hiš: 1. Fer rari 72; 2. Melaren 55; 3. Lotus 43; 4. Williams 24; 5. Brabham 15.
moštvo Independienteja z golom Lorenza. Genovski igralci so bih skozi vso tekmo boljši ter tako osvojili »Pokal župana« mesta Genove.
»Prvenstvena« tekma med Verono in Juventusom se je končala z zmagoslavjem državnih prvakov. Slednji so dosegli dva gola z bjvšima Juven-tusovima igralcema Vignolo in Gal-derisijem, le nekaj minut pred koncem pa je Pacione zmanjšal rezultat. Omenili bi še gladko zmago Cesene proti Milanu z 2:0 ter uspeh Fiorentina proti drugoligašu Vicenzi z 1:0. Gol je dosegel bivši Milanov igralec Battistini.
NEDELJSKI IZIDI: Juve Stabia -Avellino 3:1; Monopali - Bari 0:3; Bologna - Como 0:0; Vicenza - Fiorentina 0:1; Livorno - Lecce 0:2; Cesena - Milan 2:0; Foggia - Napoli 0:3; Pisa - Caghari 2:0; Roma -Atletico Mineiro 4:4; Sampdoria -Indipendiente 1:0; Messina - Torino 0:1; Udinese - Santos 0:0; Verona -Juventus 2:1; Città di Castello - A-rezzo 1:2; Pergocrema - Brescia 1:1; Ladispioli - Campobasso 0:5; Catania - Nissa 5:1; Reggiana - Catanzaro
totip
1. —	1. Cartifica	1
	2. Calamaro	X
2. —	1. Alvado	X
	2. Cabamba	X
3. —	1. Dadop Dell	2
	2. Dal di Pavone	1
4. —	1. Cucciolo	X
	2. Borgo del Pri	1
5. —	1. Balser d’iris	2
	2. Coperchio	X
6. —	1. Botum	X
	2. Acris	1
KVOTE
12	( 11	dobitnikov)	—	22.773.000	Ur
11	( 340	dobitnikov)	—	715.000	lir
10	(3375	dobitnikov)	—	71.000	Ur
2:1; Pontedera - Empoli 2:1; Ospi-taletto - Monza 0:4; Spal - Lazio 0:0; Foligno - Perugia 1:2; Francavilla - Pescara 2:0; Jesi - Sambenedet-tese 1:1.
Težave za Socratesa
SAD PAULO — Zgleda, da ima brazilski as Socrates precej težav s prestopwm k svojemu novemu klubu Ponte Preta. Potem ko je kazalo, da je dokončno zapustil Fiorentino, je v nedeljo prišla vest, px» kateri igralec ni izključil možnosti Svojega povratka v Italijo. Pri Fiorentini pa so odločno zatrdiU, da po dokumentih, ki jih je pjodpisal, te možnosti ni več. Težave so predvsem finančnega značaja. Pri klubu iz Firenc so sinoči povedali, da tudi na Falcaa, za katerega so bili zainteresiram, letos ne računajo več.
Maradona ne bo igral
NEAPELJ — Argentinski as Maradona ima težave z desnim kolenom in bo moral vsaj teden dni mirovati, tako da ne bo odigral prvih dveh srečanj italijanskega {»kala.
FRANCI BOŽIČ
Jugoslovansko prvoligaško prvenstvo se je začelo zares spodbudno: favoriti izgubljajo tudi doma. V drugem kolu je eden izmed prvih favoritov prvenstva, zagrebški Dinamo, doma izgubil z »outsiderjem« iz Vinkov-cev. Udeleženec pokala UEFA Vardar pa je z malp boljšim Veležem doživel pravo katastrofo — 1:5, pri čemer so igralci Veleža zastreljali še U-metrovko.
Zagrebški trener Miroslav Blaževič ima očitno velike ambicije, toda preslabe igralce. Trener Vinkovčanov Nedeljko Gugolj iz Ljubljane je z dvema čuvajema onemogočil edinega pravega zagrebškega asa Mlinariča in presenečenje je bilo tu.
Crvena zvezda je v četrtek dopotovala iz Avstralije, že v soboto pa imela z Osijekom v prvi tekmi velike težave. Zmagala je z golom Krm-potiča, ob tem zastreljala še 11-me-trovko, toda zmaga je bila zelo srečna, gostje bi namreč lahko v finišu izenačili ali pa celo zmagali. Tudi Partizan je imel v mestnem derbiju z novincem Beogradom veliko dela, po igri je bil novinec celo boljši. Hajduk je do zmage z Rijeko doma prišel po trdem boju, strelec zelo lepega gola pa je bil Gudelj. Rečani so se hrabro borili, Splićani so bili sicer brez petih igralcev, toda gostom ni uspelo izenačiti.
V	Titogradu pa je klonil državni prvak Sarajevo, gostje so z golom Jakovljeviča sicer vodili, toda borbena Budućnost si je v finišu zagotovila zmago, ki bi bila lahko tudi višja. Eden izmed favoritov — Željezničar z novincem Čelikom ni igral slabo, a je osvojil le točko in je tako nepričakovano izgubil vodstvo na lestvici. Prvoligaši bodo tretje kolo odigrali jutri, na sporedu pa bo že ■ prvi veliki derbi Partizan - Crvena zvezda.
V	drugi ligi so nogometaši Kopra v Dubrovniku z Gošfc Jugom igrali povsem podrejeno vlogo in izgubili kar z 0:3. Poraz bi bil lahko še hujši, saj so Dubrovčani še trikrat zadeli vratnico in zapravili niz priložnosti.
