<1 teu. izo 9 iluDIM v ponedeljek, dne Z5. moja 1908. Velja po poŠti: a celo leto naprej K 26-— xa pol leta H » 13'— četrt leta „ „ 6 50 m sa en mesec 220 V upravniStvu: v:a celo leto naprej K 22 40 M pol leta „ „ n jo •a četrt leta „ „ 5-60 i* en mesec „ „ 190 . avgusta iz Madrida in prideta na Dunaj 20. avgusta, da častitata avstrijskemu cesarju ob vladnem jubileju. Odkritje spomenika ogrskemu pesniku Vbrbsuiar V prvem razredu je bilo oddanih 10 glasov, v drugem 21, v tretjem pa 50 glasov* V podobčino sta izvoljena g. župan Fr. Tič z 52 glasovi in M. Urbanija z 32 gla-t sovi. S. L. S. je dosegla tukaj v triletni dobi velikanske uspehe. + Okrajni cestni odbor kamniški je izvolil predsednikom g. Andreja Mejača, župana v Kaplji vasi, in namestnikom g. Matija Wieltscluiigga, oskrbnika v Križu. + Okrajni cestni odbor trebanjski je izvolil za načelnika g. Ivana Bukovca v Mrzli loki, namestnikom pa g. Ivana Novaka v Račjem selu. + Kanonično umeščen jc bil danes na župnijo Zlato polje č. g. Janez Medved, kapelan na Dovjem. Za kranjski jubilejni sprevod na Dunaju ie darovala »Kranjska hranilnica« 1000 kron. Tržaška volivna reforma. Včeraj je imela deželnozborska komisija plenarno sejo. Komisija jc vsprejela vse od vlade zahtevane spremembe razun določbe o volivni dolžnosti; glede te točke je sklenila italijanska večina komisije, da stvar predloži vodstvu stranke. + Desetletnico jc včeraj z lepo veselico praznovalo »Slovensko katoliško delavsko društvo« v Gorici. + Za »Slovensko krščansko-socialno zvezo«: Neimenovan jubilejni dar I K. + Deželni predsednik, gospod baron Sclnvarz, si je v petek, dne 22. t. m. ogledal traso Kumpmatel - Črnomelj. Na Kumpmatlu, na Talčem vrhu, na Straž-nem vrhu in v Črnomlju jc bil slovesno sprejet. Ljudstvo mu razlaga svoje želje glede belokranjske železnice. V Črnomlju prenoči, jutri se mu poklonijo zunanje občine. Iz zdravniške službe. Dr. Indra, doslej seknndarij v deželni bolnici, pride s I. julijem kot zdravnik v Planino. Razpiše sc služba sekundarija v deželni bolnici. Načelnikom zdravstvenega okrožja v Bohinjski Bistrici je izvoljen g. Ivan Rozman. — Poljaki v jubilejskem sprevodu. V Krakovu sc jc ustanovil za prireditev poljske skupine v slavnostnem sprevodu odbor, ki mu načelujeta slikar Vladimir Testmayer kot predsednik in grof dr. My-cielski, profesor jagelonskega vseučilišča, kot podpredsednik. Umetniško ureditev in vodstvo poljske skupine jc prevzel slikar Henrik Uzicmblo, član dunajske umetniške zveze »Hagen«. Poljska skupina bo imela dva dela: prvi bo predstavljal kmečko ženitovanjc iz krakovske okolice, pri katerem nastopijo kot gostje in sorodniki ženina in neveste kmetje in kmetice iz raznih krajev zapadne Galicije v slikovitih narodnih nošah. Drugi oddelek bo tvoril banderij poljskih kmetov na konjih. Poljski kmetje so znani kot izvrstni jezdcci. Ta skupina jezdecev bo pod vodstvom bojnega slikarja Adalberta pl. Kosaka dc-filirala pred cesarjem. Duhovniške izpremembe v Istri. Iz zdravstvenih ozirov jc začasno vpokojen don Anton Andrijčič. župnik v Baški, istrski deželni poslanec, in siccr za dobo enega leta. V Baško pride don M.Maračič. kapelan v Malem Lošinju, v Mali Lošinj pa don Anton Fabijanič, kapelan v Beli. Nova, koleri podobna bolezen v Dalmaciji. Pri Siveriču sc je pojavila koleri podobna nalezljiva bolezen, ki jc žo zahtevala človeško žrtev. Drugih šest oseb se bori s smrtjo. Potres v Bohinju. Iz Bohinjske Bistrice, 24. maja, ob 9. zvečer. Potres od juga proti severu, kakih 5 sekund trajajoč, s precejšnjo močjo, je bil čuti. Po stanovanjih so se tresla okna in se je hišno orodje gibalo. Nekateri so se zelo ustrašili. — Umrl je v Sodražici oče gospoda dr. Lavrenčiča, posestnik in ravnatelj hranilnice gospod Jakob Lavrenčič, v 66. letu svoje dobe. Pogreb bo v sredo ob 4. uri popoldne. Nevihta in toča. Iz Javorja pri Litiji: V petek popoldne ob 3. uri smo imeli silno nevihto in hudo vreme z nalivom in točo! Šla je skoraj pol ure, debela kakor lešniki in orehi. Na sadnem drevju jc napravila veliko škode; tudi na polju iu njivah se pozna njeno pogubonosno delo-Posebno pa jc škodovalo vinogradom, skoraj polovico nam jc vzela. Nekateri smo že škropili; a galica nc ubrani toče! Miliarija v Mirnipeči. Dne 22. t. nt. ie bil na Vrhovem zopet slučaj smrti. Umrla je 22letna deklica, edina hčerka premožne hiše. Na novo so zboleli trije, med temi en moški. K prejšnjim poročilom je dostaviti, da ie umrl, šc preden sc jc bolezen razširila, na Vel. Kalit en -moški — fant v najlepših letih. Torej jc dosedaj umrlo jih 9, med temi 8 žensk — dve deklici in šest gospodinj, ki so vse zapustile žalujoče može z nedoraslimi otroci. Cene vinu v Istri. Nedavno smo po »Omnibusu« pomotoma poročali, da je cena belemu vinu v Roču po 47 K od hektolitra. Županstvo občine Roč nas prosi, da konstatiramo, da se more dobiti v Roču najboljše belo vino po 34 K hektoliter, in siccr franko postaja Roč. Suša po Gorenjskem preti krmi. polju in sadju. Zadnji dež je nekaj zalegel. a bi ga bilo še treba, vsaj kake dva dni. Če nc bo klaje, se bo mleko brž podražilo. Cesar Franc Josipov jubilejni most v Kranju. Novi most se precej naglo gradi. Do oktobra meseca mislijo biti gotovi ž njim. Močno žilo premoga so odkrili v svetokrižki občini na Vipavskem. Dva konja ustrelili so radi smrkavosti g. Štefanu Hribu, gostilničarju in mesarju v Vipavi. Hrvatski generali na Dunaju. Dne 28. t. m. odpotujejo na Dunaj k proslavi vladarjevega jubileja vsi generali 13. (zagrebškega) in 15. (sarajevskega) vojnega zbora. Iz časnikarstva. Zagrebški »Radikal«, last Mirka pl. Račiča, jc zbog ne-» ugodnega gmotnega stanja prenehal. List jc bil starčevičanski, Frankove frakcije. Eksplozija na strelišču. Na sole-navskem strelišču je eksplodiral nov top. ki ga ie ogledovala komisija"60 častnikov. Ranjen ni bil nihče. Top se ie razpočil in bil raznesen v kose, ki so leteli 150 do 200 metrov daleč. Mlekarna v Št. Lovrencu na Dolenjskem dobi 2000 kron državne podpore. — Zastrupljenje po mrtvem teletu. Iz Notranjskega pišejo: Ta čuden slučaj se je zgodil na Juršičah pri Knežaku. Neka krava je žc 23 dni nosila tele čez čas. Gospodar je poklical soseda Kalistra (p. d. Fa-kiča), ki jc skušal mrtvo tele iz telesa potegniti: to sc mu ni posrečilo, radi tega so pozvali znanega .1. Smrdela (p. d. Volkov-ca) iz Trnja pri Št. Petru. Oba, Fakič in Smrdel sta se ob kosteh mrtvega teleta ranila na desnih rokah, pri čemur sc jima je kri zastrupila. Roki sta začeli otekati in oba sta šla v bolnišnico v Ljubljano. Smrdel, ki jc šel preje, sc jc po operaciji že vrnil domov z obvezano roko; Fakič sc je zapoznil in jc še v bolnišnici ter se ne vč. ali ga bodo mogli rešiti. — Iz cerkniške doline. Žagarjev avtomobil. Kdor pozna cestno progo iz Rakeka v Ložko dolino iu promet, ki se po nji prevaža, se ne bo čudil, da je tukajšnjo ljudstvo tako razburjeno in pripravljeno na najhujši odpor, od tistega časa, ko je lesni trgovec g. Žagar iz Markovca razglasil javno, da bode napravil za prevažanje lesnih izdelkov tovorni avtomobil. Ljudstvo ima pač skušnjo, mogoče več kot tisti, ki trdijo, da so vse nesreče glede avtomobila izključene. Saj vemo, kako se plaši vprežena živina in kolikokrat je že smrtna nevarnost pretila marsikomu radi motornih koles, pri katerih se lahko opazi, kaj bi bilo, če bi prišel na cesto (tovorni avtomobil, kateri bi s svojim groznim ropotom povzročil nebroj materijelnih nesreč, kakor tudi človeških žrtev. Res jci da sc tudi živina vsega privadi; a potem bi bil vsak navezan vedno eno živino imeti, ne oziraje se če ima dohodek od nje ali ne. Ali ni kmetu glavni dohodek živinoreja, ali isti nikdar na cesto ne pride? Gospod Žagar sc jc izrazil, da se vse materi-jclne nesreče z odškodnino pokrijejo; res je, a o človeških žrtvah, katere bi prišle na dnevni