DOMOLJUB. Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. Z&^zr^zrJS&z sms? at^rjz »UMA «*««* M. »• 2»«ri*HM ta mm«to* pa opfarmittn. .DOMOLJUBA' Vodnikov ukc* it. t — NunimUa m Mf^eM*« ta fMujejo po dogovoru. Htmr. 28 V LJubljani, 14. novembra 1895. Letnik TIII. Volilcem v deželni zbor kranjski! Prihodnji četrtek dno 21. t m. ao poklicani volilni možje Kranjski, da izvolijo 16 poelancev, katere imajo pravico voliti kmotske občine na Kranjskem. Po številu in po davku bi morali imeti kmetski okraji ie več poslancev, a ker tega sedaj no moremo izpromoniti, zato jo volilcem kmečkih občin tembolj skrbeti, da vsaj v vsoh teh 16 volilnih okrajih izvolijo dobro zastopnike. Volitve volilnih moi so večinoma ie končano. Katoliška narodna stranka amo biti 2 njimi zadovoljna NaAi volilci ao alali kakor skala za svoje moio in v mnogih krajih ao zmagali se lc po hudem boji. — Nadejamo se, da volilni moije povsod ostanejo moi-beseda, da hod) volili one kandidate, za katere ao ae sami in njih volilci izrekli io pred volitvijo volilnih moi Osrednji volilni odbor katoliško narodne stranko je prepuatil popolno prostost posameznim volilnim okrajem, da si sami določijo, katere kandidate ai ielo. Na podlagi teh poročil izvršuje osrednji volilni odbor katoliško narodne stranke avojo najvažnejšo nalogo, ter po soglasnem naročilu zaupnih moi raznih krajev priporoča naslednje gg. kanilidato, katerim naj naši somišljeniki kot volilni možje oddajo dnč 21. t. m. pri volitvi 16 poslancev za kmetsko občino svoje glasove: 1. Za Ljubljansko okolico ieodni okraj Ljubljana — Vrhnikn): Oabrijel JelOVŠek, poseatnik in župan na Vrhniki in Kran PovSe, državni poslanec, vodja in posestnik v Ljubljani. 2. Za okraj K a m n i k it r d o: Tomaž Kajdiž, dekan v Moravčah. 8. Za okraj Kra n j Tržič • Loka: Oton Detela, grnjščak, deželni glavar v Ljubljani in Andrej Kalan, vikar in mestni odbornik v Ljubljani. 4 Za okraj Kadovljica-Kranjaka gora: Janez Ažman, župnik v Gorjah, 5. Za okraj Poatojna-Planinn Bonožečc-Loi-Hi strica: Franc ModiC. posestnik in trgovec 6. Za okraj Vipava-Idrija: Matej LavrenČiČ, posestnik v Vrh polj i. 7. Za okraj Novomcato-Koatanjovioa-Krško: Viljem Pfleifler, državni poelanoc in posestnik v Krškom. 8. Za okraj Trebnje - Zatičina - Žu ie mb org -Mokronog-Litija Radeče: Franc Košoak, posestnik in iupan na Oroaupljem, Dr. Krnn Papež, odvetnik in det. odbornik v Ljubljani, in dr. Ignacij Žitnik, kurat v Ljubljani. 9. Za okraj: Kočovje-Ribnica: Knrol Kiun, kanonik in državni poalancc v Ljubljani in Primož PakiŽ, poseatnik v 8odražici. na Lahovom in Josip Zelen, poaestnik v 8c 10. Za okraj: Č r no m elj - Me tli ka : Frančišek notofiah Schweiger, župnik na Radovici. Volilci! Volito prihodnji čolrtek aogta.no tc kandidate, katorc sle si sami zbrali in jih mi po Vašem naročilu priporočamo. Volite jih soglasno za poslanec, da bo zmaga tom večja in slavnejša. V Lju bi jan i, 14. novembra 1895. . __ Osrednji volilni odbor Katoliiko-narodne »franke. žf»S Volih f v deželni ibor. Shod v Kamnik«. Katoliško društvo kamniško je napravilo zadnji čas prav lep« shoda. Pnri je bil občni zbor in ob enem volilni ahod v Kamniku 27. oktobra. Kljub zelo grdemu vremenu je pr ilo toliko ljuii. da »o komaj prostora nKli. Za pozdravom g predsednika dekana T. Kaj d i Za je poročal namenu tajnika č g iupnik homski V. Bern k. kako ae je druCvo pretesno leto — bila je namreč rasno obletnica ustanovitve — obnašalo in kako napredovalo. Imelo je v Kamniku celo leto 14 shodov, na katerih sc je govorilo o mnegih pod učnih in sa sedanji čas prav zan mivih reCeb Zal bog, da se teh ah odo v oddaljeni udje niso megli udeleževati. Zunaj Kamnika dosedaj druMvo ni napeljalo podučn h shodov, pa tega je bil kriv nesrečni potres, ki je ravno na* okraj najhuje zadel, in nam marsikaj zmedel, odslej bo pa ie drugače. D.uUvo pa ne bo napravljalo »amo go vorov, ampak tudi potpeSevalo g.apcdarstvu kunsfne reči, n. pr. snovanje lakA koristnih poaoji afe po K.nfTci-»novem načinu itd. l"dov ima druitvo po celem okr^u, la nektere f.«re Se niso nič ziaven udeležene. Naj bt le tudi bili vsi udje dobri in uneti za reč, za ktero ae nam gre, ne pa mrtvi, mrzli, — suhe veje. Govorilo se jc tudi o volitvah. Volitve niso edini, vendar pa eden poglavitnih namenov natega druttva, kajti volitve so n«j-več-i politična pravica in čc bi povsod prav volili, bilo bi drugače! — Potem ko je blagajnik trgovec g. Orel povedal svoje letne račune, govoril je g Andrej Mejač, župan is Komende, prav zares krepko in lepo. Govoril je, kako znajo liberalci gospodariti s tujim premoženjem, kako brez veati iz me ta vajo denar, za katerega kmet Uko hudo trpi, in povedal, kakSen mora biti poalanec ki hoče zastopati v deželnem zboru kmečko ljudstvo. Ta govor je bil vsem navzočim selo vleč Vidite, takih mož mi potrebujemo! Da ima nekaj v glavi, zraven pa daje veren v svojem zaaebnem življenju in se ne sramuje pok a ta li a voj e ga katoliškega prepričanja pred celim svetom! Kolikrat pa nsjdemo ljudi, ki so videli morda kako ljubljansko Iolo od znotraj ali pa storili par stopinj po svetu, pa le nosijo glavo po konci, kakor bi bili modrost z veliko tl.co pojedli in menijo, da smejo že zabavljali čez vse, kar ni po njih kratki pameti umerjeno, v prvi vrsti seveda čez cerkev in cerkvene reči. Za poslanca pa je govornik priporočil č g. predsednika, mo-ravskega dekana Tomvža K ajdi ta. G. dekan