PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
Cena 150 lir
Leto XXX. Št. 280 (8986)
TRST, sobota, 30. novembra 1973
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na cdkR>stiICW 5' ^ ^edinT^isSm^arUzanskì^DNEWHK v^u^j^^Evropi* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, k3er je izšla zadnja številka. Bd je edmi tiskam partizanski DNEVNIK zasužnjeni kvropi.
MINISTRSKI PODTAJNIKI SO PRISEGLI PRED PREDSEDNIKOM VLADE v RIMU nasedanji o inflaciji
Fanfani zavrnil obtožbo da namerava KD odložiti deželne in upravne volitve
Natta: komunisti bodo vodili demokratično opozicijo proti novi vladi
RIM, 29. — Nova Morova vlada se bo v ponedeljek predstavila za zaupnico najprej v senatu in nato v poslanski zbornici. Predsednik Moro bo obrazložil vladni program. Njegov nastop v senatu bodo neposredno prenašali po radiu in tel eviziji.
V palači Chigi so danes dopol-dne novi ministrski podtajniki pri-
segli pred predsednikom vlade Morem. Po prisegi jim je Moro zaželel uspešno delo in poudaril važnost najtesnejšega stika med vlado in parlamentom za občo korist državljanov.
Še vedno se nadaljuje polemika o reševanju vladne krize z očitki krščanski demokraciji, da je na skrivaj podpirala socialdemokratsko zahtevo po razpustu parlamenta m sklicanju predčasnih volitev. Na te očitke in obtožbe je danes odgovoril politični tajnik krščanske demokracije Fanfani v govoru, ki ga je imel na lombardski deželni konferenci krščanske demokracije o krajevnih ustanovah. Fanfani je dejal, da prav pobude, kakršna je ta konferenca, zavračajo obtožbe političnih nasprotnikov krščanske demokracije, češ da se KD že dlje časa pripravlja na predčasne politične volitve, da bi povzročila odložitev deželnih in upravnih volitev. S tem je tajnik krščanske demokracije prvič povedal, da krščanska demokracija namerava spoštovati zakonske obveznosti glede prihodnjih deželnih in upravnih volitev spomladi leta 1975.
Predsednik komunistične poslanske skupine Natta pa je v intervjuju, ki ga je dal tedniku «Giorni -Vie nuove», pojasnil stališče komunistov do nove vlade in poudaril, da nameravajo n?' miti v parlamentu z vso težo k„ mnistične partije. Dejal je, da komunisti, kot demokratična opozicija, ne potrebujejo nobenega posebnega priznanja «privilegijev» ali «ugodnosti». Komunistični parlamentarci bodo v senatu in zbornici strogo zasledovali delovanje vlade, ga nadzorovali in vodili boj v korist napredka za strogo izvajanie ukrepov v korist delavskih množic. Natta poudarja tudi, da komunisti ne nameravajo «izkoristiti» sedanje politične krize, temveč bodo nastopili tako, da bodo prispevali k premostitvi gospodarskih in političnih težav. Toda edini izhod iz krize, je poudaril Natta, je v demokratičnem preokretu, obnovi družbe, državnega ustroja in političnega vodstva.
O novi-vladi in njeni politiki je danes ponovno zavzel stališče voditelj demokrščanske leve struje «base» Galloni. V sporočilu, ki ga je poslal tisku pravi med drugim, da
hodnega značaja, delovati tako, da bo ustvarila pogoje za novo organsko vlado leve sredine, zlasti pa še za nadaljevanje dialoga s socialisti, katerih navzočnost v parlamentarni večini danes in v vladi jutri je nepogrešljiva. Zaradi tega, pravi Galloni, bo lahko vzdrževanje glasovanja liberalcev pozitivno sprejeto le kot zunanja podpora, ne sme pa postati sredstvo provokacije proti socialistom, ali pa sredstvo za spremembo političnih smotrov nove vlade: 2. glasovi socialdemokratov so zaželeni.
Zato bo treba tudi v bodočnosti storiti vse, da se obdržijo socialde-
mokrati v vladni večini. Jasno pa mora biti, da morebitne enostranske socialdemokratske odločitve glede sodelovanja z večino, ki naj bi stremele po predčasni razpustitvi parlamenta, ne smejo vplivati na trdnost in obstoj vlade, vsaj do tedaj, dokler bo imela vlada v parlamentu večino v okviru leve sredine; 3. spremembe, ki so nastale pri imenovanju notranjega in obrambnega ministra, ne smejo vplivati na vlado, ki mora še naprej voditi odločno protifašistično politiko. Premostitev teorije o nasprotujočih si ekstremizmih ne sme ošibiti boja proti nasilju in proti vsem, ki uporabljajo nasilje, kot sredstvo političnega boja. To pomeni, da se ne sme ha noben način podpreti politika tistih, ki bi hoteli izkoristiti prevratništvo desnice
Povečanje ponudbe pospešuje proizvodnjo
Ameriški gospodarstvenik Galbraith za politiko večjega obdavčevanja visokih dohodkov - Inflacija najbolj prizadene delavce
RIM, 29. — «Associated Business Programmes LTD» iz Londona je priredilo danes v Rimu zasedanje o «denarnem položaju, inflaciji in perspektivah stabilizacije», katerega so se udeležili najvidnejši italijanski gospodarstveniki in sindikalisti. Glavno poročilo na zasedanju je imel znani ameriški gospodarstvenik Galbraith, ki je večji del svojega poročila posvetil predvsem boju proti inflaciji. Dejal je, da boj proti inflaciji ni tehnično vprašanje. «Inflacija v zahodnih državah je socialnega izvora in izhaja iz postopnega umiranja razredov. Stoletni načini potrošnje, ki se je razlikovala med višjim in nižjimi razredi, so se popolnoma spremenili in smo sedaj priča splošnemu povišanju popraševanja novih ra-, zredov. Vse to je pripeljalo do novih zahtev. V praksi postajamo
teli izkoristiti prevratništvo desnice, vin zahtev. V praKsi postajamo v boju proti sindikatom in levici. | žrtve naših stremljenj, ker delav-
.............................................................
EDINI REZULTAT KISSINGERJEVEGA OBISKA V PEKINGU
Ford bo prihodnje leto uradno obiskal LR Kitajsko
Oster napad sovjetskega predsednika Podgornija na kitajske voditelje
OB NAVZOČNOSTI NAJVIŠJIH PARTIJSKIH IN DRŽAVNIH OSEBNOSTI
V Kumrovcu je bilo slovesno odprtje domu borcev NOV in mludine SFRJ
V svojem govoru je Tito poudaril velik ugled, ki ga uživa jugoslovanska politika neuvrščenosti v svetovnem okviru
PEKING, 29. — Ameriški predsednik Gerald Ford bo prihodnje leto obiskal Kitajsko. Sporočilo so dali ob zaključku obiska ameriškega zunanjega ministra Kissingerja v Pekingu v uradnem komunikeju, ki je najkrajši v zgodovini Kissin-gerjevih obiskov na Kitajskem. U-radno poročilo šteje namreč le pičlih 96 besed tv angleški_verziji) ter se glasi:	«Ameriška in kitajska
stran sta imeli iskrene, zelo obširne in obojestransko koristne razgovore. Potrdili sta -svoje1 nespremenjeno privrženost šanghajskemu sporočilu. Obe vladi sta se dogovorili, da bo predsednik Ford obiskal republiko Kitajsko leta 1975.»
Dogovor o Fordovem obisku je prav gotovo najvažnejši (pravzaprav edini) rezultat petdnevnega obiska ameriškega državnega sekretarja v Pekigu. Kissinger je sicer skušal prepričati svoje sogovornike, da bi bil čas, da bi neka kitajska vodilna osebnost obiskala Washington, saj je bil neki ameriški predsednik (Nixon februarja 1972)
ie treba seda j rešiti tri politična že v Pekingu, medtem ko ni še vnrašania- 1 'iasno mora biti, da noben kitajski voditelj obiskal ZDA mora tedanja vllda, čeprav ni pre- Kitajci pa .o gleda tega a,»aeU
............»..........................
PO SPORAZUMU MED STRAUKAM! LEVE SREDINE
Vlada bo danes izdala zakonski odlok
o reformi RAI-TV
RIM 29. — Po deseturnem zase- | dneh, je dejal Orsello bo treba še predstavniki štirih strank delati, da bi predstavili parlamentu
__	~ X„	nn fom VnrflSamU.
danju so t.-----------
levega centra dosegli sporazum o načrtu za reformo RAI-TV. Osnutek bodo izročili podpredsedniku vlade La Malfi, ki ga je ministrski predsednik Moro določil, da bo jutri predsedoval seji, na kateri bosta še ministra za pošto in državne udeležbe. Na sestanku bodo proučili besedilo, ki so ga izdelali predstavniki levosredinskih strank. V teku jutrišnjega dne bo vlada izdala zakonski odlok o reformi RAI-TV.
V zvezi z osnutkom reforme je socialistični poslanec Manca, ki se je udeležil pogajanj izjavil, da se socialisti strinjajo z vsem, še zlasti s tistim delom, ki zadeva ohranitev monopola ter demokratično reformo ustanove.
Na zadnji seji je bil govor o zadnjih 15 členih od skupnih 43, kolikor jih bo vsebovalo besedilo reforme. Po zaključku je republikanski poslanec Battaglia dejal, da so vprašanje naročnine pustili nalašč odprto ter da se bo z njim ukvarjala vlada, saj sodi v okvir splošne gospndarsko-finančne politike, ki jo koordinira podpredsednik vlade La Malfa. Prav tako bodo morali v parlamentu rešiti vprašanje pod jetja za reklamo SIPRA, ker na zasedanju predstavnikov 4 strank ni bilo časa. da bi se ukvarjali tudi s tem vprašanjem Socialdemokratski predstavnik Or4-sello je s svoji strani dejal, da ima sedaj vlada na razpolago gradivo za izdanje zakonskega odloka o reformi RAI-TV, v katerem bo morala upoštevati vse aspekte doseženega sporazuma. V prihodnjih
še drugi zakon o tem vprašanju.
Popoldne so člani posebne komisije, ki so jo ustanovili na pobu-C j deželnih uprav, sindikalnih konfederacij in vsedržavnega združenja časnikarjev; da bi proučila reformo radiotelevizijske ustanove in normativo televizije po kablu, orisali podtajniku pri predsedstvu vlade Salizzoniju sklepno resoluci-io, ki jo jo sprejeli ob zaključku sestanka, kx se je pred dnevi končal v Rimu. Salizzoniju je Moro poveril nalogo, da zbere vse predlogo o reformi RAI-TV, da bi jih upoštevali pri sestavi osnutka za reformo.
Sindikalna federacija CGIL, CISL in UIL je pozvala vlado, naj bo v osnutku ukrepa o reformi RAI-TV tudi člen, ki določa prehod podjetja SIPRA v okvir IRL Tajniki federacije Lama, Storti in Vanni so v brzojavki, ki so jo naslovili na predsednika vlade Mora poudarili potrebo po prisotnosti javne oblasti na področju reklame, kar je bistveno za ohranitev svobode tiska. Podobne brzojavke so poslali tudi predsedn ku IRI Petrilliju in ministru za državne udeležbe Bi-saglii.
zelo jasno stališče: ZDA morajo najprej dokončno pretrgati vse odnose s Čangkajškovo Formozo, šele nato pa bo kdo od kitajskih voditeljev lahko prišel v Washington.
Z napovedjo Fordovega obiska pa so hoteli Američani očitno pomiriti kitajske voditelje, ki jih je skrbelo, da ne bi novkšef gele hiše nameraval spremeniti sVoj'o politiko do Pekinga. Sam Kissinger je potrdil, da ostane šanghajski komunike, ki ga je Nixon podpisal ob svojem obisku na Kitajskem in ki določa načela, na katerih naj slonijo a-meriško - kitajski odnosi, osnova za nadaljnje razvijanje stikov med Pekingom in Washingtonom. Sklicevanje na šanghajski komunike in napoved Ferdovega obiska pa bi utegnila tudi pomeniti, da so se v Washingtonu končno le odločili, da pretrgajo vezi s Formozo, da s tem omogočijo najširši razmah odnosov (tudi gospodarskih in trgovinskih! s Pekingom. Prav to vprašanje bi lahko bilo predmet razgovorov, ki jih bo Ford verjetno imel z Maoce-tungom. Za časa šanghajskega komunikeja je bilo to vprašanje puščeno ob strani v pričakovanju, da ga bodo rešili Kitajci sami, vendar pa je stari diktator Čangkajšek odklonilno odgovoril na vse ponudbe pogajanj. Zaradi tega se bo moral Ford odločiti: ali pusti na cedilu svojega nekdaj dragocenega, sedaj pa novsem nekoristnega zaveznika, ali pa se odreče možnosti nadaljnjega razvoja odnosov s Pekingom.
Datum Fordovega obiska v Pekingu bo seveda določen po običajnih kanalih, vsekakor pa se pričakuje. da bo v drugi polovici prihodnjega leta. Na vsak način bo ameriški predsednik odšel na Ki; tajsko kmalu potem, ko bo junija prihodnjega leta sprejel v Washingtonu generalnega tajnika KP Sovjetske zveze Leonida Brežnjeva.
Kot smo omenili, je Kissinger danes zapustil Kitajsko in odšel na Japonsko, kjer bo jutri poročal zunanjemu ministru Kimuri o svojih pekinških razgovorih, še jutri popoldne pa se bo Kissinger vrnil v domovino.
Istočasno s Kissingerjevim obiskom v Pekingu pa se zaostruje polemika med Kitajsko in Sovjetsko zvezo. Potem ko je Brežnjev v preteklih dneh zavrnil kitajske pogoje za začetek pogajanj o normalizaciji odnosov, je predsednik prezidija vrhovnega sovjeta Nikolaj Podgorni danes v znatno bolj ostrem tonu napadel politiko kitajskih voditeljev.

10. decembra seja izvršnega odbora sindikalne federacije
RIM, 29. — Tukaj se je danes sestalo tajništvo sindikalne federacije, ki je obravnavalo vprašanje sindikalne združitve, zlasti pa še sklicanje sestanka izvršnega odbora federacije CGIL. CISL in UIL.
Na sestanku tajništva, ki je trajal štiri ure, so prišla na dan vsa vprašanja, ki so v preteklih dneh sprožila polemiko med večino vodstva sindikalne zveze UIL in CGIL o sindikalni združitvi.
Posledica te polemike je tudi sklep, ki so ga sprejeli ob zaključku seje tajništva. Potrdili so, da bo seja izvršnega odbora federacije 10. in 11. decembra. Toda sklenili- so tudi, da uvodno poročilo, ki ga Lo imel tajnik CISL Storti, ne bo podano v imenu tajništva federacije.
ske množice niso pripravljene več delati in manj zaslužiti».
Upoštevajoč ta dejstva, je nadaljeval ameriški gospodarstvenik, postaja reševanje inflacije s pritiskom na denarno politiko škodljivo. Takšna politika je po njegovi ugotovitvi do sedaj samo povzročila nenadzorovano povečanje brezposelnosti, ki je v ZDA dosegla 6 odst. in predvidevajo, da se bo še povečala. Zaradi tega je treba ubrati pot zmanjšanja notranje porabe z izvajanjem večjega neposrednega davčnega pritiska na visoke in ne na srednje in nizke dohodke, je poudaril Galbraith.
Poleg tega je po njegovem mnenju nujno, da se uvede strogo nadzorstvo nad cenami na vseh tistih področjih, kjer lahko velika pod- ' jetja izkoristijo položaj. Samo na ta način se lahko uvede nadzorstvo nad profiti. Pri tem je ugotovil, da ni lahko uresničiti te ukrepe, «ker niso simoatični».
Za njim je govoril ravnatelj londonskega dnevnika «Times» o «o-snovnih vprašanjih sedanje mednarodne krize in nezaupanja do valut», nakar je posegel v razpravo predsednik IRI prof. Petrilli. Tudi Petrilli je poudaril, da mora italijansko gospodarstvo odločno stremeti po povečanju ponudbe. Dejal je, da je umetno zmanjšanje popraševanja, zlasti še popraševanja po investicijah, sprejemljivo za boj inflaciji v zelo razvitih državah, ne pa v Italiji, kjer bi to samo še poslabšalo položaj. Petrilli je zaključil z ugotovitvijo, da politika zadrževanja inflacije s povečanjem ponudbe in zadrževanjem proizvodnih cen zahteva zelo prožno gospodarsko politiko, s katero se morajo strinjati gospodarski operaterji in delavci.
Namestnik glavnega ravnatelja «Banca d'Italia» Ossola pa je v zvezi z inflacijo dejal, da jo treba ■*a boj proti inflaciji spremeniti razdelitev dohodkov s podporo sin dikatov. Za dosego tega pa je treba odpraviti socialne krivice. «Inflacija in družba ne moreta skupaj živeti: ali družba uniči inflacijo, ali bo inflacija uničila družbo», je zaključil Ossola.
Potem ko je v razpravo posegel glavni ravnatelj Confindustrie Mattel, ki je obravnaval predvsem sposobnost podjetja, da si v inflaciji ustvari zadostna obratna sredstva, je v imenu sindikalne federacije govoril glavni tajnik UIL Vanni. Ugotovil je, da inflacija prizadene predvsem delavce, da dra-ginjska doklada samo delno krije zmanjšanje kupne moči delavskih plač in da je zato popolnoma upravičen boj, ki so ga začeli sindi-
Predsednik Tito
(Od našega dopisnika)
KUMROVEC, 29. — V navzočnosti predsednika Tita in njegove soproge, zastopnikov CK ZKJ, državnih in družbeno - političnih organizacij, zveze, delegacij vseh republik in pokrajin je bil danes v Kumrovcu, rojstnem kraju predsednika Tita odprt Dom borcev NOV in mladine Jugoslavije. Predsednica CK ZK Hrvaške Milka Planinc je na slovesni otvoritveni seji v dvorani doma poudarila, da je otvoritev omogočilo s svojim delom m z denarnimi prispevki nad 10 milijonov ljudi, posebno borcev in ml-a dine iz vseh krajev Jugoslavije ter prispevki številnih delavcev zaposlenih v inozemstvu. V domu bo, po
..................
Nadškof Makarios v Atenah
jo sta poleg velike dvorane z 279 sedeži, dve manjši dvorani s 100 sedeži, knjižnica, filmoteka, fonoteka, restavracija, pokrit bazen in hotel s 170 posteljami.
V odgovor na zdravilo na kosilu, ki sta ga v njegovo čast priredila predsednik Zveze borcev Rosta Nadj in predsednik Socialistične zveze mladine Jugoslavije Azem Vlasi, se je Tito ozrl tudi na mednarodni položaj in dejal, da je položaj danes takšen, da se ne ve kaj bo jutri. Zato moramo biti e-notni in istočasno prispevati k enotnosti neuvrščenih in v uresničevanju načel, 'ki so bila zgrajena od beograjske do alžirske konference, lenin v inozemstvu, v uu.uu uu, ^ jf poudaril Tito in ugotovil, da so odloku izvršnega komiteja CK ZKJ, danes ta načela sprejeta v vsem organizirana stalna sistematična svetu, in da v njih verjamejo ne marksistična vzgoja kadrov ZKJ v le neuvrščeni, temveč delovni ljudje duhu Titove ideje in prakse. V do- v mnogih državah. Tito je ugoto-mu, zgrajenem na hribčku nad vas- vil, da je bilo mnogo sovražnikov
v politiki neuvrščenosti, proti mej so bile tudi nekatere velike rile, toda s svojo upornostjo so neuvrščene države dosegle priznan ie, da so velik dejavnik na svetu. Ta dejavnik, je poudaril Tito, se vedno bolj krepi. Kot eden ustanoviteljev in pobudnikov politike neuvrščenosti sem srečen, je dejal Tito, kef vidim, da se v celem svetu neuvrščenost vedno bolj smatra kot važen dejavnik, na katerega narodi gledajo z velikim optimizmom, kajti to je tisti dejavnik, ki prispeva k perspektivi lepše bodočnosti.
Glede položaja Jugoslavije v svetu je Tito ugotovil, da si je Jugoslavija s svojo zunanjo politiko, s svojim prispevkom k utrditvi miru na svetli in z žrtvami v vojni in zmago nad fašizmom pridobila velik ugled. Jugoslavija ni velika, toda po svojem duhu in po načelnosti, po tem, kar so njeni narodi dosegli spada, po oceni Tita, med najpomembenjše dejavnike v borbi za mir na svetu. To nam danes vsi priznavajo, je dejal Tito. Na koncu zdravice je izrazil željo, naj bi se bodoče generacije, ki bodo prihajale v dom in obiskovale partijsko šolo, v domu napajale z idejami «po katerih smo se ravnali v preteklosti in ki se morajo izkori-ščevati tudi v bodočnosti».
B. BOŽIC

uanu v imenu tajništva icueiacijc. kati za uravnovešenje plač in cen.
•iiniiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiininiiiiiiimiimiiim*iiiiniimiiiii*i«immnniinmiiiiiiumiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiuiiiiiimiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiinMm» ATENE, 29.	Ciprski nadškof
PO POSVETOVANJU Z ZAHODNONEMŠKIM KANCLERJEM
Giscard D’Està ing sklical evropsko srečanje na vrhu
9. in 10. decembra se bodo v Parizu srečali predseduiki vlad iu zuaaaji mi ai siri EGS
Ob 50. obletnici republike Tadžikistana je Podgorni obtožil kitajske voditelje, da so «nadomestili nauke marksizma-leninizma s social-šovinističnimi idejami Maocetunga», da so «grobo kršili načela socialistične demokracije in zakonitosti» in končno da so spravili državno gospodarstvo v izredno težak položaj. Podgorni je dodal, da si kitajski voditelji prizadevajo, da bi zaostrili mednarodni položaj, da nasprotujejo sociabstični skupnosti ter da škodijo gibanjem za nacionalno bo izšla osvoboditev. «Kot ladja brez krmi-
GENOVA, 29. - Jutri —	------------
zadnja številka genovskega katoliške- j la — je dejal sovjetski predsednik ga dnevnika «Il Cittadino». Prene- ( - se Kitajska vedno bolj oddalju-hanje izhajanja	je	sklenil upravni	f	je	od socialističnih obal». Na kon-
svet družbe, ki	je	izdajal dnevnik.	.	cu	svojega protikitajskega napada
zaradi finančnih	težav. Katoliški List	!	pa	je Podgorni izjavi , da Sovjet-
«11 Cittadino» je	bil	ustanovljen leta	ska	zveza zeli normalizirati odno-
1873, je' zaposloval 14 časnikarjev, 32 tiskarjev in 12 uradnikov, ki so bili sedaj vsi odpuščeni z dela.
se s Kitajsko in «obnoviti zaupanje in prijateljstvo med našima velikima narodoma».
PARIZ, 29. — Francija je sklenila sklicati sestanek evropskih vladni poglavarjev, ki ga je predlagal predsednik Valéry Giscard D’Estaing za	9. in 10.	decembra	v	Parizu.
Kaže, da so bile še zadnje težave premeščene v teku dolgega telefonskega pogovora, ki sta ga imela francoski predsednik in zahod-nonemški kancler Schmidt. Sporočilo, ki je objavilo francosko predsedstvo pravi dobesedno, da je predsednik repubbke poslal vabila	državnim	poglavarjem	držav
članic Evropske gospodarske skupnosti. da se udeležijo, v spremstvu zunanjih ministrov, srečanja, ki bo	9. in 10.	decembra	v	Parizu,
da bi proučili f danji položaj znotraj gospodarske skupnosti ter da bi	tozaie. io	ukrepali.	Vabilo so
naslovili tudi na predsednika evropske k' nisi je Crtolija.