red se še zmeni ne, ker to gotovo ve. da niso nikdar pokrite. — Gosp. Žagar, pomislite vendar, koliko velja Vaše »življenje«, ko bi ga Vi v hipu zgubili, ko ste zagotovljeni, da bi bila Vaša obitelj dobro preskrbljena, koliko velja življenje siromašnega družinskega očeta, oziroma pridnega družinskega uda, kateri je pri-tnoran svojcem služiti vsakdanji kruh, in kaj bo s tistimi, ki zgubijo vir življenja; ali je to ljudsko blagostanje? Ni čudo, ako segajo vzdrževalni stroški ubogih pri občinah nad polovico vseh drugih in kaj bo še! Ubogi davkoplačevalci! Zatorej naj vse merodajne oblasti pomislijo: bi li bila avtomobilska vožnja za ljudski blagor ali v korist posameznika, ki cenejši in lahko ves njegov lesni izdelek z živino odpelje in ki ima voznikov vedno na razpolago, tako, da jim še prometa primanjkuje. Blatovec. Parnik »Galatea« v Trstu. Pred-prošlo noč je remorker »Apollo« v spremstvu »Pluta« pripeljal v Trst parnik »Galatea«, ki sc jc bil 14. aprila t. 1. potopil v pristanišču pri Šibeniku. Ukrcali so ga pred zdravstvenim uradom ter pričeli iznašati tovor. — Stavka zidarjev v Spljetu. Dasi mnoga podjetja delajo, vendar se že občutijo posledice stavke. Mnogi zidarski pomočniki, ki so prišli v mesto, da zaslužijo kos kruha za sc in družino, so morali zapustiti Spljct in sc vrniti domov. Pri mestnem redarstvu delavci prosijo za podpore, da bi mogli odpotovati. Ljudstvo trpi lakoto; rado bi delalo, pa ne more. — Požar na kolodvoru v Sarajevu. V sredo popoldne je padla iskra z lokomotive na vagon, naložen s sodi z oljem in salpe-trovo kislino. Neki sod je bil poškodovan ter je teklo olje iz njega. Iskra je olje zažgala in v hipu je bil ves vagon v plamenu. Da ni skočil vozovodja Bakaršič na goreči vagon ter ob nevarnosti za lastno življenje vrgel z istega štiri sode olja, nastala bi eksplozija, ki bi lahko povzročila veliko nesrečo. Prihiteli so takoj na kraj nesreče vojni ognjegasci, kmalu za njimi tudi mestni ter so ogenj omejili. Ker je zmanjkalo vode, zgorel je ves vagon; samo železje je ostalo. Agrarna stranka v Dalmaciji so osnuje bržkone še pred novimi deželno-zborskimi volitvami. Na čelu gibanja stoji grof Hubert Borelli. Otrpnenje tilnika v Dalmaciji. V vasi Biočič pri Drttišu sc je pojavila ta nalezljiva bolezen. Dva bolnika sta že umrla na njej. Zbolelo je že 13 drugih ter jc njih stanje obupno. — Korna šola s 40 častniki in 60 vojaki je došla dne 21. t. ni. v Postojno, kjer se jc mudila dva dni. Med drugim so si častniki in moštvo ogledali postojnsko jamo, ki jim jc nad vse ugajala. Zopet samoumor v Zagrebu. V četrtek popoldne se je vrgel 42 let stari uradnik tvrdke Peter Nikoiič v Zagrebu. Milan Zalovič, na progi med državnim kolodvorom in postajo Sesvcte pod budiin-peški brzovlak. Lokomotiva ga jc nekoliko porinila v stran in kolesje mu je prerezalo kite in žile na vratu. Poleg tega jc vdobil težke rane na glavi. P-epcIjali so ga v bolnišnico usmiljenih bratov, kjer je zamogel še zapisati na listič svoje ime in posel. Nesrečneža, ki je grozno trpel, je šele proti polnoči rešila smrt bolečin. Cuje se, da ga jc gnalo v smrt neugodno gmotno stanje. Vojaški begun. Pred nekaj dnevi je zapustil goriško topničarsko vojašnico 22-letni topničar Janez Cotič z Vrha pri Opatjemselu in se ni več vrnil. Policija ga je v petek zjutraj prijela v neki krčmi za Gradom. — Poneverjenje v občinski blagajni. V občini Dežanovac pri Daruvaru so po smrti občinskega blagajnika Frana Von-dračka dognali več tisoč kron primanjkljaja. Uvedena je preiskava. — Gostilniška vest. Gostilno pri »Je-larju« ob bohinjskem jezeru je prevzela gospa Antonija Pavšek. — Tatvine v svobodni luki v Trstu. Te dni je bilo ukradeno spedicijski tvrdki Schenker & Comp. cela vrsta srebrnih predmetov, poslanih iz Buenos - Ayresa za tržaški muzej. V pisarni Lloydovih hangarjev pa je izginil zavitek z dijamanti, vrednimi 5000 K. Policija išče tatove. Roparski umor pri Osjeku. Ponoč od 20. do 21. t. m. se je utihotapil v »Palačo krčmo« v Cepinu neznan ropar, ubi 14 let starega Požulta s sekiro, uropa 16 kron in vrgel umorjenca v vodnjak tei izgipil. Šele drugo jutro so opazili zločin Orožništvo išče roparja, toda dosedaj brej uspeha. Telefonska zveza med Opatijo In Trstom je zagotovljena. S tem dobi tele fonsko zvezo z Dunajem nc le Opati' marveč tudi Kastav, Veprinac in Lovr; ki so žc telefonsko zvezani z Opatijo. BOJ MED JAPONCI IN KOREJSKIM USTAŠI. Sucl. 23. maja. (Reutcrjev biro.) Dr 19. t. m. je imel oddelek japonskih čet. t se nahajajo v Koreji, hud boj s korejskin ustaši v pokrajini Osgela. Korejcev je padlo 25, Japoncev pa pet mož, osem jili je bilo ranjeno. t FRANCOIS COPPEE. Pariz, 23. maja. Umrl je danes pesnik in član akademije Frangois Coppee. Ljubljanske noulce. lj Slovenski lurški romarji so se v soboto popoldne zadovoljni in veseli vrnili v naše mesto. Na prvi hip je vsakdo lahko opazil, da nikomur ni žal truda in stroškov, ki jih je imel s potovanjem. Na celi poti se ni pripetila najmanjša nesreča. Ker bo obširneje poročilo objavil »Bogoljub«, pripomnimo tu le, da so romarji dne 22. t. m. v Luzernu priredili presvetlemu gosp. knezoškofu ljubljanskemu povodom desetletnice vstoličenja prisrčno ovacijo. Jubilanta je nagovoril preč. gosp. dekan Lavrenčič, zagotavljajoč ga neomajne zvestobe in ljubezni vernega slovenskega naroda v vseh bojih za pravice krščanskega ljudstva. Presvetli sc je iskreno zahvalil za ovacijo, kakor tudi za dar, ki so ga zložili romarji tem povodom za škofove zavode. li V Mekinje ! Prihodnji četrtek točno ob 7. uri zjutraj je z državnega kolodvora v Šiški odhod na slavnost v Kamnik in Mekinje, na kar še enkrat opozarjamo vse somišljenike in somišljenice. lj Seje S. K. S. Z. danes zvečer ne bo. Seja se vrši jutri v torek ob 8. uri zvečer. li Stavka v tvornici za lep končana. Danes dopoldne je pričelo delati delavstvo v tvornici za lep. Stavka je torej končana. V soboto so se vršila pogajanja med ravnateljstvom in delavstvom. Sploh so trajala pogajanja cel čas stavke. Pri ravnateljstvu je ponovno v prilog delavstvu posredoval državni poslanec Gostili-čar. Tvorniško ravnateljstvo je izjavilo, da ugodi delavstvu sledeče: Bivši nočni čuvaj. 68-letni Jakob Lotrič ima na izbiro, da več ne dela in dobi v tem slučaju mesečno 20 kron, če pa hoče opravljati lahki posel pometanja dvorišča, dobi na dan plače 2 kroni. Namesto ob 6. zjutraj se prične delati ob 7. zjutraj. Ob sobotah se konča delo ob 5. in ne ob pol 6. zvečer. Cezure se plačajo posebej. Ostro se prepove vsako psovanje delavstva. Glede na izboljšanje plač se pogaja ravnateljstvo s posameznimi delavci in delavkami. Pripomniti se mora, da je letos že ravnateljstvo prostovoljno delavstvu izboljšalo plače. Zaradi stavke ne bo nihče masreglo-van. Delavstvo ie v soboto zvečer sklenilo, da prične danes zjutraj delati z ozirom na po ravnateljstvu dovoljene zahteve. Delavstvo se je med stavko držalo izborno in je bilo cel čas solidarno. Stav-kokaza ni bilo nobenega. Uspeh je za delavstvo povoljen. Želimo, naj ostane delavstvo še nadalje tako složno zavedno, kakor je bilo med stavko. Ij »Gospodarska zveza« v Ljubljani razpisuje v inseratnem delu današnje številke »Slovenca« več uradniških mest. Opozarjamo na to zlasti vse naše somišljenike, ki dobe pri »Gospodarski zvezi« dobrih in stalnih služb. Ij Lekarnar v deželni bolnici. Za lekarnarja v deželni bolnici je deželni odbor začasno nastavil gosp. mag. ph. Ernesta Koželja. lj Blagoslov zastave. V sredo, dne 27. maja, se bo na Rožniku slovesno blagoslovila nova šolska zastava o priliki maj-nikovega izleta, ki ga priredi 111. slovenska deška ljudska šola v Ljubljani. Ij Po občnem zboru »Matice Slovenske«, ki bo danes zvečer ob 8. uri v »Mestnem domu«, bo prijateljski sestanek v hotelu »Ilirija«. » Ij Pogreb g. Vizjaka. Včeraj so pokopali