Poštnina plačana v gotovini LetO LVII. V Ljubljani, v sredo, dne 4. decembra 1929 St 277 St. i. Oi, Naročnina Dnevno izdaja u kraljMinp Jugoslavijo mesečno 25 Din polletno I30 Din celolesno 300 Din za inozemstvo mesečno 40 Din nedeljsko Izdala ceioie.no v Jugo slavili 120 Din, za Inozemstvo 140 U VENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 stolp, pelli-vrsla mali oglasi po 1-50 ln2D, veCJl oglasi nad 45 mm vlSlne po Din 2-50, veliki po 3 in 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din □ Pn več'em g naročilu popust izide ob 4 zjutraj razen pondeljko ln dneva po prazniku Ureanisivv /e t. H.optiarievi ulici Si. 6illl Rokopisi se ne vračalo, nelranklrana pisani se ne spi e/emalo * Uredništva telefon št. 2050, upravnlštva št. 2328 uprava /e vtvopllarlevi ul.ši.b j- Čekovni račun: Liubliana štev. 10.U50 In 10.349 xa Inserate, Saratevošt.75t>3, Zagreli št. 39.011, Prana In liunai št. 24.797 Pomen zagr. novembrske manifestacije — Belgrail, 3. dec. (Tel. »SI.«) Manifestacija 28. novembra v Zagrebu je napravila najlepši vtis. Dalekosežnost te manifestacije so razumeli vsi, tako posamezniki kakor tudi mesta in občine. Vse občine in vsa mesta so se odločila, da bodo 17. decembra prišla v Belgrad in da bodo tukaj javno manifestirala svojo udanost Nj. Vel. kralju in kraljevemu domu. Ves jugoslovanski tisk se zaveda da-lekosežnega pomena izjave 28. novembra. Na najlepši način je komentiral to izjavo tako, da pomenja ta manifestacija dne 28. novembra preokret v našem življenju. Vsi krogi so prepričani, da ima ta manifestacija velik učinek tako na znotraj kakor na zunaj. Na znotraj pomenja ta manifestacija konsolidacijo in mir, ki je nastopil po 6. januarju. Na- sproti zunanjemu svetu pa je ta manifestacija znak velike volje in odločnosti vsega našega jugoslovanskega naroda, ki se enodušno postavlja v obrambo proti vsem napadom, pa naj bi ti prišli od katerekoli strani. Manifestacija 28. novembra ima še poseben značaj, ki se mora posebno podčrtati. S to manifestacijo se je namreč obsodila vele-izdajniška akcija. Jasno se je pokazalo, da ta veleizdajniška akcija, ki jo podpirajo nekatere nam neprijateljske države, nima nobene podpore v nasi državi ter se vzdržuje samo umetno od zunaj. Posledica te manifestacije je bila ta. da se po letu 1918. ni še noben državni praznik 1. decembra proslavil na tako svečan način in tako enodušno kakor letos. ItaU poslanik priLjapeevu m Burovu Izgladil naj bi vsled italijanskega stališča v reparacijskem vprašanja nastala nesoglasja »Hrvati bodo i nadalje ostali Hrvati, Srbi Srbi, Slovenci Slovenci, vsi pa bodo ponosni, da so Jugoslovani.« Iz intervjuva Nj. Vel kralja Aleksandra I. časnikarju Fergusonu 24. januarja 1929. Proslava letošnjega prvega decembra po vsi državi kakor tudi v inozemstvu povsod, kjer bivajo Jugoslovani, je bila dogodek, ki je vreden, da se kot znak temeljitega preobrata naših razmer po 6. januarju posebič zabeleži. Med vzroki, da se narodna skupnost Jugoslovanov. ki je v stvoritvi nove države prišla z vso svojo naravno elementarnostjo sama do izraza, v teku desetih let ni tako poglobila, kakor bi bilo po vseh zakonih zdravega razvoja pričakovati, je glavni pač ta, da so različne politične skupine to idejo izpačile vsaka po svoji ozki strankarski perspektivi. Težeč za samovlastjo nad vsemi drugimi je taka stranka postavila na mesto narodne skupnosti, ki