Zanimivo pa je da so imeli prvo veliko priložnost Koprčani, toda domač} vratar je v velikem slogu ubranil strel mladega Borštnarja. Moštvo K°' pra je na pot odpotovalo v soboto, ob dveh ponoči, v Dubrovnik pa je pri' spelo na dan tekme ob 8. uri zjutraj-Takšno potovanje je brez primerjave med zveznimi ligaši, Koprčani očitn? preveč štedijo. Že prav, da poprečnim igralcem ne delijo milijonov, toda igralcem je vendarle treba omogočiti vsaj spanje pred tekmo.
IZIDI 2. KOLA 1. ZNL
Sutjeska - Priština 1:0 (0:0); Budućnost - Sarajevo 2:1 (1:1) Vardar -Velež 1:5 (1:1); C. zvezda - Osijek 1:0 (1:0); Beograd - Partizan 0:0; Sloboda - Vojvodina 3:1 (1:1); Željezničar - čelik 1:1 (1:0); Dinam° Z - Dinamo V 0:2 (0:2); Hajduk Rijeka 1:0 (1:0).
LESTVICA
Dinamo (V) 4; željezničar, P®-' tizan, Hajduk, Sutieska 3; Velež. Sarajevo, C. zvezda, Osijek, Budućnost, Priština, Sloboda in Dinaru0 (Z) 2; Čelik, Beograd 1; Rijeka-Vojvodina, Vardar 0.
PRIHODNJE KOLO (jutri, 21. 8.) .
Sarajevo - Sutjeska; Priština - Hajduk; Velež - Budućnost; Osijek - Vardar; Partizan - C. zvezda; Vojvodina - Beograd; Čelik - Sloboda; Dinamo (V) - Željezničar; Rijeka - H1' namo Z.
IZIDI 2. KOLA 2. ZNL
Novi Sad - Kikinda 1:1 (1:0); Iskra - Split 5:0 (2:0); Jedinstvo (Br) Rudar 2:0 (1:0); Jedinstvo (Bi) Leotar 2:1 (1:0); Gošk Jug - Koper 3:0 (2:0); Vrbas - Spartak 2:0 (2:0): Famos - Šibenik 0:1 (0:0); AIK - B°1 rac 2:0 (1:0); Proleter - Zadar 3V (2:0).
LESTVICA
Proleter, Šibenik 4; Iskra 3; Leotar, Gošk Jug, Vrbas, Jedinstvo (B1” AIK, Spartak, Zadar, Koper, Spl1” Jedinstvo (Br) 2; Famos, Novi Sad-Borac Kikinda, Rudar 1.
PRIHODNJE KOLO (25. trn.)
Zadar - Novi Sad; Borac - Pr°*e” ter; Šibenik - AIKr Spartak -mos; Koper - Vrbas; Leotar - G°sK Jug; Rudar Jedinstvo (Bi), Spbt Jedinstvo (Br); Kikinda - Iskra.
Pred jutrišnjim prvim kolom italijanskega pokala
Dobra igra nogometnih prvoligašev
Tudi na zadnji preizkušnji v Rotterdamu
Lipiška jahača spet odlična
| kratke vesti - kratke vesti - kratke vesti - kratke vesti \
ROTTERDAM — Po sobotnem u-spehu dresurnega jahača iz Lipice Alojza Laha, ki se je z lipdškim žrebcem Maestoso Monteauro znova povzpel na 1. mesto svetovnega pokala mednarodne konjeniške zveze FEI, potem ko je na devetem tekmovanju (od 16) za dragocene točke v Rotterdamu zasedel 3. mesto v prostem programu z glasbo in o čemer smo že poročali, sta se tudi na nedeljskem Grand prixu special Alojz Lah in drugi lipiški jahač Dušan Mavec odlično odrezala. Ob udeležbi najboljših jahačev in jahačic iz 10 držav sta namreč v nalogi Grand prix special — naloga je enake težavnostne stopnje kot Grand prix, a nekoliko krajša in bolj zgoščena, ima manj elementov osnov-
ne dresure in več elementov najtežje dresure — zasedla 6. oz. 11. mesto.
Vrstni red Grand prix special je bil naslednji: 1. Bemelmans (ZRN, Elysee) 1346 ; 2. Sandwers - Keyzer (Niz. - Amon) 1343; 3. Bartels (Niz. - Olypio Duco); 6. Lah (Jug. Maestoso Monteaura) 1230; 11. Mavec (Jug. - Pluto Canissa IV) 1197.
Skupni vrstni red za svetovni pokal: L Lah (Jug. - Maestoso Monteaura) 35; 2. d’Esme (Fr. - Fresh-wind) 34; 3. Stuckelber (švi. - 'Rube-lit), Jensen (Dan. - Marzog) in Lin-sehhoff (ZRN - Vallauris) po 24. Dušan Mavec je doslej zbral 21 točk, tretji lipiški jahač Ladislav Fabris (Favory Wera) pa je še brez točke.
Ljubek in Nišović zlata in srebrna
MALINES — Jugoslovana Matija Ljubek in Mirko Nišović sta se na svetovnem prvenstvu na mirnih vodah znova izkazala. V kanuju dvokleku sta na 10.000 m osvojila zlato kolajno, na 1000 m srebrno, uvrstila pa sta se tudi v finale na 500 m, kjer pa sta zasedla 9., oz. zadnje mesto. Na 1000 m sta Ljubka in Nišoviča prehitela Neukrodt in Schuck (NDR). Po dolgih letih je do kolajne prišla tudi italijanska posadka, in sicer s Scarpo in Ubertijem, ki sta v kanuju na
10.000	m osvojila bron.