g. deželnega računskega svetnika Vinkota Vizjaka. Pokojni je 36 let prepeval v stolnici. Pogreba se jc udeležil dež. glavar Šuklje z mnogimi deželnimi uradniki, stolni dekan Kolar kot zastopnik stolnice in mnogo drugega občinstva. Ij Domača umetnost. V izložnem oknu »Katoliške Bukvarne« je razstavljena zastava, ki je naročena za slovensko izobraževalno društvo v Mekinjah. Zastava nam predstavlja na beli strani Marijo Brezmadežno v okraskih lilije in napisa »Marija čuvaj nas«, na drugi strani je podoba sv. križa, okinčana s trto, pšenico iu z mu pisom »Tebi zvesti do groba«. Umetno vezano zastavo s trobojnimi trakovi je izvršila g. Josipina Repše, kateri moramo priznati, da se je potrudila in delo umetno izvršila. Poleg zastave moramo omeniti tudi vrh zastave, ki je bogato iu fino izdelano delo pasarja g. Iv. Kregarja. Načrt, risbe in slike na svilo je napravil tukajšnji slikar Matej Trpin, kateri se je mnogo potrudil in svoje delo umetno in pravilno izi vršil. Društvo s ponosom lahko razvije in blagoslovi tako krasno zastavo. lj Ravnatelj slovenskega gledališča. Za mesto ravnatelja slovenskega gleda- lišča se poganjajo gg.: Fran Govekar, Etbin Kristan in Iv. Cankar. lj Artiljerija pride na Krim. Tako je neki artiljerist zatrjeval vsem okoličanom Krima, pričenši od Preserja do Stralio-mera. Pojavil se je v torek jutro na gričih Sv. Jožef, Sv. Ana (nad Jezerom), hodil tudi po sosedni okolici ter se delal, kakor da nekaj posebno strategično važnega preiskuje. Ljudje, radovedni, kaj vse to pomenja, so ga seveda izprašovali, če pridejo morda vojaki na vaje, ali manevre v te kraje, Artiljerist jim je odgovarjal, da mora preiskovati vsa gorska pota na Krim iu nižje vrhove, češ, da pride tušem veliko vojakov na nočne vaje itd. Slično je pripovedoval tudi na Jezeru v gostilni gosp. Suhodolnika (po domače Čepek). Tu so mu seveda verjeli in so nekoliko tudi pripravili za prihod vojakov. Ponekod je pravil, da pride 200, drugod zopet celo 600 vojakov na vaje. V sredo večer je prenočil v Ivanji vasi pod Krimom; zjutraj se je pustil zarano zbuditi in se je napotil proti Vrbljenju in Strahomeru. V Strahomeru je dejal vaščanom, da je most čez lško preslab za težke topove. Ze popoldne pa so orožniki zasledovali nekega vojaškega begunca imenom Makovski od nove kanon-i ske baterije 1/3 iz Ljubljane, ki ie v noči 18. t. m. pobegnil iz Ljubljane. Prišli so kmalu na sled, da je zgoraj omenjeni identičen z beguncem Makovski-jem; govori bolj slabo slovenski; po govoru so ga sodili, da bi bil Čeh. Sledijo ga na potu čez Gor. Ig. Makovski-ju se je najbrže zmešalo. Ij Poizknšen samoumor. V nedeljo ponoči ob pol 1. uri se je hotel zastrupiti oženjeni bivši pleskarski delavec Herman .iug, stanujoč v Novem Vodinatu št. 13. Zavžil jc precejšnjo množino morfija, a hitra zdravniška pomoč mu je otela življenje. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v bolnico, odkoder sc je žc drugi dan zdrav vračal domov. Vzrok samoumora so žalostne življenjske razmere. lj Samoumor. V noči od 24. na 25. t. m. se je obesil v hiralnici na Radeckega cesti št. II, zasebnik, bivši trgovec Albert Polil, rojen leta 1844. v NVratzlavi, okraj Hohenmauth. Našla ga ie strežnica zjutraj, ko je prinesla zajutrek, visečega na oknu. Omračil se mu je bil um. Truplo leži v mrtvašnici. Ij V tretjem selilnem roku se je v Ljubljani preselilo 586 strank, ki so štele nekaj nad 2000 oseb. 19 družin, večinoma častniških in uradniških, je bilo prestavljenih v Ljubljano, dočim je iz sličnih vzrokov zapustilo 14 strank naše mesto. Z veseljem moramo pozdravljati dejstvo, da se od leta do leta več penzijonistov prise-Ijuje v Ljubljano, kar dokazuje, da je naše mesto zdravo in pripravno, da se po tru-dapolni službi vpokojenec oddahne in preživi še nekaj let v sreči in zadovoljnosti. Do jeseni bo zopet nekaj lepih, zdravih in zračnih stanovanj za zmerno najemnino na razpolago. Ij Novo društvo. Deželno predsedstvo za Kranjsko je v smislu društvenega zakona odobrilo pravila »Krožka mestnih uradnikov v Ljubljani«. Društvo je nepolitično in ima namen pospeševati stanovske interese, gojiti družabnost, kolegijal-nost ter podpirati v izrednih slučajih svoje člane in njih rodbine. Ij Luna ga je nosiia. Včeraj so pripeljali v deželno bolnišnico 56-letnega posestnika Jurija Klemenčiča iz Kovorja pri Tržiču z zlomljeno levo nogo in poškodbami po životu. Klemenčič je šel v sanjah k oknu svojega stanovanja in skočil 8 ni globoko. Ij V deželno bolnišnico so pripeljali 34-lctnega poseslnikovega sina Andreja Rebeca iz Palca, katerega so ponoči fantje napadli, ko se je vračal od »vasovanja« in mu zlomili levo nogo. Ij Kolo ukradeno je bilo danes dopoldne plakaterju Alojziju Smoletu v Šelen-burgovih ulicah. Kolo je »Styria«, letošnjega sistema, s tovarniško številko 71. vredno 276 kron. Ij Umrli so: Valentin Milač, železniškega mojstra sin, 4 mesece. — Jakob Ma-ternik, posestnik, 71 let. Poljanska cesta 30. — Rudolf Zitterschlager, trgovskega sotrudnika sin, 13 mesecev. — Fran Buli. posestnik, 74 let. Stranska pot 9. — Neža Gotz, mestna uboga, 78 let, Japljeve ulice 2. — Fran Ogrin, ključarjev sin. 9 mesecev. — Josip Valant, pilar. 40 let, Hrenove ulice 17. — Štefanija Prime, paznikova hči, 6 mesecev, Tesarske ulice 3. - Marija Lavtar, delavčeva hči 3% leta, Jenkovo ulice 13. — Alojzij Seliškar, posestnik. 85 let, Florjanske ulice II. — Ana Dolin, inže-nirjeva žena. 30 let. — Rozalija Škerbinc. SPOMENIK VODJI KARADJORDJU. Letos bo 100 let, kar obstoji stalna srbska vojska. V spomin tc stoletnice postavijo v Belgradu na Kalimegdanu spomenik vodji Karadjordju. V to svrho se je sestavil odbor, ki mu je na čelu general Nikodij Štefanovič. Temelj spomeniku položijo 12. julija t. I. Razne stvari. Ponesrečen zrakoplov. — Ubitih sedem oseb. N e w Y o r k , 25. maja. Zrakoplov »Great Morell«, ki je dolg 450 črevljev, je padel pri preizkušnji vožnji 75 črevljev visoko. Ubilo se je sedem oseb. Ponesrečena francoska vojna ladja. To u I on, 25. maja. Rušilec torpedov »D'Herville« je zadel v jahto mona-kovskega kneza »Princezinjo Alice«. Poškodovani sta obe ladji. Neurje v Karpatih. P r a g a , 25. maja. O neurju v Karpatih dohajajo šc vedno grozna poročila. Toča jc pobila pridelke in odklatila sadno cvetje. Grozen vihar je napravil veliko škode po gozdih. Setev je uničena do 80 odstotkov. Železniška nesreča pri Contichu. Bruselj, 25. maja. Ob železniški nesreči pri Contichu jc bilo ubitih 36, ranjenih pa 132 oseb. Dognali so, da jc več sto roparske antverpenske sodrge hitelo na kraj nesreče, da bi okradli ponesrečence. A policija jc hitro zaprla kraj nesreče. Belgijska država bo morala izplačati ponesrečencem 16 milijonov frankov. Poleg čuvaja zapro še dva železničarja. Požar uničil dragocene rokopise. N e w Y o r k , 25. maja. Grozen požar je uničil pisarne zalagateljske tvrdke Har-per. Uničenih je 150.000 rokopisov, med njimi Mark Twainovi, Hovvellovi in rokopisi Marije \Vilkinsove. Morala po ruskih srednjih šolah. P et e r b u r g, 25. maja. V Voronešu so zaprli 40 učencev iu učenk na gimnaziji in realki. Imeli so društvo »Svobodna ljubezen« in uganjali razne orgije. Upor v francoskem zaporu. V alleiskem zaporu so sc uprli kaznjenci, ki so ubili enega čuvaja, drugega pa nevarno ranili. Beg se jim pa ni posrečil. Velika nesreča v tvornici za sladkor! Ranjenih 42 delavcev. V pariški Savevi tvornici sladkorja se je pripetila eksplozija. Ranjenih je 42 delavcev in delavk, med njimi 11 nevarno. Trem delavcem in eni delavki so morali odrezati roki in nogi. Ena delavka je umrla. Škoda znaša pol milijona frankov. Roparji napadli parnik. V kijevski okolici so napadli roparji parnik »Aleksander lil«. Roparji so ranili kapitana, oropali blagajno in pobegli. Morilec vjet. Lani jc neznan zločinec umoril v Novem Sadu krčmarico Rittig, njeno 