izvira čisto sama po sebi iz svobodnega složnega sodelovanja in soustvarjanja vseh, nenaravno mehanično poenotenje na povelje in po sili. Tako naj bi posamezni jugoslovanski rodovi v svoji naravni raznoličnosti na diktat izginili, se svojih bistvenostnih osobin odpovedali in v neko nenaravno enoinistost razblinili. Cisto naravno je, da so se zdravemu instinktu slovenskega, hrvatskega in srbskega naroda prav zaradi jugoslovanske narodne skupnosii ti strankarski zamisli, ki so to naravno skupnost onemogočali, uprli. Kajti naša narodna skupnost more biti samo v spoštovanju, ljubezni in naravni vzajemnosti med seboj enakopravnih in enakovrednih bratov, ne pa v izsiljenem i»-ničenju enega ali drugega pod to ali ono hegemonijo ali pa v nek umeten novi stvor strankarskih političnih možganov. Baš ti strastni strankarski boji okoli uajraznovrstnejšili takih in podobnih zamislov naše narodne in državne skupnosti so dovedli do tega, da je naš dalekovidni vladar v svojem iskrenem jugoslovanskem patriotizmu dal krmilo države v roko vladi, ki naj postavi našo državo na edino zdravo in pravo podlago naravnega razvoja v ono narodnodržavno skupnost, ki po sebi izrašča iz naše medsebojne ljubezni, sloge in solidarnega dela za obči interes vseh Jugoslovanov od jadranske do črnomorske obali. Da je naš vladar v svoji nepristranski enako globoki ljubezni do vsakega od nas našo narodno skupnost tako zamislil, pričajo prav vse njegove slovesne izjave, zlasti oua angleškemu časnikarju Fergusonu. To je tudi oni najgloblji motiv, zakaj je posebno letošnja prvodecembrska proslava imela tako prisrčen, iz dna narodne duše privrel značaj. Kajti za državo so bili vsi jugoslovanski rodovi od prvega dne; to je stvar, o kateri nikoli ni bilo nobenega raznoglasja. Pač pa je letos to elementarno naravno čustvo našega edinstva v enem velikem jugoslovanskem telesu prišlo zato do tako navdušenega izraza, ker nam je vsem po čisto nestrankarski in nadstrankarski, nad vse egoistične in separatistične koristi vzvišeni vladi, ki hoče vsem enako dobro, zagotovljen enakopraven obstanek in položaj, enako vredno mesto jeziku, verskemu prepričanju, kulturni osobi-tosti in razvoju vseh naših naravnih ustvar-jajočih rodnih sil v jugoslovanski skupnosti. Srb ostane Srb, Hrvat Hrvat, Slovenec Slovenec, uživajoč in razvijajoč vsak svoje posebno k obogatenju celote doprinašajoče kulturno dobro, vsi pa v neskaljeni slogi in ljubezni ponosno tvorimo nadzgradbo jugoslovanstva, ki naj sčasoma objame vse naše sinove. Zato se nam zdi zelo neumestno, če se od gotove strani, ki od nobene merodajne strani v to ni pooblaščena, čisto privatne resolucije neke zagrebške dijaške skupine prikazujejo r popolnoma napačni luči, kakor da so izraz »edino prave narodne in državne ideje«. To zopet diši čisto po tistem partizanstvu preteklosti, ki je pred svojo strankarsko miselnost izobešalo firmo vzvišene jugoslovanske ideje. Ako izvestna skupina zagrebškega di-jaštva, pomnoženega po istomislečih dijaških skupinah iz drugih delov države, meni, da »plemena iz vseh banovin z vsemi svojimi specifičnimi pozitivnimi posebnostmi tvorijo edinstveno jugoslovensko nacijo«... v tem pomenu, da to nujno znači »eno kulturo, en jezik, eno pisavo in pravopis, eno znanost in eno književnost« — potem je to pač golo mnenje te skupine in drugega nič. Kvečjem da prašamo te gospode, kako neki mislijo ohraniti