S tem v zvezi je francoski zunanji minister Jean Sauvagnargues izjavil, da si od srečanja na vrhu ni mogoče pričakovati izrednih rezultatov, da pa je zelo pomembno, da bo do srečanja sploh prišlo. Samo sestanek na najvišji ravni, je dejal včeraj v senatu, lahko potrdi politično voljo Evrope, da premosti sedanji zastoj.
Sklicanje sestanka na vrhu je bilo zelo telavno. treba je bilo premostiti :!o vrsto težav. Mnoge pa so še ostale nerešene. Tako naj omenimo v prvi vrsti ustanovitev posebnega skL.da za pasivne predele v državah EGS, kar zanima prr 'vsem Italijo in Trsko. Obe državi sta pred časom izjavili, da se ne bosta udeležili sestankov na vrhu dokler ne bo vprašanje tega sklada -ieno. Italija in Irska sta
Valéry Giscard D’Estaing
namreč članici EGS, ki lahl.a največ pričakujeta od tega sklada. V evropskih glavnih mestih prevladuje danes mnenje, da je predsednik Giscard D’Estaing hotel postaviti svoje evri ke partner;’ pred izvršeno dejstvo. Očitno pa je gotov, da bo pri tem užival podporo zahodnonemškega kanclerja Schmidta.
V ponedeljek bodo o vprašanjih, ki jih bodo obravnavali na sestanku na vrhu, govorili tudi v Bruslju na ravni zunanjih ministrov. Pogla-
vitna naloga zunanjih ministrov bo pribbžati stališča deveterice, ki so zadnje čace zelo razbčna tako o vprašanju energetskih virov, kot d načinu boja proti inflaciji itd. Kar zadeva zadnjo temo, zatrjujejo v Parizu, da so članice EGS dosegle nače»«i. sporazum, zato pa ostajajo nič manjše težave za premostitev drugih vprašanj.
Jaser Arafat danes v Beogradu
BEOGRAD, 29. — Jutri dopoldne bo prispel na obisk v Jugoslavijo predsednik palestinske osvobodilne organizacije Jaser Arafat, ki bo gost predsednika zveznega izvršnega sveta Džemala Bijediča. Jaser Arafat se bo za časa bivanja v Jugoslaviji pogovarjal s predsednikom Bijedičem in drugimi državnimi in političnimi voditelji.
Avstralski premier obišče Italijo in SFRJ
SYDNEY, 29. — Avstralski ministrski predsednik Whitlam bo ob polovici prihodnjega meseca odpotoval na pettedenski obisk po raznih evropskih in azijskih državah. Med drugimi bo obiskal tudi Jugoslavijo in Italijo. Namen predsednika avstralske vlade je okrepiti gospo-
darske odnose med Avstralijo in ev- carske organizacije EOKA B, ropskimi ter azijskimi državam' , (Na sliki: nadškof Makarios in gr-še zlasti po sprehiembah v av'-*—	’	*"*•’*-'• M	Karaman-
ski zunanji politiki do 1	»rtdscdnika
ko so laburisti stopili ■
Makarios je prispel danes v Atene, kjer ga je dočakala ogromna množica ljudi, ki jo lahko celo primerjamo s tisto, ki je dočakala Karamanlisa ob njegovem povratku v Grčijo po padcu fašistične diktature. V svojih izjavah po prihodu je ciprski predsednik dejal, da se bo kmalu vrnil na Ciper, da bi si prizadeval za rešitev tamkajšnje krize v spoštovanju pravic obeh narodnosti, ki živita na otoku. Dejal je, da so Grki pripravljeni priznati ciprskim Turkom pravico do lastne vlade, ne bodo pa nikoli pristali na prisilno preseljevanje prebivalcev, kar bi ustvarilo samo pogoje za ozemeljski razkol na otoku. S tem je odgovoril na načrt turške vlade, ki zagovarja preselitev vseh Turkov na sever otoka. S tem bi najprej dosegli razdelitev obeh ljudstev, nato pa še ozemeljski razkril, ki ga je Makarios odločno zavrnil.
Na letališču so Makariosa dočakali predstavniki vseh grških strank s premierom Karamanlisom na čelu. Grške stranke so namreč dosegle sporazum, po katerem je ciprsko vprašanje nadstrankarsko, saj gre za problem, ki je pri srcu vsem Grkom.
Pobtični pogovori o Cipru med Ma-kariosom in grškimi voditelji se bodo začeli jutri. Poleg Makariosa in Karamanlisa se bodo razprave udeležili še začasni ciprski predsednik Klerides, zunanji minister Bitsios in obrambni minister Averof. Namen pogajanj je doseči skupne politične smernice za pogajanja s Turčijo.
Vest, da se bo Makarios vrnil na Ciper je sprožila zelo ostro reakcijo v Ankari, kjer je zunanji minister opomnil, da bo prisotnost nadškofa na otoku privedla do neredov in do obnovitve spopadov me Turki in Grki na Cipru. Turški minister je tudi zagrozil, da se bodo pogajanja med obema narodnostnima skupnosti-ma prekinila.
Ob prihodu Makariosa v Atene so sprožili izredne varnostne ukrepe, saj je v prejšnjih dneh krožila vest, da je s Cipra prispelo več skupin teroristov, pripadnikov skrajno desni-
DANES
_ . • ■	- '	■ ■	•• ;	■ Ifcv
V	palači Chigi so včeraj ministrski podtajniki prisegli pred predsednikom vlade Morom. Tajnik KD Fanfani pa je v govoru, ki ga je imel na deželni konferenci lombardske KD o krajevnih ustanovah, zavrnil obtožbe «političnih nasprotnikov», češ da se KD že dlje pripravlja na predčasne volitve, da bi povzročila odložitev deželnih in upravnih volitev. To je prvič, da je Fanfani odkrito povedal, da bo KD spoštovala zakonske obveznosti o sklicanju deželnih in upravnih volitev prihodnje spomladi.
V	Rimu je bilo včeraj zasedanje o denarnem položaju, inflaciji in perspektivah stabilizacije, katerega se je udeležil, poleg vidnih italijanskih gospodarstvenikov, znani gospodarstvenik Galbraith, ki je imel glavno poročilo. Galbraith in večina ostalih govornikov, med njimi Petrilli in Ossola, so v bistvu ugotovili, da je boj proti inflaciji z omejitvijo kreditov proizvodnji škodljiv in ustvarja še večje težave, da je treba posneševati notranjo potrošnjo sporedno s povečanjem proizvodnje in da je treba ta vprašanja reševati sporazumno s sindikati.
V	Kumrovcu so oh navzočnosti predsednika Tita in najvišjih partijskih in državnih osebnosti slovesno odprli dom borcev NOV in mladine Jugoslavije. V otvoritvenem govoru je predsednik SFRJ Tito govoril predvsem o jugoslovanski zunanji politiki, ki temelji na neuvrščenosti in ki si je v zadnjem času zagotovila v 'svetu velik ugled.
Stališča Izraelcev in Arabcev glede reševanja krize na Bližnjem vzhodu so si vedno bolj navzkriž. Izraelski ministrski predsednik Rabin je dejal, da Arabci zavračajo Kissingerjevo politiko postopnega reševanja krize ter skušajo vsiliti globalno rešitev preko ženevske konference. Po izraelskem mnenju bi ta konferenca, spričo izraelskega 'ne», nudila Arabcem samo eno možnost, se pravi vojno.
Egipčani poudarjajo im odhodu generalnega tajnika Waldheima Iz Egipta, da ne bodo nikoli sprejeli kakega umika izraelskih čet s Sinajskega polotoka, če ne bo ta povezan z umikam z Golanskega gorovja. Izraelci obstreljujejo južna libanonska področja, do spopadov pa je prišlo tudi med gverilci in Izraelci v notranjosti izraelske države.
i
ZAKUUCENA POLITIČNA RAZPRAVA V DEŽELNEM SVETU
Poudarjene obveze o zaščiti Slovencev v vseh treh pokrajinah dežele F-J K
Predsednik Comelli je pristal na predlog o enotni delegaciji ■ Pit toni o jasni obvezi o globalni zaščiti
javo, ki je vsebovana v sporazumu, nato pa je odgovoril Štoki, da je deželni odbor pripravljen sprejeti njegovo pobudo, da bi vse sile ustavnega loka posredovale v Rimu za globalno zaščito Slovencev v Italiji. Comelli je nadaljeval, da je treba spoštovati vse izraze manjšine ter pri tem dodal, da brez strumentalizacij.
V nadaljevanju je Comelli ponovno podčrtal nekatere obveze, ki izhajajo iz programa in med njimi zlasti važnost krajevnih avtonomij, gorskih skupnosti in deželne avtonomije.
Med glasovalno izjavo je načelnik komunistične skupine Colli ugotovil, da se je zaključilo staro razdobje, obstaja pa veliko vprašanje, če smo res v novem, če smo naredili resnični preokret naprej. Colli je ugotovil, da položaj ni dober in
Sinoči se je zaključila dva dni trajajoča razprava o novem političnem programu deželne uprave z glasovanjem, med katerim so se za program izrekle stranke leve sredine, proti leva in desna opozicija ter svetovalka Furlanskega gibanja Puppinijeva, svetovalec Slovenske skupnosti dr. Stoka pa se je vzdržal.
Med zaključnimi glasovalnimi izjavami je še zlasti obstajalo posebno zanimanje za izjavo načelnika socialistične svetovalske skupine Pittonija in to tako zaradi politične vloge, ki jo je odigral, kot tudi zaradi tega, ker je bila to njegova zadnja izjava v tem svojstvu, gaj bo predvidoma prihodnjo sredo prevzel mesto predsednika deželnega sveta. Pittoni je ugotovil, da je bila kriza zelo jasna in da ni bilo nikoli nobenih dvomov o njenih vzrokih. Socialisti so izdelali program, o katerem so obvestili sindikalne organizacije, razna združenja in komunistično partijo. Kriza se je bila osredotočena okrog osnovnega vprašanja, da je treba narediti izredni program ukrepov in osredotočiti sredstva v korist delavskega razreda, kar so med drugim tudi zahtevali komunisti. In iz tega zornega kota je treba o-cenjevati sporazum, ki ga je treba preučiti globalno in ki predvideva novo vlogo deželnega sveta v splošni politiki dežele. V bistvu ne gre za odnose v deželnem odboru, saj bi na tak način lahko dejali tudi, da je PSI nekaj izgubila, ker se je število njenih sedežev v odboru zmanjšalo, važen pa je program in kako se bo' program izvajal. Važen je tudi nov odnos, ki je bil u-stvarjen z opozicijo in predvsem nov odnos s komunisti.
Med te novosti je Pittoni vključil tudi obravnavo vprašanj slovenske narodnostne skupnosti in dejal, da vsebuje sporazum jasno obvezo o globalni zaščiti Slovencev ter da izrecno priznava obstoj Slovencev v videnski pokrajini, poleg Slovencev v tržaških in v goriški.
Svoje izvajanje je Pittoni zaključil z ugotovitvijo, da je sporazum prav gotovo tudi omejen, saj je rezultat kompromisa s KD in predstavlja s svojo vsebino tudi omejevanje he-gemoničnih poskusov KD. Novosti pa so v novem načinu reševanja bistvenih vprašanj stanovanjske izgradnje, zdravstva in še zlasti krajevnih avtonomij.
Predsednik deželnega sveta Co melli je v svojem precej obsežnem in ne najboljšem odgovoru na kritike in na stališča raznih svetovalcev predvsem ugotovil, da niso točne obtožbe o verodostojnosti odbora in programa, ker obstaja politična jasnost odnosov med strankami, ki sestavljajo koalicijo in ker obstaja jasno dogovorjen program. Comelli je dejal, da so odgovorili na zahtevo o novem načinu upravljanja in o novih odnosih z dEželnim svetom ter socialnimi in kulturnimi predstavništvi, čeprav pa se tudi za preteklost ne more očitati deželi, da se je zapirala in da ni prisluhnila vsemu novemu. Glede večine je Comelli dejal, da je avtonomna in v tej zvezi je podčrtal da spada sprememba v predsedstvu odbora med dogovorjene in da ima velik politični pomen. Ne obstaja pa nobene sinhronizacije med možno novo krizo in predsedstvom deželne-ga sveta, ki je povsem avtonomno.
V nadaljevanju je Comelli na nekoliko čuden način (z ločevanjem osebnih in političnih odnosov) zaprl na desno ter pri tem nekaterim fašistom dopuščal dobro vero.
Glede slovenske manjšine je Co melli najprej v bistvu ponovil iz-
....................................................
NA TRGOVINSKI ZBORNICI V MILANU
Posvetovanje o kontejnerskem prometu tez tržaško pristanišče
Zmogljivost pomola VII naj bi se povečala na 250.000 kontejnerjev letno
različnih razlag, kot je to tudi primer zaščite slovenske manjšine, za katero je bilo že izrečenih preveč obljub ni pa bilo mnogo narejenega in je čas, da se preide od besed k dejanjem.
Načelnik svetovalske skupine PSDI Lonza pa je govoril o novostih v italijanski družbi in novih sistemih direktne demokracije ter neposrednega sodelovanja zaradi česar se pogosto bijejo med seboj stare pravne oblike z novimi vsebinami. Lonza je predvidel razš’-ritev leve sredine tudi na komuniste, predvsem pa je podčrtal vedno večjo vlogo deželnega sveta in v tej zvezi poudaril važnost socialističnega predsedstva. Zadnji pa je v razpravi spregovoril demokristjan Ginaldi, ki je podčttal antifašistični značaj KD, veljavnost novega sporazuma in novega progne ma.
SINOČI V KULTURNEM DOMU
RECITAL PIANISTA VLADIMIRA KRPANA
Z enominutnim molkom so prisotni počastili spomin umrlega skladatelja Karla Pahorja
Sinoči je Glasbena matica priredila v Kulturnem domu svoj tretji abonmajski koncert v tekoči sezoni, na katerem je imel svoj recital zagrebški pianist Vladimir Krpan. Na sporedu so bila dela Karla Pahorja, Roberta Schumanna, Stjepa-na Šuleka in Franza Liszta.
Pred začetkom koncerta se je dr. Gojmir Demšar, ravnatelj šole Glasbene matice, v kratkih besedah spomnil pravkar umrlega skladatelja Karla Pahorja in poudaril pomen njegovega ustvarjalnega dela za slovensko glasbeno kulturo, nakar je občinstvo z njim in koncertantom v enominutnem molku počastilo preminulega skladatelja.
Vladimir Krpan se je predstavil kot izvrsten pianist in muzikalen in-terpretator, ki je navdušil poslušalce. Ob koncu je moral še trikrat dodajati in s tem zaključil umetniško bogat večer. O koncertu bomo še poročali.
I. S.
da obstaja preveč nejasnosti in
...................................................
TRAGEDIJA V UL. MARCESI 8 NA K0L0NK0VCU
Žrtvi strupenega ogljikovega monoksida: fant umrl, stara mati v smrtni nevarnosti
Plin je uhajal iz cevi grelca na metan, ker so saje zamašile notranjo mrežo
Kletni prostor s plinskim grelcem (na desni), kjer je začel uhajati ogljikov monoksid
teri je bil njen vnuk.	ogljikov monoksid, je tako uhajal
Tragedija se je odvila po 14.30, v garažo in druge prostore. Ko sta ko sta Ervino Fiori in njegova že- se priletna ženska prej, in nato na Nevia Simčič odšla na obisk k njen vnuk, zavedela nevarnosti, je
Zaradi vrste tragičnih naključij je sinoči na Kolokovcu komaj 21-letni Marino Fiori podlegel, medtem ko je njegova babica, 73-letna Livia Turco vd. Remskar, v bolnišnici, kjer se v oddelku za oživljanje zdravniki borijo, da bi ji rešili življenje. Vzrok te tragedije je plin, ki je uhajal iz dimnika in napolnih pritlično garažo, v kateri je bila Turcova ter sobico, v ka-
znancem in pustila doma sina in priletno mater. Vrnila sta se nekaj minut po 17. uri in odprla vrata garaže v pritličju nove enonadstropne hišice v Ul. Marcese 8, sredi vrtov pod Ul. Koštalunga. Ker ,ima je ob vstopu udaril v nos dušljiv vonj, sta pomislila, da uha-
UUaiJIV VUiiJ, OUO.	vi« m»*«.	v ,.	■«	j.	_	^
,a plin iz naprave za gretje, ki je ree diplomiran stenograf, v garaži ob pralni kadi. Luči ni-prižgala, bala sta se namreč
Mlada žrtev
Na trgovinski zbornici v Milanu ge je zaključilo posvetovanje o kontejnerskem blagovnem prometu čez tržaško luko, ki sta ga organizirala Odbor za razvoj prometa v tržaškem pristanišču in Združenje Furlanija - Julijska krajina s sedežem v Milanu. Posvetovanja so se udeležili zastopniki tržaške in genovske luke, luških uprav iV New Yorka in New Jerseya in Združenja italijanskih špediterjev.
Predsednik Združenja Furlanija -Julijska krajina A. M. Maggio je uvodoma naglasil, da si združenje prizadeva, da bi postalo trajen e-lement povezovanja med glavnim mestom Lombardije in deželo l ur-1 ani jo - julijsko krajino, zastopnik Odbora za razvoj prometa čez tržaško luko dr. A. Martinolli pa je v svojem posegu poudaril zlasti nove možnosti za razvoj blagovnega prometa na Jadranu, ki jih bo ustvarilo postopno gospodarsko zbližanje med Sovjetsko zvezo in ZDA.
Glavni ravnatelj tržaške pristaniške uprave ing. L. Colautti je omenil, da se število manipuliranih kontejnerjev pri nas stalno veča? tako je to število v letu 1970 znašalo 1.808, lani se je povzpelo na 26.845, za letošnje leto pa predvidevajo, da bo Trst manipuliral okrog 40.000 kontejnerjev. Na pomolu Vil je danes urejenega prostora za letno manipulacijo 100.000 kontejnerjev, zmogljivost pomola pa naj bi v kratkem narasla na 250 000 kon-
tejnerskih enot. Predsednik pristaniške uprave Tonutti je v tej zvezi orisal načrt za nove naložbe in opozoril na najvažnejša dela, ki jih bo mogoče uresničiti s posebnim posojilom in z izrednimi nakazili deželne uprave. Načrt za nove naložbe, ki ga je pravkar sprejel upravni svet pristaniške ustanove, se glasi na skupno 7,5 milijarde lir. Del teh sredstev bo uprava namenila razvoju kosovnega blaga, je dejal Tonutti ki predstavlja zelo važno postavko v tržaškem blagovnem prometu.
bilo že preppzno.
Nesrečni fant se je vrnil od vo jakov v nedeljo. Bil je vesele, sproščene narave in si je nameraval pustiti dolge lase, kot jih je imel preden so mu jih pri vojakih strigli. V ponedeljek bi moral začeti z rednim delom: bil je nam-
Kino
Prof. Eros Sequi o manjšinski reviji
V prostorih Časnikarskega kluba v Trstu je Kulturno združenje Most piipraviio sinoči predavanje o problemih, vsebini in usmerjenosti manjšinskih kulturnih revij. Predavatelj je bil Eros Segui, redni profesor italijanske književnosti na beograjski univerzi, kritik in eden izmed pomembnih posredovalcev italijanskih leposlovnih del jugoslovanskim bralcem, ta večer pa predvsem urednik reške revije «La Battana».
Segui je široki naslov svojega predavanja v resnici zožil na oris vzrokov, ki so pripeljali do ustanovitve te revije, njenih življenjskih pogojev, njene usmeritve in ciljev. Na začetku je sicer prikazal, za lažje razumevanje, položaj narodnih manjšin v Jugoslaviji, njihovo predvojno in sedanje stanje, svoja izvajanja pa utemeljil s primeri iz usode Madžarov in Albancev. Potem je prešel na čas, ko so Italijani na Hrvaškem in v Sloveniji v prvih povojnih letih zaradi izseljevanja čez noč ostali brez tako imenovanih kulturnih kadrov, in spremljal njihovo usodo skozi težka leta formiranja ljudi, potrebnih tisku, gledališču in drugim kulturnim ustanovam, do oktobra 1964: takrat zapluje njihov čoln — La Battana, revija, ki hoče pomagati provinci, kjer nastane, z bojem proti provincializaciji italijanske kulture in ki si v tej svoji desetletni zgodovini pridobi nemalo zaslug kot stičišče italijanske in jugoslovanske sodobne književnosti V prvi številki zasledimo med njenimi sodelavci Quasimodo, v drugi Andrica in ta dva nobelovca stojita na čelu vrste izmed najuglednejših italijanskih in jugoslovanskih pisateljev.
Ko je govoril o težavah, je Segui poudaril, da gre za iste probleme, ki tarejo tudi druge jugoslovanske revije: nič več, nič manj. Specifično pa je seveda vprašanje italijanskih sodelavcev iz Istre, tako zaradi njihove umetniške zmogljivosti kakor tudi zaradi obvladanja jezika.
Predavanju je sledila krajša razprava. Omeniti velja Seguijev odgovor na vprašanje enega izmed urednikov revije Most, ki je utemeljeval potrebo in smisel dvojezičnosti te revije. Seguijev odgovor je bil preprost: Italijani v Jugoslaviji ne čutijo za kaj takega nobene potrebe, saj vsi njihovi članki, ki so količkaj vredni in zanimivi, izidejo prevedeni v enem ali več jugoslovanskih ' jezikov.
Spremenjeni datumi za volitve
La Cappella Underground 19.00—21.30
«Panico a Needle Park» (Panie in Needle Park, USA 1972). Režija Jerry Schatzberg. V njem igrata Al Pacino in Kitty Winn.
Ariston I.N.C. 15.30 - 17.40 - 19.50 -22.00 «L’imperatore del Nord». Film v barvan. Igrata Lee Marvin in Ernest Borgmne. Režija Robert Al-trich. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Nazionale 16.00 «Donna é bello». Film v barvah. Igrajo Andrea Ferreol, Joe Dallesandro, Daniela Metter-nich. Prepovedano mladini pod 18 letom.
Excelsior 15.30 «La poliziotta». Barv M film, v katerem igrajo Marian gela Melato, Orazio Orlando, Rena to Pozzetto, Mario Carotenuto. Grattacielo 16.00 «Incontro d’amore» Barvni film, v katerem igrata L Antonelli in U. Orsini. Prepove dano mladini pod 18. letom, h enice 15.30 «Il segno del potere» Barvni film. v katerem igra glav no vlogo Roger Moore.
Eden 15.30 - 17.40 - 19.50 - 22.15 «Fat ti di gente perbene». Barvni film. Igrata Giancarlo Giannini in Catherine Deneuve.
Ritz 16.00 «Fatevi vivi — la polizia non interverrà». Barvni film. Igrajo Hem-y Silva. Rada Rassimov in Philippe Leroy.
Aurora 16.30 «Chi te l’ha fatto fare». Barvni film, v katerem igra Bar-bra Streisand.
Capitol 16.30 «La signora gioca bene a scopa?» Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Cristallo 16.00 «Più matti di prima al servizio della regina». Barvni film, v katerem igra znana skupina «I Charlots».