Harrisova danes v Trstu
TRST — V Trst bo danes dopoto-1 vala ameriška košarkarska igralka
Janet Harris (pivot, 190 cm), ki bo pri Ginnastici triestini (bivšemu Le-disanu) zamenjala rojakinjo Tanyo Pollard.
Lemondu dirka po ZDA
BOULDER — Domačin Greg Le-mond je osvojil mednarodno kolesarsko etapno dirko po ZDA. 16. in zadnjo etapo je osvojil Kanadčan Bauer. Naj omenimo, da je eden od glavnih favoritov, Francoz Hinault, na končni lestvici osvojil le 9. mesto.
Da Silvi »Pokal Agostini«
FISSONE — Portugalec Acacio Da Silva je osvojil prvo mèsto na mednarodni kolesarski dirki za »Pokal A-gostini«, izbrani preizkušnji za italijanske kolesarje., ki bodo nastopah na svetovnem prvenstvu.
Od italijanskih kolesarjev je bil naj-
boljši državni prvak Claudio Corti, ki je osvojil drugo mesto, medtem ko nekateri kandidati za sestavo rcpiU zentance za SP in predvsem Saron® odpovedali.
Italija dobro začela
JESOLO — V prvi tekmi ženskega »mundialita« je italijanska nogometa reprezentanca z 1:0 (0:0) premag® ZDA.
Rummenigge in Briegei
v izbrani vrsti ZRN
BONN — Zvezni trener zahoda ' nemške državne nogometne repreZj^ tance Beckenbauer je za prijatelj ^ srečanje proti Sovjetski zvezi 1 t.m.) izbral tudi Rummenigge ja 1 -e ter) in Briegla (Verona), čepraV ^ dvomljivo, da bosta na razpolago neuradno tekmo.
Obisk pri športnih organizacijah na Goriškem
Slovenski jamarji so se zbrali v dinamičnem klubu Kraških krtov
Slovenski jamarji, ki so bili pred p* leti aktivni na Goriškem, so dedovali v italijanskem jamarskem dru-stvu Bertarelli iz Gorice. Peščica slo-J^nskih je bila vključena v tem klu-)u, vendar se v italijanskem okolju oj dobro počutila. V tej skupini sta olla tudi Dominik Grilj in Stanko Kosič, ki je sedaj predsednik jamar-sj5ega kluba Kraški krti. Vedno so ®1 želeli samostojnosti in predvsem Oomači klub. Prelomnica v predzgo-oovini slovenskega kluba je leto 1972. I fnaju tega leta je namreč Dominik pPlj odkril pri Vrhu luknjo v zemlji, 'j. je bila zelo ozka in ni obetala ^ posebnega. Skupaj s Stankom Kosičem sta začela k tej lukni zaplati. Kmalu sta se zavedala, da oknja skriva pravo podzemeljsko bogastvo. Po šestmeterskem zelo oz-vern rovu, Id sta ga morala stalno s*riti, sta se prebila do prvih dvoran. V naslednjih dneh pa je raziskovanje nadaljeval 10-letni Dominikov sin. Zaradi vitkosti se je lahko ^ebil naprej skozi ozko špranjo. Pr-v' je tako videl, da je v pravem Podzemeljskem raju. Jama se je nadaljevala.
^ako sta Stanko in Dominik podrla °fko steno, ki ju je ločila od na-s|ednje dvorane. Tej jami sta dala Kraljica krasa. Odkritje je spro-Zlk> zamisel o osamosvojitvi od italijanskega kluba. Pri Slovenskem planskem društvu v Gorici je že od eta ’69 obstajal jamarski odsek. Z Oorneno so tako ustanovili avtonomen ^•aek, ki je pravzaprav jamarski j11 Ob Kraški krti. V oktobru istega ala (samo pet mesecev po odkritju Jathe) so že sklicali prvi občni zbor, 1'a katerem je bil izvoljen Stanko Re-n za predsedlnika, Kosič pa za Podpredsednika.
, Prvi uradni nastop pa so imeli ne-K;>j dni kasneje, ko so se v Lipici udeležili občnega zbora Jamarske Zveze Slovenije. Odkritje Kraljice r?asa je prinesla mnogo navdušenja. Jak zagon se je dobro obrestoval no-v°Pečenemu društvu. S 1200 urami Prostovoljnega dela so pri jami razili vhod in so z dvojnimi železni-n vrati zavarovali jamo pred van-?alizmom. Hkrati pa so tudi jamo Parili. Kraljica krasa je 500 m s°*ga in sega 79 m v globino. Ker .e je jamarsko delovanje za precej asa osredotočilo na jamo (razisko-50 sc nadaljevala), je že v na-kdnjem letu padla zamisel o ja-‘Parski koči. Pobuda je prišla s stra-1 .Grilja, Kosiča in P. Devetaka, Tacrt pa je izdelal geometer in jamar “rdan Vižintin.
r-,, Pela so opravljali z veliko vnemo. i.rPha je tudi dodati, da je bila v stih letih vožnja z avtomobili ob . '-deljah prepovedana, ali vsaj ome-netla- Vsi se spominjamo tako ime-°Vanega »austerityja«. Ob sobotah 0 jamarji nosili gradbeni material a delovno mesto, ob nedeljah pa so j’uditi svoj objekt. Koča stoji na /kinskem jusarskem zemljišču, za ^tenega jamarji plačujejo občini So-°dnje najemnino. Objekt je bil zgra-
jen
s pomočjo Kmečke banke iz Go-
rice in s prostovoljnim delom. V letu 74 so kočo otvorili. Tako so jamarji dobili svoj sedež in prostor za srečanja med jamarji in planinci.