n. pr. specifične pozitivne posebnosti Slovencev, obenem ko jim odrekajo lastno kulturo, jezik in književnost, ki vendar te specifične pozitivne posebnosti tvorijo? Ne gre Sofija, 3. decembra. AA. Italijanski poslanik v Sofiji Piaccntini je posetil predsednika bolgarske vlade Ljapčeva in ministra zunanjih zadev Burova. Oba poseta se spravljata v zvezo s postopanjem Italije v reparacijskem vprašanju, vsled česar je prišlo do bolgarsko-italijanskega nesoglasja. Politični krogi pričakujejo, da bosta ta dva poseta izgladila vsa nesoglasja med Italijo in Bolgarsko. . List »Zora« navaja, da je bilo tekom poseta italijanskega poslanika Piacentinija pri bolgarskem ministru zunanjih zadev govora o kampanji italijanskega časopisja proti Burovu. List pravi: Rim naj ve, da vlada glede reparacij popolna enodušnost na Bolgarskem in da sc italijansko časopisje zaman trudi rjdvojiti Burova od Bolgarov, ker so Burova stremljenja in prizadevanja izraz bolgarskih narodnih želja. List zaključuje, da je še vedno čas, da pokažejo Italija in druge države svojo velikodušnost napram Bolgarski. Italijanski pritisk na Bolgarsko. Sofija, 3. dec. (Tel. »Slov.«) Kakor poroča navadno dobro informirani list »Znamje«, se bosta kot zastopnika Bolgarije udeležila haa-ške konfcrence zunanji minister Burov in li-nančni minister Molov. Oba ministra bosta že Konferenca gosp. zbornic sklicana Belgrad, 3.' decembra. AA. Na pobudo zbornice za TOI v Ljubljani bo 10. t. m. v Belgradu konferenca gospodarskih zbornic, ki bo razpravljala o gospodarskih vprašanjih in stavila konkretne predloge glede organizacije zbornic. Med drugimi bo stavljen tudi predlog, naj se delokrog zbornic razširi po francoskem sistemu in organizira pri zbornicah industrijska statistika. Konferenca bo končno stavila predloge za praktično kontrolo izvoza za pospeševanje zunanje trgovine. Izpred državnega sodišča Belgrad, 3. decembra. AA. Državno sodišče za zaščito države je v procesu proti Ka-rolu in Elizabeti Lodnek iz Velike Boce pri Mariboru danes ob 12 izreklo obsodbo. Karol je obsojen na pet let, Elizabeta pa na eno leto temnice. Samomor slovenskega uradnika Belgrad, 3. dec. (Tel. Slov.) Računovodja v kmetijskem ministrstvu, Slovenec Josip Oblak, je skočil iz tretjega nadstropja in obležal na mestu mrtev. Vzrok samoumora je neznan. pa tako čisto zasebno, strankarsko in skupinsko mnenje predstavljati kot mnenje vsega naroda, ki je edini poklican razpolagati s svojimi najvišjimi in najbolj bitnimi duhovnimi dobrinami! Naziranje te skupine izhaja, ako naj mu gremo do dna, iz čisto materialističnega in m ehan i stičnega pojmovanja življenja. Njim je jezik nekaj nebistvenostnega in slučajnega, kar se lahko menja kakor obleka. V resnici izraža (da ostanemo v konkretnosti) slovenski jezik slovensko duševnost. Jezik niso same besede, jezik je stil, je substancijalna forma, je nazunaj izražena skladnja naše najnotraj-nejse slovenske biti. Rrez tega jezika, brez njegrtvega stila, brez tega, kar je sto in stoletni razvoj položil vanj, da se razvija v svoji koncem tega tedna odpotovala, da bosta mogla obiskati Rim, Pariz, London in eventuelno še druga glavna mesta. Italijanski poslanik je imel včeraj triurni razgovor z zunanjim ministrom Burovom. Ta razgovor je očividno v zvezi s potovanjem Burova v Rim. Njegova pot v Rim se smatra kot prava pot v Canosso, če se pomisli na Burovo frankofilsko