Impero 15.30 «Il portiere di notte». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Filodrammatico 16.30—22.00 «Gli strani amori di quelle signore». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 16.30 «Dudu, maggiolino scatenato». Barvni zabavni film. Igrata Y Fuchsberger in R. Mark. Ideale 16.00 «Luoky Luciano». Barvni film. Igra Gian Maria Volente in Edmund O’Brien.
Vittorio Veneto 16.00 «Una donna e una canaglia». Barvni film. Igrata Lino Ventura in Francoise Fabian. Abbazia 16.00 «Scorpio». Barvni film v katerem igrata Buri Lancaster in Alain Delon. Prepovedano mladini pod 14. letom. Detektivka. Astra 16.00 «Bullitt». Barvni film s Stevom McQueenom in Jacquelin Bisset.
Mignon 16.00 «Il padrone del mondo». V glavni vlogi igra Charles Bron-son. fiarvni film.
Radio 16.00 «Jesus Christ Superstar».
Barvni film za vse.
Volta - Milje 17.00 «Ku-fu dalla Sicilia con furore». Barvni zabavni film. Igrajo Franco Franchi, Gianni Agus in Irina Malijeva.
Tržaška folklorna skupina «STU LEDI»
Moški pevski zbor
«TABOR»
S sodelovanjem boljunskih tamburašev
Pod pokroviteljstvom SP Z
VABITA NA VEČER LJUDSKIH PESMI IN PLESOV
«U CELEM TRSTE LUČKE M...»
V KULTURNEM DOMU danes, 30. novembra 1974 ob 20.30 jutri, 1. decembra 1974 ob 17.30
Predprodaja vstopnic v Kulturnem domu od 12. do 14. ure; V soboto 1 uro pred predstavo.
sta prižgala, bala sta se eksplozije, a že po nekaj korakih temi sta se spotaknila, ob mater, ki je nezavestna ležala blizu kadi. Nemudoma sta jo odvlekla na vrt, jo posadila na štol in ji dala malo mleka. Na srečo je ravno tedaj prišel mimo gasilec Luciano Bole, ki stanuje v isti ulici na štev. 45. Ta je skušal ohraniti priletno žensko pri življenju z umetnim dihanjem, dokler ni prihitel rešilni avto Rdečega križa, s katerim so jo odpeljali v bolnišnico.
Nesrečna zakonca sta že hotela stopiti v avto, da bi šla v bolnišnico k materi, ko sta se spomnila na sina. Gasilec Bole jima je tudi svetoval, naj prezračita vse prostore. Fiorijeva sta prezračila najprej materino sobo, ko pa sta stopila v fantovo sobico, sta se znašla pred srhljivim prizorom; fant je negibno ležal na tleh pod mizo, na kateri so bila pisma in razglednice, ki jih je pisal dekletom, s katerimi se je seznanil med služenjem vojaškega roka. Brez odlašanja sta ga naložila na avto in z vso hitrostjo zdrvela v bolnišnico, kamor sta dospela ob 17.45. Očitno je bilo prepozno: kljub zdravniški negi v oddelku za oživljanje, je četrt ure pozneje nesrečnemu fantu odpovedalo srce.
Na kraj tragedije so prihiteli a-genti letečega oddelka znanstvene policije in inž. Blasi s skupino tehnikov Acegata. Slednji so ugotovili, da sploh ni uhajal metan, kot so mislili spočetka, pač pa da je dim uhajal iz cevi, ki povezuje grelec vrste «triple» z dimnikom. Pred kratkim so namreč v to cev namestili mrežo, da ne bi razna umazanija orišla skozi dimnik v grelec. Ravno na tej mreži se je nabrala debela plast saj skozi katere si dim ni mogel utreti poti do pre-zračevalnika. Dim, ali bolje plin
• Anarhistična skupina Germinai bo danes od 16. do 20.30 razstavila na Trgu Goldoni slike o uboju Seranti-nija in o procesu proti tržaškim a-narhistom, ki je bil prejšnji petek v Trstu.
resno
Stanje nogometaša Pierbattiste je
Zaradi virusnega obolenja jeter je nogometni igralec Pierbattista, ki ga je Triestina pred kratkim odkupila od ekipe Juve Stabia, že nekaj dni v bolnišnici pri Magdaleni. Včeraj pa se je njegovo stanje precej poslabšalo, tako da so se zdravniki pozno zvečer odločili za transfuzi-;o krvi.
t.m. sta praznovala 50. obletnico poroke MARIJA in JOŽEF PIPAN iz šem polaja

Ob tej priliki jima čestitajo in želijo še mnoga srečna leta skupnega življenja
sin, hčerke, snaha, zeta, vnuki in vnukinja
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Kulturni dom
PAVEL GOLIA
JURČEK
pravljica v 4 dejanjih s prologom Scena	DEMETRIJ CEJ
Kostumi	MARIJA VIDAU
Glasba	A. VODOPIVEC
Režija	MARIO URŠIČ
V torek, 3. decembra, ob 15.30
Gledališča
Šolske vesti
Včeraj-danes
kokgialnih organov
Minister za šolstvo, Franco Maria Malfatti, je nekoliko spremenil datume, ki so jih prvotno določili, za izvolitev kolegialnih organov, ki jih predvidevajo pooblaščene odredbe. 9. februarja bodo volitve kolegialnih organov za osnovne šole, 16. februarja za nižje srednje šole, 23. februarja pa za višje srednje šole.
Jermanu vzeli kroglo iz glave
Ekipa zdravnika prof. Giammus-sa je včeraj s tveganim operacijskim posegom vzela 22-letnemu Al-du Jermanu kroglo iz glave. Jerman. ki je doma v Skednju v Ul. Pirandello 56, se je ustrelil 16. novembra zaradi nesrečne ljubezni. Njegovo stanje je še vedno kritično.
PO 115 LETIH V GLEDALIŠČU VERDI
Navdušeni aplavzi občinstva izvajalcem «Dveh Foscarijev»
ga za uspeh predstave gre vsekakor solistom in med njimi v prvi vrsti tržaškemu baritonistu Pieni Cappuccilliju, ki je ustvaril pevsko in igralsko dramatično izredno močno učinkovit lik beneškega doža Francesca Foscarija. Zlasti za a-rijo v tretjem dejanju je požel nekajminutni aplavz, kar se v Verdiju že dolgo ni zgodilo. Za njim, zlasti po pevski strani, ni prav nič zaostajala sopranistka Rita Orlandi Malaspina kot Lucrezia Foscari. Svoj izredno močan glas zna tudi kultivirano uporabljati in prijetno modulirati. Zelo dobro je po začetni negotovosti odpel vlogo doževega sina Jacopa Foscarija tenorist Bruno Rufo. Nastopili so še basist Alessandro Maddalena kot Loredano, Mario Cuggia kot Barbarigo, pa Gianna Henco, Raimondo Botteghelli in Enzo Viaro.
Zelo dobro je svojo nalogo opravil precej zaposleni zbor, orkester in celotno predstavo pa je zanesljivo vodil izkušeni mojster taktirke Oliviero de Fabrittis, čeprav so bile zlasti v začetku opazne nekatere netočnosti in neskladnosti.
Zbor je uvežbal Gaetano Riccitel-li, koreografske vložke v lil. dejanju je zasnovala Fernanda Succo, lepe in dovolj funkcionalne scene (motila je počasnost menjavanja v I. dejanju) Mischia Scandella.
Režiser Dario Dalla Corte je navzlic statičnosti dogajanja, kar je pač pogojeno od skromne vsebinske strukture libreta, delo u-strežno razgibal s pomočjo stopnišč in v celoti postavil dopadljivo predstavo.
Danes, SOBOTA, 30. novembra
ANDREJ
Sonce vzide ob 7.24 in zatone ob 16.24 — dolžina dneva 9.00 — Luna vzide ob 17.15 in zatone ob 8.08 Jutri, NEDELJA, 1. decembra MARIJAN
Vreme včeraj: najvišja temperatura 10,5 stopinje, najnižja 5,6, ob 19. uri 8,6, zračni tlak 1005,9 narašča, veter 2 km jugovzhodni, vlaga 78-odstotna, nebo 7 desetink pooblačeno. morje skoraj mimo temperatura morja 12,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 29. novembra 1974 se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa je 17 oseb.
UMRLI SO: 81-letni Carlo Lenar-duzzi, 29 dni star Giovanni Fylak-ton, 70-letna Marcella Chiopris vd Bradamante, 70-letni Mario Podme-nik, 72-letni Josip Kuret, 83-letna Carla Ban vd. Carini, 68-letna Lucia Misan, 63-letna Rosa Cerneca por. Radovac, 64-letni Bruno Frontali, 52-letni Rudolf Ota, 88-letna Antonia Venturin vd. Moro, 81-letna Antonia Trani vd. Piccinini. 72-letni Giordano G eri, 84-letna Rosa Puric vd. Sancin, 85-letna Angela Angiolicchio vd. Kranicich. 67-letna Angela Fer-rarin por. Stocchi in Maria laschi vd. Pieruzzi.
VERDI
Jutri ob 16. uri druga predstava Verdijeve opere «1 due Foscari» v premierski zasedbi.
POLITEAMA ROSSETTI
Drevi ob 20.30 bo dramska skupina Rosselle Falk predstavila Piran-dellovo delo «Trovarsi». Poleg Fai-kove nastopata še Ugo Pagliai in Nora Ricci. Abonenti Teatra Stabile imajo popust. Rezervacije in vstopnice so na razpolago pri osrednji blagajni (tel. 36-372 in 38-547) v Pasaži Pretti.
» * *
Od torka, 3.. do nedelje, 15. decembra, bo dramska skupina Tina Buazellija predstavila delo Henrika Ibsena «Sovražnik ljudstva». Prevod Claudia Magrisa, režija Edma Fano-glia, scene in kostumi Sergia d’Osma. Druga abonmajska predstava. Rezervacije v osrednji blagajni Pasaža Pretti tel. 36-372 — 38-547.
Ravnateljstvo slovenske strokovne šole sporoča, da se je začelo vpisovanje v L razred oddelka za šivilje. Če bo vsaj 8 vpisanih bodo razred lahko oprli.
Ravnateljstvo državnega učiteljišča «A. M. Slomšek» sporoča, da se bo tečaj namesto 5. letnika začel takoj v decembru. Zato sklicuje sestanek vseh poskusno vpisanih dijakov, ki bo v sredo, 4. decembra, ob 16. uri v zbornici zavoda. Na sestanku prejmejo dijaki natančnejša navodila za vpis in umik. ki bo z njimi dogovorjen.
Združenje staršev na Državnem trgovskem tehničnem zavodu «Žiga Zois» v Trstu vabi starše sedanjih dijakov in starše lanskih absolventov na redni letni občni zbor, ki bo jutri. 1. decembra t.L ob 10. uri v šolskih prostorih na Vrdelski cesti.
Z ozirom na dejstvo, da je z novim delegiranim zakonom poverjena staršem dijakov zelo važna vloga pri upravljanju šolskih zavodov se odbor združenja nadela obilne udeležbe Združenje staršev učencev srednje šole «Simon Gregorčič» v Dolini vabi vse starše na redni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 2. decembra ob 20. uri v šolskih prostorih. Na dnevnem redu je tudi razlaga in razprava o novih delegiranih zakonih. Po občnem zboru pa bo kratek roditeljski sestanek.
Redkokdaj so kakšna opera, in zlasti še njeni izvajalci, dosegli u Trstu tak navdušen aplavz, kakršnega so dosegli sinoči izvajalci Verdijeve opere «Dva Foscarija», ki je prišla na oder gledališča Verdi po 115-letni odsotnosti.
čeprav prihaja to Verdijevo razmeroma mladostno delo, nastalo med Nabuccom in Rigolettom in neposredno ter še v istem letu kot Emani (1944), zelo poredko na odre, ima v Verdijevi bogati proizvodnji dovolj pomembno mesto kot predhodnik mnogo bolj slavnega «Simona Boccanegre». Libreto je po Baronovi drami (1821) napisal Francesco Mario Piave in Verdi je v njem takoj zaznal snov, ki je ustrezala njegovemu izrazito melodramskemu kompozicijskemu pristopu. Grajena skoraj izključno na tragičnosti junakovih usod in na mračnosti ambienta, je nudila Verdiju možnost široke glasbene strukture, v kateri prevladuje arioznost nad recitativi in v kateri je tako instrumentalnemu kot vokalnemu delu odmerjena vloga v enakem sorazmerju. Prav to pa daje operi, kljub temu, da je ostala v senci drugih Verdijevih umetnin, značaj izrazite melodrame, v kateri prihajajo vse njene komponente do polne veljave, zlasti še, če se lahko osla. njajo na kvalitetne skupinske in in dividualne izvajalce.
Prav to pa je pogojilo tudi sinočnji uspeh «Dveh Foscarijev» v Verdiju. ki je presegel pričakovanja in zato še toliko bolj nagradil sprva nekoliko kritično sprejeto potezo vodstva gledališča, ko je to delo uvrstilo v repertoar. Glavna zaslu-
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Vielmetti, Borzni trg 12; Al Centauro, Ul. Rossetti 33; Madonna del Mare, Larga Piave 2; Costalunga, Erta di S. Anna 10 (Kolonkovec).
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Biasoletto, Ul. Roma 16; Davan zo, Ul. Bernini 4; Al Castoro, Ul. Cavana 11; Sponza, Ul. Montorsino 9 (Rojan).
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec (tel. 228-124), Bazovica (tel. 226-165), Opčine (tel. 211-001), Prosek (tel. 225-141), Božje polje — Zgonik (tel. 225-596), Nabrežina (tel. 20C-121), Sesljan (tel. 209-197), Žav-Ije (tel. 213-137), Milje (tel. 271-124).
TRŽAŠKA KNJIGARNA
priredi
RAZSTAVE
SLOVENSKE KNJIGE in FOLKLORNIH PREDMETOV
Danes, 30. novembra — od 16. do 20. ure in v nedeljo, 1. decembra — od 17. do 20. ure v BOLJUNCU
s sodelovanjem PD F. Prešeren Razstava bo v srenjski hiši.
V ponedeljek, 2. decembra v MAČKOUAH
Razstava bo v srenjski hiši od 16. ure dalje.
V torek, 3. decembra — od 16. do 21. ure in v sredo, 4. decembra — od 16. do 20. ure v DOLINI
s sodelovanjem PD V. Vodnik Razstava bo v društvenih prostorih.	Vljudno vabljeni!
SPDT priredi v nedeljo, 8. dec avtobusni izlet v neznano. Prevozili bomo 200 km; hodili (po želji) 2 uri. Po kosilu bo miklavževanje. Miklavž bo sprejemal darove zjutraj v avtobusu. Kdor ugane progo ima vožnjo in kosilo zastonj. Vpisovanje do 2. decembra v uradu ZSŠD1 — Ul. Geppa 9/n. Potreben potni list ali prepustnica.
Slovensko planinsko društvo Trst organizira v nedeljo, 1. decembra, izlet v Brkine. Pot bo vodila mimo Tubelj. Slop, Artviž, Zavrhka in Škocjana v Divačo. Zbirališče ob 7.45 na glavni avtobusni Ì postaji.
SPDT vabi osnovnošolsko mladino iz Križa na popoldanski izlet v nedeljo, 1. decembra. Vodil bo mladinski vodnik Adrijan Pahor. Zbirališče pri spomeniku ob 13. uri.
PD Kraški dom priredi v dvorani občinske kopalnice v Repnu tradicionalno,
MIKLAVŽEVO RAZSTAVO KNJIG
Razstava bo odprta jutri. 1. dtečbhibra, od 10. do 12. ure: od 2. do 5. decembra pa od 19- J° 21. ure.
Prosveta
Prosvetno društvo Ivan Grbec v škednju priredi od ponedeljka, 2. decembra, do petka. 6. decembra tradicionalno Miklavževo razstavo knjig. Razstava z bogato izbiro knjig za male in velike ter lepih gramofonskih plošč bo odprta vsak dan od 17. do 19. ure. škedenjci iskreno vabljeni !
SPD Tabor Opčine vabi v Prosvetni dom na Miklavževo razstavo knjig in gramofonskih plošč, ki bo jutri, 1. decembra, od 10. do 13. in od 16. do 19. ure. Od ponedeljka dalje pa vsak dan do četrtka, 5. decembra od 16. do 19. ure. Za Miklavža je slovenska knjiga najlepši dar. Mamice, razveselite malčke! Odbor.
Razna obvestila
Slovensko dobrodelno društvo v Trstu prireja tudi letos miklavževanje za slovenske osnovnošolske otroke na Tržaškem. Prihod sv. Miklavža ie najavljen v soboto, 7. decembra, ob 15.30, ko bo v društvenih prostorih delil darilne pakete med naše malčke. Za čimvečji uspeh te akcije bodo odbornice društva obiskale v teh dneh naše člane, podpornike in pri' jatelje šolske mladine.
Vodstvo Tržaškega partizanskega pevskega zbora obvešča pevce m orkestraše, da bo odhod avtobusov na gostovanje na Jesenice, v Begunje in na Vrhniko danes, 30. t.m., ob 14.30 izpred Bazoviškega doma. Pevci naj se zberejo ob 14. uri.
Drevi ob 19.15 občni zbor Slovenskega kulturnega kluba z izvolitvijo novega odbora.
Prispevki
Ob 30. obletnici borbe za Knin v kateri je bil ranjen daruje Silvano Maver 10.000 lir za Tržaški partizanski pevski zbor.
SOŽALJE
Sekcija KPI Prosek - Kontovel izreka globoko sožalje družini in so-svoje | rednikom ob težki izgubi Antona Gerlanca.
Po kratki in mučni bolezni nas dragi oče
je za vedno zapustil naš
JOSIP KURET
Pogreb bo danes. 30. t.m.. ob 14. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v Ricmanje.
Žalostno vest sporočajo: hči Vanda z možem Mirkom, sin Nando z ženo Cvetko, brat Nini z družino, nečak Fabio z mamo, vnuka Aleksander in Katja
Ricmanje, 30. novembra 1974
Dne 28. t.m. je preminil naš dragi
RUDOLF OTA
Pogreb bo danes, 30. t.m., ob 14.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v cerkev v Boljuncu.
Žalostno vest sporočajo: žena Dora, sinova Walter in Willy, sestra Sonja z družino ter drugi sorodniki
Toplo se zahvaljujemo vsem darovalcem krvi.
Boljunec, 30. novembra 1974 Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3, tel. 38-006

Prizadevanje za podvojitev maloobmejne blagovne menjave
V'
Razgovor z mr. oek. Milico Žiberno
Mr. oek. Milica Žiberna Pomočnica zveznega sekretarja za zunanjo trgovino
V ponedeljek in torek je v na-fcem mestu zasedala italijansko-ju-goslovanska študijska skupina, pristojna za vprašanja maloobmejne blagovne menjave po tržaškem in goriškem avtonomnem računu. Dvodnevno zasedanje se je zaključilo s sestavo skupnega zapisnika, ki sta ga podpisala načelnika italijanskega in jugoslovanskega odposlanstva Armando Fracassi in Milica žibema.
Načelnico jugoslovanskega odposlanstva, pomočnico zveznega se-gretariata za zunanjo trgovino Milico Žibernovo smo pred odhodom v domovino zaprosili za kratek razgovor, na katerega je rada pristala in odgovorila na vrsto vprašanj našega urednika.
Predvsem, bi Vas vprašal, o čem ste razpravljali na tržaški prefekturi in kakšni so Vaši vtisi ob koncu tega sestanka.
Naša študijska ali bolje delovna skupina je bila ustanovljena junija letos v okviru italijansko-jugo-slovanske mešane komisije in je v tem svojstvu obravnavala ne le vprašanja, ki zadevajo maloobmejno blagovno menjavo, temveč tudi širše območje gospodarskega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo. Glede vzdušja, ki je vladalo na tem zasedanju, moram reči, da je bilo Prežeto z vzajemnim razumevanjem in z obojestransko prizadevnostjo, da bi našli ustrezne rešitve za razna vprašanja skupnega interesa. Posebej želim omeniti tudi, da se je Trst ob tej priliki izkazal za zelo gostoljubnega in da so krajevne oblasti posvetile veliko pozornost našemu odposlanstvu.
Kljub širši pristojnosti delovne skupine, mislim, da so bila na tem sestanku v ospredju v-prašanjd, ki zadevajo blagovno menjavo med sosednima obmejnima območjema. Kakšni rezultati so bili doseženi?
Res so imela ta vprašanja prednost. Glavni problem, ki si ga je zastavila naša skupina, je bil v tem: kako okrepiti blagovno menjavo po obmejnih sporazumih. Obe odposlanstvi sta soglašali s tem, da so ustrezni blagovni spiski, ki so bili sprejeti leta 1955, zastareli in da ne ustrezajo sedanji stopnji razvoja in gospodarskim potrebam zainteresiranih področij; vrednost te menjave je dejansko v zadnjem času občutno popustila. Vprašanje blagovnih spiskov smo na zasedanju podrobno razčlenili, naše odposlanstvo pa je konkretno predlagalo, naj bi jih prilagodili potrebam sodobnega časa. Obe odposlanstvi sta bili mnenja, da je treba zlasti brezcarinskemu blagovnemu prometu zagotoviti sodobnejšo in širšo osnovo, saj je že samo upadanje vrednosti obračunske valute v tem času praktično zožilo obseg ustreznih sporazumov.
Glede rezultatov zasedanja lahko rečem da je bilo na njem sprejeto načelo, naj se brezcarinski promet med sosednima deželama v prihodnje praktično podvoji. Poleg tega moram naglasiti, da sta bili obe strani mnenja, da sama trgovinska menjava še ne zadostuje in da bo treba razviti tudi industrijsko-tehnično sodelovanje. To sodelovanje bo namreč lahko delovalo kot pomemben stimulans za daljnjo krepitev blagovne menjave med sosednima deželama.
Sklep o podvojitvi maloobmejne trgovine ob istočasni prilagoditvi blagovnih spiskov predstavlja vsekakor pozitiven
rezultat. Kako pa je bil ocenjen razvoj splošne menjave med sosednima državama?
Glede splošne menjave med Italijo Jugoslavijo smo na skupnem sestanku ugotovili, da je v prvih desetih mesecih letošnjega leta nastal na jugoslovanski strani trgovinske bilance visok primanjkljaj, ki sta ga ustvarila predvsem dva dejavnika: skrčenje našega izvoza, zlasti kar zadeva meso, in pa naraščanje notranjega povpraševanja po raznih vrstah blaga italijanskega izvora. V tej zvezi sta bili obe odposlanstvi mnenja da je treba okrepiti jugoslovanski izvoz v Italijo, saj jé od tega razvoja v glavnem odvisen obseg medsebojnega sodelovanja. Oba partnerja sta bila tudi mnenja, da bo treba sodelovanje okrepiti tudi z nekoliko več domišljije in novimi pobudami, predvsem ob upoštevanju možnosti, ki jih v tem pogledu nudi skupno nastopanje na tretjih tržiščih.
Na zasedanju ste obravnavali tudi sodelovanje med južnimi predeli obeh držav, in to na osnovi neposrednih zvez čez Jadransko morje. Kakšne možnosti se odpirajo na tem področju?
Z italijanske strani se že dalj časa ukvarjajo z mislijo, da bi pospešili gospodarsko sodelovanje med južnimi predeli obeh držav. Možno- I
sti za razvoj tega sodelovanja so že danes zelo široke, še znatno večje pa bodo po dograditvi nove železniške proge od Beograda do luke Bar. S tem bo zagotovljena osnova za donosnejše vključevanje v kooperacijo tudi z drugimi državami v zaledju in čezmorju.