Kosič, zakaj ni jama doprta publiki?
Predvsem je to še edina nedotaknjena jama na našem Krasu. Publika bi jo pokvarila, pomazala in tudi vandalizma bi bilo precej. Poleg tega je za masovne obiske neprimerna. Jama mora ostati naravni spomenik. V njej živijo tudi majhni jamski hrošči. To novo vrsto so odkrili v naši jami jamarji iz Cunea, ko so bili pri nas na obisku. Ti so specializirani za speleofavno. Poleg tega pa mora jama ostati zaprta, ker v njej delamo razne poizkuse. V njo smo z Doberdobskega prinesli tudi nekaj človeških ribic. Te smo potem poslali v Cuneo.
Koliko članov ima klub?
Članov je okoli 60. Vendar jih je aktivnih 25. K temu številu moramo prišteti tudi dve dekleti. Tudi mladine je precej. Delno so aktivni tudi drugi, ki pa so vedno pripravljeni nuditi pomoč.
Kako pa usposabljate svoje člane?
Pred leti smo sami prirejali tečaje. Sedaj pa raje pošiljamo naše fante k drugim društvom, ki prirejajo deželne ali celo državne tečaje. To je vse na visoki tehnični ravni. Prav nam pride, ker ti fantje lahko učijo druge. Imamo skupinico, ki je tehnično na zelo visoki ravni. Opravili so tečaj v Trentu. Dva sta sedaj kandidata za reševalno ekipo, Silvan Lakovič pa je že član reševalne službe (Corpo nazionale soccorso alpino —■ sezione speleologica).
V zadnjih letih je oprema popolnejša . . .
Razlika med včeraj in danes je velika. Nekoč smo si opremo priskrbeli sami. Kupovali smo le najnujnejše. Sedaj pa je vse naprodaj in oprema drago stane. Razlika pa je očitna. Materiali so lažji, trpežnejši in varnejši. Poleg tega pa moderne tehnike omogočijo, da se prihrani na času. Tudi napor je manjši.
Ali ste raziskovali samo v gorički okolici?
Ne. Npr. smo bdi tudi v Benečiji. Raziskovali smo več jam.* Bili smo prisotni kot slovensko društvo in smo se z domačini dobro razumeli. Razi-
skovali smo na področju Dreke, Krasa (vas v Benečiji) in Klobučarjev, kjer smo imeli tudi svojo bazo. Našli smo okoli 30 jam.
S katerimi društvi imate stike?
Od leta 75 sodelujemo z jamarji iz Beljaka. Spoznali smo jih na Kaninu, med skupnim raziskovanjem. Poleg tega pa imamo stike tudi z italijanskimi društvi, tako z našega področja, kot tudi iz Mester in Cunea. Na prvo mesto pa spadajo stiki s klubi iz Slovenije. Naj omenim le nekatere, s katerimi stalno sodelujemo: JK Idrija, JK Lukačec iz Postojne, poznamo tudi kočevske, tolminske in druge jamarske klube.
Zahvala naj gre tudi Jamarski zvezi Slovenije, ki nam je nudila vedno pomoč in moralno podporo. S hvaležnostjo se moramo tudi spomniti Inštituta za raziskave Krasa iz Postojne. V tem okviru prijateljstva in sodelovanja sem si tudi zamislil srečanje med jamarji Koroške, Slovenije in Posočja. Prvo srečanje smo priredili na Vrhu leta 73. Zadnje in peto po vrsti pa je bilo letos v Kočevju.
Kaj pa pripravljate za novo sezono?
Najprej bi se rad priporočil mladini, da bi se v čimvečjem številu vključila v naš Klub. Tako bi lahko spoznala naravna bogastva, ki jih skriva naš Kras. Z večjim številom ljudi bi lahko tudi popestrili raziskovanje. Kar se pa delovanja tiče, pripravljamo tridnevno ekskurzijo v I-drijo. Poleg tega pa bomo v septembru posvetili veliko časa jamarskemu domu. Nujna so namreč nekatera popravila.
Kaj pa s sredstvi?
Večinoma se avtofinansiramo. • Dobivamo pa tudi precej podpor. S tem denarjem si v glavnem nabavljamo opremo, predvsem za mlade jamarje. Rad bi se tudi zahvalil vsem, ki so na katerikoli način pomagali našemu klubu. Še enkrat pa bi se rad priporočil mladini in bi jo tudi spomnil, da hodimo po področju, ki skriva pravi podzemeljski raj.
MARKO JARC
obvestila
ŠD ZARJA
obvešča, da bodo prvi treningi ekipe under 18 v četrtek in petek, 22. in 23. t. m., na bazoviškem igrišču ob 18.00.
AD BOR - INFORMADA obvešča, da bo seja odbora danes, 20. t. m., ob 19.30 na stadionu »1. maj«.
ŠD SOKOL
obvešča da se bodo treningi za košarko za letnike 1973 - 1974 pričeli danes, 20. t.m., ob 18.30, za letnika 1971 -1972 pa ob 20. uri, prav tako v torek.