je dejal, da se je le nerad na pr.govarjanje mnogih odločil zato, da kandidira za poslanca, da pa bo, če bo izvoljen, Uk, kakorsen mora biti poslanec, veren, naroden pa za blagor ljudstva skrben in delaven, kolikor je namreč enemu aamemu mogoče storiti, in ds bo vsako leto na kakem mestu svojega okraja poročal, kaj se je čez leto v zboru godilo. Konečno je le domači kammtki C. g. dekan omenil ostudnega dejanja, ki so gs napravili nasprotniki naiemu ljubljenemu nadpasUrju. Navzoči so pritrdili, da naj v njih imenu izreče prevzviSenemu knezolkofu glo- boko obžalovanje pa srčno udanosl — Tako ie Jc končal U shod; vsi so bili zadovoljni. Sbod v Komandi Zihvalno nedeljo pa je bil shod v Komendi. Prostorno dvorisSe župana Mejača je bilo kaj I«po ozaljuno s zastavami, smrečicami in podobami. p0 krščanskem nauku se je dvorilče napolnilo. Kazun domačih b lo je tuli mnogo m iž is Vodic, pa nekaj iz Kamnika. Lahivč, Zaloga itd. Prvi je izpregovoril domiči gospodar in druitva podpredsednik in | redstavil niteg* kandidata. C. g dekan je poveda',VakSen da mora biti poslanec in kakten da hoče biti on v slučaju izvolitve. Za njim pa je č. g dr. Krek iz Ljubljane učeno, pa vendar razumljivo in očitno kakor na dlani pokazal žalostne nasledke nesrečnega liberalizma v verskem in gospodarskem oziru Ob koncu je priporočil Kotnenčanom, naj bi napravili sami svojo Itaiffeisnovo posojilnico, lončarji pa s pomočjo dežele in države svojo zadrugo, ki hi napravila »kupno peč Nadaljni govornik je razložil namene na&ga druttva in pa kdo postave dela, kaktoc pravice da ima ljudalvo pri tem, da naj se teh pravic po»!uži, ne pa vse liberalni gospodi prepustiti, potem pa tožiti čez slabe poitave in velike davke! Za tem je go vonl g Fr. Purcnt, dacar v MengSu, kratek oeoljen govor: •Liberalec ali katoličan N Konečno je tudi domačemu č. g župniku pritrdil zbor in ga pooblaalil, da sporoči Škotu obžalovanje in udanost. Posliftalci ao do konca pazljivo aUli in po shodu bili prav zadovoljni. O Komcnčamh pa vemo, ds bodo ludi prav volili. Vsi sedmeri volilni molj« so naii,ravno lakoLabovče i n Zalog; na Vodičane se pa tudi zanalamo. Sbod v Domžalah. V nedeljo 27 okt je imil p» tudi g Kersnik, dosedsnji poslanec, svoj sbod v Dom-lalah. K shodu prillo je večinoma vse is okolice, kar nosi gosposko ali napol gosposko suknjo, kmetov le malo PrilU sU pa tudi, če tudi nepovabljena, dva duhovna: domači dutni pastir in eden is Kamnika poslan od druitva. Ko je Kersnik avojo reč povedal, poprosil je baaede domači gospod. P« med njegovim govorom bil je tolik vn« in vpitje, da skoro ni bilo mogoče govoriti. Ko pa se j« drugi gospod ogUsil k besedi, nastslo je Uko vpi^e, da dolgo ni bilo mogoče začeti. Med govorom neprestano ugovarjanje. Ker ao ae pa zborovski pohvalili, kaki katoličani da ao, tedaj jim je govornik naravnost povedal, da mnogi tiati dan ie pri mali niso bili. S tem pa je — peu na rep atopil. Navsul je vriič, da je moral končati. — Da se liberalna gospods prou duhovnom Uko obnaia, to sicer ai lepo, toda ne preveč čudno. Toda, da so tuli nekten kmečki ljudje že Uki> zapeljani in navzeli tako divjega aovraSlva do dubovos, — ne zalo ker ima to ali oao slabost; saj jim n:sts nič žalega slonla, ampak samo zato, ker je duhoven, to jc, kar globoko obžalujemo. Ce se ne motimJ, J* temu poglavitni uzrok — pijača! Zraven tudi drug« grehi, pred katerimi duhovni opominajo, in opominovslci so zoprni. Kako Domžalci o tej surovosti sodijo, po**' zali so v pondeljek, ko so volili volilne može tri nale! Nale druitvo pa je napravilo ludi svoj »hod v Domžalah v nedeljo, 10 novembra ob l M® popoldne v gostilni pri kolodvoru. V obilnem itevilu »o »e ga udelesili možje iz vseh sosednjih far: mengoske, dobske, ihanvke, dolake, sent-belcnske, brdske ild.! Ljubimo avoje nasprotnike kakor moramo vsakega Človeka ljubiti, ne ljubimo pa njih napak! Niso prijetni ti hoji, a — morajo biti. Kam pa pridemo, ee jim vse pustimo veljati?! Naše ljudstvo se Se premalo zaveda svojih pravic in premalo Se pozna svojega največjega škodljivca, aovražnika iu morilca, to je — liberalizem. Zato so ravno potrebni taki podučni shodi. Ko bi se zavedalo in poznalo, bi vsaj vseh tistih 10 poslancev bilo nase barve, kolikor jih volijo kmečke občine. |'a se li niso. To pa zato, ker ljudje večinoma puSčnjo enemu ali nektorim morda nekoliko izobraženim pa tudi malovernim ljudem, vse vladati. Ce je ljudstvo verno, menimo po pravici, da bi morali prav taki (udi njegovi zastopniki biti, alcer niso pravi zastopniki. Torej ljudstvo nase, vzdrami se,otresi se liberalizma n 11b eralcev! Z Bleda. Katoliški živelj provzbudil se je tudi v na*em sicer liberalnem letovišču. Okolu 8. ure zbrala se je vsa tolpa nalih liberalcev — jih je pa samo okolu petnajst — na volišče k županu. Že pred bojem so bili zelo preplašeni, mračno zrli v tla, na njih obrazu se je bralo, da jim nekaj manjka, da jim ni vae po volji. Najedenkrat ee pa prikažejo naši možje z Mlinov, Rečice, Zagorice, lepa truma vrlih Beljanov in orjaška čreda neuatrašenlb llibnjanov. Tu ae pač niso mogli več zdržati. Liberalni naš župan je sačel tožiti, češ takega zaničevanja nismo zaslutili, imajo nas, kakor bi ničesar ne storiti, se pa še mi ne bodemo zmenili sa novo cerkev. Govoril je, kakor da bi bil na avoj tupanski stol instaliran. — Nekaj agitalorčkov je vsejedno poskušalo svojo erečo. Ponujali ao jim lističe, na katerih so bili trije naši motje, trije nasprotne stranke, a ko to ni izdalo, so nas duhovnike sikali a »žlajfarji« in klicali našim možem »danea vas bodo pa zapeljali.