V razgovorih ste se dotaknili tudi sodelovanja med lukami ob severnem Jadranu. To vprašanje je bilo že večkrat načeto na skupnih sestankih italijanskih in jugoslovanskih dejavnikov, vendar doslej brez vidnejših uspehov. Ali so bili to pot razgovori bolj konkretni?
Na našem zasedanju smo izmenjali le začetne informacije o možnostih sodelovanja med italijanskimi in jugoslovanskimi lukami ob severnem Jadranu (v poštev pridejo pristanišča Trst, Tržič, Benetke ter Reka in Koper) in še nosebej o vključevanju v mednarodne prometne tokove na osnovi skupnih dogovorov. Za sestavo konkretnih predlogov za sodelovanje na tem področju bo poskrbela posebna študijska skupina, ki jo bodo sestavljali predstavniki omenjenih luk. Na zbližanje med sevemojadran-skimi lukami s tostran in onstran meje utegne odločilno vplivati skorajšnje odprtje Sueškega prekopa.
Razgovor zapisal E. Fornazarič
S SINOČNJE SEJE OBČINSKEGA SVETA V GORICI
Zaskrbljenost za nadaljnjo usodo delavcev zaradi nevarnosti zapore podjetja Adani
Urejevanje razmer v občinski glasbeni šoli ■ Kaj pa slovenska glasbena šola s svojimi sto gojenci?
Svetovalca Chiarion in Piani sta na začetku sinočnje seje občinskega sveta v Gorici želela od župana izvedeti za razvoj položaja v kovinarskem obratu Adani, ki so ga prejšnji dan delavci zasedli s tem, da so oklicali stalno zasedanje delavske skupščine. Župan De Simone jima je odgovoril, da je podjetje A-dani ob združitvi z Zanussijem iz Pordenona zašlo v hude stiske in da se je proizvodnja peči za centralno ogrevanje zmanjšala od tistega trenutka dalje, ko je splošna gospodarska kriza udarila tudi po gradbeništvu. Odkar se je namreč zaustavila gradnja novih stanovanj-zmanjšala tudi
zen in prav bolničarji in delavci so poklicani, da jim vsak dan pomagajo.
Sindikalna federacija zahteva takojšnjo uredite-’ položaja bolničarjev kar se tiče sindikalnih zahtev. Samo tako bo možno redno delo v bolnišnici, kar bo samo koristilo zdravljenju umsko bolnih.
Danes na Goriškem delegacija iz Škofje Loke
Danes prispe v Gorico delegacija družbeno-političnih organizacij iz občine Škofja Loka. V Gorici bodo
skih zgradb, se je	*u.u . Slt)venske prosvetne zveze
proizvodnja ogrevalnih kotlov. Sve-   „1 j ^
tovalcema je nadalje povedal, da je 60 delavcev vpisanih v dopolnilno
popoldne bodo obiskali še občini Sovodnje in Doberdob, zvečer pa se bodo udeležili koncerta sloven-
blagajno, ostalih 120 pa prejšnji dan jjR italijanskih pesmi v Ron-
•iiiiiiiiiiixuniiiiiiimtmitiiiiiiiiiimiiiiiiiitiiiiiiniiuuiluuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiii
DO KONCA OKTOBRA 1974
Blagovni promet v luki dosegel 28,643.000 ton
Dovoz surove nafte se je skrčil za 10,2 odst. - 2544 kontejnerjev več kakor lani
Blagovni promet v tržaški luki busi se v industrijsko cono vozi na je v preteklem oktobru dosegel ' delo približno 13 tisoč delavcev, po-
skupno 3,099.512 ton, od tega 2 mil. 873.855 ton v dovozu in 225.657 ton v odvozu. V primerjavi s septembrom, je bil promet za 179.220 ton ali v relativni vrednosti za 6,1% večji; v primerjavi z oktobrom lanskega leta pa je pokazal določeno nazadovanje, in sicer za 182.605 ton, ali v relativni vrednosti za 5,6%.
Celokupen promet do konca oktobra letos se je tako povzpel na 28,643.247 ton, od tega 26,527.466 ton v dovozu in 2,115.781 ton v odvozu. Pri tem so znašale dobave surovega petroleja za Čez alpski naftovod 21,631.078 ton. Ta postavka je bila za 3,242.692 tem manjša kakor v ustreznem razdobju lanskega leta. Promet s surovim petrolejem v luki je torej letos upadel za 10,2% v primerjavi z dovozom, ki so ga zabeležili v istem času lani.
Blagovni tranzit čez proste luke pa je v oktobru dosegel skupno 203.203 tone, od tega 87.164 v dovozu in 116.039 v odvozu, ter je bil za 63.701 tono ali za 45,7% večji od septembrskega in za 14.915 ton oziroma za 7,9% večji od prometa v lanskem oktobru.
V prvih desetih mesecih letošnjega leta je tranzitni promet dosegel skupno 1,938.099 ton, od tega 913.026 ton v dovozu in 1,025.073 ton v odvozu. Promet je bil za 238.726 ton ali za 14.0% večji kakor v ustreznem razdobju lani.
Kosovne pošiljke so dale do konca oktobra 1,422.891 ton prometa, kar ustreza 73,4% celokupnega gibanja na tem področju. Ta postavka izkazuje napredek za 95.330 ton v primeri z razdobjem januar-okto-ber 1973. Tudi druge postavke so bile večje od lanskih: promet s premogom in rudami se je namreč povečal za 61.206 ton, promet z lesom za 54.081 ton in promet z žitom za 33.069 ton. Končno naj navedemo, da je tržaška luka do konca oktobra letos manipulirana 25.285 kontejnerjev, to je 2.544 enot več kakor v istem času lani.
Ojačiti prevoze v industrijski coni
Vprašanje avtobusnih prevozov v industrijski coni postaja čedalje bolj pereče. Do te ugotovitve so prišli miljski občinski odborniki in predstavniki komisije za prevoze pri izvršnem odboru sveta industrijske cone, ki so se sestali v torek v miljski občinski palači.
Med razpravo so prišle do izraza nekatere važne ugotovitve: z avto-
leg teh pa se avtobusov poslužujejo tudi prebivalci okoliških krajev. Ker so prevozi precej pomanjkljivi izgubljajo delavci ogromno časa, kar je seveda vzrok za splošno negodovanje. Nujno je zato, da občinski podjetji prevoze ojačita.
Z upanjem, da bi pripomogli k pozitivni rešitvi tega vprašanja, so zato odborniki in predstavniki komisije za prevoze pozvali tržaško občino, naj čimprej skliče sestanek predstavnikov vseh občin tržaške pokrajine in obeh občinskih podjetij ACEGAT in ACNA.
• Na tržaški univerzi bo prihodnji petek, 6. decembra, tiskovna konferenca, na kateri bo rektor prof. De Ferra orisal sedanji položaj visokošolskega študija v deželi Furlaniji-Julijski krajini. Konference bo v glavni dvorani univerze ob 11. uri.
Oddaja o Rižarni po Radiu Koper
Poslušalce Radia Koper obveščamo, da bo jutri ob 16.30 na programu oddaja z naslovom «V ognju preminuli», posvečena spominu vseh, ki so izgubili življenje v tržaški Rižarni, edinem nacističnem koncentracijskem taborišču v Italiji, ki je bila proglašena za nacionalni spomenik. Oddajo je pripravila novinarka Neva Lukeš, v njej pa sodelujejo igralci Stalnega slovenskega gledališča v Trstu Mira Sardoč, Zlata Rodošek in Joško Lukeš.
JUTRI, v nedeljo, 1. decembra, vabimo na
IZREDNO RAZSTAVO
DARWIL
Trst, Trg sv. Antona 4, 1., II., III. nadstr.

—	ZLATEGA NAKITA
—	SREBRNINE
—	DRAGULJEV
—	ŽLAHTNIH KAMNOV
_ Švicarskih ročnih UR
ODPRTO OD 9.30 DO 19.30
Vsi obiskovalci sodelujejo brezplačno pri žrebanju 50 zidnih barometrov iz dragega lesa s termometrom in igrometrom.
Vsak obiskovalec dobi še posebno darilo.
Aut. min. In corso
Razsodba prizivnega porotnega sodišča
Tri Ida in pol zapora za Fangosa in pajdaša
Prizivno porotno sodišče je pod predsedstvom dr. Marsija (stranski sodnik Causin) delno znižalo kazen trem mladim Tržačanom, ki so 30. septembra lani oropali v neki gostilni pri Gradežu 37-letnega Disella Corsatta. Odnesli so mu 240 tisoč lir, zapestno uro ter ga povrhu še pretepli. Sodišče prve stopnje jih je priznalo za krive in jih obsodilo na 4 leta zapora in 300 tisoč lir globe. Proti obsodbi so vložili priziv vsi trije obtoženci, 20-letni Mario Musizza iz Scale Stendhal 2, 20-letni Giovanni Mastronuzzi s Kon-tovela 6 ter 20-letni Enzo Pangos iz Ul. del Pozzo 2 — dobro znan v ambientih tržaške skrajne desnice.
Vsi trije obtoženci, ki sedijo v zaporu, so izjavili, da niso zakrivili ropa in da so se v bistvu samo «o-tepli» nadležnega Corsatta. Tožilec Ballardini je zahteval potrditev obsodbe prve stopnje, medtem ko so branilci odv. Veglia, Coslovich in Loisi predlagali bistveno znižanje kazni.
Porotni zbor je samo delno sprejel zahteve branilcev in znižal kazen na 3 leta in pol zapora, globa, 300 tisoč lir. pa je ostala nespremenjena.
sploh ni prejelo mezd. Opisal je potek sestanka s tovarniškim svetom in zahteve delavcev, ki terjajo konkretno pomoč. Kot izhaja iz občinskega obvestila, ki smo ga objavili pred dnevi, pričakuje podjetje A-dani takojšnje izplačilo zneska iz krožnega sklada.
Če tega zneska ne bodo izplačali pravočasno, so komentirali delavci, ki so sinoči prišli na občinsko sejo poslušat kako se bo občinski svet obnašal glede tega vprašanja, potem lahko pričakujemo, da bodo s ponedeljkom obrat zaprli.
Ob izplačilu prispevka občinski glasbeni šoli, ki se je letos zvišal od 12 na 18 milijonov so o potrebi ureditve razmer v tej ustanovi kakor tudi zagotovitve njenega nadaljnjega razvoja, spregovorili odbornik Moise, svetovalca Radura in Chiaron ter župan.
Z naše strani bi dodali, da obstaja v Gorici tudi slovenska glas bena šola z nad sto gojenci, ki so srečuje s podobnimi in hujšimi težavami kot občinska šola in glede katere bi bilo prav tako potrebno na občinski ravni, podobno kot je to željo za ureditev razmer v ob činski glasbeni šoli nakazal sinoči občinski svet, poiskati rešitev, da se zagotovi pravična podpora tej kulturni dejavnosti, ki lahko s svojo univerzalno glasbeno govorico o-mogoči še neslutene možnosti razvoja, če tej dejavnosti posvetimo potrebno skrb.
Polemika sindikatov s pokrajinsko upravo
V odgovor tiskovnemu poročilu pokrajinske uprave o vzrokih prepovedi stavke v psihiatrični bolnišnici, je enotna sindikalna federacija CGIL - CISL - UIL izdala včeraj zelo polemično tiskovno poročilo, v katerem odločno zavračajo teze pokrajinskega odbora. Sindikat je iskal stike s pokrajinskimi upravitelji, a večkrat zaman. Pokrajinska uprava še ni uvedla v državnem merilu podpisane vsedržavne pogodbe za uslužbence kra jevnih uprav.
Sedanje stavke so posledica pomanjkanja konkretnih stikov med sindikati in pokrajinskim odborom, ki hoče enostransko voditi upravljanje psihiatrične bolnišnice brez sodelovanja bolničarjev in drugega osebja.
Sindikalna federacija v celoti podpira odprto bolnišnico, saj so prav bolničarji nosili največjo težo teh poizkusov. V psihiatrični bolnišnici se zdravijo občani in delav ci, ki jih je zadela nesrečna bole-
kah ter se sestali tudi s tamkajšnjimi občinskimi upravitelji.
Goriški sestanek je nadaljevanje stikov, ki so jih pričeli letos poleti v Škofji Loki, ob priliki množičnega izleta Goričanov v ŠKofjo Loko in Železnike in drugega sestanka, ki je bil v začetku septembra v tem gorenjskem mestu. Govor bo o stalnih stikih na prosvet-
nem in športnem področju ter o gostovanju tukajšnjih in gorenjskih skupin.
Z delegacijo iz Škofje Loke prispe danes v Gorico tudi tamburaš-ki zbor, ki bo nastopil ob 16. uri na sedežu prosvetnega društva v štandrežu, ob 20.30 pa na večeru slovenskih in italijanskih pesmi v Ronkah.
V moderni galeriji «Il Torchio» v
Ul. Mameli 6 bodo jutri, 1. decembra. odprli razstavo goriškega umetnika Giannija Cudina. Razstava bo občinstvu odprta vsak dan do 15. decembra.
Mcdšolski odbor zahteva sestanek z ravnatelji
PROSVETNO DRUŠTVO «SREČKO KOSOVEL» V PRO LOCO V RONKAH
in SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V GORICI
RONKAH
priredijo v Ronkah danes, dvorani RIO
30. novembra 1974. ob 20.30 v kino
VEČER SLOVENSKIH IN ITALIJANSKIH PESMI
Nastopajo:
•	Moški zbor «Jezero» iz Doberdoba
•	Moški zbor «Giuseppe Verdi» iz Ronk
•	Zabavni ansambel «Lojze Hlede» iz števerjana
•	Tamburaški zbor iz škofje Loke
•	Moški zbor «S. Ambrogio» iz Tržiča
PD «OTON ŽUPANČIČ» priredi danes ob 16. uri na svojem sedežu v štandrežu
KONCERT
TAMBURAŠKEGA
ZBORA
iz ŠKOFJE LOKE
Vljudno vabljeni!
Medšolski odbor je povabil šolskega skrbnika, naj prihodnji teden sporoči, kdaj se bodo dijaki lahko sestali z ravnatelji višjih srednjih šol in z odborniki za šolstvo, da se pogovorijo o uresničevanju pravice do učenja ter o uvajanju demokracije v šole.
Razna obvestila
Športno društvo «Juventina» v Stan drežu obvešča, da so se pričele v prosvetni dvorani v Gorici, Verdijev korzo 13, plesne čajanke. Kot lani vodita zanimive popoldneve Ivo Berdon in Viljem žezlin. čajanke se pričnejo okoli 19. ure.
liiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiitiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
SINOČI V POKRAJINSKEM SVETU
V V'
POLEMIKE 0 STALISCU VEČINE DO PSIHIATRIČNE OSKRBE
Do debate je prišlo zaradi dvakratne prepovedi stavke bolničarjev
Fotografije stare Carice razstavljene v Pro Loco
V razstav.A galeriji Pro Loco v Pasaži je še danes odprta razstava fotografij stare Gorice. Razstavo je priredila goriška sekcija «I-.talia nostra» in nam prikazuje precej fotografij Gorice iz časov pred prvo svetovno vojno. Prireditelji so jih dobili iz nekaterih zasebnih zbirk. Zanimivo je gledati kakšna je bila Gorica takrat in kako se ie spre nenila v današnjem času. Poleg fotografij je razstavljenih še nekaj risb in tudi nekaj dokumentov in zemljevidov, iz katerih izhaja da so tudi na italijanskih in nemških kartah v takratnih časih uporabljali za Stražice in druge predele, ki so danes v območju r zsta, pristna slovenska imena.
Razstava je vzbudila precej zanimanja goriškega občinstva. Brez dvoma pa je, da hranijo številni Goričani v svojih domovih še veliko slik. Zlasti manjkajo tu slike z raznih slovenskih prireditev, tako da lahko dobi razstava določeno zgrešeno sliko o takratnem nacionalnem izživljanju v Gorici. Morda bi bilo prav, da bi kdaj v Gorici priredili razstavo o takratnem slovenskem življenju v Gorici.
Kot smo pričakovali, je odločitev ožjega pokrajinskega odbora (KD, PSDI, SDZ), d., dvakrat prepove napovedani stavki bolničarjev v umobolnici prejšnjo nedeljo in v sredo s pozivnicami za obvezno delo, sprožila val protestov na včerajšnji seji pokrajinskega sveta. S tega argumenta se je razprava razširila na druga vprašanja, ki so v zvezi s psihiatrično oskrbo, tako da so svetovalci o tem vroče razpravljali skoro tri ure. Uporabili smo izraz «vroče», ker je med govorom komunističnega svetovalca Poletta proti njemu nesramno vzrojil odbornik za zdravstvo Perissin, kar je povzročilo hudo polemiko, v katero se je vmešal fašistični svetovalec, ki je dejal, da je občasno krščanska demokracija zahtevala od fašistov pomoč v glasovih in dejanjih.
Kot je znano sta socialist Wal-tritsch in liberalec Lugnani v zvezi s prepovedio stavke vložila interpelaciji. Včeraj sta tudi dobila pismeni odgovor, vseeno pa sta na seji spet govorila o tem vprašanju. Waltritsch je dejal, da je nedopustno, da se sedanji odbor vrača na zasfarele nozicije in s pozivnicami, torej s silo, onemogoča stavko delavcev. Dejal je tudi, da je treba pospešiti pogajania, upoštevati mnenje sindikatov in takoj zaključiti pogajanja z znižanjem delovnega urnika. Dejal je tudi, da se niso v času leve sredine, kljub stavkam, nikdar poslnžili teh pozivnic
Podobno je govoril liberalec Lugnani, ki je zahteval tudi čimprejšnje sklicanje komisije za psihiatrično oskrbo. Komunist Poletto pa
je videl v konservativnem stališču odbora zaprtost do odprte psihiatrije na vseh področjih in ugotovil, da so tudi v ožjem odboru nasprotja ter da tako konservativno politiko forsira odbornik Perissin. Tedaj je prišlo do incidenta, nakar je predsednik prekinil sejo.
Po nadaljevanju seje so svetovalci opozicije ožigosali nesramne izraze odbornika in tudi vzrojitve fašističnega zastopnika.
Predsednik dr. Chientaroli je nato prikazal stališče odbora, polemiziral s stališčem sindikata, češ da niso poslali upravi imena bolničarjev, ki bi vršili izredno dežurstvo med proglašeno stavko in dejal, da bodo skušali čimprej urediti vprašanje znižanja delovnega umika.
V začetku seje je predsednik izrazil zadoščenje za sestavo nove vlade v Rimu.
Kako je z davki za pobiranje smefi na Oslavju
V tem mesecu so davkoplačevalci v goriški občini dobili na dom kartele za plačilo davkov za pobiranje smeti v letih 1973 in 1974. Gre torej za zapoznelo pobiranje davkov s strani goriške občine in medtem ko je treba plačati davek za leto 1973 v enem samem obroku, in to takoj, bo treba davek za tekoče leto 1974 plačati prihodnje leto v več obrokih.
limili iiiiiiiiiinin»iiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiii»ii*iiiiHMniiiiiiiiiiiniiii*iiiiiMniiimiiniiii|iiiiii,i*iiiiii»iiiiii,iiiiiiiniiiiititii,iiiiMiiiiiiiiiHiiiiMiiiir,ri,iiiiiiiiiiH,iiii*,i
Danes se v Gorici prične Andrejev sejem
Obvestilo italijanskega konzulata v Kopru
Italijancln Konzulat v Kopru nam je sporočil, da koprski občinski svet še ni določil novih tarif za pokopališke usluge na škocjanskem pokopališču. Vsekakor pa nas bo konzulat, ko bodo nove tarife znane, nemudoma o tem obvestil.
Sorodniki pokojnikov, katerih obdobje pokopa zanade preden stopijo v veljavo nove tarife, lahko podaljšajo obdobje pokopa za nadaljnih 10 let najkasneje šest mesecev po tc:.:, ko bodo znane nove tarife.
Danes se v Gorici prične Andrejev sejem, ki bo trajal približno en teden. Vzporedno z letošnjim sejmom bodo v prostorih kmečkega konzorcija v Ulici Boccaccio odprli razstavo briških vin ter bodo prodajali pristne lokalne jedi. Tudi vsakoletno loterijo, ki so doslej prirejali v pokritem trgu, bodo letos priredili v prostorih kmečkega konzorcija.
Kaže. da bodo Andrejev sejem letos zadnjič priredili v središču mesta. Po vsej verjetnosti bo že s prihodnjim letom andrejevanje na
velikem parkirišču pred mejnim prehodom pri Rdeči hiši. Prostor so na županstvu izbrali zaradi prometnih potreb. Vse dni sejma je namreč v nekaterih delih mesta promet zelo otežkočen ali celo ne mogoč. Zaradi tega je velika večina ljudi izrazila nezadovoljstvo nad to prireditvijo. Torej letos bomo zadnji krat videli razna zabavišča na Travniku, na Trgu Battisti, v Ulici Petrarca in vzdolž Verdijevega korza. Kot so določili na sedežu mestnih redarjev, bodo trgovci postavili svoje stojnice le vzdolž
Ulic Boccaccio, Càdoma, Oberdan, Roma ter na Travniku.
Verjetno bo tudi letos na Andrejevem sejmu veliko obiskovalcev, posebno pa še v nedeljo in v ponedeljek, ko je v Gorici pouka prost dan. Poleg Goričanov pa bo na sejem prišlo veliko ljudi iz okoliških vasi ter Jugoslovanov iz novogoriškega območja. Njihova prisotnost bo letos verjetno zelo številna saj andrejevanje sovpada prav s praznikom republike v Jugoslaviji.
(Na sliki vidimo zabavišča na Travniku).
Davčne kartele so dobili vsi davkoplačevalci v občini, ki so pred letom in pol dm izročili občini tiskovino z navedbo kvadratnih metrov stanovanja, gospodarskih poslopij in trgovskih prostorov.
Občinska uprava pa ne pobira povsod smeti. To zlasti na Oslavju, do katerega še niso razširili te službe. Obrnili smo se zato za poja snila na pristojni občinski urad. Tu so nam odgovorili, da bodo verjetno službo uvedli v prihodnjem letu. Za nazaj pa, ker službe za pobiranje smeti ni, ni pravilno, da ljudje plačujejo davek. Ker pa so davčne kartele poslali na dom, naj davkoplačevalci alačajo prvi obrok, istočasno pa naj napravijo na pristojnem občinskem uradu prošnjo, la bi jih oprostili plačevanja tega davka, dokler službe ne uvedejo. V isti prošnji naj tudi zahtevajo povračilo prvega plačanega obroka in to bo občina tudi napravila.
Vrsta zanimivih predavanj konzorcijev «Coliio» in «Isonzo»
Vinska konzorcija «Colilo» in «I-sonzo» priredita danes, 30. decembra, ob 20. uri v občinskem gledališču v Krminu vrsto krajših predavanj u pridelovanju vina v naših krajih.