ALPINISTIČNI ODSEK SPDT prireja septembra letos ALPINISTIČNI TEČAJ ZA VSE. Vpisovanje danes,
20.,	v torek, 27. in v četrtek, 29. t.m. ob 20.00 na sedežu SPDT (Ul. sv. Frančiška 20/III. nadstr., tel. 744-249). Vsi tisti, ki še niso dopolnili 18 let starosti, morajo prinesti s seboj dovoljenje staršev. Prvi spoznavni večer tečajnikov bo v četrtek, 29. t.m., prva praktična vaja v Glinščici pa v nedeljo, 1. septembra.
DAVOR
ZUPANČIČ
24. Dnevnik z odprave SPDT na Južno Anapurno
Ta imena so sedaj znana tudi o-snovnošolskim šolarjem in bog ne daj, da bi študent pozabil kdo je prvi preplul Rt Horn pod Ognjeno zemljo. Alpinisti pa so še vedno samomorilci, družbeni paraziti in samo uspeh, ki bo njim in družbi prinesel slavo, jih lahko reši pred tako kritiko. Dru gače ostajajo kot je Lionel Terray naslovil svojo knjigo »Osvajalci nekoristnega sveta«.
Samo pred nekaj dnevi sem nad 5000 m občutil vročino pripekajočega sonca in mraz v himalajski nevihti ter se prestrašil svoje prihodnosti v steni. Mraz, lakota, žeja in strah — vse to pridobi v tem oddaljenem svetu svoj izvirni pomen. Tisti pomen, ki si ga doma, ko si po obilnem kosilu želiš še slaščico, že zdavnaj pozabil. Odprava je bila torej doživetje, izkušnja, ki je ne bom zlepa pozabil.
Toda Nepal niso samo gore, plezanje, plazovi: Nepal so predvsem ljudje. Ljudje, ki so me naučili, da na svetu ne obstaja samo naš zahodnjaški, razvajeni in udoben sistem življenja. Ljudje, ki so mi v svoji skromnosti dokazali, da se tudi brez tehnike in strojev da živeti.
Nenadoma me je iz premišljevanja odtrgal Faustin klic. »Kosilo je pripravljeno. Takoj pridi!«
Nejevoljna sem zapustil svoje mesto ob reki in skakljaje od skale do skale prišel do bajte. Kuhali smo posebej poleg prave hiše in to v skladišču za drva. Sicer med zgradbama ni bilo opaziti velike razlike, samo vhod v skladišče je bil nekoliko večji in ni imel duri. Med kosilom smo navadno zelo malo razpravljali. Od časa do časa je kdo začel pogovor s prepričljivim argumentom ki je zanimal večino nas in nekaj minut smo mu sledili. Kmalu pa smo se povrnili h kratkim stavkom in eno-zložnim odgovorom. Preveč časa smo živeli skupaj, da bi si kaj novega povedali.
Z radovednostjo sem opazoval domačine, ko so opravljali svoje vsakdanje delo. Žs ko sem pripovedoval o približevanju k naši gori, sem zapisal, da nisem gospodarju koče veliko zaupal. Kar zoprn mi je bil. Sedaj, ko smo se vračali, je ležal bolan, pogrnjen od nog do glave v kuhinji blizu ognja. Namesto njega sta družinske posle opravljali dve ženski. Prva, ki je bila verjetno žena, se je ukvarjala s postrežbo in z računi. Druga, katere družinsko junkcijo nisem dobro razumel, pa je opravljala vsa druga preprostejša dela.
Tistega dne po kosilu sem vlekel dim cigarete in se dolgočasno premetaval na klopi pred hišo. Iz nje je stopila ženska »brez funkcije«. Prijazno mi je nazdravila z običajnim »namaste« in se odpravila proti kupu žita, ki je že več dni stal pred hišo. Oblečena je bila v živo oranžno srajico in škrlatno krilo. Na glavi je nosila živozeleno ruto. V sé te barve so vzbujale vtis živahnosti in samo
zdelani obraz je izdajal njena ne več mlada od napornega dela zaznamovana leta.
Prijela je za dolgo palico, ki je slonela ob zidu, križem nog sedla na tla in s palico začela mahati po kupu. Utrujena je po nekaj času vstala in bosih nog hodila po klasju, da ne bi med počitkom izgubljala časa. Kasneje je spet sedla in v pravem ritmu polke udarjala po žitu.
Ne vem, če se je užalila, ko sem stekel po fotografski aparat in jo ves v zadregi slikal. Nisem hotel posneti človeka pri delu, kot da ne bi nikoli prej videl kaj takega. To žensko sem iz ne vem kakšnega razloga občudoval. Njena skromna postava ali enolično delo ali morda žive barve njenega oblačila so spremenili sivo in dolgočasno popoldne v prijetno opazovanje, ki mi je pomenilo več kot marsikatera gledališka predstava ali televizijski program.
Ženska je s svojim delom končala in jaz sem se spet podal v družbo ostalih »himalajcev«. Pogovarjali so se o hrani. Argument je bil brez dvoma privlačen, zato sem rade volje sedel poleg tovarišev in pazljivo prisluhnil. Nekateri, in z njimi tudi sam, so tožili, da že dalj časa niso okusili mesa. Kupili smo sicer nekaj petelinov, toda bili so premajhni za skupino lačnih volkov, kot smo bili tedaj mi.
Bolj za šalo kot zares je Cergol predlagal, da od tamkajšnjih kmetov kupimo kozla in si ga potem sami spečemo. Zamisel ni bila slaba. Svetovali smo vodji odprave, naj se pozanima, koliko rupij bi nas stala taka pojedina. Ta se je najprej branil, a končno je privolil in odšel z Lenar-dom do najbližje kmetije. Po polurni odsotnosti sta se vrnila, za njima pa je stopal kozlič, ki ga je Lenard držal na vrvici.