« A ne zmene se za vse to ao ponosno, smelo in samoaavestno korakali naši motje v volilno sobano. Tu je vladal najlepši mir. Vsi nasprotniki so abetali in se umaknili izpred volišča. Lepše, doetojnejše volitve si ne moremo mislili. Stotina glasov ja bil jeden glas, sto mož jeden mol Jednoglasno so bili izvoženi možje katoliško - narodne stranke in sicer: Janez Kačar, župnik is Bohinjake Bele, Frančišek Zvan, kaplan is Bleda, Viktor Klinar u Mlinov, Matija Tavčar is Rečice, Valentin Smit iz Ribnjega, Jože Jeklar ia Bodešč. — Tudi nam vsa nasprotna komisija se je vsdrtala volitve. Tu so morsli gledati naSi liberalni odborniki, v prvi vrsti lupan, kako so jim vse ovčice nasproti, to je bila največja klofuta za nje, nezaupnica, radi katere bi morali kot značajni možje takoj odstopiti od svojih mandatov. Poslano. Zadnji .Rodoljub" piše o našem g. župniku sledeče : .Tega župnika res poznajo posebno njegovi ubožnejši farani; nejuomiljeoejši čiovek je baje. Skoraj ie ne bo vedel kam se vleči, zadnjo srajco bsje da ubogim". N® .baje", ampak res je, da so ntiš gospod župnik jako usniiljeui. To prifamo mi podpisani, to inajo naši siromaki, bolniki in Šolski otroci. Ko je leta 1890 pogorel velik del Badovice, izprosili so nam g. župnik podpore do štiritisoč gld. in iz svojega so mnogo denarja razdelili med uboge pogorelce. Naša farna cerkev je bila premajhna, podaljšali smo jo ta štiri in pol metre. Fara je v ta namen v triletnih obrokih zložila triuajststo gold., ves potreben denar so založili g. župnik, in is lastnega ao darovali ta cerkev dva tisoč gold. Gospod župnik bo pri naa že 15 let, in ves ta čas je olčina imela stroškov ta popravljanje faroiža in drugih poslopij le dvajset gold.; g. župnik popravljajo vae iz svojega; letos so naredili nove svinjske razun Uh 20 gold. na svoje stroške. .Rodoljub* piše dslje: .Le vprašajte po Radovlei okoli in boste izvedeli, koliko odstotkov ta človek od posojil jemlje", h teh besed bi se labko sklepalo, da gospod župnik jemljejo visoke obresti. To ni res. Lahko rečemo, da je malo hiš, kamor bi se ljudje v sili tako radi ia pogosto zatekali, kakor k našemu gospodu. Ce kedo prosi kak večji znesek, plača obresti pet gold.; maoje zneske dobivamo brezobrestno in tako ne samo mi farani, ampak (udi sosedi, še zlasti Hrvati iz bližu.e okoliee. Tudi v grspodarjkem oiiru so nam naš gosp. župnik najbolji učitelj in igled. Blito in daleč ni tako lepih novo zasajenih vinogradov kakor so lupnikovi, io no da bi bili njih la^t, cerkveni so; pa g. župnik delajo vse na svoje stroške. Porabili ao dozdaj že čez šest sto gold., ne da bi zahtevati kakega odškodovanja od cerkve ali občine. Da smo mi ie toliko novega trtja nasadili, zahvaliti imamo župnika, ki nas zmirsj nagovarjajo in podučujejo, da delamo in kako naj delamo. In sam g. Gombač, deželni potovalni učitelj, je rekel: .Zupnikovo trtje več is bolj uči, ko ves moj poduk." .Rodoljub" je napadel našega gospoda samo zavoljo tega, ker so ksudidat. Drsgi belokranjski rojaki I Ne dsjte se od libcrslcer premotiti. Volite naJ-ga gospoda župnika jednoglasoo za svojega deželnega poslsnea. Mi smo vam porok, da Vam ne bo žal. — Jedoako pojasnilo bodo prinesle tudi .Dol. Noviee". Poslali ga oomo tndi .Rodoljubu". Od njegove poštenosti in njegovega resnico-ljubja ta trdno pričakujemo, da ga bo v prihodnjem listu ponatisnil in tako popravil krivico, ki jo je storil našemu župn ku. Županstvo na Radovici, 8. nov. 1896. Iran Kramarič, župan. Marko Petrič, svetovalec. Matija Žugel, svetovalec. Jožef Režek. Štefan Stepan. Martin Petric. Matija Ctsar, Martin Režek, Martin Vukšiuič, Martin Vouk, Martin Režek, Jur Režek; zadnjih šest podpisal Kramarič, župan. Volitev volilnih mož v št -Jerneju na Dolenjskem. Huda borba je bila pri nas, a pravična reč je zmagala. Izvoljenih je bilo sedem katoliških narodnih mot z večino 21 glasov; osmi je ostal v manjšini treh glasov. To pa je zakrivil naš volilni mož, ki je med volitrijo rekel, da oe bo mogel 21. t. me«, priti volit, ker bo imel ta dan drugi važni opravek. Potem so Be naši glasovi cepili. Ali čast mednim volileeml Pisma gospoda dr. Slanca, vino, • katerim je napajal naie farane dne 5 t m., lepski, katere je neka krita roka na Ilirih krajih nalepila in t katerih ae ja sramotile dahotl^oa, Igaoje io f f are, kater« ao dobivali naii nasprotniki, vse to ni oi« pomagalo. Gospod Pfeifer ni padel, ampak je tmagal Samostojni, neodvisni gospodarji it naie fare so pokaiali, da »o verni in polteni molje ia da »e » borti, r kateri ae gre ta ver.-ka načela, ne bojijo tudi gospoda dr. Slanea. Največji nasprotniki g. Ple.ferja ao bili St. Jrioejei. Castoa itjema »o bili itiri posestniki io dva rokodelca it naie vasi. Gospodje učitelji so ee volitve idriali. Volitev se je tako le vriila. Bilo je tri četrt na osem, ko je bilo v Jolskem po-alopjo le nad 30 volilcev; rsi so bili naii. Ob 8. uri ae pripelje t St. Jern-j g. ipcd dr. Slane, ki tukaj te to lilne pravice nima. Uroo skoči t veu ter vpraia bliinjega trgovca, ia je kaj opaoja? .Nič. gospod doktor,* mo odgovori pred iolo ttoječi domači gospod kapdan. S-daj priskoči k njemu ta olikani gospod ter mi s povzdigneno roko tačne prvlili: .Vi ae ne meiajte v »ol tve. Ne norčujte »e t mrooj. Vas bom ie pritisnil, jat d*lam po pojavnim pota. Vi ne plačajete nič davka, pojdite te raje pridigo učit* Nato| mu odgovori mirno gripod ktpelan: .Tadi jat aem poaestn k, io lud', ko bi ne bil, bi imel kot duhoven vcllno pravico.' Volitev se je vriila pol ure mirno. Ob tri četrt oa deset prihruae na voliiče Saočevi prittaii a e garami v ustih m vel ko jih ja bilo pijanih. Gospod Anton Majtelj ae je pohvalil, da mu volitev dobro nese. Nemir postane tdaj na volitčo in gorpod dr. Slace ja vpil: .Mi ne ali-iimo!