Na današnjem sestanku, na katerem so vabljeni vsi vinogradniki, bodo razpravljali tudi o škropljenju trt s pomočjo helikopterja. Kot vemo so letos tako preiskušnjo o-pravili v goriških Brdih in zdi se, da je docela uspela. Zanimivo bo tudi poročilo nekaterih vinogradnikov in enologov, ki so letos avgusta šli na poučno potovanje v Nemčijo, kjer so se seznanili s tamkajšnjim pridelovanjem vina. Predavanje bodo opremili s številnimi diapozitivi. Ob tej priložnosti bodo enologi vinskega inštituta iz Conegliana Veneta skušali primerjati način pridelovanja vina v Nemčiji in v naših krajih.
Goriški slikar Mocchiutti v milanski reviji
«Arte 2000»
Pred časom smo pisali o goriškem impresionistične m slikarju Ce-saru Mocchiuttu, ko je imel v Gradišču ob Soči večjo retrospektivno razstavo, ki je zvbudila veliko pozornost in zanimanje na Goriškem in tudi preko njenih meja.
Pred kratkim pa je v, kvalificirani umetniški reviji iz Milana, «Arte 2000» bil objavljen zanimiv članek o njegovih kreacijah, ki ga je napisal umetnostni kritik Amedeo Giacomini. Ta je obiskal goriškega umetnika na njegovem domu v Blankišu pri Moši, kjer je imel možnost seznaniti se od blizu z umetnikovimi deli in s slovansko -furlanskim okoljem v katerem in iz katerega ustvarja.
Mocchiutti črpa snov iz briško furlanske ckolice, ki jo podoživlja in preustvarja s svojo bujno fanta zijo in v katero je postavil svo dom, ter tako preoblikovano in pre delano prenese na platno, obogate no z njegovo živahno fantastično do mišljijo Zato so dela Cesa-a Mac chiuttija, v katerih vidi kritik tu di precej vpliva ikonoklasičnih ljudskih grafik slovanskega izvora, ki pa so prežete z abstraktno - impresionistično predelavo umetnika, bolj primerne za zahtevnejšega kritika in Giacomini prišteva Mocchiutla med najbolj vidne in ustvarjalne umetnike naše dežele, ki se je že uveljavil tudi izven njenega območja, zlasti v milanskem umetniškem okolju.
I. M.
Prebitje lobanje pri prometni nesreči
Žrtev hude prometne nesreče, ki se je dopoldne pripetila v Ulici Leoni, je postal 68-letni Karlo Makuc. doma v Ul. Zorutti 13. Včeraj ob 10.30 je pri hiši s številko 31 (prav na tistem kraju prekopavajo cesto) neprevidno šel čez cesto in ga je z malim tovornjakom povozil 31-letni Giuliano Mistoni iz Vidna, Piazza Cavedalis 15. Makuca, ki se preživlja s prodajo želenjave, so najprej odpeljali v goriško bolnišnico. Zdravniki so mu ugotovili prebitje lobanje, kar jih je napotilo k odločitvi, da so ponesrečenca raje odpeljali v vidensko bolnišnico, kjer imajo za zdravljenje tako hudih primerov večje izkušnje.
Na sedežu mestnih redarjev v Ulici Mazzini imajo na razpolago lastnikov naslednje predmete: tri mopede, otroško kolo. štiri kolesa «graziella», moško kolo, kolo vrste «kross». žensko kolo, dirkaško kolo, žensko torbico, več vsot denarja, tri torbice z denarjem, foulard, moško zapestno uro, zlato okrasno medaljo, več šopov ključev.
NAROČITE SE NA
PRIMORSKI DNEVNIK
Kino
Gorica
VERDI 16.30—22.00 «A muso duro». Charles Bronson. Barvni film.
CORSO 17.00-22.00 «Il grande Gat-sby». M. Farov in R. Redford. Film v barvah.
MODERNISSIMO 17.15—22.00 «Non basta più pregare». Barvni film.
VITTORIA 16.30-22.00 «La badessa di Castro». Barbara Bouchet in P. P. Capponi. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
CENTRALE 17.00-21.30 «La battaglia di Rio della Plata». J. Greg-son in A. Quayle. Barvni film.
Tržič
AZZURRO 17.30—22.00 «L eretomane». Barvni film.
EXCELSIOR 16.00-22.00 «Simona».
PRINCIPE 17.30-22.00 «L'ultima corvée». Barnii film.
Mora Gorica
SOČA «Sin», francoski barvni film ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA «Metulji so svobodni», a-meriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «Mladi maščevalec», ameriški barvni film ob 19.30.
PRVAČINA Prosto.
RENČE «ženska, ki je izginila», a-meriški ban-ni film ob 20.00.
Včeraj-danes
Iz goriškega matičnega orada
ROJSTVA: Marlene Stefania Poli-teo.
SMRTI:	61-letni bančni uradnik
Giovanni Bisiach, 64-letni upokojenec Mario Saccavini, 82-letni upokojenec Antonio Fabretto.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Tavasani, Korzo Italija, tel 25-76.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Centrale. Trg Republike, tel. 72-341.
(
TAM, KJER JE BILA LAKOTA TISOČLETJA STALEN GOST
Kitajski človek se danes ne zadovolji več z - rižem
Razmeroma velik pridelek ■ Na ha obdelovalne površine 7,5 ljudi V tovarniških menzah do deset vrst hrane ■ Nikakega izobilja, vendar...
PEKING, konec novembra. — Pred časom , ne dolgo tega, je neki strokovnjak zatrdil, da na Kitajskem pojedo vse, kar se premika v vodi, razen ladje, in vse, kar leti po zraku, razen aviona. Logično, da ta trditev, pa čeprav jo je izrazil strokovnjak ne drži, vsekakor pa v marsičem odraža odnos poprečnega Kitajca do hrane. Tudi do kuhe, kajti na Kitajskem je bilo kosilo vedno neka majhna svečanost. Da pa bi bila ta svečanost resnična, bolj občutena, so pripomogli mojstri kuharskih veščin v dolgi tisoč let stari zgodovini Kitajske, ki so si izmišljali vedno nove in nove recepte, vedno nove in nove načine, kako hrano primerneje in tudi lepše pripraviti.
In zato danes ni prav nič posebnega, če v jedilnem listu ne kdove kako velike restavracije najdemo seznam tudi po več sto jedi, za katere pa ne boste niti vedeli iz česa so napravljene, pa čeprav boste nazive teh jedi brali v svojem jeziku. Poleg tega so jedi, kitajske specialitete tako okusno pripravljene in na tako lep način servirane, da vas bodo zapeljale. Če k temu dodate še «mao tai», to je tisto čudovito žganje, ki je kot kristalna voda čisto, ki pa vas kaj kmalu spodnese, ali če dodate čašo odličnega kitajskega piva. potem je kitajski obed zares svojevrstna svečanost.
Seveda bi bilo pretirano in tudi neresnično misliti, da poprečni kitajski človek, da si obilnih 800 milijonov Kitajcev redno privošči to «kulinarično svečanost». Kaj še. Raven kitajskega razvoja še dolgo ne bo tako visoka, da bi omogočila tolikšno bogastvo. In vendar se kitajski človek danes veliko bolje hrani, kot se je kdajkoli v vsej tisočletja stari kitajski zgodovini. Res je, da se Kitajcu ni treba niti danes bati, da se bo preveč zredil. Ne le podatki, ki jih je objavila svetovna konferenca za prehrano FAO v Rimu, pač pa tudi sami Kitajci priznavajo, da imajo na Kitajskem le za 10 do 20 odst. več hrane kot je potrebne za normalno ohranitev človeka. Toda celo v primerjavi z razmerami izpred petih, šestih let je kitajska prehrana danes bogata, vsekakor obilnejša, bolj raznovrstna, skratka dobra.
V tovarnah na primer imajo menze, v katerih delavci dobivajo tople obroke. Človek, ki obišče tovarno v trenutku kosila, si zaželi, da bi kar sedel k mizi, pri kateri sedijo delavci. To je razumljivo, kajti ne le način priprave hrane, pač pa tudi izbira je bogata, saj kolikor toliko razvito podjetje nudi svojim delavcem izbiro desetih jedi. Ti obroki hrane niso povsem brezplačni, pač pa so zelo ceneni, saj stanejo od 5 pa do 20 fenov, kar je izredno malo, komaj kakih 100 do 300 lir v naši valuti. Razlika v ceni je v razmerju z razlikami v plačah, kajti plače niso povsod enake, saj imamo podjetja, ki plačajo svoje delavce po 30 juanov in podjetja, ki dajo svojim nameščencem od 180 celo do 200 juanov na mesec.
Pa tudi v mestnih restavracijah je danes povsem drugače kot pred 10, celo pred 6 leti. Ljudje si danes lahko privoščijo veliko večjo izbiro in tudi bogatejšo hrano. Vedno več je na jedilnih listih tipičnih kitajskih omak, posebno pikantnih, ki gredo Kitajcem zelo v slast. Zato je slika o Kitajcih, ki se s paličicama gatijo z rižem nekoliko zastarela. Res je, kitajski človek poje veliko riža, toda sedaj je ta riž prelit z omako. Poleg riža pa je veliko, zelo velike drugih specialitet, ki nadomeščajo ali dopolnjujejo dovčerajšnji preprosti ali celo izključni riž.
Kitajska, ki šteje po nekaterih podatkih že obilnih 800 milijonov prebivalcev, pridela okoli 300 kg žitaric na prebivalca. To je zares zelo veliko, posebno če upoštevamo dejstvo, da pride na Kitajskem kar
7,5	prebivalca na ha obdelovalne površine. Toda kmetijstvo je na Kitajskem še vedno osnova vsega gospodarstva in zato rešuje ključno vprašanje prehrane, torej vprašanje. ki je eno največjih vprašanj na svetu. Kitajski uradni krogi pravijo, da bo kmetijstvo ostalo še najmanj 10 let osnova in temelj kitajskega gospodarstva, le da bo prišlo do nekega premika, kajti doslej je visoke donose omogočila primerna uporaba vode, to se pravi, da so na Kitajskem odlično izpeljali namakalne sisteme Za prihodnje desetletje pa prideta v poštev mehanizacija in umetno gnojilo. Če so namakalni sistemi omogočili tolikšen pridelek, pomislimo, kaj bo še prispevalo umetno gnojilo ob moderm mehanizaciji.
Če smo rekli, da je donos, vzeto na prebivalca, visok še ne dopušča razmetavanja. Zato na Kitajskem o razmetavanju ni govora. Na Kitajskem niso in še dolgo ne bodo pozabili, da je pri njih vladala lakota. Vrhu tega so ob vseh stoterih specialitetah v svojih zahtevah skromni. Na mizi poprečnega Kitajca je dokaj pogosto tako imenovana morska kumara pogosto si kitajski človek privošči solato iz raznih rastlin, ki jih pri nas. v Evropi, smatramo za neuporaben plevel. Na Kitajskem pridejo v poštev tudi razni ščurki, pa tudi kače in opičji možgani ali medvedja šapa. Toda s tem smo že prešli k specialitetam, ki so dostopne bolj premožnim žepom.
Samo ob sebi se razume, da
slovita pekinška raca ni vsakdanji obrok. Še več, tudi tujec, ki ga pot zanese sem, bo danes pekinško raco veliko dražje plačal kot jo je pred nekaj leti. Izbira je večja, cene so drugačne, «uravnilovka« je nekoliko popustila.
Kaže, da so na Kitajskem že kmalu po osvoboditvi, pred 30 leti, začeli posvečati pozornost prehrani. Toda možnosti niso bile vedno enake in prav v tem je poprečni Kitajec občutil največjo razliko med nekdanjo in sodobno Kitajsko. Če izvzameno nekaj najhujših let, koj po osvoboditvi, Kitajec po zmagi revolucije ni bil več lačen. Res je, še danes ni presit, toda življenjska raven se je ves čas dvigala in se še dviga in glavno za-
slugo v tem ima prav boljša prehrana. Če vzameno v poštev dejstvo, da danes na Kitajskem ni lačnega človeka, vtem ko so pred revolucijo umirali od lakote v milijonih, je to uspeh, ki mu ni ugovora.
V teh dneh, ko se že kaže zima, v severnih predelih Kitajske, pa vse nižje do Pekinga delijo tako imenovano zimsko zelenjavo. Gre za množično razdeljevanje «paj-čaja», neke vrste zelja, ki ga srečamo pogosto na kitajski mizi. Kitajski človek se sedaj oskrbi z zeljem za zimsko zalogo, da bi mu hrane ne zmanjkalo. Gre za preprosto zelje, torej ne za specialitete, dišeče kitajske specialitete, toda gre za hrano, ki je je Kitajcem tisočletja primanjkovalo...
NOCOJ IN JUTRI V KI LII RMM DOMU
Pevski zbor prosvetnega društva T abor z Opčin, ki bo nocoj in jutri n astopil
ansam bel «Stu ledi» pripravlja v Kultura eni domu
na prireditvi.
tržaški
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiuiniiiiiiuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiinitiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiu
TUDI NA KUBI SE OTEPAJO S SUŠO
SLADKORNI TRS ŠE VEDNO BAZA
Vodni rezervoarji za primer suše, ki je tod nekoč niso poznali, ki pa se začenja oglašati ■ Usposabljanje ljudi
Toda vsega hkrati ne moreš. Kuba mora devizna sredstva, ki jih dobi za sladkor, vlagati v druge industrijske dejavnosti, da bi čim-prej zmanjšala svojo odvisnost od tujine. Vrhu tega se skuša Kuba rešiti dediščine preteklosti, tudi dediščine monokulturnega sistema. V tem smislu je tudi napravila načrte
Prihodnji petletni gospodarski načrt, ki ga bodo podrobno orisali na prvem kongresu kubanske KP, predvideva v letih 1976-1980 velike naložbe tudi v sladkorno industrijo. Poleg stalne in postopne modernizacije industrijskih obratov in čedalje večje uporabe strojev pri nabiranju sladkornega trsa, se trenutno šola na Kubi nad 22 tisoč delavcev, ki se uposab-Ijajo za visoko specializacijo, 5.000 oseb se posveča izključno sladkorni industriji, kakih 150 kubanskih znanstvenikov pa se izpopolnjuje v SZ in na Češkoslovaškem. Njihovi napori bodo nato posvečeni raziskavam na področju še boljšega pridelovanja sladkornega trsa.
, Modef^iizgci jg, sladkorne industrije na Kubi je že v sezoni 1973 - 1974 dosegla lep napredek, celo v primerjavi s prejšnjo letino, kajti omogočila je skrčenje delovne sile za obilne 3 odstotke in ta delovna sila je bila preusmerjena v druge panoge.
Veliko povpraševanje po sladkorju v svetu, ki je močno dvignilo cene temu prehrambnemu artiklu na svetovnih tržiščih, je u-godno vplivalo na razmere na Kubi. S tem se daje Kubi možnost nadaljnjega, pospešenega razvoja.
Bruno Križman
LONDON, 29. novembra — Najbolj popularen policijski agent sloviti Flemingov James Bond ali a-gent 007 je skupini ljudi prinesel veliko zadoščenja in tudi celo goro denarja. Nekateri trdijo, da se bodo ta zadoščenja še povečala in da se bo gora denarja prav tako še dvignila na račun novega filma, ki so mu nadeli naslov «Človek z zlatim samokresom» in v katerem ima glavno besedo spet James Bond. Ne bomo govorili v tem poročilu o umetniški ravni, pač pa le o povsem banalnih zadoščenjih, ki so jih imeli ljudje s filmi, kjer ima glavno besedo James Bond. Še noben lik, celo Tarzan, ki je nekoč privlačil toliko ljudi, ni priklical v kinematografe tolikšno množico, kot jih je priklical James Bond, oziroma policijski agent 007. Filme, v katerih ima glavno besedo James Bond, si je doslej ogledalo že 650 milijonov ljudi. Res je, filme z Jamesom Bondom sta odklonili le Sovjetska zveza in Kitajska, to-rm dve degeli, v katerih živj ena rrmijarčfe pdfeilcdlnih' dbrekfeval-cev kinematografskih dvoran, toda v ostalem svetu so ga vrteli povsod in dosedanji rezultati so izredni.
James Bond je torej s svojimi podvigi proti nepoštenim ljudem navdušil stotine milijonov ljudi in napolnil z denarjem listnice vseh tistih, ki so se angažirali pri snemanju in razpečevanju teh filmov.
Zanimivo pa je pri tem, da ljudje, ki so si doslej polnili žepe na račun podjetnega agenta 007, no-
Vse karibsko področje ne pozna suše. Nasprotno! Obilno in lepo razvrščeno deževno ter sončno vreme omogoča bujno rastlinstvo in bogato poljedelstvo, za katerega prav na padavine ni treba posebno skrbeti. Tako je bilo do sedaj. Kuba, ki je največji izvoznik sladkorja, pa je lani zabeležila nekoliko manjši pridelek sladkornega trsa zaradi — suše. Letos pa so se razmere posebno v pokrajini Oriente še poslabšale. V nekaterih severnih predelih vzhodnega dela Kube ni deževalo kar 10 mesecev. Rast trsa je posebno prizadela suša zato, ker je pritisnila v odločilnih mesecih. Zaradi te suše pa ni bila prizadeta le glavna kultura, pač pa je suša škodovala vsej a-grarni dejavnosti na Kubi in tudi živinoreji. Zaradi suše so morali seliti na druge pašnike kakih 20 tisoč glav goveda.
V času od novembra 1973 do a-prila 1974 so v šestih pokrajinah Kube zabeležili le od 48 do 59 odst. dežja v primerjavi z meteorološkim standardom. V odločilnih mesecih rasti in sicer od junija do septembra 1974 pa le 75 odst. padavin. V pokrajini Oriente je v istem času padlo prav tako 75 odst. padavin, v Las Vilasu 80 odst. prav toliko v pokrajinah Havane in Matanzas, le na področju Pinar del Rio je bilo padavin dovolj, 93 odst. normalnih količin.
Velika skrb, ki jo vlada Kube polaga sladkornemu trsu in vsemu poljedelstvu, je znana. Že pred leti so na raznih področjih zgradili vodne rezervoarje, ki omogočajo namakanje v primeru suše.
S tem omogočajo tudi čimvečji pridelek. Vodne rezervoarje so zgradili tako, da se v njih steka voda gorskih potokov in hudournikov. Ker pa je bilo v zadnjem času veliko manj dežja, hkrati pa je vročina pospešila izhlapevanje voda, so se rezervoarji naglo praznili. Kubanski ljudje pa so kljub temu v pokrajini Oriente dosegli prave čudeže, ker so s pospešenim prostovoljnim delom začasno preusmerili tokove nekaterih potokov in manjših rek na plantaže, da je bila škoda manjša.
«V pokrajini Oriente se bije bitka proti suši, zemlja se moči z znojem, bogati pa z gnojili» je rekel na nekem zborovanju predsednik Kube Osvaldo Dorticos.
«Zafra» kol na Kubi pravijo pobiranju trsa, je bila skrbno pripravljena. Kubanci imajo možnost, doseči normalni pridelek, pa čeprav so zaradi omenjene suše morali posejati več obdelovalnih površin. Trst, ki je po navadi tudi 3 m visok, je letos ponekod dosegel le poldrugi meter višine.
Prava borba proti suši je naglo pobiranje trsa, ki se je pravkar začelo. Trs je treba čimprej pobrati zato, ker je v zimskih mesecih koncentracija sladkorja največja. Normalne «zafre» trajajo vse do sredi aprila. Izgube pa se štejejo že v naprej, ker je pač nemogoče trs prej pobrati. Hitrejše pobiranje pa bi v normalnih letinah pomenilo celo preobremenitev predelovalnic. Povečanje predelovalnic pa bi spet ustvarilo socialni problem, ker bi bilo treba v «mrtvih mesecih» poskrbeti za zaposlitev večjega števila ljudi.
Najboljša rešitev bi bila povečanje in avtomatiziranje central.
.  .......................m.nul..m.mm.m «MIMI.      ............................................................«
vas to ne bo zadevalo. Storili boste napačen korak čustvenega značaja.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Zagotovljen vam bo uspeh v finančnem podvigu. Prebili boste večer v veseli družbi.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Jutro bo ugodno za vse dolgoročne načrte. Skušajte pogumno odpraviti neke dvoumno situacijo.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) U-gled je moč varovati samo z ustreznimi dejanji. Odkrili boste zaroto, naperjeno proti vašemu poštenju.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Seznanite se čimprej z nameni sodelavcev. Odpravljen bo neki daljši čustveni odpor.
FLEMINGOVA DOMIŠLJIJA JE BILA ZARES PLODNA
Lepi, pogumni James Bond prinaša milijone, milijarde
Doslej si je osem filmov s to temo ogledalo že nad 650 milijonov ljudi - Dokončan je že deveti in snema se deseti film
Koprsko pristanišče se vedno bolj uveljavlja tudi kot tranzitno pristanišče. Na sliki raztovarjanje tropskega lesa, ki ga je neka ladja pripeljala v luko deloma za jugoslovanske, deloma pa za potrebe kake
sosedne dežele
Horoskop
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Sklenili boste trajno poklicno zavezništvo. Naj se kažejo še tako ugodne priložnosti, opreznosti se ne odpovejte.
BIK (od 21.4. do 20.5.) V zvezi z neko pogodbo so potrebna jasna zagotovila. Razvoj čustvenega razmerja bo odvisen predvsem od vas.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Dasiravno vam je sreča naklo njena, vendar ne bodite preveč drzni. Posvetite večer družbi.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Dan bo napet za vse, ki zavzemajo vodilne položaje. Odločite se za ne-
ko potovanje, ki je za vas velike važnosti.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Ne odklanjajte podpore, ki vam jo nudi vaš prijatelj. Deležni boste prijetnih pozornosti.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Nastopil bo trenutek, ko boste potrebni pomoči. Prejeli jo boste od starega prijatelja. Ugodno vzdušje v družini.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Skušajte proučevati svoja poslovna vprašanja bolj realistično Grozi vam neuspeh.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Napetost na delovnem mestu, toda
čejo povedati, kdo vse je z njim obogatel in koliko denarja jim je James Bond sploh prinesel.
Novi film z Jamesom Bondom «Človek z zlatim samokresom» je že deveti film na isto temo, rekli bi raje že deveti serijski film, ki se je začel z že davnim Flemingovim «Dr. No». Bilo je to pred kakimi 12 leti. Novi film z Jamesom Bondom, film «Človek z zlatim samokresom» si bo najprej ogledala v premierski dvorani sama angleška kraljica Elizabeta, seveda v družbi visokih povabljencev. Nakar bo šel film v promet. Doslej so natisnili že 1500 «izvodov» tega filma, ki ga bo distribucijska mreža poslala po vsem svetu.
Rekli smo, da si je filme z Jamesom Bondom ogledalo 650 milijonov ljudi. To je ugotovila z dokajšnjo preciznostjo statistična anketa, ki jo je naročil ameriški producent Albert Broccoli, ki je pravzaprav koproducent s Kanadčanom Harryjem Saltzmanom. Producenta filmov z Jamesom Bondom računata, da bo število gledalcev teh filmov, vključujoč sem tudi film «Človek z zlatim samokresom», doseglo okroglo številko 700 milijonov.
Ni treba posebej poudarjati, da so producenti prvi med tistimi ljudmi, ki se ukvarjajo s temi filmi, in ki so si z njimi zaslužili milijone, milijarde, saj gre za milijone v šterlinah. Njim je fantazija Jana Fleminga, ki je u-stvaril podobo agenta 007, prinesla velikansko srečo. Prav tako je Jan Fleming prinesel srečo posameznim filmskim igralcem, ki so upodabljali Jamesa Bonda Sedanji James Bond Roger Moore se je uveljavil tudi s tem, da je upodobil Simona Templara.- Svetnika, ki mu je prav tako prinesel veliko denarja. Prvi James Bond Sean Connery pa je prav tako postal hudo bogat. Manj sreče z Jamesom Bondom je imel le Avstralec George Lazenby, ki je baje veliko bolje uspeval ko je na TV delal reklamo za neko čokolado. Policijski agent 007 mu nikakor «ni ležal».