Ko smo zagledali ' nedolžno živali-co, smo se skesali prejšnjih požrešnih misli. Nastal je problem, kdo bo kozlička zaklal. Kuharski pomočnik šerpa Pemba se je takoj umaknil ter rotil Cergola, naj ga ne prisili, da postane morilec. Naši dekleti sta zbežali in rade volje sem si jima pridružil. Tudi Lenard z vso kmetov-sko izkušnjo si ni upal prijeti za nož. Cergol je bil nad nami hud in je jezno spregovoril: »Kozla smo vendar kupili in ga moramo tudi zaklati, saj ga ne mislite spraviti na avion in ga odpeljati v Trst.«,
Sam pa si tudi ni upal opraviti te naloge. Končno nas je rešil neki domačin, ki se je prostovoljno javil. Medtem ko je opravljal svoje nezavidljivo delo smo mi — junaki — čepeli v sobi z zaprtimi vrati, da bi ne slišali meketanja živali. Pojavili smo se samo, ko so domačini kozliča že odrli. Z Lenardom sva potem rezala meso in pripravila okusno večerjo. Po pravici povedano je bil Lenard glavni kuhar, medtem ko sem jaz sledil njegovim ukazom. Tisto meso smo potem jedli cela dva dni.
N E W Y O R K
NEW YORK
NEW YORK
Branko Lakovič 19.
3 Vzdušje v dvorani je postajalo vse bolj vroče, ^hibo je s svojim mitraljezom postreljal in pokosil nSe živo in mrtvo. Ljudje pa so se dvigali na noge , Navdušeno ploskali. Skoraj nisem mogel verjeti ‘ °jirn očem. Pri nas se ne bi niti osnovnošolci ogreli ^ take scene. Ko pa je proti koncu filma Rambo svojo »slavno« apologijo o poslanstvu ZDA, je ^ cinstvo v dvorani kar ponorelo. Vsi so stoje burno : aitali, moj prijatelj je skoraj s solzami v očeh vzkli-/ : »I love this man (Ljubim tega človeka) «. Ker vsej dvorani nisva vstala le prijatelj iz Italije in ' .so nas sosedi kar zgrda pogledali. Kaj sva lahko -j, Gii a kot to, da sva vstala in plaho zaploskala. Bilo 506J.6 zares sram... Ko so ljudje zapuščali dvorano, j, bila vrata skoraj pretesna, saj so vsi širili rame-’ ba bi vsaj pobliže posnemali Ramba.
g0 S prijateljem iz Italije sva bila kar šokirana. Dol-v noč sva nato »razglabljala« o Rambu, njego-fgK1. vplivu na ameriško družbo. »Če se mladi in sta-?ar bnvdušujejo za takega tipa junaka, potem je es tragično,« sva sklenila svoje razmišljanje.
^ega mnenja pa očitno niso bili ameriški študen-
ti, s katerimi sem govoril naslednji dan. »Čudovit film! Rambo, to je junak! Kakšne scene! Kakšna moč, kakšen značaj,« je bil komentar večine teh študentov.
»Saj je nemogoče, da lahko mladina verjame ta^ kemu tipu junaka,« sem se spraševal. »Tile Američani so zares nori!«
Na srečo pa prav vsi ne cenijo Ramba in njegova navodila. Eden od naših profesorjev mi je na primer dejal: »Rambo je naj lepša in naj učinkovitejša reklama za današnjo politiko ali bolje za današnjo vlado. Nacionalizem, moč, fizična lepota, brezkompromisnost: to je Rambo. To je, žal, trenutno ideal ne samo naše mladine, temveč tudi starejših. In potem se čudimo, če je pri nas tako nasilje, če sta nam prijateljstvo, medsebojna pomoč povsem tuja. Pa kaj bi še govorila o tem. Že zdavnaj sem obupal, da bi se lahko naša družba spremenila.«
»To je le trenutna moda, ki se bo kot vse pri nas utopila ob vrtoglavem iskanju novosti, junakov, originalnosti,« je bil komentar nekega drugega študenta.
»Upajmo, da je tako,« sem pomislil.
NEKAJ NASVETOV ZA TUJCE ALI TURISTE
»In pazi se, ko greš v mesto,« mi je svetoval. »Sam ne veš koliko tujih študentov so že pokradli in tudi pretepli. Denar drži vedno v sprednjem žepu. Ko stopiš v metro, čakaj na vlak skupno z ostalimi. Če so belci tembolj e. Nikoli ne vstopi na prvi ali poslednji voz. Ko si v vozu, takoj se vsedi, če je prostor. Če pa stojiš, stavi si torbo na prsa in drži se za drog, ki je v sredini voza. Preprečil boš, da bi te okradli. Ko hodiš po pločniku, drži se na skrajni desni ali levi. Tako boš moral paziti le na eno stran, plodi po glavnih ulicah in vračaj se z metrojem najpozneje ob 21.30. Nikoli ne glej mimoidoče v oči...«
»Saj to je vojno stanje,« sem pristavil.
»Ne šali se. Drži se teh pravil in ti ne bo žal.«
Njegova navodila so mi bila dobra šola. Več študentov v našem kolegiju je namreč nastradalo. Eden od le-teh je namreč ujel v aparat reveža, ki je ležal na tleh. Dobil si je zaušnici in moral je umih nog, da bi mu ne skupina črncev strgala aparata. Spet drugi se je podal domov z metrojem po 22. uri. Bil je v vozu skoraj sam. Nato sta stopila možakarja, eden mu je pokazal zadnjico, drugi pa ga je opljuval. Takoj je izstopil na naslednji postaji in se vrnil s taksijem.