* — .Mirni bedita m boste aliiali,* reče okrajni komisar Ur se obrne do go*poda Slanca rekoč: .Gospod doktor, Vi aimaU lokaj nič ooraviti.* Volilei ae nekoliko pomirijo. Ali pred lolsko aobo ae aliii vpitje: .Kaj pa je bilo?* Gcapod dr. Slane je napadel goap. oskrbnika it PleUrj, ki ja t nami volil Očiul mo je. da nima volilna praviea Ur da ne toa aloveaaki govoriti. .Ce imajo peU-karji volilno pravico,* odgovori goepod oakrboik, .imam jo tadi jat, ki plačnjtm 32 gld. davka.* Ko ja tvedela nasprotna stranka, da imamo ia 56 glaaov večine, tačeU je aUaiao agitirati. Ssnl Jernejei, ki ie voliti niao oaialili, ao bili od napredne kljoke prisiljeni volili. Najbolj surovo se je obnaial v obča potaani — .i n o p a a r" I. it S«at Jerneja. Koliko jo bilo upe-Ijanih goapodarjev, ki iivč v mira a avojo dohovičinol Vem, da ae U danea keaajo. Ko dtmačih ni bilo tadoali, ao iskali volieev v bližnjih in todi oidaljeoih vaaeh. Vai naii .i n o p a a r j i" ao bili U dan gospodje Ur te tahavljali čet farje. Jtden Sent Jernej« je priiel tako pijan na voliiče, da bi te bil kmalo na tla zgradil. Kdo ga je oa-pojil ? Volil je goap. SJančev« volilne mote. Bila je hoda borba — mislil sem. da smo v Nitri na Ogerskem. bttrfki, ki nikdar ? svojem iivljenju niao vulili, priili to na voliiče. Krio je dr. Slane govoril volilcem oa arce. Kvo jeden vtgled. Volilen P. je vpraial: .Kaj pa je g. Pfeifer te naredil ?* .CeaU prelolil in klanjce pri njej je poniial« mo idgoTori nai volile«. .To je Soklje naredil,* je dejal g. dokUr .in pomisliU, kako dobro te tdaj prasei prodij^ Brinje imajo po 6 do 10 mladih, prej Uga ni bil«, To • zasluga kmetijske drnibe, katere Ujsik je g. pjre( rega Vam priporočam." Bilo je ie i ara popolodoe !B borba je bila le hoda. Na jedeakrat vse atihne <»0spo4 okrajni komisar reče: .VoliUvje končana; izvoljen, M| 75 glaaovi gg.: Anton Frtib-Frankeim. Vaclav Voodrifck Janet Croe. Janet Frnnfič, Martin MeUlko, Jote Miri tinMč in Anton Barborič. Jeden nai in 4 na«pr tntki n imeli po 54 glasov. Olja voliUv je odločila u Mvrtiu BorseU, ki je 81ančeT priaUi. Gromovili .Zivio g. Pfeifer*, odmeva v iolči do zmage Agitiralo ae je po aočt in po doevu z viako-vratnimi obljubam in groznimi pretenji. Celo um gospod Arko ee je po m tal med naie, pa ae lanskih volilnih dolgov plačeval nb o svojem delovanju peročevel, ampak prav po dosaače za avoj mandat moleduvst Pt dobro jo jo naletel. Neupogljivi Selčani no ostali ko braat vai ^45) aa naa. To jo bil odgovor, kateri je jednako razvnel pogumno Potekate, (Jradačane ia Nemikovce. OdUkovab ao no vkljub tolikemu prilisku od naaproUt strani vedno nam aveati Trajani ia Palčani. Slava ia hvaU jim vnem! Nočuvoa pa ja moral biU priimek as nam aaaprotna volile«. Vaa ae jo vadignilo v boj. a vat ni nič pomagalo. Celo tak mol jim ja pomagal, katerega ao aami spravili radi Utviao v zapor, a jo le volil t njimi. To j« nekaj poaabnaga, kaj n«! Pa tudi zvijača jim ai pomagala. Traba je bilo v imeniku dognaU do 50 popravkov. Obotali so kolovodje, da ao volitve siti ne udelelč. Tako aa jo vt^ak vozil tako dolgo io tako srečno v Gradec, ae v« v domišljiji, da jo jo napoaltd pnvozil oolo med kandidat« volilnih moi, dn je srečo« pogorel v vsej avojoj mogočnosti. To vam j s bil poioa, kateri naj blagodejno vpliva vsealranaki, najbolje pa t« ga voscls zatirani In stiakaai volikt nalih nasprotnikovi Pa tudi ni čuda, č« pomislimo, kako t njimi Tarnajo, ako jib niao slepo ubogali. P« o tem vam povem ksj ve', ko se ksj več nsbere, da bod« ev«t vedel, kako hudo js pri nss. odksr je a nsjvečjim pivlkim kmetom pogorel ie aijajno »pivdki gospodar« a vsemi tvojim pomagači noter do »kikelkomijn«. Iz Molenj. Na ieljo rad poročam o izidu volitve tu In v okolici. Prav zadnji v tem okraju amo volili pri nas v petek popoludne vto Itiri volilne mole katolilko narodne atranke s veliko večino. V rsdorljiik* ® o k rs ju je letoa 53 volilnih r.iol, od k»" terih bode 48 zanesljivo glsaovslo f* kandidata A ž m a n a. Delali smo pač — a pokteno, javno in ne sa hrbtom, tudi ne z latjo. Nasprotniki so se lahko prepričali, da gurinjika tla niao za liberalizem. Bog daj srečo tudi v kmetakih volilnih okrajih. Kaj jc novega po svetu? Lueger ni jtotrfen »a dunajskega iujtana. To je največja novica, ki priha|a iz ce«arskega mesta. 