16 let staro hčer in natakarico. Sum je padel na bataljonskega trobca Veselskega, ki pa ga je vojno sodišče moralo zbog pomanjkanja dokazov oprostiti. Veselsky se je preselil na Dunaj, kjer je služil kot kočijaž. Na Dunaju sta ga neprenehoma opazovala dva detektiva. Te dni je Veselsky v pijanosti pripovedoval, da je on morilec. Vsled tega so ga zaprli in izročili vojnemu sodišču. Framazon se spravil z Bogom. »Hrvatska Sloboda« piše, da je znano in sc je mnogo govorilo o framazonstvu te dni umrlega hrvatskega zoologa, vseučiliške-ga profesorja Spire Brusine. Govorilo se je celo, da je mojster prostozidarske lože hrvatske. Značilno in hvalevredno pa je. da je malo pred smrtjo zaprosil za spovednika in se tako pomirjen z Bogom preselil na drugi svet. Orkan v Inomostu. Dne 22. t. in. je divjal vihar po Tirolskem. V inomostu je napravil veliko škode po drevju in strehah. V Hallu je podrl vihar na neki hiši streho, v Jcnbachu pa železno streho železniške kurilnice. Telefonska zveza med Monakovcm in Dunajem je poškodovana. Nevihte v Nemčiji so silno divjale dne 22. t. ni. V Berolinu jc bila grozna nevihta s točo. Voda je poplavila mesto tako, da so morali v 90 slučajih pozvati gasilce na pomoč. V obeh »Zvezdah je voda stala 70 centimetrov visoko. Sneg v Švici. Po večdnevni poletni vročini je v petek iu soboto v Švici naeiH krat temperatura zelo padla, kar je imelo posledico, da je zapadel sneg na švicarskih visokih planinah. Brzojavne zveze so večinoma pretrgane. Sneg ie napravil mnogo škode na sadnem in drugem drevju, ki sc je vsled snežne teže lomilo. Tudi živino so morali spraviti s planin v dolino. Več gorskih železnic jc moralo promet ustaviti. Junaška smrt. Tovarnarja Marcha v Novem Yorku ju ranil pes na roki, ko ga je božal po glavi. Ker ga je rana skelela, se je podal k domačemu zdravniku, ki ga je poslal v Pasteurjev zavod. Tam so kon-statirali, da je bil pes stekel in da za Marcha ni rešitve, ker je prišel prepozno. Tovarnar je vprašal mirno, koliko časa bo še živel. Ko so mu rekli, da morda tri dni. podal se je v tovarno ter poslal vse uslužbence in delavce, ki so prišli v dotiko s psom, v Pasteurjev zavod. Potem je sklical upravni svet, ki mu je naznanil, da mora kmalu umreti, in ga prosil, naj mu imenuje najstarejšega sina za naslednika. To se je zgodilo. Potem se je poslovil od članov upravnega sveta, poklical odvetnika ter sestavil oporoko. Nazadnje se je poslovil od soproge in družine in se podal nazaj v Pasteurjev zavod, da tam v izolirani celici pričaka strašno smrt. Zažgala moža. V soboto zjutraj so videli sosedi vhajati dim iz stanovanja Josipa Nagyja, trgovca z drvmi in ogljem v Budimpešti. Poklicali so ognjegasce, ki so kmalu pogasili požar ter našli Nagvja nezavestnega in strašno opečenega v postelji. Isti je bil prošlo noč z ženo popival po krčmah ter se vrnil ž njo vred ob četrti uri zjutraj. Ker so opazili, da je bila postelja polita s petrolejem, mislili so, da se je Nagy hotel v pijanosti sam usmrtiti. Ko pa se je proti poldne v bolnišnici zavedel, je to odločno zanikal. Vsled tega so zaprli Nagyjevo ženo, ki je končno priznala zločin; rekla je, da se je hotela moža znebiti, ker je živela ž njim v neprestanem prepiru. Nova angleška moda. Najnovejša angleška ali bolje rečeno londonska moda so portreti in kipi iz gipsa ter reliefi v gipsti, vse v miniaturni podobi. Ako se to razširi, pridejo za srednje vrste fotografe in portretiste slabi časi. Za male portrete iz gipsa, ki so visoki komaj 18 centimetrov, potrebuje umetnik komaj eno uro časa, da je gotov s svojim modelom. Ker so taki portreti zelo poceni, se bo nova moda najbrže hitro razširila. Portret stane le okrog 12 kron. Zaradi bolezni svoje hčerke se je ustrelil. Zaradi dolge bolezni svoje hčerke, ki je že več mesecev v bolnišnici in za koje zdravje ni imel nobenega upanja več, se je ustrelil v Clevelandu Krištof Banisch. Na vse zgodaj si je pognal krogljo v srce. Prejšnji dan je prišla hčerka iz bolnišnice, iu oče je bil zaradi tega srečen, a ko je zvedel, da hčerka še ni izven nevarnosti, da umre, je izvršil samoumor. Cigani so napadli 19. t. m. v občini Hasche na Sedmograškem poštnega jela. Polastili so se denarja in zbežali. Neki delavec, ki je bil v bližini ter videl ves dogodek, jc obvestil orožništvo, kojemu se je posrečilo ujeti roparje s plenom vred. Poštni sel je smrtno nevarno ranjen, ker ga je nek cigan obstrelil s samokresom, drugi ga pa močno udaril s količem. StalersRe noulce. š Uboj radi steklenice ruma. V noči od 20. na 21. t. m. so popivali pri Puder-šeku v Šmartnem na Pohorju brata Viktor in Josip Vedenik, posestnikova sina iz Štnartna in delavec Anton Trdin vulgo Kobilca iz Čadrama pri Konjicah. Ker Trdin ni hotel izročiti steklenice, sta ga brata Vedenik pretepla tako, da se je nezavesten zgrudil. Pustila sta ga ležati in sta zbežala. Šele proti jutru so ga našli v umirajočem stanju. Še istega dne je Trdil! umrl. š Obstreljena sta našla hlapca Soršak in Lečaj v Slovenski Bistrici ključarskega pomočnika Franca Gumzeja. V levi polovici prsi je imel kroglo iz samokresa. Sodna preiskava bo dognala, ali se je sam obstrelil, ali ga je kdo drugi. feiefonsKa tn Drzolma poročila. NAPAD NA DUHOVNIKA. Travnik, 25. maja. Včeraj je bil za-vratno napaden na cesti kapelan g. Škulj. Napadalec je hranilnični in začasni občim ski tajnik Skaza. DRŽAVNI ZBOR. Dunaj, 25. maja. Nujni predlog rajnega poslanca Herolda o sanaciji deželnih financ se najbrže umakne in lirične zbornica zato že v sredo razpravljati o nujnem predlogu o drugem branju proračuna. Ob tej priliki govori ministrski predsednik tudi o jezikovnem zakonskem načrtu, ki ga jc žc rešil ministrski svet. ČASTNIŠKE DEPUTACIJE TUJIH POLKOV PRI CESARJU. Dunaj, 25. maja. Častniške deputacije tujih polkov, katerih je cesar imejitclj, se mu povodom njegovega 60letncga vladarskega jubileja poklonijo v Sclionbrunnu. Po sprejemu je gala-obed na čast depu-tacijam. BOJ MED NEMCI IN CEHI. Karlovi Vari, 25. maja. Kljub prepovedi so češki socialci imeli v »Besedi« shod po § 2 za notranji češki uradni jezik. Pred »Besedo« so se zbrali Nemci, katerim je bil sliod tudi prepovedan ter so hoteli vdreti v poslopje. V boju je bil nemški knjigovodja Kasper sunjen z nožem v trebuh ter se je krvav zgrudil. To je razburjenost še povečalo. Nemci so metali na >. Besedo« jajca in kamenje ter so opeto-\ano hoteli naskočiti »Besedo«. Okrajnemu glavarju in orožništvu sc je posrečilo napraviti mir, ko so Cehi zapustili »Besedo«. Kasper je smrtno-nevarno ranjen. Nemci trdijo, da je Kasperja sunil z nožem hišnik »Besede«. Zaprli so mnogo oseb. DEMIS1JA MINISTROV SCHONAICHA IN AEMRENTHALA NI SPREJETA. Dunaj, 25. maja. Današnji uradni list priobčuje cesarjevo lastnoročno pismo, v katerem cesar naznanja, da demisije ministrov Aehrenthala in Schonaicha ne sprejme. DELOVANJE LEGE. Riva, 25. maja. Tu se vrši občni zbor Lege. Vseh dohodkov (jadranski, triden-tinski in dalmatinski oddelek) je leta 1907. 309.112 K, stroškov 249.860 K. SNEŽNI ZAMETI V MAJU. Curih, 25. maja. Tudi včeraj je po Švici padlo mnogo snega. Sneg je povzročil škode več milijonov. Milan, 25. maja. V Gorenji Italiji je bil zadnja dva dni pravi zimski mraz. l^o gorah je padlo pol metra snega. PARNIK SE JE POTOPIL. Trst, 25. maja. Na pomolu IV. se je potopil danes parnik, ki je nakladal les. PREDSEDNIK FRANCOSKE REPUBLIKE NA ANGLEŠKEM. Pariz, 25. maja. Predsednik francoske republike Fallieres se je danes odpeljal v London. VOLITEV V BELGIJSKO POSLANSKO ZBORNICO IN SENAT. Bruselj, 25. maja. Dopolnilne volitve v senat in poslansko zbornico so bile danes končane. V zbornici se vladna manjšina. ki je imela doslej 12 glasov, zmanjša. SLOVANSKI ODPOSLANCI IZ AVSTRIJE V PETERBURGU. Peterburg. 