Za turiste je Central Park ena »obveznih točk«
Naročnina: mesečna 10.000 lir - celoletna 120.000 lir; v SFRJ številka 35.00 din. naročnina za zasebnike mesečno 250.00, letno 2.500.00 din. za organizacije in podjetja mesečno 300.00, letno 3.000.00, letno nedeljski 600.00 din.
Poitni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJj - žiro račun 50101-603 45361 ADII - DZS 61000 Liubliana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 .st . viš. 23 nim) 43 000 hr Finančni m legalni oglasi 2 900 lir za mm višine v širim 1 stolpca Mali oglasi 550 hr beseda Ob praznikih povišek 20%. IVA 18% Osmrtnice, zahvale m sožalja po formatu .Oglas« iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst. Ul. Montecchi 6 - tel 775275. tlx 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah- SPI
primorski
M	dnevnik
20. avgusta 1985
TRST Ul. Montecchi 6 PP 559
Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481)83382-85723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja L JzTT in tiskar- -1 Trst
Član italijanska zveze Zasopi*11^ založnikov FIBz
Proslavili jih bodo z veličastnim sprevodom v Ortiseiu
Dvodimenzionalna »arhitektura«
Dva tisoč let ladinske narodnosti
BOČEN — V soboto in v nedeljo bodo v Ortiseiu proslavili dva tisoč let ladinske narodnosti. Leta 15 pred našim štetjem so namreč Druzove rimske legije zasedle Rezijo, prišle v stik z avtohtonim prebivalstvom in tako pomagale izoblikovati ladinski jezik in s tem tudi do današnjih dni živečo narodno skupnost Ladincev.
Program proslav so včeraj na tiskovni konjerenci v Bocnii predstavili zastopniki ladinske manjšinske organizacije, imenovane Union Generela di Ladins dia Dolo-mites. Sklep o proslavi »leta Ladincev« je sprejel južno-tirolski pokrajinski svet.
Ladinci živijo v južnotirolskih dolinah Gardena in Badia, v tridentinski Fassa in Gortini ter v Livinallongo v pokrajini Belluno. Nahajamo jih tudi v Švici in v Furlaniji. Najbolj zaščiteni so prav v Italiji. Kljub temu pa je stopnja njihove zaščite, po besedah predstavite-Ijev, še vedno manjša kot pri ostalih narodnostih na Južnem Tirolskem. Ladinci, ki so znani ustvarjalci, poznani zlasti po skulpturah iz lesa, slikah in glasbi, se sedaj posvečajo predvsem turizmu. Znani so tildi po športnem udejstvovanju: njihova zvezdnika sta Carlo Senoner in Maria Canins. Prav športniki bodo v soboto ponesli v dolomitskih prelazih, na 96 km dolgi poti, baklo enotnosti in simbol njihove življenjskosti, ki ni prenehala v vsej njihovi dolgoletni in tudi burni zgodovini.
Njihova narodna zastavS. je bele, modre in zelene barve: bela je kot sneg, modra kot nebo in zelena kot so zeleni njihovi gozdovi.
Če so zadovoljni z zaščito jezikovnih in kulturnih značilnosti na Tridentinskem, pa je po besedah njihovega predstavnika jezikovno vprašanje Ladincev v Venetu in Furlaniji povsem zanemarjeno in torej odprto.
Svoj praznik bodo Ladinci obeležili s sprevodom, v katerem bodo s svojimi tradicionalnimi, bogato okrašenimi narodnimi nošami hodile skupine s Tridentinskega, iz Veneta, Furlanije in Švice.
Umrl mož z dvema srcema
TURIN — Danes bo v Canischiu, manjšem kraju pri Turinu, pogreb Adriana Pianassa, človeka, ki je več kot 17 mesecev živel z dvema srcema. Srce so mu presadili marca lanskega leta v bolnišnici Saint Laurent du Var pri Nici. Pianassu, ki je prve težave s srcem občutil že maja 1981. leta, je po številnih pregledih in izvidih v bolnišnici Molinette v Turinu kmalu postalo josno, da mu ostaja še malo življenja, zato je na zdravnikov nasvet odšel v Nico h kirurgu Vincentu Dom, ki mu je z zapletenim kirurškim .joosegom presadili srce nekega dvajsetletnega dekleta, ki je umrlo za posledicami prometne nesreče. Njegovo zdravstveno stanje je bilo dolgo časa zadovoljivo in je poldrugo leto živel z dvema srcema.
Zaradi pretepa na ladji na Kitajskem utonilo BOO oseb
PEKING — 300 oseb je utonilo na Kitajskem, ko se je zaradi pretepa na krovu prevrnil in potopil neki trajekt. Pekinški večerni dnevnik piše, da je bil trajekt preobtežen. Potniki so stopili na krov na otoku Sonca (Taiyang Dao). Dnevnik ni posredoval drugih informacij o nesreči.
Kaže, da se je trajekt prevrnil zaradi pretepa med nekaj potniki, katere je takoj obkolila truma radovednežev, tako da je trajekt izgubil ravnotežje. Rešilo se je samo nekaj oseb, ki so bile takrat na zgornji palubi.
DUISBURG (ZRN) — Pusta hiša bi lahko imenovali zgradbo, če ni«» iznajdljivi lastnik fasade brez oken ne bi poslikal tako, kot vidite na slik*
Jfšitfuul De Cervantes	3.