1'bijajo si glave razni mo^je, kaj da je vzrok temu in zdaj ludi J« prav natanko vemo, kedo da jo preprečil, da ni ta ljudski, za cesarja in domovino prezaslutni mož, potrjen. V m>nisterskem svelu je odločil gr<>l Ua-deni, ker glasoval je proti njem. Odkod to? Saj se je »e malo časa pnpred pokazati hotel kot moka, ki stoji nad strankami in se nc vmetuje vanje. Malo dnij predno so izvolitev Luegerja z« Zupana predložili v potrjenje, priftel je framason Hanfi. zagrizeni sovražnik svobode in vere, na Dunaj in je toliko časa letal okrog ministrov, da jim je zmetal glave, da niso glasovali za l.uegerja. Ksj pa Hanfiju, ministru ogrskega kraljestva, to mar gre, kdo da je na Dunaju župan V llanti, zvit kakor je, je tako-le računal: Č« bo Lueger na Dunaju župan, potem bo s svojo odločnostjo ljudstvo irpeljal iz sužnjatva liberalcev, kapitalistov in judov; pokazal mu bo, da ga ti zatirajo in da je le v cerkvi prava svoboda. C« se to zgodi na Dunaju, utegnejo se kmalu prebuditi tudi na Ogrskem zatirani narodi, in potem je moje in nate liberalne vlade konec. To pa ne! — Tako ai je mislil Bunfi, tako je naredil. Mažarski listi sicer trdijo, da niso Ma-žarji tega stoiili, a lažejo, ko pes teče. Malari svoj nos pač povsod utikajo, kjer ga ni treba. Zadnjič so v Zagrebu pokazali »vojo surovost, zdaj pa se metajo v dunajsko zadeve. Kaj. ko bi mi kaj tacega storili? Joj. koj so vsi Mstarji in Judje pn konci in to bi bil krik . . . Ljudstvo na Dunaju je silno razkačeno, mestni starešine pripravljeni na skrajni boj in včeraj zvečer so volili zopet župana, o tem bomo pa poročali drugič. I.e jedno nsj du prihodnjič dragi bralci premislijo, kdo jo pri nas gospodar Ae vedno in hoče ostati? liberalci in Judje, a ne več dolgo. To vproftanje, za katero se briga vsa Evropa, ni le zgolj politično voraSanje, ampak mnogo bolj versko. Za Luegerjem stoji krščanstvo, za Banlijem židovatvo in prostozidarji: ti ao vkup trčili in zdaj se gre, ali zmaga vera ali nevera, ali pravica ali krivica. V driavnem »boru so sta\ili poslanci Povte, Klun, Pleifer (tisti, ki po Slanftevib besedah ntč ne stori), pl Ulobočnik in drugi nujni predlog za nujno pomoč poplavljencom na ljubljanskem barju. Dovrt.li so tudi zakon zoper ponarejevanje živil, o katerem smo zadnjič govorili. Kričanski poslanci (23 po itevilu) so zahtevali pojasnila od vlade, zakaj da dr. Lueger ni potrjen. Badeni »« je na to vprašanje čudno izgovarjal in dejal, da dr. Lueger ni zmožen opravljati ob jednem posel državnega poslanca in župana dunajskega. V zbornici nastal je velik hrup, ki je vdutil vsako besedo in prihodnjič bomo o tem zopet govorili; za zdaj je pa gotovo jedino le lo, da se vlada Luegerja boji. Zadnje dni zgodilo sc je na Slovenskem tako lepo dejanje, da je res vredno, da je celi svet sve in da to ne gre med »Domače novice«. Dan 5. novembra bomo zapisali z vel.kimi črnimi črkami v zgodovino slovenskega naroda, in ta madež so napravili nam Slovencem liberalci, ki se tako radi nazivljejo •odločne narodnjake«. Ta dan so ljubljanski mestni očetje, večinoma liberalci, izvolili barona Svegeljna za častnega občana mesia Ljubljane, stolnega mesta Slovenskega. Kdo pa je Švegelj ? Svegelj je rojen Slovenec, svoje dni je bil celo slovenski pesnik; a v poznejftem času je za denar in čast prodal svoje narodno prepričanje, obrnil ae proti nam in ni ga skeraj hujšega soviažnika Slovencev, ko je Svegelj, tisti Svegelj, ki ga je rodila slovenska mati in mu ob zibeli pela slovenske pesmi. In tega moža, tega narodnega izdajalca, tega je predlagal vodja liberalcev, da se izvoli častnim meščanom slovenske Ljubljane, in pohlevni mestni očetje so v svojem liberalnem domoljubju prikimali s svojimi učenimi glavami. Le manjšina vrlih domoljubov se je temu ustavila, pa zastonj. Dr.Tavčar in dr. Majaron sta Svegeljna s svojim glasovanjem posadila v nebesa, zlatega sta ga naredila. Zakaj pa so vendar to storili ? Iteč je ta lo. Po potresu se je na Dunaju zbralo več mož, da ao nabirali darove za potrebne. Med njimi bil je tudi Svegelj. A posebno velikih zaslug ni imel pri tem, in ko bi jih tudi imel, bi bil s tem svoj madež le nekoliko opral, in če bi se mu bili zahvalili, bi bilo dosti časti mu izkazane. A ti liberalni •rodoljubi« gredo, in ga posade na častni stol glavnega mesta Slovenskih de/ela! O, kam smo prišli I Zagrebško aoditče je pred par dnevi izreklo sodbo nad onimi vseučilitčmki, ki so se vdeležili zati-ganja ogerske zastave na Jelačičevem trgu. Obsodba se je glasila, da se j:m odtegnejo Štipendije in da morajo plačevali Šolnine. Poleg tega je bilo 16 dijakov izključenih od poduka, in sicer 6 za vedno, 2 za dve leti in 8 za jedno leto. S tem seveda fte ni reftena cela obravnava, ker bodo izključeni Se drugi dijaki, ki so se tudi vdeležili nemirov. Poleg izkijučenja bodo kaznovani ne-kteri vdeleženci te z zaporom. Poslanec Hužič je vpra-tal bana Hedervarija, zakaj ni prepovedal izobesiti ogrske in srbske zastave. Ker je bana dolžil, da je to storil is sovrattva do hrvatskega naroda, je bil obsojen, da se 14 sej ne sme vdeleževali. Tako zatirajo Mažari na Hrvatskem može, kateri se jim upajo očitati nepravilno ravnanje. Na Francoskem dobili so ta teden nove ministre; njim na čelu je Buržoft. Boljti ko prejšnji niso in zato se bodo gotovo kmalu morali umakniti. Brezverci namreč se ne boje tudi države goljufati, ki jih potem spodi. Homatije na Turškem so vrgle stare ministre, ker niso mogli ukrotiti uporov. Armenski kristijani še vedno mnogo trpe pred divjimi Mohamedani in stvari so se tako zamotale, da se bodo le težko dale razvozljati brez vojske. Da bi le potem pri ti priliki pognali Turka iz Evrope, koder te vedno noče mirovati. Kaj jc novega po Slovenskem? Koroško. C. gosp. Drag. Rom, nemški pridigar pri sv. Antonu v Trstu, ie iopet povrne v to Skotijo ia je nameščen kot privitor pn sv. 1'rhu pn Volsberci. — lUipissni sls do 6. dec. župniji St. l*rb v Selu in Sent Lorenc v Gičtalu. — Umrl je v bolniinici usmiljenih brstov v St Vidu vele*, gosp. Jan