25. maja. Danes se pripelje sem deputacija avstrijskih Slovanov državnih poslancev, ki pride pripravljat vseslovanski kongres, ki naj bi bil v Rusiji leta 1909. Na kolodvoru sprejmejo odposlanstvo poslanci dume. PISATELJ I/ARRONGE UMRL. Berolin, 25. maja. Pisatelj veseloiger L'Arronge je danes umrl. BOMBA RAZPOCILA V IZPOVEDN1CI. Corunna (Špansko), 25. maja. V cerkvi sv. Jurija je razpočila v neki izpoved-nici med vojaško mašo bomba. Ranjenih, a ne nevarno, je več oseb. BOMBI V ŽELEZNIŠKEM VOZU. Kalkuta, 25. maja. V nekem železniškem vozu na postaji liovra so našli, ko so zapustili potniki voz, dve bombi. ŽITNE CENE. Budimpešta 23 maja. Pšenica za maj........11 34 Pšenica za oktober......1012 Rž za okt..........8 80 Koruza za maj........6 61 Oves za okt............690 Efektiv: 5 ceneje Zahvala. Za mnogoštevilno spremstvo pri pogrebu upravnega svetnika v pok., gospoda Emila Guttmana za mnogostransko izkazano sočutje in krasne darovane vence se zahvaljujejo iz cdlega srca fndeorolo^jičnc poročilo, / glavnica I I I K 2,000.000. I I priporoča žrebanje glavni dobitek promese na srečke iz I. 1864, cele a K 22' — , polovice & K 12 —, 1. junija K 300.000'— 411 O r , ____„ ________„_____...________________... _______, 2 o. I S5«xt»rwwi s i > j as, i s -i f ,-. V moji lekarniški praksi, katero izvršujem že 25 let, ^feSj se mi je posrečilo, sčasoma •M? iznajti sredstvo za rast rV brk in las, proti izpadla £ danju las in za odstra» JPP njenje prhljaja (lu- skin) "" 9'»¥|it0 i« gl^ Kapilor št. 1» ,, . - Cena (franko na vsako pošto): 1 lončič 3 K 60 v. 2 lončka 5 K. Prosim, da se naroči samo od mene. Naslov je: P. Jurišifc, lekarnar v Pakracu št. 65. (Slavonija). Denar se pošlje naprej ali s poštnim povzetjem. 814 20—8 TujsKl promet. >rvi občni /bor »društva za promet tujcev za občini Boh. Bistrica in Srednja vas. Gosp. predsednik M. Humek otvori v smislu dnevnega reda občni zbor s pripombo, da ie vse člane društva pismeno povabil. Člani so v kaj pičlem številu došli, kar omenja z žalostjo iu nejevoljo. Prisrčno pa pozdravi prišlece, zlasti zastopnika deželne zveze gosp. tajnika Giirt-nerja. Ker so bila sredstva skromna, zato pač društvo ui moglo izvršiti vseli točk. k oje si je začrtalo že pri začetku delovanja. S samo udnino bi si le malo pomoglo, treba je bilo pomoči od drugod v podporah. Gosp. poslanec Pogačnik je društvu pri ministrstvu izposloval zdatno podporo; zato mu tukaj izrazi očitno zahvalo. Nadalje se zahvaljuje deželni zvezi, koja, je društvo podpirala v vsakem oziru. Omenja še posebej s hvaležnostjo skrb g. dr. Krisperja. — Sploh društvo dobilo je vse informacije in direktive od dež. zveze. S hvaležnostjo se spominja tudi g. Muhra. posojilnic na Bistrici in Srednji vasi za podeljene podpore. Na to pride na vrsto tajnikovo poročilo. Ker tajnik ni bil osebno navzoč, poroča v njegovem imenu g. predsednik. Društvo je imelo osem odborovih sej. delovanja društva bi se dalo razdeliti v tri dele, in sicer krajevne razmere, drugič eklamno delovanje, in tretjič posredova nje med strankami in lastniki stanovanj oziroma z oblastmi. Glede olepšave kraja se ni dalo ve l:ko storiti, vsaj toliko ne, kakor bi bilo uruštvo rado storilo, zgolj radi tega. ker je bilo treba ledino orati in je primanjka-valo sredstev. Začetek je povsod težaven. Pri kolodvoru je reklamna tabla v treh jezikih. Enaka se ima postaviti v Srednji vasi. Po nasvetu dež. zveze je društvo postavilo po celi Bistrici jambore, na koje v nekaterih minutah z lahkoto obesi zastave in tako v naglici v praznični obleki po- l)ež. zveza je izdala sliko Kranjske v 4000 izvodih v korist društva v Bohinju. Dasi znašajo stroški 1200 K, upati je, da dobi društvo za Bohinj približno 1000 K v svojo korist. Gostilničarji naj bi jili tudi pridno kupovali, pa tudi gostom oddajali. Dež. zveza dobro ve, da je ravno Bohinj, najbolj potreben, da se čim preje dvigne, kolikor mogoče visoko v tujskem prometu. zato vse stori da Bohinj povzdigne. Najbolj potrebna je reklama. Kar je polju gnoj, to je reklama tujskemu prometu. Prvo leto se pač še ne pokaže učinek, pač pa leto za letom; da, pozneje so viri neizčrpljivi. Švica žrtvuje milijone za reklamo. Prav ima; saj se jej vrnejo z boga< tirni obrestmi. Dež. zveza jc oskrbela, da povzdigne promet, tudi znižano ceno pri vožnih listih od Celovca do Trsta. Tujcem - letovičar-jem velika udobnost! Reklame ni nikdar dovolj. Cim bolj se bo Bohinj dvigal, tem več bo treba reklame, seveda v kolikor dopuščajo sredstva. Kratko pojasni še delovanje deželne zveze z zunanjimi prometnimi društvi. Dež. zveza deluje z istimi roko v roki. — Priporoči posebno gostilničarjem nov list: Promet in gostilna«. Slednjič izrazi željo, naj bi zastopnik dež. zveze našel drugo leto bolj polno dvorano društvenikov, kakor letos, kar tudi trdno upa. Gosp. Ivan Markeš nasvetuje, naj g. predsednik prihodnjič da. kakor jc običajno, klicati občni zbor tudi pred cerkvijo« "emu nasvetu se pridružijo z večino vsi navzoči člani. Gosp. predsednik se še enkrat vsem tavzočim toplo zahvali. — Potem se je zborovanje sklenilo. 'ostavilo jc društvo tudi kaže celo vas. več klopi — nekaj stalnih, nekaj preneslji-vih po različnih pripravnih prostorih z lepim razgledom in hladno senco, prošnjo društva jc železniško ministrstvo dalo posaditi prostor pred kolodvorom z lepimi kostanji. Nadalje poroča, da bo cestni odbor dal zasaditi cesto od hotela Markeš - pa do konca vasi s kostanji Zal, meje še sedaj niso urejene. Sicer pa jc društvo vže tudi samo prosilo dež. odbor, naj skrbi za razširjenje ceste, če drugače ni mogoče, pa potom ekspropriacije. Kopališče, sprehajališče je prišlo opc tovano v pretres; žal, troški so nepremagljivi. Tu mora na pomoč država in dežela. V Ukanci, županiji Srednja vas, je društvo napravilo most čez Savico. 2. Reklamno delovanje. Sprejem angleških časnikarjev jc društvo častno izvršilo. Izreka se zahvala izvoščkom, ki so zahtevali le polovico tarifne ccue. Nadalje je društvo izdalo prospekt v treh jezikih, in sicer v slovenskem, nemškem in laškem jeziku, lnseratc je oskrbel g. M. Humek, spis pa I. Piber. Prospektov se je poslalo na vse strani več sto; vspeh prospekta se bo pokazal še-le čez več let. Izvrstno reklamno sredstvo bo novi album Kranjske, v kojem bo Bohinj opisan 1 v vsej lepoti in krasoti. Deželna zveza jc za reklamo mnogo pripomogla s plakati, koje jc izdala po mnogih letoviščih. 3. Mnogo truda je dalo posredovanje med strankami. V 82 slučajih je bilo dela s privatnimi, z oblastmi in dež. zvezo pa 45 dopisov. Tajnikovo poročilo se jc vzelo soglasno na znanje. II. Blagajnik I. Piber poroča o financiel-nem stanu društva, ter omenja raznih faktorjev, ki so z delom in uplivom društvu pomagali. Posamezne točke pojasni. Ko sta preglednika računa našla vse v redu, sc ra-t čun vzame na znanje. Santostalni predlogi in nasveti: Gosp. predsednik pojasni nekatere zadeve. sklicujoč se ua svoje poročilo. Nato gosp. Gartner, zastopnik dež. zveze omenja, da jc dež. zveza opazila, kako marljivo jc mlado društvo delovalo. Čudi se le. da interesentje s svojo odsotnostjo kažejo, da nimajo pravega pojma o prometu tujcev, od kojega imajo vsi sloji, posebno gostilničarji in obrtniki svojo korist. In ti krogi bi se morali najbolj zanimati! Posebno pohvali izdani prospekt. Tujci hočejo tiskane prospekte zlasti zaradi stanovanj. Ustonomteu strokovnega društua rudarskih paznikov v Trbovljah Med Zagorci. T r b o v 1 j e , 24. maja. Živahno gibanje se jc začelo med delavstvom na slovensko-štajerski meji. Kolikor več poštenega delavstva se je oprostilo spon strankarskega klikarstva, toliko več se ga tudi organizira na edino pravi nadstrankarski strokovni podlagi. Komaj se jc v Trbovljah ustanovilo strokovno društvo rudarskih delavcev, v katerega stopa vedno več članov, že smo postavili tudi temelj strokovnemu društvu rudarskih paznikov. Danes (24. t. m.) smo se