DON KIHOT
S sodom (uspešno) po Niagarskem slapu
NIAGARSKI SLAPOVI (Kanada) — Steve Trotter, 22-letni mladenič s Floride, se je zaprt v sodu spustil po Niagarskem slapu in po 54 metrih padca pristal nepoškodovan, kar predstavlja svojevrsten rekord. Tradicijo tovrstnega podviga je 1901. leta uvedla takrat 43-Ietna učiteljica Annie Edison Taylor iz Michigana. Sreča ji ni bila naklonjena; iz vode so jo potegnili d «dobra »zdelano«.
Njej so z opotekajočo srečo sledili številni posnemovalci, med katerimi jih je bilo tudi več takšnih, ki niso preživeli. Zdravniki so s presenečenjem ugotovili, 'da je Trotter odnesel celo kožo in so to okolnost pripisali sedanji »boljši izdelavi sodov«. Ta o-kolnost pa ga ni obvarovala pred policijo, ki že razmišlja, če naj ga postavi pred sodišče. Če mu bogovi ne bodo naklonjeni, se mu lahko primeri, da bo moral odšteti za ta prekršek milijon lir.
Spet za zapahi zapornik z AIDS
GENOVA — Karabinjerji so aretirali 24 1etnega Ferdinanda Calaverne-ki je v noči od 14. do 15. avgusta zbežal iz zapora San Martino, kjer je bilv ambulanti zaradi demnevnega obolenja AIDS. Bil je v zaporu zaradi skusa umora svojega brata; z nožen* mu je prerezal vrat.
Calaverna, ki je narkoman ni dolgo na prostosti. Karabinjerji so aretirali nekje v zaledju Genove, UP se je v družbi prijateljice Stefanie »ar sano zaletel z ukradenim aytomobilo*1*-Galaverno so spet vtaknili pod kij**0 pod obtožbo pobega iz zapora, Marsa' novo pa so obdolžili, ker je njegov P0" beg omogočila.
PAVIA — Zdarvje 4 dni starega Te" seia, sina narkomanke Claudie, sice zdrave ženske, toda potencialno ogr°: žene z AIDS, je zadovoljivo. Včerib so mu odvzeli kri in jo poslali v lab*’' ratorij na pregled, da ugotovijo njeg vo zdravstveno stanje.
Iz Brazilije so se preselile v Kalifornij0
Bodo lužo preletele morilske čebele?
RIM — Statistiki navajajo, da podleže osjemu piku v Italiji vsako leto prečno pet oseb. No, v poslednjih nekaj tednih so ose do smrti popikale štiri kmete. Na podeželju nam torej nista nevarna samo gad m modras, ai pak se nam je treba izogniti tudi te drobcene žuželke, ki je kar 300-tisociu manjša od človeka, pa vseeno potencialno tako nevarna! Zakaj?
Osje in čebelje želo, ki se ga upravičeno tako bojimo, nekdaj ni bilo nah*; njeno obrambnemu ali napadalnemu pikanju, ki je lahko smrtonosno tako i*‘ proti živali kot nasproti človeku, temveč rojevanju novih generacij zuzei*-bilo je cevka, skozi katero je živalica polagala jajčeca. Metamorfoza, ki je u jala milijone let, je nastala zaradi gole nuje po preživetju. Osa, čebela.
’ sršen imajo, kot vse druge živali, pač sovražnike, ki se jim morajo postavu po robu in kaj je učinkovitejšega od takšnega žela? Vedeti je tudi treba, da nekatere vrste os že po naravi tudi roparice in jim je želo torej kot nalašč to. Predvsem pa želo pomaga do hrane, za katero se je treba spopadati z m gimi žuželkami pa tudi pajki, stonogami in neštetimi podobnimi konkurenta.
Toda temeljna razlika med čebelami na eni in osami ter sršeni na 4rl)0. strani je tale; čebebno želo je kavljaste oblike, zato se po piku odtrga m stane v koži, kar pomeni, da nima poslej čebela ničesar več, s čimer bi se lahko pičila; nasprotno pa je osje in sršenje želo ravno ter gladko in se vsakem piku kvečjemu še nabrusi za naslednjo priložnost. . .	»
Ker ni znan noben primer, ko bi osa, sršen ali čebela koga pičili saI^j zaradi lastnega ugodja, je jasno, da nategnejo želo le v nevarnosti, ko se ^ živalica čuti ogrožena, če jo pohodimo (bosi, kajne?), če dregnemo s paheo kmečkim orodjem V osir ali sršenjak, pa tudi, če rinemo z nosom v čebeinj- ^
Osji pik povzroči na koži rdečino in otrdelost-v primeru enega centime^ Če pa si alergičen ali se nate spravi cel roj, tedaj je zadeva hudo rc Gre ti na bruhanje, pojavi se driska in močan glavobol, nazadnje še zvijanj krčih in — v poslednji fazi — kap. Anafilaktični šok se pokaže z znojenjen* motnjami v dihalnem, prebavnein in kardiovaskularnem sistemu.	^
Kako preprečimo takšne nevšečnosti? Tako, da ne drezemo tja, kanto?- g0 treba. Zaenkrat! Mnogo teže se bomo namreč otepali »čebel morilk«, B* ji se iz Brazilije začele seliti na sever in »zasedle« že lep del Kalifornije-^ insekticidi so jih sicer pokončali na roje, kaže pa, da je matici z vsem nJ jjg dvorom uspelo pobegniti. Bo preletela lužo? Značilno je, da strup te ce?L^e sorte ni nič hujši od strupa naše domače čebele, pač pa so te brazi »killer bees« nenavadno — in nerazumljivo — napadalne.