Koler, »upnik v Stebnju ob Velikovcu. Porodil se je dnč 26. nov. 1815 v Hožeci, bil v ma*n ka posvečen 13. avgusta 1841. Zelo dolgo je bolehal in mntgo trpel. Naj mu bo zato podeljeno ns onem svetu večno plačilo! — V Prevaljah je pn občinskih volitvah sa sedaj ae zmagala nemško-liberalna stranka, vendar se je »levilo konservativnih in slovenskih glaaov pomnožilo tako, da je morda la zadnja nem»ko-liben»ina zmaga v Prevaljah. — Novo iolo otovorili so ob Vseh svetnikih v Selu pn liajuuli. Otroci so vsi slorensk', bode Ii tudi kola slovenska, je Ae — vpra&anje — Kat. delavsko društvo prevalj-ako je imelo v nedeljo 27. ok». v črni shod, ki je bil vkljubu skrajno neugodnemu vremenu dobro obiskan. Govornik, vč. g kaplan J K b n e r je govoril o zadrugah in drultvib, ki imajo namen delavca ^udučevsti o njegovi časti, plači, varstvu itd. — Dne 19. m in. so vlomili tatovi v proAnjo v Spodnjem Dravbergu, preiskali v treh sobah nalanko vse omare, iskajoč denarja Odnesli ao precej srebrne namzne oprave in perila ter napravili Asode okn g 1011 gld. — M nuli teden »o budo naraaUe vode. V lubtju je b la viaoka povodenj. ki je napravila tunogo f »ooe; tudi Drava je nenavadno visoko naraatla. — V Beljaku ae je ustrelil fin. *tražn>k J. Seher. Primorsko. Dn* 24. oktobra so prevzviAeni tržaški Akof blagovolili blagosloviti popravljeno Zupno cerkev sv. Štefana v Brezovici, katera stane čez 4 UUO gld. in ob jednem deliti zakrament sv. birme okob 750 bir-maneem. kajti ni bilo birme le 7 let. — Zaradi demonstracij PJ. septembra je bd deiavec Sustemcb, ki je rand mestnega odbornika lUscovicha, obsojen na tri dni; občinski odbornik dr. Spadoni, ki je vdani delavca Sivitza. ker je klical »Lviva 1' Auatria!« na 10 g • Brž, brž, Ce ne ga bo odnesel!« • Kedo bo odnesel, SemeSče?« •Hrvat!« • Kaj bo odnesel, ne bledi vender?« • Zaklad, — zaklad!« • KakSen zaklad?« silijo vznemirjeni mcžje v Blaža. Toda Blaž »koči hitro v Lužarjevo vežo, pograbi za durmi pralonjeoo rovnico in steče ko veter po stezi nazaj proti gozdiču. • Zmešalo se mu je«, reče PrimUr. • Revež !« m lujejo ga vsi. Stari Kočan pa pravi: •Tako ga ne smemo pustiti. H tite za njim. da si ksj ne ston z rovnico!« Trije mlsjSi možje teko za nj.m. PnSedSi do gozdiča. zssIiSjjo udarce, kakor bi kedo kaj kopal A vsled somraka ne vidijo ničesar. Tiho se torej splaz-jo v goSčavo prav do tje. od koder se čujejo udarci. Pod velikim hrastom zagledajo Blaia. Rokave si je zavihal in kolikor more hiti kopati z rovnico. Nekaj časa koplje, kar trči na nekaj trdega. Preneha in po-liplje z roko. Plaho se ozre okrog in drhteči ustni mu zaSepetaia: •Pokrov od kotla« Krepko zavihti rovnico in privzdigne precejšno ka-menito ploSčo. Noge se mu Sibe, boječe poklekne in pogleda v jamo. • Križ božji!« Kakor bi ga pičil gad skoči po koncu, zažene rovnico proč in zbeži po sten domov. Plaho se ozira nazaj io teče, kolikor mu puste okorne noge. Skriti možje pnatopijo in pogledajo v jamo. Kaj je notri?-- — Mrtev prelič... — Pezmu je bil poginil preiič in dekla ga je lt|4n zakopavala v pozdiču. Sama j« pravila, da ga j« bM zasipala, ko je priSel po kakih dvajset korakov oddaljeni atezi Biaž. Nekaj časa jo je gledal, potem pa J0 steka po sten v vas — Revež se je v mraku zmotil, ko j« imel deklo za Hrvata io mrtvega prosiča za —- zaklad e • • To je bilo smeha drugi dan. Povsod se je govorilo o Blažu in njegovem zakladu, kateri ae iuu je izpre-menil v preSiča. Vse se je norčevalo z njsga io Poloaid samej se je zdel dogodek Uko važen, da je želela prej ko prej se sn.ti z Blažem Priložnost je nanesla, da sta se srečala Se isti teden. • B.až, sliSala sem, da iSCaS denarja t Biaž je zadrgetal po vsem životu, ko jo je zagledal. Zamrzelo in pohladilo ga je ob jednern, ko ga je ogovori U. •Ob. naj veS, Polome*, »aj veš! Napraviti hočem krčmo, da bol krčmama, a brez denarja tako ni nič. Denarja iSčem, seveda denarja, ljuba moja!« • A Ce sem prav sliSala, mm*.« sreče. Pravijo, dt ai bil že izkopal zaklad, pa da se ti je nakrat izpremeoil v mrtvega preSiča.« • Oh, duSica moja, nikar ne poa.uSai ljudij'« »No glej ga. ali ni res?« • Kaj to, povej rajSe, kdaj te naj pridem snubit. Krčmo dobiui v kratkem času, vse je že pripravljeno, ljuba moja.« »KakSno krčmo?« • I, no za žganje; saj ai rekla, da hočti biti krčmarica. Tedaj kdaj naj pridem ?« • Kadar se U bo mrtev preSič izprememl v srebro in zlato«, odvrne Polona budomuSno in od.de prod domu. Blaž gleda nekaj časa za njo, in iz ust muubaja: • Neče me, — neče. . .« Neizmerno osramočenega ae čuti. Nakrat pa aireae z glavo in odbiti domov. Z vso močjo zaloputne vežna vrata, vleže ae na klop m cela dva dneva se ne prikaže iz hiSe.-- a • • Prihodnji predpu*t se je omožila Polon.ca nekim v Slemena. Pravijo, da ni b:lo Blažu prav nič hudo " Res se ni nikdar več zmenil za njo. Opustil je misel ns žemtev m nikoli več se m spozabil, da bi se bil vnovič zagledal v kako žensko. Vao svojo strastno ljubezen J» naklonil puški in lovu sploh; pa pravi, da se ne kes« Nič mu ne dene, Ce mu včasih — recimo Cesto — P°^e puška amrtonosni svinec daleč proč od divjačine, «»Jnl Uko neusmiljeo, da bi jemal živalim ljubo življenje. Sam pn sebi menda misli: »Da le poka.