zbrali v prijazni Jagrovi gostilni v Trbovljah k ustanovnemu shodu. Govoril je F. Terseglav iz Ljubljane. Navduševal nas je do organizacije, povdarjal njeno nad-strankarstvo, slikal boj med delavstvom in delodajalstvom, kazal pot, kako s treznim in premišljenim delom izravnati ta na-sprotstva, skratka, ko je končal, ga ni bilo med nami, ki ne bi bil z vso dušo vnet za skupno strokovno organizacijo brez razlike politiškega mišljenja. Izvolil se je sledeči'odbor: Ivan Supan st., predsednik, Božič Ivan, predsednikov namestnik. Božič Alojzij, blagajnik, Stili Anton, tajnik, Bajda Martin, blagajnikov namestnik, .lesih Ivan, knjižničar. V odborovi seji, ki se je nato vršila, so sc določile podrobnosti, glede lista-dnevnika, ki ga bodo člani dobivali, glede pravnega varstva in bolniških podpor. Šc dolgo smo potem skupno se posvetovali in pogovarjali, kako vzajemno delovati za naše stanovske koristi. Vsi brez izjeme so se trdno oklenili društva in upati je, da se vse pazništvo. ki mu je sploh za svoje stanovske interese mar, združi v krepko vrsto in da se pozabijo vsa strankarstva in vse malenkostne osebnosti, ki so dozdaj pri nas onemogočale in prejalislej razbile vsako zvezo. V Zagorju je isti dan predaval v »Kr ščanskem strokovnem društvu rudarskega delavstva« F. Terseglav o socialni demokraciji. Pokazal je razliko, ki je med njenim prvotnim programom in njenim poznejšim razvojem, kar sc posebno kaže, kadar gre za parlamentarno delavsko zakonodajo, kjer socialna demokracija zataji delavske koristi. Navzoči so z veliko pozornostjo sledili izvajanjem. Tudi tu je upati, da se krščansko-de-mokratiško gibanje vedno bolj razvije kljub rdečemu terorizmu, ki pa je že pre-ccj prišel ob barvo. Shod Krolačeu. Izredni občni zbor zadruge krojačev, kro-jačic, klobučarjev, krznarjev iu rokovi-čarjev. V nedeljo, dne 24. t. m., se je vrst občni zbor imenovane zadruge v steklenem salonu hotela »Ilirija« ob precejšnji udeležbi. Ob 10. uri in "i je otvoril pred sednik Fr. .Icločnik zborovanje, pozdrav ljajc navzoče in predstavljaje zadruž nega inštruktorja gospoda dr. Blodiga ter zastopnika obrtne oblasti, magistratnega svetnika Šeška. Na to je dr. Blodig prečital in je zbor odobril zadružna pravila, izpremenjena v smislu novega obrtnega reda. I/, pravil bodi posneto le sledeče: Zadruga sme /. globami zatirati nepošteno konkurenco. Kdor jc na dolgu z zadružnimi prispevki, nima volivne pravice, dokler ne plača svojega dolga. Učna doba za vajence se določa na tri do štiri leta, za vajenke dve leti do dve leti iu pol. Sprejemnimi in odpustnimi znaša za vajence 6 K, za vajenke 4 K. — Pristopnino v zadrugo se določa na 40 K, za članove, in 20 K za članice. Ako zadružni zbor ne bi bil sklepčen, sme se eno uro pozneje vršiti ob vsakem številu udeležencev veljaven zbor z istini dnevnim redom. Določajo se kazni ukora in globe do 20 K. med drugim za razžaljenja zadružnih funkcionarjev. Dovoljuje se ustanovitev posebnega ženskega strokovnega odseka. Pooblašča sc načelstvo, da sme vlagati vse utoke proti odločbam deželne vlade, s katerimi bi se zadrugi delalo krivice. Dočim so preizkušnje za pomočnike in pomagalke obvezne, mojstrske preizkušnje ne bodo obligatne; svetovati pa je vsakomur, ki hoče postati samostojen obrtnik, da se podvrže tej preizkušnji, ker izide čez nekaj let naredba, da bodo smeli delati z vajenci Ic oni mojstri, ki so napravili z dobrim uspehom mojstrsko preizkušnjo. — Med debato o izpremembi pravil je dr. Blodig toplo priporočal, da se naj voli v odbor tudi eno odbornico in njeno namestnico, to pa zlasti zaradi tega, ker le mojstrinje poznajo pomagalke, ki bi bile sposobne za prisednice v preizku-ševalno komisijo. Sprejeli so resolucijo, ki se jo pošlje zvezi krojaških mojstrov na Dunaju, drž. poslancu ljubljanskega mesta, županu Hribarju in »Slovenskemu klubu«, v kateri izjavljajo, da bi bil »smrten udarec za obrt, ko bi sc krojaški pomočniki morali zavarovati proti nezgodam, mojstri pa plačevati večji del prispevkov. Krojači da niso krivi, če sc jc zavarovanje proti nezgodam svoj čas osnovalo na takem temelju. da ni mogoče izhajati s prispevki obrtov, katerih delavci morajo biti zavarovani. Bilo bi neopravičeno, ko bi krojači morali plačevati tuje dolgove (65 mil. kron). Zaradi tega zadruga energično protestira proti predlogu poslanca Barn-reiterja, se strinja s protestom državne zveze krojaških mojstrov in vabi slovenske poslance, da sc sporazumejo s poslanci drugih narodov v obrambo krojaškega obrta. Potem se jc odobril seznamek članov, ki zamorejo postati prisedniki pri preiz-kuševalni komisiji, t. j. mojstrov iu moj-strin, ki izvršujejo obrt nad tri leta samostojno. Nadaljna točka dnevnega reda: ustanovitev podpornega zaklada, — jc morala odpasti. ker ni bilo 407' vseh zadružnikov kakor za tak slučaj zahtevajo pravila. Med raznoterostmi sc jc sklenilo, da se zadruga pridruži peticiji »Zveze avstrijskih delodajalcev« na državni zbor, da bi se takozvani zakon o koalicijski pravici zamenjal z novimi, drakoničnimi določbami.. Ko je bil ta predlog že sprejet, oglasil se je član Zadnik, ki je izvajal, da sc s takimi sredstvi krojaškega obrta ne bo rešilo. Ce delavci stavkajo, zgodi sc to zaradi tega, ker ne morejo izhajati. Nc reče sicer, da je bil štrajk ljubljanskih krojaških pomočnikov opravičen, toda bolje nego podpirati zvezo delodajalcev bi po njegovem mnenju bilo, da bi ljubljanski mojstri združeni s pomočniki pričeli boj proti kapitalistom konfekcionarjem. Govorniku so posamezniki pritrjevali; odgovarjala sta mu predsednik .Icločnik iu zapisnikar mojster Ložar, ki je bil o predmetu poročal. Končno se je pooblastilo predsednika. Ur pismeni n ali brzojavnim pitoni pozdravi bratske zbore v Uncu in Gradcu, ki razpravljajo o enakih dnevnih redih. Sklenilo se je tudi, da si zadruga nabavi samoslovensk tiskovine. Ob živahnih in glasnih pogovor.h je predsea-ni» ci 12. uri ik.j iul slit;J. z;'l.\v;i:vši iu.vi"če za ud.\ ;žr<:v. doval le dokaj površno ter mi ni mogoče o tem javno povedati mnenja. Podrobnosti teli bojev, to odkrito priznavam, ma tudi ne zanimajo posebno, kako se to razvije, pa itak vem. Z južnimi Slovani sta Avstrija in Ogrska veke iu veke postopali kakor z neko quantite negligeable, in to posmatranje Jugoslovanov se jc v mišljenju Dunaja in Pešte ukoreninilo ter postalo navada. Sedaj so sc pa Jugoslovani vzbudili k politiški samozavesti, hočejo živeti kot samostojen narod in se ne puste voditi na vrvici niti Pešti, uiti Dunaju. Kar se tu odigrava in mora odigrati, je naraven proces. V takem pa zmaga vselej večja moč. Na kateri strani pa je v tem procesu večja moč? Razume se, niti na strani Madžarov, uiti na strani Dunaja, ampak na strani Jugoslovanov. Kdor tega ne vidi, mora biti slep. In tako zamore biti končna zmaga le na strani Jugoslovanov, — kedar se enkrat zedinijo iu jih ne bodo drobili strankarski prepiri. Takšni ukrepi, kakor Rau-chov režim, so vendar le vbodci s šivanko in neslanosti, — in ukrepi barona Raucha so vendar samo kretnje, ki izvirajo iz zadrege. Kar se danes vrši pred duševnim očesom sociologa, je vstajenje Jugoslovanov; njihova je politiška bodočnost ob spodnji Donavi in na Balkanu. Stojimo pred veliko politiško izpremembo. ki pozove Jugoslovane na samostojno narodno delo. Menda bodo pač na Dunaju to izpremembo, ki se bliža, upoštevali iu se primerno ravnali. Kar se tiče Madžarov, moram pač njihovo državniško nadarjenost občudovati, toda proti socialnim naravnim procesom nc pomaga nobena državniška nadarjenost, — kakor ne more nobena, tudi najvišja zdravniška umetnost rešiti smrti vsled starosti oslabelega starca! Zato pa Vam kličem: nil desperandum!