Koliko denarja so zaslužili še drugi s tem filmom, ni znano. Znano pa je nekaj drugega. Ve se na primer, da je prvi film z Jamesom Bondom stal le milijon dolarjev, poznejši filmi na isto temo so postajali dražji, vendar stroški cele serije znašajo le kakih 50 milijonov dolarjev. Če u-poštevamo staro pravilo, da naj vsak v film vloženi dolar prinese dva dolarja in pol inkasa, da bi začel prinašati producentu čist dobiček, bi 8 filmov z Jamesom
Bondom moralo doslej prinesti 125 milijonov dolarjev inkasa. Toda rekli smo že, da si je film z Jamesom Bondom ogledalo doslej že 650 milijonov ljudi. Iz tega izhaja, da so filmi z Jamesom Bondom prinesli ne milijone, ampak milijarde.
Ko so producentu Albertu Broc-coliju navedli te podatke in ga vprašali, koliko mu j^ agent 007 prinesel, je bil pripravljen govoriti o vsem, pripravljen je bi! a-nalizirati vse podatke, ni bil pa pripravljen dati niti približne o-cene o zaslužkih, ki jih je James Bond prinesel njemu in njegovim. Broccoli se je vedno izmikal z izgovorom, da nima na voljo številk. Sicer pa je to povsem logično, kajti na račun dohodkov bi moral plačati ustrezne davke, nihče pa davkov ne plačuje rad. Vendar pa je glasnik producentske hiše priznal, da je James Bond prinesel «kup, goro denarja».
V prihodnjih dneh .Ro prišel pred občinstvo deveti film z Jamesom Bondom, že omenjeni «Človek z zlatim samokresom». Hkrati pa so začeli s pripravljalnimi deli za 10. film z Jamesom Bondom. Ta bo nosil naslov «Vohun, ki me je i-mel rad». Tudi za ta film je da! osnovo Jan Fleming, ki je umrl pred 10 leti. Tik pred smrtjo je Fleming zahteval, naj se film posname točno po knjigi. Ni povedal, zakaj si to želi, toda producent Broccoli, ki si kopiči denar na račun Jana Fleminga, pravi, da so od Fleminga, oziroma od njegovega zadnjega dela vzeli le ime ter naslov, ostalo pa da je le delo scenaristov. Logično je, da Broccoli v tem pretirava. Ideja, osnovna zamisel je Flemingova, scenaristi pa to razvijajo, dopolnijo, ali kai izločijo, kot konkre ten film zahteva.
Vrhu tega mora biti delo tudi kar se da sodobno, torej prilagojeno publiki, njenim zahtevam. Fleming sicer ni umrl pred stoletji. Toda tudi v desetih letih, kolikor nas loči od njegove smrti, se je okus publike v marsičem spremenil, saj doživljamo vsak dan novosti, ki so pogosto dokaj «v sorodstvu» z dogajanji, ki jih prikazujejo Flemingova dela.
Prejeli smo
9.30
12.30
12.55
13.30
14.00
15.05
17.00
17.15
17.40
18.30
18.55
19.20
19.30
20.00
20.40
21.55
22.45
18.00
19.00
20.00
20.30
21.00
22.00
9.00
9.05
LITERARNE VAJE, št. 1, letnik XXVI. Mesečnik dijakov slovenskih srednjih šol na Tržaškem in Goriškem.
SLOVENSKI KOLEDAR 1975. XXH. letnik. Koledar za Slovence po svetu. Izdala Slovenska izseljenska matica v Ljubljani 1974.
10.00
12.00
12.30
13.30
14.15
15.40
15.45
16.25
18.00
18.25
19.30
20.00
21.05
22.05
16.25
19.45
20.15
20.30
21.30
22.20
SOBOTA, 30. NOVEMBRA 1974
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
- 11.30 šola
Poljudna znanost: Contropiede Komični filmi: Nore glave in Slaščičar DNEVNIK
Odprta šola: tedenska oddaja o vzgojnih problemih
Srečanje v rugbyju, prenos iz Twickenhama
DNEVNIK
Izžrebanje loterije
Program za najmlajše: Beli kamen
Deveta epizoda nadaljevanke po romanu Gunnel Linde
Program za mladino
Poljudna znanost: Beduini
Živali v kletkah
Madžarski dokumentarec
Nabožna oddaja
Kronike dela in ekonomije ter Vremenska slika DNEVNIK
PRI BELEM KONJIČKU
Opereta v televizijski verziji Piera Benedetta Bertolija in Vita Molinarija.
Danes je na sporedu prvi del Posebne reportaže: SAMOTA
V oddaji, ki govori o «samoti» bosta v današnji oddaji govorila sociolog Albino Acquaviva in časnikar Ugo Paterno, s katerima bo sodeloval še pisatelj Juan Arias. Praktično gre za odnose v naših velikih mestih, ko postane dom le prenočišče, kajti člani družine na delu, v šoli ali na lovu za boljšim dohodkom preživijo ves dan zdoma in prihajajo na svoje domove le spat. Sicer je res, da je naša družba na neki način bolj «učinkovita», kot je bila družba nekoč, zato pa je bolj živčna in hkrati izloča iz svoje srede vse tiste, ki ji ne morejo slediti, kot na primer starejše ljudi DNEVNIK Vremenska slike
DRUGI KANAL
Šolski problemi: Družbeni razvoj in komunikacije Tedenska športne, oddaja Dribbling Večerni koncert
Francois Joel Thiollier izvaja skladbe W. A. Mozarta DNEVNIK
Kdo, kje, kdaj: NOVELLO
Giuseppe Novello je znan italijanski slikar in humorist. Rodil se je pred 77 leti v Codognu v Lombardiji Veliki lov
TV film, ki ga je režiral John Hough
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
POROČILA
Potovanje v daljnjo Arktiko
Je to barvni film, ki popelje gledalca na daljnji sever, na Arktiko, kjer se pod debelimi skladi ledu življenjski ciklus, seveda prilagojen mrazu in krajevnim razmeram, razvija kot kjerkoli drugje. Seveda so na severnem tečaju in na Arktiki nasploh življenjske razmere za človeka veliko težje. In vendar Arktika ni več tako nenaseljena, kot je bila nekoč. Sem prihajajo ljudje v službi znanosti in radovednosti Zabavni mozaik Program za mladino
ZGODBA O TITU, predstava gledališča «Boško Buha»
Koncert orkestra Jugoslovanske mornarice
Igre brez meja
POROČILA
Prelomna leta Kube, dokumentarec Košarka: Lokomotiva — Partizan TRŽAŠKI NARODNI ANSAMBEL Disneyev svet DNEVNIK
CVETJE V JESENI, drugi del slovenskega filma Operacija Citerò, celovečerni film, ki ga je režiral Joseph L. Mankijewicz DNEVNIK
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
Košarka: Lokomotiva — Partizan Troje smešnih, oddaja za otroke DNEVNIK
«Rdeča zvezda», dokumentarni film iz zadnje vojne Umor, kakor v knjigi, serijski film «Korant», balet na glasbo L. Lebiča-
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba;
11.35	Ponovno na sporedu; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.50 Glasba; 19.10 Liki iz naše preteklosti; 19.20 Pevska revija; 20.00 Šport; 20.50 Skladatelj Emil Adamič.
KOPER
6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.30. 17.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 8.30 Poje Valerie Simpson; 10.30 Poje Vladimir Savčič’ 11.15 Melodije; 12.00 Glasba po željah;
14.00	Ne samo glasba; 15.00 Plesna in folklorna glasba; 15.30 Jugoslovanski pevci; 16.30 Ob ognju preminulih; 16.45 Festival revolucija in glasba; 18.00 Vročih 100 kilovatov; 18.30 Zapojmo in zaigrajmo; 19.30 Glasba v večeru:
22.35	Plesna glasba.
N«CI* k-U*-. PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 7.30 Jutranja glasba;
9.00	Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 10.10 Nemogoči intervjuji; 11.40 Izbran spored; 13.20 Preizkušajo se diletanti; 14.05 Drugi zvok; 14.50 Znanstvena oddaja;
15.00	Oddaja za bolnike; 15.40 Veliki variete; 18.00 Večerni mu-
sical; 19.30 Salierijeva «La grotta di Trofomo».
II PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 15.30,	19.30
Poročila; 8.40 Glasba za odrasle;
9.35	Strnjena komedija; 10.35 Glasbeni variete; 11.50 Zbori vsega sveta, 12.40 Pol stoletja RAI;
13.50	Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 17.00 Ital. folk glasba; 17.30 Kulturne kronike; 19.55 Plošče;
22.50	Glasba v večeru.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.50 Danes za vas; 8.05 J. Holy: «Spomini s kongresov»; 9.05 Jugoslavija poje; 10.05 Majda Juršek:	Naša spomeniška pla-
stika; 10.25 Praznični koncert;
11.35	Tri desetletja naše neuvrščenosti; 12.10 Čestitke; 13.30 A-kordi za praznik; 14.05 S. Matelič: Nemčijo imam doma; 14.30 Po domače; 15.10 Iz jug. opernega sveta: 16.00 «Vrtiljak»; 17.05 Viktor Konjar: Ko bi bila AVNOJ-ska noč danes; 17.50 Lepe melodije;
18.35	Naši zbori pojo pesmi o domovini; 19.40 Minute z ansamblom...; 19.50 Lahko noč otroci!; 20.00 Radijski radar; 21.00 Za prijetno razvedrilo; 21.30 Oddaja za naša izseljence; 23.05 S pesmijo v novi teden.
..................................................................................lili.IMI.III.Hill. ...........Illllllllllllllllllll.il......M..............Mlllllllll...............................................................MII.......
ZA OČETOM
PISE JANEZ TRNOVE, RISE MIKI MUSTER
Sklenili so, da se bodo določenega dne podali na pot naravnost, čez Vzhodne Kordiljere, v pokrajino La Montana in od tam k reki Rio Purus, pritoku veletoka Amazonke. Stanko je pričel pripravljati vse potrebno za odhod: obleko, orodje, orožje in živila. Bojan in Zoran sta mu pri tem vedno pomagala in najrajši bi bila še sama odšla z očetom, a ta jima tega ni dovolil.
Določenega dne se je zbrala pred Stankovo lesenjačo skupina petih Indijancev. Prišli so vsak s svojo lamo, da bi jim pomagale nositi tovore čez Kordiljere in jim spotoma dajale še mleko. Tudi Stanko in Pavle sta storila enako. Otovorila sta svoji lami s prtljago in se poslovila od Ivanke. Bojan in Zoran sta pospremila očeta ie lep kos poti do glavne ceste.
Tam sta se fanta poslovila od očeta, Pavla in Indijancev. Pred vrnitvijo sta morala očetu še obljubiti, da bosta pridna in bosta skrbela za mater, ji pomagala pri vsakem delu in se sama dalje izobraževala, ker šole v Amaronu ni bilo več. S težkim srcem in nerada sta se Bojan in Zoran vrnila v Amaron k materi Ivanki in ji prinesla ie zadnji očetov pozdrav v slovo.
PRIMORSKI DNEVNIK
5
SPORT SPORT SPORT
30. novembra 1974
nogomet
FINALE POKALA SFRJ
Splitski Hajduk pokalni prvak 74
Strelec odločilnega gola je bil Boljat
BEOGRAD, 29. - Hajduk je o-svojil jugoslovanski nogometni pokal za leto 1974. Danes je v finalnem srečanju tega tekmovanja pre-■nagal enajsterico Borca iz čačka s tesnim izidom 1:0 (1:0).
Strelec edinega gola je bil Boljat (v 40. mip.).
Srečanje se je odvijalo na blatnem igrišču, ki ni dopuščalo dobrega nadzora nad žogo.
ftiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiimiimiiuiiiiiii
DOMAČI ŠPORT
DANES
SOBOTA, 30. novembra 1974
ODBOJKA
MOŠKA C LIGA 21.15 v Nabrežini Kras — AGLI Montecchio
KOŠARKA
MLADINCI
17.00	v Dolini Bor — Italsider
NARAŠČAJNIKI
16.00	v Trstu, Ul. Caravaggio Bor — Italsider
NOGOMET
2. AMATERSKA LIGA
14.30 v Križu
Vesna — Zarja
* * *
ZAČETNIKI 15.00 v Tržiču San Michele — Mladost
JUTRI
NEDELJA, 1. decembra 1974
KOŠARKA
NARAŠČAJNIKI 10.30 na Kontovelu
Kontovel — Ricreatori # # *
10.30	na Opčinah
Polet — Lloyd Adriatico
NOGOMET
2.	AMATERSKA LIGA
14.30	na Proseku
Primorje — Isonzo » * «
14.30 v Trstu, Naselje sv. Sergija
Flaminio — Juventina
3.	AMATERSKA LIGA 11.15 v Trstu, stadion «1. maj» Union — Bar Veneto
■sf/y
14.30 na Padričah Primorec — Sampvlto
10.00	v Trstu, Naselje sv. Sergija
Libcrtas S. Sergio - Olimpija # * »
10.30	na Proseku
# * *
Libertas Prosek — Gaja
14.30	v Doberdobu
Mladost — Fogliano * # *
10.30	v Gradišču
Torriana B -- Sovodnje MLADINCI
12.45 v Dolini
Rosandra — Zarja • « *
13.00	na Padričah
Primorec — Cremcaffè
ZAČETNIKI
10.30 v Dolini
Breg — Rosandra
NARAŠČAJNIKI
10.30 v Križu
Vesna — S. Giovanni # # *
12.45 na Proseku
Primorje — Ponziana * » »
13.00	v Trstu, stadion «1. maj»
Union — Rosandra # • »
9.00	v Dolini
Breg — Domio
• • •
10.00	v Doberdobu
Mladost — San Canzian
KOŠARKA
ODBOJKA
V MOŠKI C LIGI
Moštvo Krasa starta drevi na prvo zmago
Krašovci so se na letošnje prvenstvo skrbno pripravljali pod vodstvom prof. Drasica
V 2. kolu mednarodnega košarkarskega tekmovanja za pokal evropskih prvakov so dosegli te izide:
MOŠKI
Wien (Avstrija) — Knattspyr-nifelag (Islandija)	132:34
Panathinaikos (G.r) — Mac-cabi (Izrael)	67:90
Slavija (ČSSR) — Zamalek (Egipt)	110:65
Hagen (Zah. Nem.) — Maes Pils (Belgija)	85:81
Wisla (Polj.) — Alviks (Šve.) 85:81 Transol (Niz.) — Mahafiz-gucu (Tur.)	96:65
ŽENSKE
Sparta — Gerard Lange (Niz.) 66:50 BSE (Madž.) — Bosna (Jug.) 80:71 Gottingen (Zah. Nem.) — Hel-las (Belgija)	46:43
Lodz (Polj.) — Marica (Bol.)	64:64
Politecnico (Rom.) — Hapoel (Izrael)	85:46
Geas (Italija) — Ignis Mata-ro (Španija)	54:38
SEJA ODBORA KOLESARSKEGA KLUBA ADRIA
V Lonjerju bodo ustanovili letos tudi atletsko sekcijo
Društvo se bo prihodnje leto v vasi udeležilo proslav 30-letnice osvoboditve
V otvoritvenem prvenstvenem za-vrtljaju moške odbojkarske C lige se bo drevi šesterka Krasa pomerila pred lastnimi navijači z ekipo ACUÌ Montecchio. V Krasovem taboru vlada veliko zanimanje za ta krstni nastop, saj so vsi radovedni, v kakšni luči se bo šesterka po lanskem «križevem potu» predstavila pod vodstvom novega trenerja prof. Drasiča. Vsaj na papirju so dani vsi pogoji, da se Kras zadovoljivo obnese v letošnjem napornejšem prvenstvu in da začne drevi uspešno svoje prvenstvene napore, kar bi bila velika moralna vzpodbuda za bodoče obveznosti.
Krašovci bodo imeli v gosteh tradicionalnega nasprotnika ACLI iz Montecchia, ki je lani po začetnih negativnih nastopih zaigral solidno in je obakrat porazil predstavnike zgoniške občine. Vendar pa je na vseh dosedanjih tretjeligaških prvenstvih drevišnji Krasov nasprotnik startal dokaj slabo in po neurad-
Prejšnji četrtek je bil na sedežu kolesarskega kluba Adria v Lonjerju sestanek vodstva kluba in vseh kolesarjev, ki so v letošnji sezoni nastopali za belo-modre barve.
Po krajšem pregledu delovanja društva letos je bila začrtana pot za delovanje v sezoni 1975, ko bo na tekmovalnem področju prišlo do nekaterih velikih sprememb, predvsem med kolesarji amaterji. Z letom 1975 bodo amaterji že tekmovalci, ki so dopolnili sedemnajsto leto starosti, najnižja kategorija pa se bo zaključila z enaindvajsetim letom. Zaradi tega bodo vsi lanskoletni mladinci tekmovali v prihodnji sezoni z izkušenimi amaterji, pa čeprav tr^tjekategor-niki.
Poleg ' tega je odbbr sklenil, da se bo udeležil pHhodnje leto prireditev ob 30-ietnici" tašistične represalije v vasi, ki je bila 21. marca. Športniki bodo skupno s prosvetnim društvom priredili v soboto zvečer štafetni tek, v nedeljo zjutraj pa (pred glavno svečanostjo) še društveno kolesarsko dirko. Razen tega bo društvo v prihodnji sezoni priredilo meseca maja že tradicionalno (tokrat 9.) kolesarsko dirko veteranov za «Pokal Lonjerja», 3. meddruštveno dirko za «Trofejo Adrie» ter še vrsto meddruštvenih tekmovanj v tržaški pokrajini.
Zaradi boljšega delovanja društva je odbor kooptiral v svojo sredo še dva izkušena strokovnjaka na področju kolesarstva: Nino Maver bo (poleg tekmovanja) skrbel za pripravo mladih kolesarjev, za amaterje pa bo v največji meri odgovoren Rudi Sosič.
Ob zaključku seje je odbor, na podlagi navodil lanskoletnega občnega zbora, na katerem so sklenili, razširiti društveno dejavnost še na druga področja, odločil, da ustanovi tudi atletsko sekcijo, za katero vlada v vasi veliko zanimanje. Prav gotovo se bo s to sekcijo društvo še obogatilo, saj bo lahko zajelo v svojo sredo tudi tiste mlade fante in dekleta, ki se v vasi ne ukvarjejo s kolesarstvom. V programu pa je tudi, da bi ustanovili tudi odbojkarsko ekipo mladink, za katero ne bi manjkalo v vasi članic, saj je cela vrsta mladih deklet, ki tekmu-
jejo drugod, bi pa rasy nastopale doma.
Radi
ATLETIKA
Erudì napada
švedski solastnik svetovnega rekorda v metu diska Richard Bruch je izzval predsednika evropske atletske zveze Adriana Paulena iz Nizozemske na diskusijo o problemu zauživanja hormonov in drugih farmacevtskih snovi za večanje mišičnih mas. Nizozemska TV je že pristala na to «ponudbo» in je pripravljena gostiti tak edinstveni besedni dvoboj.
Brucha je razkačila grožnja Pau-lena, da mu -bodo odvzeli bronasto kolajno EP v Rimu, ker je javno priznal, da je užival hormone. Bruch je tudi izjavil, da sloni dober del vzhodnonemške moči na zdravstveno-znanstveni podlagi. Sam naj bi bil kupil v vzhodnem Berlinu neke vrste poživila znanega pod imenom ACTH in si ga je sam vbrizgal pred nekim tekmovanjem na švedskem mesec dni pred evropskim prvenstvom. Na poti z letalom — pravi Bruch — naj bi se mu naenkrat začelo vrteti v glavi in začel je govoriti v norveščini (jezika sicer ne pozna).... z okenskimi zavesami! čeprav je občutil v sebi «dinamit» ni zmogel na tekmovanju nobenega veljavnega meta. Bruch je nameraval ACTH v manjši dozi uporabiti tudi za EP v Rimu, imel pa je... obzir do italijanskih gledalcev. Bal se je, da bi zaradi zgrešene količine začel govoriti v turščini.
švedski atlet, ki je že večkrat pokazal znake neuravnovešenosti, je priznal, da predstavlja začetek njegovih grehov kava. V svoji karieri je preskusil brez zdravniške kontrole že vsa dovoljena in nedovoljena sredstva. Ob neki priliki je Bruch tudi žalostno ugotovil, da bo le težko dosegel 40 let starosti, ker je svoj organizem preveč izkoriščal.
k. b.
nih informacijah, ki smo jih zbrali v dobro obveščenih odbojkarskih krogih, se je ACLI pred 14 dnevi zelo slabo izkazal na predprven-stvenem turnirju v Bellunu. To je le statističen podatek, prvenstveni boj za točke pa spremeni sleherno ekipo na bolje, zato bi bilo neumestno, da bi krasovci podcenjevali svojega prvega prvenstvenega partnerja.
Drasičevi varovanci so se skrbno pripravili in gledajo na drevišnji spopad z zmernim optimizmom, čeprav se je v zadnjih dveh predpr-venstvenih prijateljskih srečanjih z Borom in Interjem izkazalo, da ima Krasova igra še zaskrbljujoče pavze, kar bi bilo lahko usodno v določenih okoliščinah. Vendar pa smo trdno prepričani, da bodo krasovci s srcem nadomestili trenutno neuigranost in tehnične pomanjkljivosti ter bodo nudili svojim zvestim privržencem po tolikih grenkobah letošnje prvo zadoščenje.
Začetna postava Krasa bo sledeča: Vesna ver, Živec, Drasič, L. Budin, Milič in Škrk. Poleg teh i-gralcev bodo trenerju na razpolago na klopi še Marušič, Žerjal, Bitežnik in S. Budin.
Drevišnja otvoritvena tekma C lige Kras - ACLI Montecchio bo v nabrežinski občinski telovadnici, s pričetkom ob 21.15.
TROFEJA DARWIL
V	pmm dnevu zmaga Lokomotive in Darwila
V	prvem dnevu mednarodnega ženskega košarkarskega turnirja v Trstu za trofejo Darwil je organizator turnirja dokaj zanesljivo premagal ljubljanski Slovan. V prvi tekmi je Lokomotiva igrala slabše (zaradi potovanja in utrujenosti i-gralk). Vseeno so Zagrebčanke zmagale.
LOKOMOTIVA — SGT 61:56 (13:27)
LOKOMOTIVA ZG: Karaš, Oro-žek, Aralica 4, Boutak 15, Kuman 17, Boltan 10, Cimerman 2, Szekely, Koželj 13.
SOC. GINNASTICA TRIESTINA: Guarini, Pavatich 2, Ricci 13, Tomasi 10, Marini 9, Massa, Frisolini 8, Bontempi 14, Gorini, Lonzar.
SODNIKA: Cozzolino in Gilleri iz Trsta. P.m.: Lokomotiva 13:24, Ginnastica 8:16.
DARWIL - SLOVAN 58:33 (30:9)
DARWIL: Trani 2, Vici 14, Stocco 2, Leprini 6, Salvador, Riccardi 8, Angelomè 18, Adami 3, Brancia, Cragnolin 5.