« A pred ljudmi se rad pohvsli, tisto pa, tisto. No, pustimo mu to veselje. Na krčmo več ne miali. Bog varuj, da bi gs ked0 spomnil na njo. In prav ima. Toda svet je ie lako hudoben, da ne privošči po-Kenemu Človeku miru in — lepega priimka. Saj ga za Blata le oofejo več klicati. Da bi ga imenovali samo Lovec, bi ie bilo, ker je res »(rasten lovcc. Toda ljudje ge spominjajo S« nekdanje njegove misli o krčmi, združujejo obe beaedi skupaj in vrh tega zavijajo vso sestavljenko — Bog zna zakaj — po nemško ter mu rečejo: »Jagerbirt«. Nagajivi sveti Razne novice. Proinjal Priložili amo današnjemu listu poitno naka«nlco sa naročevanje .Domoljuba' ga prihodnje leto. Lepo prosimo, da bi častiti naši bralol naročnino ca 1. 1896 kmalu ponovili, ker nam ■ tem aelo olajšajo redno razpošiljanje ▼ novem letn. (Volilnim možem!) Slišimo, da razni sitneži kakor muhe okoli luči letajo sedaj okoli voliln h mož ter j>h nagovarjajo za razne kandidate. Ne posluftati lak. h ljudij. Kedor je na katolisko-narodni stranki, volil bo v današnjem »Domoljubu« imenovane kandidate, katere pripc-roča osrednji volilni odbor naše stranke v popolnem soglasji z zaupniki raznih volilnih okrajev. — Volilni možje, stojte trdno kakor skala, beseda vaSa naj vam bo svc*a. Volitev je vaSa pravica in dolžnost, od katere botc tudi pred Bogom dajali odgovor. — Noben volilec naj doma ne pozabi poverilnega lista, katerega je dobil od komi sarja za volitev! Bog d^j srečo! lTrža'kI Ikol mil. g dr J. Mlavina) se je vsled bolehnoati odpovedal tržaško - koperski Škofijski stolici. (Kranjski levski zaksn — z verskega stališča.) Kakor je poročal 8lovenec, so po novi Gorenje-avstrijski lovski postavi ob nedeljah in praznikih veliki lovi z gonjači — in med dopoldanjo službo božjo vpakorftm lovi prepovedani. Omenjali smo že jeden pot, da se je pri zadnjem detelno-zborakem zasedanji tudi pri nas stavil jednak nasvet. Dotični gosp. poslanec {g. Povšej pa jc žel za ta svoj predlog oholo zasmehovanje od znanega Nim-roda poljanske doline dr. Tavčarja. Pa naj reče kedo, da se manjka pri nas liberalcev. Mi Slovenci, ali kakor »Narod« hoče, *slov. klerikalci« smo še preveč optimisti, mnogo premilo sodeči o verski vnemarnosti v naSi domovini. Seveda domoljubje ali pa samoljubje nas lo pre-rado zapelje do misli, da slovenski liberalec ni nevaren, vs^j toliko ne nevaren kakor liberalec nemški. (Socijalni načrt slovenski* delavskih stanov.) Tako sc imenuje spia, ki v kratkih točkah opisuje vso zahtevo slovenskega kmečkega, obrtnega in delavskega stanu. Posamezen izvod stane 5 kr. Dobiva bo v Katoliški Tiskarni v Ljubljani. Prav toplo priporočamo ta »ačrt svojim naročnikom. Prihodnja ttevllka .DOMOLJUBA" Izide dne S. decembra 1895 zvečer. Loteri]«be srečtae. Llae, 9. novembra: 68, «9 24, 43. Trst 9. novembra: SI, 78, 18, M, 87, 9. Tržne eene v Ljubljani 13. novembra. m *l Ptoalca m.st . , . 7| 6(1 bp«h p«v«j«a, kgr. . _ B«t, .... 7 M ftarovo masi«. . — ri J««m«n, . ... 6 6(1 Jajo«, jedo« . — Ove«, . ... 7 60 Mleko, liter. . . — ..... H — lioveje meso. kgr — ProM, . ... 7 _ Teleti« . — 70 7 — B vinjake . . , —. 60' krompir, . 2 80 Kotira nov« „ . . _ 3C-1 kktl. . . . 12 _ Pifeanto .... _ 46| Urah, .... 12 _ lioiob ..... — 17, fitol, . . . 12 _ 3«n«, 100 kgr. . . 2 40 Mul«, kgr. , — 90 Slama, .... Ž 40 M*«t. . . 70 Drva trda, t kab. mir 7 70 j ftpcb iv«t. . — eu . mehka. . . 5 4(1 lit zdravega, krepkega, vsprejmo za kupčljsko ln umetno vrtnars.vo Lnka Tomšič v Ljubljani, Poljanski nsHlp. m (8-8 Dečka starega od 15 do 16 lot, sina poštenih sta -risov, in lepega vedenja sprejmem kot 1XČOXkP& v svoj podkovftkl ln kovaški obrt. — Pogoje povč Leopold Zore v Kamnika na Gorenjskem. 898 (3—8) 287 Zadnja oena. 7-8 R. Miklauc v Ljubljani, Spltalske ulice 5 priporočam svojo salogo gvantnega blaga. Imenujem posebno itof in vsako bate sakaaln oajria molke obleko, kakor tadi lopi novi batmol in plsaal porhaat sa ionska oblačila. Tudi imam najnoveji« volna t« rut«, gladko, s mroftaml, s zobmi in s frontami. Priporočam tudi plavi to boli porhaat, balo in rnjavo kotomlno, saknoao nogovto« in raa v to vrsto spadajoče blago. Zadnja oena. Na Naj vitje povelj« Ni. c ln kr. apostolskega veliiaetva. Bogato oskrbljena po o. kr. ravnateljstvu loterijskih dohodkov sajamtona 81 6-4 XXX. državna loterija za skupne vojatke dobrodelne namene. 3135 dobitkov v skupnem zneska 170.000 rld. in »icer: I glavni dobitek s 60.000 gld. z dvema prsddakltkema Ia dvema podebitktma i 500 gld., I glavni dahitok a 30.000 gld, z I preddobitkom in I pedobitkom pa 250 gld., 2 dsbitka po 10 000 gld , 10 d bilkov po 1000 gld. IS dobitkov po 500 gld., 100 dobitkov po 100 gld , napo«led sorljekl dobitki v skupnem znesku 30 000 gld. — Zrsbanle sa bo vršilo seprekliono d*4 19. decsmbra 1895. — Srečka atane 2 gld. avstr. vslj. Podrobnejla določila ima igralni načrt, ki s« dobiva bres-nlaino s srečkami pri oddelkn sa driavn« loterij« Dun»j. 1., Ki«merga*«e 7, 11. Stock, im Jskoberhofe. kakor tudi po mnogih prodajalnioab. - Sreiks ss pošiljajo paštnlno prost«. Na Dunaju, v septembru 1896. 285 tt—3 C. kr. ravnateljstvo loterijskih dohodkov, oddelek državno loterije. 2fl6 ^ ltlo>mr.*UH>, ANTON BELEC Vid nad J,Jul»U»"<> Udeluje Ur in* * uli>(ri cerkvene sialilaica ali stalnice 2») 18 4ve po 194 li koaltarja 12. li, 1*. 20 (14.. 1» mri«»Ue 22, 24, 2s, 32 gl4., 1» loni|. ika 10, -O gl4., ohlii»jiliie svetilniee I/ kualtaria po 2 g!4., U medealae po r,, % 10 (14. pnšlce z zvoniki za pobiranje mUoHInr, Iz kosltarja po l'o0 (14. li nirdrulnr Jt (14. fctedilna Železna ognjišča t »a Jeletna la tudi rstna sa vzidati. I [Pokrivanje zvonikov 11 Barvanje zvonikov -s iifiljmoji itrtiiil ilthn ii ttnlnrin. s- Raaas felezs* efnla. vnta, saralja ta pskspaliiia M. , '»a« tcoaoif * ^•aHisari- tfrvr:.;* f. J"'.,:w,'•»•»- ll <«(li<,»| imu.ilil .