zunanjepolitično linijo, ki je sedaj povzročila hudo kampanjo italijanskih listov proti njemu. Bolgarski listi brez razlike političnih smeri označujejo namigavanje »Giornale d'Italia« za nerazumljivo, radi česar je smatrati mrzlo postopanje italijanskih ekspertov v Rimu kot revanšo za Burovovo zunanjo politiko. »Zora« piše, da se Italija s svojim postopanjem v reparacijskem vprašanju ne maščuje nad Burovom, temveč nad bolgarskim narodom. Očividno jc, da se je Burov pod pritiskom težavnega položaja, ki je postal še hujši radi romunskega sklepa, da se likvidirajo sekvestri-rana bolgarska imetja v Romuniji, odločil potovati v Rim, da si zagotovi podporo Italije v Haagu. Bolgarski kralj je danes sprejel v avdienci italijanskega poslanika, ki mu je najbrže izročil olicielno vabilo rimskega dvora k poroki italijanskega predstolonaslednika. Carinsko premirje in naše gospodarstvo Belgrad, 3. decembra. AA. Ministrstvo za zunanje zadeve je poslalo gospodarskim ustanovam v Zagrebu načrt konvencije o carinskem premirju. O tej konvenciji se bo razpravljalo na mednarodni konferenci, ki bo v prvi polovici leta 1930. Važnost in nujnost te konvencije je v tem, da se naj posamezne države obvežejo za dobo 2 do 3 let, da ne bodo povišale svojih izvoznih in uvoznih carin in da sploh ne bodo obremenile uvoza iz inozemstva z večjimi dajatvami, kakor so obremenjeni enaki predmeti domače proizvodnje. Naše gospodarske organizacije so razumele dalekosežnost te konvencije, ki bo odločilnega pomena za nadaljni razvoj našega gospodarskega življenja. Zato so Imenovale posebne odbore za proučitev določb te konvencije. Do konca t. m. pa bo ministrstvo zunanjih zadev imenovalo delegacijo, kateri bo poverjena obramba naših interesov na mednarodni konferenci za carinsko zaščito. Belgrad, 3. decembra. AA. Minister javnih del inž. Savkovič je odpotoval na Dunaj na zdravljenje. V njegovi odsotnosti ga bo nadomeščal minister brez portfclja Uzunovič. neponavljalni enokratnosti in samosvojosti naprej do svoje poslednje možnosti in višine, brez tega nismo več — nič. Bi bili brez vsake nadaljnje tvorne sile, gole ničle, pridjane edi-nici. Od teh ničel bi jugoslovanska skupnost ne imela nič, bi sama bila oropana nečesar, kar je nujno potrebno za soglasno celoto: slovenstva, ki ga noben umetni novostvor ne bi mogel več nadomestiti. Sicer pa smatramo nadaljnje razglabljanje o tem za nepotrebno. Naš modri vladar objema vse Jugoslovane v enako veliki ljubezni. Njegova roka ščiti vse naše svetinje in dobrine; hoče, da se vse enako razvijajo dalje in krepko zrastejo skupaj v popolnem soglasju v narodno in državno celolo celokupnega jugoslovanstva ! Kraljeva zahvala Belgrad, 3. dec. (Tel. »Slov.«) Iz dvorne pisarne: Nj. Vel. kralj je iz vse države in iz inozemstva prejel veliko število čestitk na dan praznika zedinjenja. V teh čestitkah se izraža udanost in ljubezen Nj. Vel. kralju iu kraljevemu domu. Po najvišjem nalogu dvorne pisarne se izraža zahvala vsem posameznikom in institucijam, ki so poslale čestitke Državni praznik na Dunaju Z Dunaja nam poročajo: Državni praznik 1. decembra je praznovala naša kolonija najprej predpoldne s sveto mašo v katol. cerkvi sv Ane v Annagasse in v pravoslavni cerkvi. Zvečer pa je bila svečana akademija v veliki dvorani znanega hotela Continental na začetku Taborstrassc. Prvi december je od prevrata dan naše akademske mladine. Letos pa