SLOVAN LJ: Mladenič 4, Pajk 3, Zidar, Vedam, Petrovič 3, Du-šič 15, Goleč 9. Petelin 3.
SODNIKA: Allegretto in Festini iz Trsta. P.m.: Darwil 4:8, Slovan 7:18.
NOGOMET
TEDENSKI PREGLED MLADINSKIH LIG
Po zmagi nad Cremcaffejem mladinci Vesne na 2. mestu
Ostala naša moštva so uvrščena precej slabše
MLADINCI
Po prvem kolu povratnega .dela prvenstva še vedno vodi na lestvici skupine A Fortitudo, z dvema točkama prednosti pred Giarizzola-mi. Od slovenskih enajsteric je tokrat igrala le Zarja, ki je remizirala z Muggesano, kljub temu pa ni spremenila svojega položaja na lestvici, saj sta Ui ion, oziroma Zarja, na predzadnjem in zadnjem mestu. Danes bodo Bazovci igrali proti Rosandri.
V skupini B je Vesna potrdila svojo trenutno dobro formo in z zmago nad Cremcaffèjem zaseda sama drugo mesto. Na prvem je Edera, ki je visoko premagala Primorca. Primorje je bilo tudi tokrat visoko poraženo. Prosečani so med vsemi mladinskimi ekipami prejeli največje število golov: 33. Danes bo Primorec igral s Cremcaffèjem.
IZIDI
SKUPINA A: Rosandra-Giarizzole 0:2, Fortitudo - Roianese 2:0, Esperia Sv. Alojz - De Macori 3:0, Zarja - Muggesana 1:1.
SKUPINA B: Barcola - CMM 2:1,
Primorec - Edera 0:5, Cremcaffè -Vesna 1:3, Lib. Trst - Costalunga 3:3, Inter S. Saba - Primorje 5:0. LESTVICI SKUPINA A
ZSŠDI sklicuje jutri, 1. decembra 1974, ob 8.30 v prvem in ob 9. uri v drugem sklicanju, v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ulica Ceppa 9/a 1. nadstropje,
4. OBČNI ZBOR in predlaga naslednji dnevni
1.	Otvoritev občnega zbora
2.	Izvolitev predsedstva občnega zbora
3.	Izvolitev volilne komisije
4.	Poročila
5.	Pozdravi in diskusija na poročila
6.	Spremembe statuta
7.	Razrešnica
8.	Volitve novega odbora
9.	Razno.
Sinoči je v finalu za I. mesto Lokomotiva premagala Darwil z 52:36, Ginnastica pa v boju za 3. mesto Slovan z 78:36.
.......................................................................
Fortitudo Giarizzole Muggesana Roianese Esperia S/A Rosandra De Macori Union Zarja
8 1
SKUPINA B
Edera Vesna CMM
Costalunga Cremcaffè Inter SS Primorec Primorje Libertas Trst 9 Barcola 9
1 1
19
21
19
9
12
7
9
13 12
24 21
14 19
25 17
6
10 16
8
7
7 11 10 17 12 20 19 19
5
14
8 11
9
11
16
33
23
22
NARAŠČAJNIKI
Vesna je kljub porazu z ekipo Libertas Sv. Marko obdržala drugo mesto v skupini A. Na prvem je O-
NAŠE EKIPE 4ANES IN JUTRI V AMATERSKIH LIGAH
picina S/C, ki ima 7 točk več od naših zastopnikov. Primorje se je tudi tokrat zelo slabo izkazalo in ima (kot pri mladincih) nezavidljiv rekord največ prejetih golov (43). Danes se bodo Križani spoprijeli s S. Giovannijem, Primorje pa s Pon-ziano.
Po remiju z Libertasom Trst so Brežani obdržali vodstvo v skupini B, Union pa je zadnjič veliko tvegal v tekmi z Libertasom Rocol B, vendar je bila tekma prekinjena, ko so Podlonjerci zgubljali z 1:0. Danes bo Breg gostil Domio. U-nion pa Rosandro.
IZIDI
SKUPINA A: S. Giovanni - Ponziana 0:0, Libertas Sv. Marko - Vesna 2:1, Cremcaffè - Opičina S/C 2:3, Esperia Sv. Alojzij - Primorje 5:1.
SKUPINA B: Montuzza - Domio 2:2, Rosandra - De Macori 0:2, Libertas Rocol B - Union prek., Libertas Trst - Breg 2:2.
SKUPINA C: Giarizzole - CGS 0:0, Fortitudo - Costalunga 1:1, Libertas Rocol A - Zaule 1:1, Triestina - Muggesana 7:1.
LESTVICE
SKUPINA B
Veliko zanimanje med navijači za današnji derbi Vesna-Zarja
V 3. AL bodo naše enajsterice odigrale nekaj težkih tekem
2. AMATERSKA LIGA
Po nedeljskem neuspešnem kolu navijači naših enajsteric upajo, da se bodo v jutrišnjem (desetem) kolu ekipe boljše odrezale, čeprav se zavedajo, da naloga ne bo lahka.
Primorje bo sprejelo v goste I-sonzo, ki je v zadnjih treh nastopih osvojil le eno točko (remi proti Vesni). Prejšnjo nedeljo je celo klonil doma Ederi, kar je precej razburilo navijače. Zato želi Isonzo odnesti s Proseka vsaj eno točko.
Tudi v taboru Primorja po zadnjih neuspehih vlada napetost. E-__________________________ najsterica je trenutno na predzad-
KOŠARKA
V mladinskih prvenstvih
Borovi mladinci proti Italsidru
V naraščajniškem prvenstvu slovenske peterke doma
FORLI’. 29. — Jutri se bo v okviru mednarodnega teniškega tekmovanja za pokal švedskega kralja Italija srečala z Dansko. V prvem srečanju posameznikov bo Barazzut-ti igral z Nielsenom, v drugem pa Zugarelli s Cristensenom.
MLADINCI
Borovi mladinci bodo danes v Dolini igrali tekmo proti Italsidru, ki je na vrhu lestvice. Italsider je namreč v nedeljo povsem nepričakovano z visoko razliko premagal vodeči Italcantieri. V pogovoru z vodstvom Italsidra smo izvedeli, da bo danes igral s svojo najboljšo postavo. Nastopili bodo namreč tudi trije mladinci, ki navadno igrajo s prvo ekipo v C ligi. Kot vidimo, postajajo društva zelo pozorna, ko igrajo proti Boru. To pa nedvomno kaže, da so se naši mladinci le prerinili med najboljše peterke v Trstu. V nedeljo je namreč Lloyd Adriatico zaigral s Forzo, ki nastopa v A-2 ligi.
Žal. pa bodo morali borovci nastopiti brez svojega standardnega krila Leonarda Korena, ki je bil izključen kar za štiri kola. Tudi ta kazen opravičuje naše mnenje, da se je sodnik na nedeljski tekmi z Lloydom Adriaticom vse preveč zaganjal proti borovcem.
Bor bo danes igral z naslednjo pos-
tavo: Vatovec, Žerjal, Guštin, Oblak, go stalo.
Lisjak, Kraus, Klobas, Francia, Košuta in Kravos.
NARAŠČAJNIKI
V 3. kolu prvenstva naraščajnikov bodo vse naše peterke igrale na domačih tleh. Kontovel se bo pomeril s peterko Ricreatori, ki je v nedeljo premagala z dvema točkama razlike borovce. Kontovelci so trenutno na vrhu lestvice skupno z Don Boscom. če bodo naši košarkarji tako samozavestno in odločno igrali kot v drugem kolu proti Lloydu Adriaticu. bi morali Kontovelci iztržiti tretji zaporedni par točk.
Polet bo na Opčinah igral proti Lloydu Adriaticu, to je proti moštvu, ki sta ga že premagala Bor in Kontovel. Varovanci trenerja Sergija Tavčarja so v nedeljo pokazali lep napredek v tekmi z Libertasom iz Trsta.
Borovci pa bodo že danes igrali proti Italsidru, ki je bil v nedeljo poražen. Tako «plavi» kot Italsider i-majo po dve točki. Obeta se torej ogorčen boj. Vsako podcenjevanje (kot so je to zgodilo v tekmi z Ricreatorijem) bi borovce lahko dra-
njem mestu lestvice, s petimi točkami. Za jutri se na Proseku o porazu sploh ne govori, kajti to bi spravilo ekipo v krizo. Remi bi bil le trenutna rešitev, saj je potrebna za umik z dna lestvice, predvsem pa za odpravo napetosti, ki vlada v vrstah Primorja, le zmaga.
Juventina bo v gosteh pri Flami-niu, ki je prejšnjo nedeljo v Bazovici presenetil Zarjo. V tej tekmi so Tržačani potrdili solidno obrambo, z vratarjem Parovelom na čelu. Ta uspeh je dal poleta Tržačanom, ki so tudi za jutri prepričani v svoj uspeh. Naloga vsekakor ne bo tako lahka, kot si predstavniki Flaminia mislijo. Juventina je prav prejšnjo nedeljo prišla do prve prvenstvene zmage, ki ji je dvignila zavest in ustvarila dobro razpoloženje v vrstah štandrežcev. Slednji so namreč v letošnjem prvenstvu klonili le Primorju. Njihova igra, ki sloni na protinapadu, se je do sedaj izkazala kot precej uspešna, saj so pred Juventino morale položiti orožje tudi kvotirane ekipe S. Anne in Portualeja.
Veliko zanimanje vlada za kraški derbi Vesna - Zarja, ki bo prav gotovo privabil okrog kriškega pravokotnika lepo število navijačev, čeprav sta obe enajsterici v nedeljo doživeli poraz. Medtem ko trener Zarje Scavuzzo ne bi smel i-meti problemov s sestavo moštva, bo trener Košuta prisiljen uvesti nekaj sprememb. S. Tenze in Germani sta diskvalificirana in to bo za Križane velika izguba. Dobro vemo, da je lahko vsaka sprememba moštva uspešna, kot tudi neuspešna. Kljub temu Vesna si ne sme dovoliti spo-
tmiiiiiiiifiiiiiimimiiimiiiiiiiiiiimHminniimiiim
Ascoli - Fiorentina 1X2 Bologna - Ternana	1
Inter - Juventus	1X2
Napoli - Cagliari	1
Roma - Lazio	1	X
Sampd.
Torino - Milan Varese - Cesena Foggia - Genoa Palermo - Spai
LR Vicenza 2 1 1 1 1
Pescara - Catanzaro X Rimìni - Modena	1
Acireale - Trapani 1
drsljajev, kajti položaj na lestvici ni najboljši. Tudi Zarja je po nedeljskem porazu zdrsnila na spodnji del lestvice in potrebuje točke. Predvidevanja so zato tvegana, skoraj bi rekli nemogoča. Večjo prednost ima vsekakor Vesna, ki igra na domačih tleh, s pridržkom, da zaigra boljše kot prejšnjo nedeljo v štan-drežu.
V ostalih tekmah predvidevamo zmago Stocka nad Giarizzolami, celoten izkupiček za Portuale proti Campanellam, remi med Duinom in Costalungo, zmago Edere nad S. Anno in delitev točk med Sagradom in Libertasom.
3. AMATERSKA LIGA
Jutri bodo odigrali osmo kolo zim skega dela prvenstva.
Na Goriškem bo enajsterica Mladosti sprejela v goste Fogliano, ki je po odličnem startu v zadnjih dveh nastopih osvojil le eno točko. Iz te gà je razvidno, da gostje (ki računajo na končno zmago) si ne smejo dovoliti spodrsljajev, zato bo naloga Doberdobcev naporna. Neodločen izid bi predstavljal za Mladost že lep uspeh.
Ekipa Sovodenj bo šla v goste k Torrioni B, ki nastopa izven konkurence in zato doseženi rezultati proti tej ekipi ne pridejo v poštev za lestvico. Kljub temu se bodo So-vodenjci potrudili, če ne za točke, vsaj za prestiž.
Na Tržaškem (medtem ko bodo Brežani počivali) bo Union sprejel v goste šibki Bar Veneto, ki je sicer prejšnjo nedeljo nasul zadnje-uvrščenim Acconciatorijem kar sedem golov. Predvidevanja so vse kakor ugodnejša za Podlonjerce.
Primorec bo igral proti Sampvi-tu, ki ima na lestvici le tri točke. Primorec bi tokrat moral zmagati, saj to zmago navijači nestrpno čakajo že ves mesec. Zadnji uspeh Primorca smo namreč zabeležili v tretjem kolu, 27. oktobra.
Olimpija bo šla v goste k šibki ekipi Libertas Sv. Sergij, ki je v tem prvenstvu zaužila kar pet po razov. V tej tekmi ima Olimpija priliko, da pokaže svoje sposobnosti to se pravi da mora zmagati.
Gaja pa bo šla v goste k Liber-tasu s Proseka, ki je po dveh porazih preišnjo nedeljo prišel do zmage nad Roianesejem. V tem gostovanju bi remi za Gajevce bil vse kakor sprejemljiv.
B. R.
Opicina S/C	9 9 0	0	42	3	18
S. Giovanni	9 4 3	2	14	10	11
Vesna	9 5 1	3	12	10	11
Lib. Sv. Marko 9 4 3		2	11	10	11
Cremcaffè	9 2 4	5	10	10	8
Ponziana	9 2 4	5	10	9	8
Esperia S/A	9 1 3	5	9	18	4
Primorje	10 0 2 8 SKUPINA A			4	43	2
Breg	10 5 4	1	19	7	14
Libertas Trst	9 6 2	1	20	10	14
Montuzza	9 2 5	2	11	15	9
De Macori	10 2 5	3	12	13	9
Domio	9 2 4	3	10	14	8
Rosandra	9 3 2	5	8	9	8
Union	8 2 2	4	4	8	6
Lib. Rocol B 8 0 4 SKUPINA		4 C	3	11	4
Giarizzole	10 8 2	0	36	2	18
Triestina	10 8 2	0	26	6	18
Lib. Rocol A	8 5 3	0	11	6	13
CGS	10 3 4	3	9	12	10
Fortitudo	9 3 3	3	13	10	9
Zaule	9 3 1	5	8	13	7
Costalunga	9 0 1	8	3	28	1
Muggesana	9 0 0 9 ZAČETNIKI			4	39	0
Prejšnji teden so odigrali nekaj tekem v skupini A, zato so najmlajši Brežani počivali. Danes bodo naši zastopniki zaigrali proti Rosandri: ker so «plavi» pokhzali v zadnjih tekmah napredek lahko tokrat računajo na točko.
IZIDI
SKUPINA A
Opicina S/C - CGS prek. Inter S. Sergio - Ponziana 0:1, Triestina A - Giarizzole 0:0, Sistiana - Lib. Sv. Marko 0:0.
LESTVICI SKUPINA A
Libertas Rocol Giarizzole Triestina A Ponziana CGS Sistiana Inter S. Sergio Opicina S/C
7 4 3 0 7 4 3 0 7 15 1 7 2 3 2 6 0 6 0 7 0 6 1 6 13 2 6 13 2 Lib. Sv. Marko 8 12 5 SKUPINA B Montuzza	8 8 0 0
Cremcaffè	7 6
Esperia P. XII 7
Fortitudo
Rosandra
Zaule
Muggesana Triestina B Breg Edera
1 1 1 1 0 0
0
1
2
12
7
4
11
U
23
35
JOLO
11
11
7
7 6 6 5
5 4
14
12
11
9
8 7
6 3 3 0
1.	— prvi
drugi
2.	— prvi
drugi
3.	— prvi
drugi
4.	— prvi
drugi
5.	—- prvi
drugi
6.	— prvi
drugi
---- Janko Perat
UMIRAJOČI
____ CAS	39 =
Medtem se je zmočilo. Morje se je umirilo in svetloba na obzorju je ugasnila. Veter je še zmerom pihljal, le da je bil bolj svež. Spominjal me jo na veter, ki veje poleti v naših gorah. Noč je, sem premišljal. Nekateri ljudje že spijo, ponekod pa divjajo boji. Še vedno je vojna, še vedno se bojujemo ...	,	,
Spet se mi je prikradla v prsi tesnoba. Pozabe je bilo
konec. Prišla je iztreznitev.
Čez nekaj dni mi je črnolasa sekretarka sramežljivo In S povešenimi očmi zaupala, da najina ljubezen na sipini najbrž ne bo brez posledic ...
Najprej sem jo začudeno pogledal, potem pa sem ji začel Ugovarjati in dokazovati, da to ni mogoče. Nato mi je rekla, aii se zavedam, da sem jaz tudi član partije. Ko sem jo presenečen vprašal, v kakšni zvezd je partija z najino večerno idilo, me je resno poučila, da sem kot član partije dolžan spoštovati komunistično moralo in z vso odgovornostjo prevzeti posledice svojih dejanj.
Poročila sva se. Kaj bi se jezdi! KomunisUčna morala je bila rešena. Za najino poročno slavje sva imela na razpolago le eno edino noč. Toda jaz sem se napil dalmatinskega vina ki je bilo čmo kot moj obup. Napil sem se do onemoglosti. A čeprav je bilo moje telo omamljeno, duše le nisem mogel utopiti. In vse nežnosti moje žene so bile zaman. Zaman me je ljubkovala in strastno pritiskala mojo glavo na svoje prsi. Le nemirno sem stokal in momljal: «Prekleto, prekleto!»
Naslednje jutro sem se vrnil v brigado, še istega dne smo se zvečer spet vkrcali v leseno trabakulo, da bi šli v naš tretji napad na Brač. Toda na ta desant je šel samo naš bataljon.
Tokrat se nas je spet oprijela smola. Pokazala pa se je šele tedaj, ko smo bili prepričani, da gre vse kakor po loju. Načrt je bil pripravljen v vseh podrobnostih in v začetku je vse potekalo tako, kot smo predvidevali. V popolni tišini, ne da bi nas kdo opazil, smo se izkrcali v Bolu. Borci so se sezuli in se bosi pretihotapili na otok.
Potem ko smo se že razporedili na položaje, smo prerezali telefonski kabel, ki je povezoval otok s kopnim. S tem smo hoteli Nemce izzvati, da bi prišli iz svojih močno utrjenih položajev. Domnevali smo, da bodo hoteli kabel popraviti in da bodo v ta namen prišli Nemci iz garnizona Selca—Sumartin, ki je bil najbližji. Na poti, po kateri bi morali priti Nemci, smo postavili zasedo.
Domnevali smo pravilno. Nemška kolona je res padla v našo zasedo. V sovražni patrulji je bilo kakih osemdeset ljudi in imeli so dve tovorni živinčeti. Pustili smo jih na kakih deset metrov, potem pa užgali po njih. Nemci, ki so se znašli v kaj slabem položaju, so se začeli brez reda umikati. Ni nam bilo treba jurišatd, kajti vsi sovražni vojaki so bili na strelni mušici naših pušk in strojnic.
V splošnem navdušenju, da smo Nemce dobili v past, je nekdo od naših zavpil «Juriš!». Borci, misleč, da je to ukaz, so planili naprej. Toda sovražna zaščitnica je nenadoma začela sekati po nas s strojničnim ognjem. Takrat me je zadelo...
Pravijo, da v vojni le vsaka milijonta krogla zadene svoj cilj. Name jih je bilo dotlej v tej dolgi vojni gotovo izstreljenih že več kot milijon. Ena me je zdaj vendarle našla.
Začutil sem jo kot nenaden, močan sunek, in se prvi hip nisem niti zavedel, kaj se je zgodilo. Kar naprej sem vpil: «Lezi! Bedaki, lezi!»
Toda bilo je prepozno. Pobudo je prevzel sovražnik. Nemci so izkoristili našo trenutno zmedo in so se razvrstili na
obrambnih položajih. Skrivali so se za krševitim, razdrapanim svetom, medtem ko smo bili mi izpostavljeni njihovim kroglam.
Skočil sem v zaklon. Šele tedaj me je huda bolečina spomnila, da sem pogledal, kaj je pravzaprav z menoj. Izpod leve nadlakti sem krvavel. Zdajci se mi je zameglilo pred očmi. Sam nisem vedel zakaj : ali zaradi slabosti, ali pa zato, ker sem na sebi zagledal kri. Najbrž zaradi obojega.
Kaj se je potem zgodilo z menoj, se ne spominjam več. Pozneje sem zvedel, da so me prepeljali na Vis in še isti dan z letalom v Italijo, v partizansko bolnišnico Gruma, blizu Barija. Zavedel sem se šele v bolnišnici.
Zdravljenje je potekalo hitro, kajti kosti so bile na srečo cele. In bil sem mlad. Le okreval sem počasi. Srce me ni hotelo ubogati. Včasih, čeprav le ob majhnem naporu, mi je udarjalo kakor kladivo. Moči so se mi le počasi vračale. Minevali so dnevi in tedni in meseci.
Čez nekaj mesecev, ki so se mi zdeli prava večnost, sem sicer čutil, da sem že spet pri močeh, vendar so me zdravniki še vedno zadrževali. Morda je bil vzrok tudi v tem, ker sem znal angleško, to pa jim je v bolnišnici prišlo pogostoma prav.
Čez nekaj časa so me začeli uporabljati tudi kot šoferja za krajše vožnje z džipom Kadar šoferja ni bilo pri roki in se je mudilo, zlasti če so imeli opravka pri zavezniških poveljstvih in uradih, sem vozil džip v Bari, v Gravino ali okolico. Takih voženj sem se veselil, saj so mi bile v enoličnem življenju v bolnišnici prijetna sprememba.
XI
VRNITEV
Bilo je zjutraj. Strežnice so bile že pospravile sobo in razdelile zajtrk, bolničarke izmerile temperaturo, razdelile zdravila in dale nekaj injekcij. Nato so nas pustile pri miru. Bil je čas med sedmo in deveto uro, ko smo imeli popoln mir vse do zdravniške vizite, ki je le redko bila pred deseto uro.
V sobi nas je bilo pet. Bili smo že vsi okrevanci, zato smo se lepo razumeli in dobro prenašali drug drugega. Pogovarjali smo se, igrah šah ali domino, včasih naskrivaj vrgli karte ali pa spali.
Tudi spali smo že tako dobro, da drug drugega nismo motili s stokanjem ali nemirnim, vročičnim dihanjem, če se komu ni ljubilo spati, medtem ko so drugi dremali, smo znali obzirno molčati. Premišljevali smo ali pa brali.
Tako je bilo tudi tisto jutro. Medtem ko so sobni tovariši najbrž spali, sem ležal na postelji, na odeji, in se trudil, da bi spal. Poletna vročina je popuščala, kajti poletje je šlo že h koncu. Jutra so bila prijetno hladna. Toda spanca ni hotelo biti od nikoder Komaj poldrugo uro poprej sem se namreč prebudil iz trdnega, zdravega sna. Tako sem ležal z zaprtimi očmi in si prizadeval, da bi ne mislil na nič. Tudi spominov sem se branil.
Okno je bilo odprto in skozenj je bilo slišati glas radijskega napovedovalca. V sosednji baraki so morda poslušali radio. Najbrž je šlo za vojna poročila, toda ta me niso zanimala. Naveličal sem se jih. Že štiri leta smo poslušali o zmagah na eni in na drugi strani, celò tedaj, kadar je bil kdo v bitkah poražen. To mora napraviti človeka apatičnega. Tudi napovedovalec je bil apatičen. Očitno se na frontah ni dogajalo nič posebnega, sicer bi bil njegov glas slovesnejši, živahnejši. Ob takih priložnostih je napovedovalec vselej začenjal s posebnim opozorilom, na primer: «Pozor, pozor! Velika zmaga zavezniškega orožja. Naše zmagovite armade so zlomile sovražno obrambo in v silovitem, nezadržnem naletu napredujejo na sovražno ozemlje. Končna zmaga nad nacifašistično hordo se naglo bliža . . .»