« H..U| i.m«M U(b UP'h f0,"1". 4r«h vinogradov, kc^nin. ki dajajo do 12 vetov mrva m v dobrim obr.njen.^ go.pod.rik«g.™lopi.x m. pst^jtaorojejrl. t.rio,. v«akn^j% £0J,n0 nI eaoo fll 2* g H FP' ZUPanČi^' 0-0 goatilaiesrju .pod Hrastom" K sled vir Mimapefi. Največje presenečenje vzbnjaj0 moj* IprrijaliUtne pristne (* o 1 d i n Rennintoirlrf za gotpode in gosp*, najnatančnejše izvršno. »Id 6 50 T* "" ®dlikuj'*l0 » po smjih ele«»»biiii o jako umetno cizeliraruh okrovih, kaUt, ^ pri*tutm tlalim uram popolno ni-izpremenj«' ostanejo. — To urr ae valrd najnoveju ki« Mrakrljr bermetlčnn «aplr»j<.,to4..JV)p0 * iioma zavarovane proti zaprafe-nju. Cena komadu i trojnim « y »j A /•. Gol.linsstim okrovom 10. v rndejib ekroglauh tavitkik. 24-20 Vaaka po»ebej porabljena aLi po»«*am nanizata p<-polnas> navadno »malo kavo. | Dobivala »e v »aaki j bel lil piodajalnJJ. Kjer si tsIsfS, peilje is Udslevitslj (Osit » Brsfsnes) M poiti 1 zsvijik M 63'J u-M r 1*. Pserhoforja y f,lekarna pri zlatem državnem jabolku" fe ^ "" l>mmju. I., Hlrijf^rMtrfiMMu At, in. ^ S. lNcrliofcrJcve ji odvajalne krotfljiee K^SirM,!^ 4 Odi tem krog|jir»m 1 gkatljlea K. kraljic il kr., 1 zavoj ^ do n »tnem povzetju nefrankovnnn »Id 110. f Imenovane. »o staroznano, k *red»tvo. % ... . . , , ,A -- .---oj h 0 SkatlJIcum! gld. 1-5, l j po pitnem povzetju nefrankovnnn gld 1 10. ' ^ J Ako »e avota vnaprej pn*lj.< velja s |.o»tnino vred: 1 ravnj krogljic gld. 1-25, 2 zavoja i i ?!d. 2*). a lavfiji gld. 3 35. i zavoji gld. 1 dO, 6 zavojev gld. 6 2U, 10 zavoje* gld. 9 20. (Manj h od m v o; a ae ne polije) ^ ^ Zahtevajo naj «e izri-nio ,J. INeihofeijeve odvajalne krogljice* ^ ^ ti-r naj »e pazi, da ima vi-akn lUtljici na p krovi rudefe tltkano ime J. 1'si-rhofer, kakorlno ^ ^ ... ludi m> navodilo ra upnrabn. Balzam za ozeblino ji 1 lonček 40 kr , fiauko poilan 65 kr. f Trpotcev sok, atekltnica f.0 kr j Balzam za guSo yt IJfiviiLii '}i>l(iil^nn i i jjt.rnika želodčna tinktura J i^reje tivlj<-nj*ka ««en-i ali Piaikc kaplj.re.) K l. odvajajoče »rcditvo, otivlja in 5 krepfi Hode', lir p polti 23 kr. Dobiva ie v „KitoUiki Tiikarni- v Ljublj r>tanarinske knjižice ca atranke z ura dno pitrjaaiaii dalaikaaii kliaega rada v alsvimkiai In aeiaikim jezika , z razpredelbo u vpla-fovmje stanarine, vodovodna in mcaliie doklade, dobi si ka-aiad m IS kr., 10 kiaiaaav vkup I gM v Katol Tlakami v Ljubljani. r i ■ 4 ; i ■ ♦ ■ ♦ i ; : j Dobiti ti ujeiniji t pripfmi lekarni, ako ti ninti l>o po A ti. nui-uin Najboljše kakovosti, blagodejen oiivljajod, krepilen iozluti aredatvo za vzbujanje teka je Marijaceljski likfir I Stoki. 20 kr., 6 stekl. 1 gld. 8 ducate ateklenie 4 gld. 80 kr. VIII. zvezeJt: VESTI " Andrej K*l*n J Naclaljo za žolodoc: Kapljlos sa ftalodao. — Steklenica 20 kr., 6 iteklenic 1 gld.. 8 duciie t trld. 80 kr. Odvajalna aU Olstllns krogljloa tiitijs taladae pri za-baaanji, akaieaoa ialidol. — Sum ulja 21 kr , jeden zavoj£«k • 6 Ikatuljami velja 1 gld. 6 kr. Za prsa: "•u ZelllAnl sok ali prsal alrop za adraitens io alraka; rartvarja iliz in lajla količini, n. pr. pri kailjl. - Steklenica M kr, 6 iteklenic 2 gld. 60 kr. fftT Za trganje: Prottnakl ovot (Gichlgcial) IsjSa in preganja kaleilia v krilu, nogah Is rekah. - Steklenica 50 kr., 6 iteklenic 2 gld. 26 kr. Via ta naiteta in via druga zdravilna aredulva se dobivajo v lekarni l t i iz&ol je ravnokar ter se dobiva komad 20 kr., po poŠti 23 kr. v Katoliški Bukvami in Tlakami v Ljubljani. — Tudi 111. in IV. ivezek sta še v ttlogi. Vsi stroji za kmetijstvo, vlnarutvo in moStaratvo ! ▼ Ljubljani mreven rotovia » »a viak dan a prvo polto razpoliljajo. 262 24-12 | ia se viak i IG. HELLtKR, Diuiaj, 2 2 Prateratraaae 49. >26 u (KM k vin vipavske in V skladišču v Šiški it 9 nad 56 litrov £4-17) VipaTtke Min . . . BO\e . , . Vil*« tki KuUodro de*>rt , Klallng . . . Sipa . . . Vrhov«« , . Isintki ter in. »tati oo»i . l«u*ko bela . . . 1,irski ReMksl . . Befudko 1<)0 bul hektoliter ne gld. S? -d ?4 ', Si - . «4-S7 -S.*-. Mir.o IT -18 -11» -2tA — tO - Zadrti g! raiseliljali istrske vinarske Kadrage, V pivnici I na drobno) na Bregu it. I: Ufr Vipavsko »Uro . . p« Itld. —"40 . novo .... ■ —3" Vi|*«*fci KulanJee ... . — M . Rtd.bg.....— Sipa ..... . —.48 . Itunrr.ndec .... —'— Vrbpoij*' bo t« I j . . —-7o l.tnki letan, atarl ... . —'35 . . noti . , . -'JI |.lrtko belo ... . . —'M lrfrrti Kefo kal ..... — . K. Ukc buteljka . . 1 «0 vterce ia viaa dlreklas. Vizitnice in ko ve rte priporoča Katol. Miru Nad 50 ler pripczn3no za najboljše umivaho milu " POLLO Pravo samo z gorcnjim oliskorn. Pred ponarejenim se svari. I Najnižje cene k I * V i "i \ .ioq/i iTodArt^ TFI^ ^^ i a y pnpor *a veliko aai r i i lil i Ki,,:u,i " 1 lia Vtl IU pJatao, Mir. tkaali v Ljubljani ipitaJako nlioa. ptiporMa veliko saojo saloga vsakovrstnega 9 blaga za moške in ženske obleke kraiken taksa, rune veleeae blare sa leatka »Mašila. raabarik* ! tkaalae, vtakevntae kltlevlae. vse r*41a«« la p*U-cb441a« aa krejale, 4a^e svilnate, plkrtatle plataeae la ktakelaile (lavna la lefaa rito, laborno, trpetao Amo ankao sa dakovaliko oblaka, talarjo, kavaloke iti ^ »tanki Btjratoevr.Ue.it>«« Mafa so v veliki it beri po telo tniiaal eeai na rtspolafo