« Akademski senat. »Obzor« poroča, da je akademski senat že pri vladi požuril rešitev svojih spomenic glede upokojitve prof. Šurmina in suspendiranja prof. Manojloviča, ker hoče imeti odločbo vlade že v začetku predavanj v rokah. Po razpoloženju, ki vlada med profesorji, akademski senat menda začetek predavanj odloži, ako se ne bo vpisalo zadostno število dijakov. Ce bi vladna odločba senata ne zadovoljila, namerava isti predložiti spomenico vladarju, vseučilišče pa zapreti. — Poslanec dr. Dušan Popovič razpravlja v »Agramer Tagblattu o pravnem momentu v vseuči-ljškem vprašanju ter prihaja do zaključka, da postopanje vlade proti profesorjema Surminu in Manojloviču ni utemeljeno na nobenem zakonu, marveč je očitna kršitev postave in vseučiliške samouprave. Potem pa vpraša, zakaj akademski senat ne v porabi svoje jasne pravice, zakaj ne vodi predhodne ali disciplinarne preiskave proti prof. Manojloviču, zakaj ne izreče razsodbe o tej stvari. Poslancu Popoviču je nerazumljivo, kako je mogel akademski senat od vlade še le zahtevati, da mu izroči disciplinarno preiskavo proti imenovanemu profesorju, ko je vendar edino senat pristojen, da vodi tako preiskavo, — m kako da je baje celo od vlade zahteval disciplinarne predpise. Ali ima vlada večjo moč nego zakon? Kritika Popoviča je ostra, pa opravičena. In ni prvi ali drugikrat. da je akademski senat opustil svojo dolžnost. Že preje je vlada na enak način odpustila tri profesorje, ne da bi se akademski senat zganil. In vladni krogi se sedaj celo sklicujejo na to prejšnjo, proti-postavno prakso, kakor da bi ista zamogla derogirati zakonom. Hrvaška. "agblatta« je dr. Ludvika profesorja v o politiškem položaju je dobilo sledeči od- Ne obupajte! Uredništvo »Agramer 'I vprašalo slavnega sociologa Gumplovieza, vseučiliškega Gradcu, kako misli ua Hrvaškem, ter govor: »Jako žal mi je, da ne morem vstreči Vaši želji, ker sta mi starost in slabo zdravje zadnji čas branili, da bi zamogel razvoju politiških dogodkov slediti s potrebno pazljivostjo. Zlasti Vaše boje proti Ogrski m Rauchovcmu sistemu sem zasle- IZSELJEVANJE. Zaslužki v Argeutiniji. Državni delavski urad argentinski jc izdal spis o zaslužkih v Buenos Ayres iu ostalih delih argentinske republike. Kakor poroča avstrijska družba sv. Rafaela, so glasom te publikacije zaslužki v posameznih obrtili različni; srednji dnevni zai služek pa znaša na dan: za delovodje od 10 K 50 viu. do 12 K 60 vin., za rokodelce 0 K 30 vin. do S K 40 vin. in za dninarje 4 K 20 vin. do 7 K. Iz tega izhaja, da je naseljevanje v Argeutiniji priporočljivo pač za obrtnike, nikakor pa ne za navadne delavce, ki ne morejo niti toliko zaslužiti, da bi sc pri veliki draginji mogli preživljati. Prihraniti si težak zamore kaj le v poletnih mesecih (od aprila do novembra), ako se udeležuje žetve. Takrat se plačuje 12 K do 15 K na dan. Kedar so žetve končane, zaslužijo poljedelski delavci le dnino od 3 do 5 kron. Svarilo pred izseljevanjem v Patagonijo. V Plettcnburgu na Vestfalskem se nahaja neki Ivan Pfister, ki po tirolskih listih vabi izseljence in rokodelce, ki so podjetni ali imajo 800 K denarja, da bi šli v Patagonijo (Argentinija). Avstrijski družba sv. Rafaela v smislu poizvedb pri c. kr. ministrstvu notranjih poslov odločno svari pred naseljevanjem v Patagoniji. Zanesljiva pojasnila daje o tem vprašanju, kakor sploh v vseh izseljeniških zadevah, avstrijska družba sv. Rafaela (Dunaj XIII.. Kieti-mayerg. 11). RESTAVRACIJE NA DRŽAVNIH ŽELEZNICAH. Pred nekoliko leti je železniško ministrstvo uredilo najemnine za železniške restavracije ob progah državnih železnic. Sedaj pa je na podlagi dosedanjih izkušenj naznanilo podrejenim uradom načela, ki imajo v bodoče veljati glede zadev, tičočih se železniških restavracij. Ta pravila so sestavljena na stališču, da imajo restavracije v prvi vrsti služiti potrebam potujočega občinstva; vsled tega se mora pred vsem skrbeti za to, da bodo restavracije dobro urejene ter zagotovljene primerno nizke cene za jedi in pijače, dočim pride visokost dohodkov iz najemnine še le v drugi vrsti v poštev. Zato se je določilo kot pravilo, da se morajo restavracije oddajati redno potom javnega natečaja: dovoljen pa je tudi omenjeni ponudbeni razpis ali pa oddaja iz proste roke, če je ravnatelj državne železnice mnenja, da se tem potom v posameznih slučajih gori navedeni namen gotovejše doseže. Pri oddajanju restavracij ponudbenim potom ne bo merodajna samo najvišja ponudba, ampak pred vsem, osebna usposobljenost poi nudnikova, — njegova strokovna izobrazba, zanesljivost in financielna moč. S tenn naredbami se je ustreglo željam, ki so bile večkrat izražene, zlasti tudi v železniškem svetu, glede zadovoljivega obratovanja železniških restavracij. AVSTRO - OGRSKA. Cesarjev jubilej. Za slavnostni sprevod se že delajo velike priprave. Odri so že napravljeni ob Ringu. Pričeli so že tudi graditi cesarjev paviljon. Med raznimi skupinami bo posebno lepa 20, ki bo predstavljala armado Radeckega. Maltežki vitežki red je dovolil 50.000 kron za večje investicije v svoji bolnišnici pri Jeruzalemu. Začet- ; kom junija čestitata na Dunaju cesarju bolgarski knez in kneginja. Penzijsko zavarovanje zasebnih uslužbencev se ne odgodi. Delavsko ministrstvo izjavlja neofici-jelno, da ne misli na odgoditev penzijske-ga zavarovanja zasebnih uslužbencev. Siczynski. Posvetovalni senat lvovskega deželnega sodišča se je izjavil proti delegaciji j kakega negališkega sodišča v zadevi Po- : tockijevega morilca Siczynskega. V Pr- ; zemyslu so izključili šest rusinskih gimnazijcev, ker so slavili Siczynskega. Navidezna demisija Aehrenthalova in Schonaicha. i Cesar še ni rešil navidezne krize skupne vlade. Vladar z lastnoročnim pismom odkloni Aehrenthalovo in Schonai-chovo prošnjo za odstop. Delegacije bodo zborovale mesece oktobra. Ogrska neodvisna stranka je v svoji sobotni večerni seji odobrila dunajski kompromis o povišanju plače lion-vedskih častnikov. Naporna vaja solnograške posadke. V solnograški vojaški bolnišnici je res umrl neki vojak, a ne vsled napora, marveč zaradi jetike. Dotičnik je bil v bolnišnici pred vajo. Rezervist Scheibel-brandner je že odpuščen iz bolnišnice. — Polkovnik Kohout je baje grajal službeno bataljonskega poveljnika nadvojvodo Petra Ferdinanda, ker je dal svojemu bataljonu po vaji službe prost dan. JEZIKOVNI SPOR. Prag a, 23. maja. Poštnega uradnika Viteka, ki je vloge češko reševal, so za kazen prestavili. NEMČIJA. Državno sodišče razveljavilo Hardnovo obsodbo. Državno sodišče v Lipskem je razveljavilo obsodbo berolinskega deželnega sodišča I. Državni pravdnik je sam predlagal, naj se razveljavi prvotna razsodba, ker ni bil zaprisežen kot priča zaslišani Geritz. Prva instanca mora popolnoma iz- nova pričeti razpravo. Po razglasitvi obsodbe je priredila množica pred poslopjem državnega sodišča velike ovacije. Angleži slave Viljema. Londonski lordmajor je slavil v govoru na banketu v londonski nemški bolnišnici nemškega cesarja Viljema kot pospeševalca miru. MORALA V BELGRADU. Dne 23. maja so bili obsojeni v Belgradu čli^ii nekega hoinoseksuelnega kluba. Eden je bil obsojen v poldrugoletno, trije v enoletno in trije mladoletni klu-bovi člani v šestmesečno ječo. Policija je odkrila v Belgradu še dvoje liomose-ksuelnih društev. CETINJSKA BOMBNA ZAROTA. Iz Cetinja so izgnali vpokojenega srbskega majorja Damjanoviča, ki je objavljal proti Črnigori in knezu naperjena poročila. PREDSEDNIK FRANCOSKE REPUBLIKE V LONDONU. Predsednik francoske republike Fal-lieres pride v London dne 25. t. m. Pozdravi ^a angleški kralj. Znonost in umiml »Krščanski detoljub«. Letnik XVII.. št. i, izhaja četrtletno ter stane l K; urejuje Mihael Bulovec, nunski spiritual v Ljubljani. Vsebina: A. Najslajša in najtežja materina dolžnost. Materina ljubezen ali dolžnosti in napake pri vzgoji. Versko življenje v krščanski družini. (Nedelja in krščanska družina). Modre besede modrih mož. — B. V zadostilo. Kje sc je naučil? Vpliv