Približno tako so napovedovalci ponavadi seznanjali svet o velikih zmagah pri Stalingradu, El Alemeinu, o izkrcanju v Zahodni Afriki in na Siciliji, o invaziji v Franciji. Danes pa je bil napovedovalčev glas nekam zaspan. Potemtakem ni bilo nič novega.
(NadeUlevanje sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38	79 58 23 76 14 70
Podružnica	GORICA. Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82
Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir.
Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan»
V SFRJ številka 150 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije In podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374	StrSD 6	'	30. novembra 1974
Za SFRJ	2iro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS - 61000 Ljubljana,
Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno •
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir «Mali oglasi» 80 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo ptl oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I.
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	Izdaia !n t!ska F^l ZTT ' ^
PO WALDHEIM0VEM OBISKU NA BLIŽNJEM VZHODU
V OKVIRU PREISKAVE O VETROVNICI
Izraelci in Arabci: s|ior DR. TAMBURINO ZASLIŠAL V RIMU
o postopni ali globalni rešitvi
Militaristična kampanja v Izraelu - Spopadi ob libanonski meji
TEL AVIV, 29. — Izraelski ministrski predsednik Rabin je danes na vsakoletnem srečanju z izraelskimi časnikarji poudaril, da je izraelska vlada pripravljena na pogajanja za bilateralne in začasne sporazume z arabskimi državami. Odločno pa je zavrnil možnost ponovnega sklicanja ženevske konference za ureditev vprašanj na Bližnjem vzhodu. Rabin je še pristavil, da a-rabske cježele in Sovjetska zveza skušajo z zavzemanjem za ponovno sklicanje ženevske konference sabotirati ameriške napore, da bi prišlo do miru na Bližnjem vzhodu postopoma. «Popolnoma jasno je — je dejal izraelski premier, da bi se na ženevski konferenci ustvaril složen arabski blok, ki bi ga podpirali Sovjetska zveza ter vse države, ki zahtevajo popolni izraelski umik iz zasedenih ozemelj ter ustanovitev v Cisjordaniji ter na področju Gaze nove palestinske države pod kontrolo organizacije za osvoboditev Palestine (PLO)».
Rabin je poudaril, da so Izraelci vedno izključevali to možnost in da so še vedno na tem stališču. Pripomnil je še, da bi v primeru konference izraelski «ne» nudil Arabcem samo eno možnost, se pravi vojaško akcijo.
V Izraelu je v teku pravcata gonja za oživljanje militarističnega du-
AMIN IN ZENSKE
Ugandski predsednik Idi A-min Dada je celik posebnež, predvsem pa nič kaj prida diplomat v tradicionalnem pomenu besede. Prostodušni nekdanji podčastnik britanskih oboroženih sil v Ugandi najraje pove resnico v obraz komurkoli, pa naj bo to podrejen uradnik ali pa ameriški predsednik: Dobra duša se je zato večkrat znašel v zagati zlasti še, ker se nadvse rad igra s telegrajom. Odkar je postal predsednik mu je v poseben užitek pošiljati telegrame, le da se mu ponudi priložnost.
A danes nam ni do tega, da bi govorili o Aminovih diplomatskih spodrsljajih: Zadeva je v tem: ugandski predsednik je pred nekaj dnevi odstranil svojega zunanjega ministra sloko in lepo bivšo manekenko Elizabeth Bagaya. Očarljiva princesa je prevzela vodstvo ugandske diplomacije 19. februarja, ko je zamenjala podpolkovnika Michaela Ondonga, čigar truplo so našli mesec dni pozneje v Nilu.
Princesa Bagaya, ki je študirala pravo v Veliki Britaniji, se je vrnila v Rampalo leta 1971. ko je prišel Amin na o-blast in je bila takoj imenovana za potujočega veleposlanika. Širile so se tudi govorice, da predsednika in očarliivo veleposlanico ne veže le ljubezen do dela za boljšo bodočnost domovine, ampak tudi intimnejše čustvo. Domnevo je potrdilo imenovanje princese za zunanjega ministra, čeprav so se istočasno začele širiti govorice, da v odnosih med šefinjo diplomacije in predsednikom nekaj ni v redu.
Kaj naj bi to bilo? Včeraj je prišla resnica — Aminova sicer — na dan. Predsednik obtožuje princeso, da je imela v stranišču pariškega letališča ljubavni zmenek z nekim Evropejcem. Da ne bi bila mera premajhna dodaja, da si je Bagayeva prisvojila izdatne vsote iz državne blagajne in bila v stiku z ameriško in britansko obveščevalno službo.
Do tu uradno sporočilo, spričo govoric o razmerju med Aminom in Bagayevo pa se poraja vprašanje, če ie ugandskega predsednika bolj razsrdilo dejstvo, da si je prisvojila denar, ali da mu je, kot bi rekli južnjaki, nastavila rogove.
ha. Predvsem je treba omeniti, da se krepijo težnje za vključitev v vladno koalicijo desničarske stranke «Li-kud», ki je znana zaradi svojih ekstremističnih teženj. Vključitev «Liku-da» v vladno koalicijo bi pomenilo ustanoviti vlado «patriotske» enotnosti. Vse te napore podpirajo tudi številne izraelske osebnosti, ki so v preteklosti odigrale pomembno vlogo v političnem in vojaškem življenju. Tako je na primer bivši general šaron, ki je lani osvojil egiptovska področja zahodno od sueškega prekopa izjavil, da vse ozemlje, ki se nahaja zahodno od reke Jordana pripada Izraelu. Po njegovem mnenju se lahko ustanovi palestinska država samo na vzhodnem bregu te reke, kar pomeni, da bi morali Pa lestinci pregnati s tega področja jordanskega kralja Huseina. Bivši general je še pripomnil, da obstaja nevarnost vojne in da se ta utegne preprečiti le, če bo Izrael odločno pripravljen nanjo. Bivši obrambni minister Moše Dajan pa je celo dejal, da bi morebitni vojni spopad na Bližnjem vzhodu prinesel s seboj uporabo atomskega orožja.
Egiptovsko stališče je glede teh vprašanj v popolnem nasprotju z Izraelci. Bejrutski list «An Nahar» piše, da je Egipt sporočil general-
nemu tajniku OZN Kurtu Waldhei-mu, da bo odbil vsakršen umik izraelskih čet na Sinaju, če bi ta pobuda ne spadala v okvir podobnega umika izraelskih čet z Golanskega gorovja. Egiptovski politični krogi menijo, da Kissingerjevi napori za ureditev krize na Bližnjem vzhodu niso kot taki kos resnim naporom za miroljubno rešitev krize Prav tako v Egiptu zahtevajo takojšnje sklicanje ženevske konference, ker bi sicer vsak drug poskus bil popolnoma jalov.
Iz navedenega je razvidno, da obstajajo čisto popolnoma nasprotrfa stališča glede reševanja krize na Bližnjem vzhodu med Egiptom, oziroma arabskimi državami ter Izraelom. Izraelci sprejemajo tzktiko postopnega reševanja krize kot si jo je zamislil Kissinger, medtem ko Arabci zahtevajo globalno rešitev.
V teh razmerah se nadaljujejo spopadi ob izraelsko-libanonski meji. Danes zvečer je izraelsko topništvo bombardiralo dalj časa 'libanonska področja pri Arkubu. Gmotna škoda je baje velika. Na drugi strani je časopisna agencija Wafa, ki je glasnik palestinskega odpora, sporočila, da so se gverilci spopriieli z enotami izraelske vojske. Wafa ni omenila, če je odo kaj človeških žrtev. Izraelci pa na drugi strani trdijo, da je neka njihova patrulja stopila na libanonsko ozemlje ter se kasneje spoprijela s skupino palestinskih gverilcev, od katerih jih je pet ubila, medtem ko ie eden zbežal, čeprav je bil ranjen.
SEFA SID ADMIRALA CASARDUA
Skrivnostna priča, ki je potrdila preiskovalcem avtentičnost Orlandinijevega pričevanja o «golpeju», je Maurizio Degli Innocenti, zaupnik «nacionalne fronte» za Toskano
RIM, 29. — Padovski preiskoval-1 nik verjetno začel zasliševati osebe,
Iran odkupil sedmino delnic «Daimler-Benz»
BONN, 29. — Glasnik zahodnonem-škega ministrstva za gospodarstvo je danes potrdil, da je neka država na Bližnjem vzhodu, ki proizvaja petrolej, odkupila 14.6 odstotka delnic družbe Daimler - Benz, ki proizvaja avtomobile «mercedes». Pozneje se je zvedelo, da je družba «Quandi» prodala delnice Iranu. Kot je znano. je Iran odkupil že letos poleti 25 odstotkov delnic družbe Krupp.
Družba Daimler Benz je po pomembnosti druga avtomobilska industrija v Nemčiji (za družbo Volkswagen). Do sedaj se še ni srečala s krizo ter ni bila prisiljena odpustiti niti enega delavca, čeprav jih v njenih obratih dela 156.000.
Zahodnonemški minister Friderich je izjavil, da se vzhodne države, ki proizvajajo petrolej ne bodo polastile nemške industrije in da vlada pripravlja zakonski osnutek, ki predvideva. da bodo morale družbe sporočiti vladi morebitno prodajo delnic tem državam. Poudaril je še, da arabsko sodelovanje v nemški industriji ne bo spremenilo zahodno-nemške politike do Izraela.
ni sodnik dr. Tamburino, ki vodi preiskavo o prevratniškem delovanju Vetrovnice, se je danes v Rimu sestal s šefom obveščevalne službe admiralom Casardijem. Po nepotrjenih vesteh kaže, da je pa dovski sodnik zahteval od poveljnika SID informacije o dejavnosti bivšega šefa rimske protivohunske službe polkovnika Marzolla, ki je bil osumljen politične konspiracije v okviru preiskave o Vetrovnici.
Kot je znano je bil polkovnik : Marzolle «desna roka» bivšega šefa obveščevalne službe generala Mice-lija, ki je bil pred časom aretiran pod obtožbo politične konspiracije. Marzolle je tudi osumljen, da je razmnožil in dal tisku v objavo utemeljitev Tamburinovega zapornega naloga za Micelija, kar je izzvalo srdito reakcijo padovskih preiskovalcev.
Medtem se je v Rimu izvedelo za ime skrivnostne priče, ki je med včerajšnjim zasliševanjem potrdila, da je fašistični gradbenik Remo Orlandini, nekdanja Borghesejeva «desna roka», prostovoljno pričal agentom SID o propadlem poskusu državnega udara. Priča, ki je dala nov zagon preiskavi, je Maurizio Degli Innocenti, viden predstavnik «nazionalne fronte» za Toskano.
Degli Innocenti se je pred dnevi «prostovoljno» javil rimskim sodnikom, da bi potrdil Orlandinijeve izjave (ta je namreč trdil, da sta stotnik La Bruna in polkovnik Romagnoli prikrojila njegovo pričevanje). med zasliševanjem pa se je premislil in potrdil avtentičnost magnetofonskega posnetka, ki je eden od opornikov preiskave. V trenutku, ko je preklical začetne izjave, se je njegov status spremenil, ker so ga sodniki osumili prekrška. Zato se je moral vrniti danes na zasliševanje, a tokrat v spremstvu branilca.
Zasliševanje je bilo zelo dolgo in je trajalo praktično ves dan. Kaj je vsega Degli Innocenti povedal preiskovalcem, ni bilo mogoče izvedeti, kaže vsekakor, da je bilo njegovo pričevanje velikega pomena za preiskavo, saj naj bi podkrepil z dokazi in številnimi podrobnostmi svoje včerajšnje priznanje. O pomenu nepričakovanega razpleta preiskave ni potreba tratiti veliko besed, tako je očiten. Bistvo pa je vsekakor, da neizpodbitno potrjuje prvotno Orlan-dinijevo pričevanje o poskusu «gol-peja», in dokončno pribija obtožence pred njihove odgovornosti.
Medtem ko so sodniki Gallucci, Fiore in Vitalone zasliševali Degli Innocentija, je preiskovalni sodnik Francesco Amato, ki sodeluje v preiskavi, začel zasliševati osebe, ki so bile osumljene v zvezi 8 propadlim Borghesejevim poskusom državnega udara. V prihodnjih dneh bo isti sod-
....................................................lin
V NASELJU CUSNAGO PRI MILANU
Silovit požar v skladišču Stande: milijarda lir škode
Zgorelo je na tone igrač, toaletnega papirja in srnitetnega materiala
za katere je v okviru preiskave izdal zaporni nalog.
Po govoricah iz rimskih sodnih krogov kaže, da bo dr. Fiore v prihodnjih dneh osvojil zahteve javnega tožilca Vitaloneja in podpisal še vrsto zapornih nalogov. Na «črnem seznamu» naj bi bile nekatere osebe, ki so bile doslej le osumljene prestopka, ker so preiskovalci zbrali stvarne dokaze o njihovih zločinih.
Zaključno sporočilo o pogovorih Tito-Kaunda
BEOGRAD; 29. — Zambijski predsednik Kenneth Kaunda je danes zaključil uradni obisk v Jugoslaviji. Po odhodu uglednega gosta je bilo objavljeno zaključno sporočilo zambijsko-jugoslovanskih pogovorov, ki so potekali v prisrčnem in prijateljskem vzdušju.
V poročilu Tito in Kaunda uvodoma ugotavljata, da se sodelova-
nje med državama zadovoljivo razvija na vseh ravneh. Če so odnosi med Zambijo in Jugoslavijo zadovoljivi, istega ni mogoče trditi o mednarodnem položaju, ki je čedalje bolj napet zaradi vsiljivega vmešavanja neokolonialističnih in imperialističnih sil v notranje zadeve drugih držav. Mednarodna napetost terja enoten in odločen nastop neuvrščenih, ki se morajo zavzeti za pozitivno rešitev kriz, ki pretresajo svet. Osnova za reševanje vseh odprtih vprašanj pa so po mnenju Tita in Kaunde resulucije OZN.
Kar zadeva mednarodne gospodarske odnose sta Tito in Kaunda poudarila nujnost pravičnejšega gospodarskega reda, ki naj temelji na enakopravnosti partnerjev. V tem okviru sta pribila, da se vprašanje surovin in gospodarskega razvoja lahko reši le s pravično izmenjavo primarnih surovin za industrijske izdelke in s spoštovanjem osnovnega načela, da vsak narod svobodno razpolaga s svojimi naravnimi bogastvi.
Pred odhodom je Kauda povabil Tita na obisk v Zambijo, kar je •jugoslovanski predsednik z zadovoljstvom sprejel.	B. B.
PO DOLGI IN ZELO OSTRI RAZPRAVI
FRANCOSKI POSLANCI ODOBRILI ZAKON 0 PROSTOVOLJNEM SPLAVU
PARIZ, 29. — Francoska poslanska zbornica je danes ponoči po dolgi in mestoma zelo ostri razpravi odobrila z 284 glasovi za in 289 proti vladni zakonski osnutek, ki uzakonjuje prostovoljni splav. Za so glasovali vsi poslanci levičarske opozicije in del poslancev vladne koalicije, proti pa so bili predstavniki desnice in del poslancev vladne koalicije.
Zakonski osnutek, o katerem se bo moral izreči še senat, bo nadomestil stari zakon iz leta 1920, ki je dovoljeval le splav iz terapevtskih razlogov, ko je bilo življenje matere ogroženo zaradi nosečnosti. Z novim zakonom pa bo splav dovoljen v prvih desetih tednih nosečnosti, čeprav pod pogojem, da poseg izvede zdravnik v bolnici ali v kliniki. Ženski, ki zaprosi za prekinitev nosečnosti, bo moral zdravnik izročiti gradivo, v katerem bodo naštete vse ugodnosti, ki jih država nudi materam, poročenim ali ne, ter naslovi vseh zavodov in posvetovalnic za družinsko načrtovanje. Ce bo po enem tednu ženska potrdila svoj namen, da splavi, bo moral zdravnik poseči. Za mladoletnice zakon predpisuje privoljenje staršev ali zakonitega varuha, v izjemnih primerih, ko zdravnik ne more stopiti v stik z družino, pa lahko dekle odloči samo. Terapevtski splav je dovoljen
v kakršnem koli trenutku, če dva zdravnika potrdita, da je nosečnost za mater škodljiva, ali da obstaja velika nevarnost, da bo novorojenec pohabljen. Bolniške blagajne ne bodo povrnile stroškov za splav, vendar bo vlada z upravnim dekretom določila ceno zdravniškega posega v taki višini, da bo dostopen tudi najrevnejšim slojem.
Vodilo novega zakona je bilo ustvariti pogoje za večjo socialno pravičnost. Kot v Italiji in drugih državah, kjer je še v veljavi represivni zakon o splavu, so tudi v Franciji imeli velik problem s skrivnimi splavi. Po računih ministrstva za zdravstvo je vsako leto splavilo okrog tristo tisoč žensk, večina katerih v nemogočih higienskih pogojih in brez zdravniške nega. O-čitno je namreč, da so visoke honorarje zdravnikov, ki so kljub zakonski prepovedi pomagali ženskam, da prekinejo nosečnost, lahko plačali le premožnejši ljudje, revnejši pa so se morali zateči le k osebam brez prepotrebne zdravniške izobrazbe. Tako je splav, ki ni nevaren poseg, če ga izvede zdravnik v kliniki, terjal na stotine življenj nesrečnih žensk.
«Vprašanje — je poudaril med razpravo pravosodni minister Le-canuet — je boleče za vsakogar, toda grenka resnica je, da zakona iz leta 1920 ni več mogoče izva-
jati. Ko je bila represija najstrožja, je bilo kvečjemu obsojenih 500 oseb na leto, splavov pa je nad 300.000. Od žensk, ki so prekinile nosečnost, pa jih je najmanj tristo umrlo za infekcijami in posledicami nostro* kovnega posega.» Minister za zdravstvo Simon Veil pa je poudarila, da je bil njen edini namen zavarovati otroke. V Franciji — je dejala — je nad 700.000 zapuščenih otrok, ki živi v sirotišnicah. Kd odrastejo imajo hude težave z življenjem in večina njih bo imela^ o* troke, ki bodo obsojeni na nesrečno življenje.
Čeprav so rezultati anket zavodov za raziskovanje javnega mnenja P°* kazali, da je večina Francozov na, kionjena uzakonitvi splava, se jo opozicija borila z vsemi močmi, da bi bil zakon zavrnjen. Svoje izvajanje je osnovala predvsem na verskih predsodkih, na pomoč P® so ji prišli tudi nekateri zdravniki, kj so javno izjavili: «Ne bomo nikoli sodelovali pri pokolu nedolžnih.»
Poslanska zbornica je kljub vsemu odobrila zakonrki osnutek in predvidevajo, da ga bo odobril tudi senat. Nasprotniki splava pa vsekakor niso odložili orožja in napovedujejo, da bodo sprožili vprašanje ustavnosti zakona, ki po njihovem naj bi bil v nasprotju s francosko ustavo
žarno pieno, so šele proti večeru u-krotili in obkolili najsilovitejši del požara. Z gašenjem manjših žarišč pa bodo verjetno zaposleni vso noč.
Po mnenju gasilskih strokovnjakov je najverjetnejši vzrok požara kratek stik, ne izključujejo pa možnosti, da se je kdo od uslužbencev spozabil in odvrgel cigaretni ogorek blizu lahko vnetljive snovi. Škoda ni bila še točna ocenjena, gotovo pa je vsekakor, da presega vrednost uničenega blaga milijardo lir.
V Portorožu odprli sejem cvetja in okrasnih rastlin
PORTOROŽ, 29. — V portoroškem Avditoriju so odprli sejem cvetja in okrasnih rastlin, ki je že takoj prvi dan vzbudil veliko zanimanje domačih in tujih obiskovalcev. Vse razstavljeno blago je namenjeno prodaji, sejem sam pa bo odprt do vključno nedelje, 1. decembra. Organizator, portoroško hortikulturno društvo, je tokrat poskrbel res za bogato izbiro Pozornost vzbujajo zlasti zimske cvetice, med njimi ču dovile krizanteme in nageljni, nadalje vse vrste kaktusov in drugih zelenil- okrasnih rastlin, razne lončnice in podobno. Zanimiv je tudi kotiček, kjer prikazujejo vzgojo limon, io.naranč in mandarin v Istri. Tukajšnji vrtnarji so namreč postopoma prilagajali rastline vre me": V m razmeram in poželi mnogo us> eh iv.
Med razstavljavci so tako podjetja družbenega sektorja, kakor tudi «a/“bniki. Konč.-j naj omenimo, da poklicali gasilce, so drugi posegli z sta na sejmu tovarna dušika Ruše ročnimi protipožarnimi napravami in cinkarna Celje prikazali boga Gasilci, ki so prihiteli v Cusnagu z to izbiro vseh mogočih umetnih vsemi razpoložljivimi možmi toda, gnojil in zaščitnih sredstev v vrtnar-čeprav niso Siedili z vodo in protipo- stvu.	L. O.
MILAN, 29. — Silovit požar je danes popoldan v nekaj urah uničil dva oddelka ogromnega skladišča trgovskega podjetja «Standa» v Cusnagu pri Milanu. Po prvih ugotovitvah kaže, da je požar izbruhni] zaradi kratkega stika. Škoda presega milijardo lir.
Nesreča na srečo ni terjala človeških žrtev, ker je požar izbruhnil ob 13.15, ko so bili vsi uslužbehci skladišča pri kosilu v menzi. Ogenj se je razširil z bliskovito naglico, ker je bilo v skladišču shranjeno zelo vnetljivo blago: igrače, alkohol, toaletni papir.
Oddelka, ki ju je požar uničil, sta bila odprta komaj pred dvema tednoma. Skladišče Stande v Cusnagu je eno od največjih tovrstnih objektov v Italiji, saj obsega 58 tisoč kvadratnih metrov pokrite površine in oskrbuje z raznovrstnimi artikli vse lombardijske veleblagovnice. Skladišče je dolgo skupaj 1000 metrov in široko 300 in je bilo zgrajeno po najmodernejših protipožarnih kriterijih. Vsak oddelek je namreč mogoče ločiti od kompleksa s težkimi jeklenimi vrati. Prav zaradi tega se je gasilcem, ki so posegli z nad sto možmi, posrečilo obkoliti ogenj v razmeroma kratkem času. Požar je uničil vse kar je bilo v omen jenih oddelkih: okrog tisoč otroških koles, nekaj ton plastičnih igrač, božični okraski, na tone pralnih praškov, toaletni papir, papirnate brisače in na stotine litrov alkohola
Upravniki Stande in tehniki milanskih gasilcev so na podlagi pričevanj uslužbencev obnovit razne faze požara. Nekaj minut po 13 15 sta dva delavca opazila, da se je iz skladišča dvigal steber gostega črnega dima. Medtem ko so nekateri
NA PRILOŽNOST
od 30. novembra
VELEBLAGOVNICI
ILLMTORE
TRST, KORZO SABA 15,
srečanje s
prihrankom
številne priložnosti nakupa zelo aktualnih artiklov v vseh oddelkih za oblačila po
izrednih cenah