je priredila akademska »Sloga« ob sodelovanju »Slovenskega Krožka« svečano akademijo v večjem obsegu. Velika dvorana je bila natrpano polna samih predstavnikov naše kolonije, na čelu njej poslanik z vsem uradništvom. Slavnostni govor je imel predsednik Sloge Bu-danjko (Spličanin) in za njim je dijaški zbor zapel narodno himno. Akademik Stjepan Pr-njat je sviral na gosli prav dobro, a pevka Zdenka Beljan je pela troje pesmi. Oba sta žela burne pohvale. Moški in ženski zbor Slovenskega Krožka — pevke »Dečve« — je dovršeno pel »Jadransko morje«, dalje »Miško« in »Luna sije«. Viharne pohvale dolgo ni hotelo biti konca. Papeževe čestitke mons. Bejfičai Zagreb, 3. dec. (Tel. Slov.) Svoječasno sine javili, da je Njega Svetost papež Pij XI. čestita insgr. Buliču k 60-Ietnici mašništva. Ob tej priliki je g. Bulič prejel iz Rima pismo, ki ga jc pisal kardinal Gaspari. Pismo se glasi: »Pre-svitli in prečastni mož! Ko se približuje 60-Iet-nica Tvojega mašništva, izražajo vsi tisti, ki se divijo vrlinam in odličnim okrasom Tvojega uma, srčne čestitke in žele vso srečo. Ko je to nedavno zvedel vrhovni duhovnik, se je tudi on z očetovskim srcem pridružil čestitkam s svojimi željami, ki jih izraža tem rajši, ker pozna Tvoj žar svečeniške pobožnosti. Zaveda se Tvoje vneme za sveto stolico. Sveti oče dobro pozna Tvoje izredne zasluge v raziskovanju in pojasnjevanju spomenikov najstarejših dob. Temu so dokaz številni spisi, ki si jih dal na svitlo. Da boš imel znak posebne Njegove naklonjenosti je odredil, da se Ti prepusti starinski denar. Razen tega Ti podeljuje očetovski blagoslov. Ko Ti to sporočam, Ti izrekam spoštovanje, Tvoj tidani kardinal Gaspari.« Dr. Vrbanič umrl Zagreb, 3. dec. (Tel. Slov.) Nocoj je umrl v Zagrebu dr. Juraj Vrbanič, pravni zastopnik 1. Hrvatske štedionice in njen ravnatelj. Pokojni je slovel kot najboljši strokovnjak v naših krajih. Radi tega je bil ob ustanovitvi Zveze denarnih in zavarovalnih zavodov kraljevine SMS izvoljen za predsednika te zveze. Na tem mestu je bil 8 let. Dalje časa je bil vseučiliški profesor v Zagrebu. Predaval je socijaino ekonomijo. Predaval je tudi na visoki ekonomski šoli v Zagrebu. Razven svojeda delovanja pri denarnih zavodih, v prvi vrsti pri Hrvatski štedionici, se je mnogo bavil tudi s pisanjem znanstvenih del. Izpod njegovega peresa je izšlo mnogo knjig in brošur. Pokojni Vrbanič izvira iz znane zagrebške rodbine Vrbaničev. Belgrajske vesti Belgrad, 3. dcc. (Tel. Slov.) Nadškof dr. Rodič jc obiskal dr. Frangeša in se z njim raz-govarjal o vprašanjih, ki zanimajo cerkev. Minister dr. Drinkovič je razpustil upravni odbor okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Belgradu in postavil za komisarja Milo-ševiča. Naš dunajski poslanik Milojevič je danes prispel v Belgrad. Njegov prihod je v zvezi z najnovejšimi vprašanji naše zunanje politike. Velik srbski učenjak in pisatelj dr. Vladan Djordjevič slavi danes na Dunaju svojo 85,-let-nico. Belgrad, 3. decembra. AA. Na dan 501et-nega svečeniškega jubileja Njegove svetost papeža Pija XI. bo 8. decembra v katedrali Kristusa kralja ob 10 dopoldne pontifikalna maša in propoved, ki jo bo imel belgrajsk nadškof dr. Rafael Rodič. Ob 17 popoldne p; bo svečana akademija v veliki dvorani Delavske zbornice. Žetev tobaka v Vatdarski banovini je letoi ua vrednosti manjša za 150 milijonov, kakor je bilo prvotno pričakovati. Potrditev