dobre matere. Dva sinova. Starši in šola. Zanemarjena dolžnost. Starši, kaznujte trmoglavce. Materina beseda ju otroku sveta. Kaj jo je poučilo. — C. Skrb za telesno vzgojo. Ali je davica ozdravljiva? Ali naj otroke silimo k jedi? -.Društvena blagajna: Iz goriške nadškofije skupno 4 K 20 vin.; iz krške II K 20 vin.;, iz lavantinske 199 K 84 vin.; iz ljubljanske 711 K 80 vin.; iz tržaške 8 K. — Mislim, da bo »Slovenec« sprejel te-le kratke pri-pomnje: Veselo znamenje je, da se število naročnikov množi, če tudi bolj počasno. Posebno lepo jc napredovala Ljubljana, kjer je naročnikov okrog 300 in to večinoma mater, več tudi iz boljših stanov. List je pa tudi predvsem za matere pisan. Napredek lista se kaže v tem, da je sedaj lepo razdeljen v tri oddelke: l. poljudno znanstveni spisi vzgojne stroke; 2. zabav-, no-podučni del. kjer bo prihajalo mnogo mikavnih, a podučnih zgodbic; 3. skrb za telesno zdravje, ki ie tudi zelo važno vprašanje v vzgoji. Priloga za otroke je »N e-dolžni m o t r o k o m«, ki bi bila zelo primerno darilo otrokom za prvo sv. obhajilo (ali tudi I. sv. spoved). Posamezni izvodi stanejo 16 vin. — Le to bi še želeli, da bi sc gg. duhovniki bolj zavzeli za list in ga razširjevali med materami in ne samo brali pri poduku za matere. Urednik lista ne dela za svoj žep; tudi vsi sotrud-niki delajo prav zastonj; ako bi kdaj bilo kaj čistega dohodka, sc vestno porabi za vzgojo mladine, kakor zahtevajo pravila društva krščanskih detoljubov. Udnina društva krščanskih detoljubov je letno le 2 K. — Voditelj društva je spiritual Mihael Bulovec v Ljubljani. * Bremena davkov in pristojbin, ki ob-težujejo splošne koristne družbe za gradnjo majhnih stanovanj, so velika ovira pri delovanju stavbinskih zadrug. Z ozirom na to je izdal osrednji zavod za reformo stanovanj v Avstriji (Dunaj I., Stubenring 8 in 10) svoj spis št. 3 pod naslovom: »Die Steuer- und Gebiihrenlast der gemein-niitzigen Vereinigungen zum Z\vecke der Erriclitung von Kleinvvohnungen.« V isti navaja celo vrsto preudarkov in proračunov za poskušnjo, čiji uspehi nam podajejo jasno sliko današnjih bremen na davkih in pristojbinah ter lam služijo kot kažipoi glede organizacijskih oblik, ki se za obče-koristno stavbinstvo s praktičnega stališča najbolj priporočajo. Spis se dobi potom pisarne imenovanega društva za 50 v. * Cernovsky proces. Pojednavany od 2. do 10. marca 1908. pred kr. sudnom stolicom .v Ružomberku. Sostavil V. li. Cena 50 halierov. Turč. Sv. Martin 1908. Nakladom knihtlačiarskeho učastinarske-lio spolku. Cernovska tragedija, posvečenje ccr-kve ob asistenci žandarjev, pri kateri je padlo kot žrtev žandarskili projektilov in bodal 15 oseb, je razburila ves omikan svet. A na tem ni bilo dosti. I— Kof žalosten epilog tragedije je prišla še pravda, v kateri je bilo obsojenih 45 černov-skili občanov v zapor od 4 mesecev do 3 let: vsi skup so bili obsojeni na 37 let. Proces jc zanimal celo omikano Evropo; veliki listi so poslali v Ružomberk svoje poročevalce, toda vstop v sodnijsko dvorano je bil zelo otežkočen in strogost predsednika v tem pogledu nima para v evropski jurisdikciji. Težko je umeti taki šno malodušnost pred javnostjo; ona bi slučajno utegnila biti povod za nuliteto obsodbe. ker na Ogrskem so sodnijske obravnave javne. Javnost sodišča spada k največjim garancijam, k pogojem ustavnega življenja. — Pri obravnavi černov-ske pravde se jc Ružomberk nahajal v obsednem stanju. Mesto je mrgolelo od vojakov in orožnikov — in mesto samo in okolica je bila tiha kakor »cintorin« (pokopališče) o polnoči. — Brošura, ki jc te dni pod zgornjim naslovom izšla, natančno opisuje celo obravnavo černovske pravde in zasluži, da se razširi pri vseh omikanih narodih kot dokument sedanjih javnih, naravnost škandaloznih razmer na Ogrskem; in to tembolj, ker skoraj vsa časnikarska poročila o tem monstroznem procesu so bila tendenčna, črpana iz ogrske brzojavne pisarne, ki ni opustila nobene prilike, da ne bi označila černovsko tragedijo kot »upor«, kot nasledek narodnega slovaškega gibanja. iirlte, naročajte »Slovenca**! Pozor! Čitaj! Pozor! Pakraške želodčne kapljice. Staro slovito, izvrstno delujoče sredstvo pri boleznih v želodcu in črevih, osobito se priporočajo pri zaprtju in nerednem odvajanju pehanju, kongestiji, pomanjkanju teka, krčih itd, Nedosežno sredstvo za uzdržanje dobrega preganja 814 20-7 a Delovanje izvrstno, vspeh siguren Cena je za 12 steklenic (1 dvanajstorica) 5 K franko na vsako poŠto no lovzetju ali če se oošl.e denar naprei. Manj kot 12 steklenic se ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od P. J U R I Š I Č A, lekarnarja v Pakracu št. 65 (Slavonija ) jY[oderci v najnovejših modernih oblicah od najcenejše do najboljše vrste. — /jlancheti, peresa b jekla, trakovi, šnore itd. v največji izberi vedno v zalogi pri P. 2v[agdič, JLjubljana, Prešernove ulice štev. 7. 766 H 10000000000000(3011011000000(3030000000 0 Naznanilo in priporočilo. || 0 Slavnemu p. n. občinstvu si usojam najvljudneje sporočiti, da sem se preselil s svojo 0 . .....' mlisbahmblo 13 m iz Bohoričevih ul. 3 v lastno hišo v Linhartovih ui. št. 8. kjer sem jo primerno povečal. Potrudil !1 se bom, da vsestransko ustreženi željam cenj. naročnikov. Velespoštovanjem 01 I 1143 10- 8 ALOJZIJ TRINK, miz. mojster. S BBBOElBBlOiaBBigiaoagjIigilljaigiggjig^gjgjgjgigjgjig^igjl potovanje na sever Avstr. Lloydfl u Trstu s posebnim parnikom „Thalia". (Samostojne vožnje Avstrijskega Lloyda.) I. potovanje na sever od Sremerhavna od 4. do 30. julija čez Leith, Aberdeen, Inverness, Stromnes na Škotsko, nadalje čez Hammerfest, Spicberge, Tromsfl, Bodo, Torgen, Drontheim, Molde, Gudvangen, Bergen in nazaj čez Kiel. Cena za vožnjo po morju z oskrbo od 700 K višje. II. potovanje na sever iz Kiela od 3. do 31. avgusta na Norveško, Spicberge in v pokrajino večnega ledu, čez Loen, Merok, Raftsund Troms6, Hammerfest, Spicberge in večni led, nadalje čez Lyngen, Bodri, Torgen' Drontheim, Molde, Bergen in Bremerhaven. — Cena za vožnjo po morju od 700 K višje, Potovanje IX. od 5. septembra do 1. oktobra: iz Bremerhavna v znamenita morska kopališča atlantskega oceana, preko Alžira v Trst Cena za vožnjo z oskrbo od 250 K višje. Vožnje po suhem aranžira potovalna pisarna Thos. Cook & Son, Dunaj, I, Stephansplatz 2, pod pogoji, ki so označeni v posebnih programih. 1180 14-3 Programe, pojasnila in prijave pri glavnem zastopstvu Avstr. Lloyda na Dunaju, I., KSrntner-ring 6 pri Edvardu Kristanu, R. Ranzingerju in vseh potovalnih pisarnah. mmm fmimmmi Pozor 1049 30-16 p. n■ gosp, gostilničarji, zasebniki! Vinsko trgovina Alojzija Zajca ima v zalogi najboljša in jamčeno pristna vina iz najslavnejših vinskih goric, kakor: dolenjski cviček iz Gadove peči in iz Drenove, bizeljec, sromeljčan in druga štajerska vina, hrvaško, istrsko in goriško vino. Cena zmerna; postrežba solidna in točna; uzorci na razpolago! I I Po4ra«nir* Pnun • ■Hlllallial OitbtB II, Malt ilr». Mol alltt IT, Mudim- Biao, Uršik* U»i, (talka FuialM, X«nnk; lnktt|, IMlIa«, nor' ilSIf SM««* Irllaraia^lberar M • ■ ] H I ■ < U a ■ • D a i >| <9 L Vallatllt 1, U, TabarilrtiM 4, III. lliliifini TI (?•(•! ■•»«•(•), III «•■(■••1 IT, IT VlilMt HaaplilraiM II, T SthiBbriBBtrilrt.it L« flHiill IT, IT TIKMf rHiplilrMM II, v stbaapraaBtrairt.it II a, n. Saatpa*tortorrtr. it, Tli Marlabllirilram T* Tlll LtrthtBltKiritrtMi lil, IX. Alitrtlra.it II, X. ratarllasilraMt I«, XTIII WUrlBftr.tr...n M XIX. D«bllw Htapltlr II. XIX. Htaalilftut ti. * A »»:■ "t-pttUl s^jftlnlfcna (talnlftka družba « "o n3 E R C U R" Dunaj m ao.ooo oo » Wollzelle 1 »•••r naklad 8 0)9 000 mr nakup S si prodaja ?Mh rrat rant, drštvnlh pnjirjav, r.kcij, prioritet, «*3t»v»iic, nraik davi*, valut In denarji asr kamenja*» in eskomptir&jjje uittbifttil »Mtmir "ff nM);;»cH. mmčk in kupo*-)*