kmet. podružnic Glavni odbor Kmetijske družbe v Ljubljani je r svoji seji dne 28 novembra 1929 sprejel sledeči sklep: Glavni odboi, izvoljen na ustanovnem občnem zboru, ima po g 47 družbenih pravil dolžnost, sprejeti bodisi kot redne ali izredne člane one, ki so plačali Članarino v teku t-ga letn Kmetijski družbi za Slovenije iu ki odgovarjajo pogojeni teh pravil, ne da bi im-nli ti za teltoče lete plačati Je kake prispevke iz naslova članarine, in ki se prijavijo za člane Kavnotako ima tudi pravico, po § 33 društvenih pravil potrdili kmetijske podružnice Posluževaje se to svoje pravi • ie glavni odbor sklenil, da i današnjim dnem potrdi vse tiste podružnice, ki so » tekočem letu obstajale Obenem razveže dosedanje načelnike kot začasne upravitelje družbene iim-virie pri podružnicah njih dolžnosti, ki jim jih je poveril začasni upravitelj premoženja Kmeiijske družbe za Slovenijo. Istočasno pa pooblasti vse bivše podružnične odbore z njihovimi načelniki vred, da prevzamejo pri podružnicah vso družbeno imovino in jo upravljajo po dos"danjih smernicah, toda v smislu sedanjih družbenih pravil do ustanovnega občnega zbora podružnice, ki ga bo sklicati začetkom novega leta, ko bodo potrjeni člani, ki so poravnali članarino za leto 1930 Za poslovanje podružnic je od izvolitve do tega ustanovnega občnega zbora sedanji podružnični odbor odgovoren tako. kakor to predpisujejo družbena pravila in poslovnik za podružnice Ravnotako mora ta odbor izvolili v občinski kmetijski odbor zastopnika, kakor ua predpisuje kmetijski zakon, in za katerega izvolitev je že Kmeti.;ska družba v Ljubljani pred svojo razpustitvijo doposlala podružnicam navodila po posebni okrožnici Ako so se te volitve že izvršile pred razpustom podružnic, ostanejo v veljavi in naj se dotični zastopnik prijavi županstvu Za glavni odbor Kmetijske družbe v Ljubljani: Predsednik: Oton Detela s. r. Navodilo za nabiranje članov za I. 1930 Ustanovni občni zbor Kmetijske družbe v Ljubljani je dne 16. novembra t. i sklenil, da ostane članarina za leto 1930 kakor doslej t. j. 20 Din Od teh si pridržke po 5 Din delujoče podružnice, to so tisle. ki štejejo najmanj 20 udov in same pobirajo članarino. Od članarine, plačane naravnost pri družbi, nc dobijo podružnice nikakega prispevka. Kmetijska družba je vsem načelnikom podružnic razjKislala nabiralne pole z imeniki članov, ki so bili že letos družbeni člani, oziroma so se za to priglasili Načelniki morajo na podlagi teh imenikov nemudoma začeti s pobiranjem članarine za leto 1930, in sicer od dosedanjih članov kakor tudi od na novo priglašenih Načelnik ne sme nikogar odkloniti, ki se je priglasil za člana in odgovarja zahtevam § 5. družbenih pravil, ampak ga mora vpisati za rednega ali izrednega člana, če je plačal članarino. Tisti člani, ki so v tem letu plačali udnino, pa jim bivši glavni odbor Kmetijske družbe v Ljubljani ni pošiljal Kmetovalca«, torej jih ni sprejel niti kot člane, niti kot naročnike Hs'a, pa se jim članarina tudi ni vrnila, so kot taki označeni v imenikih ter Imajo članarino plačano že za leto 1930 bodisi kot rpdni ali izredni člani Ko bo načelnik pobral članarino od bivših in novih udov. naprosi županstvo dotične občine, da mu pod uradno odgovornostjo potrti, kateri tamkaj vpisanih članov se dejansko pečajo s kmetijstvom in redijo najmanj eno govedo ozir. odgovarjajo drugim pogojem § 5. družbenih pravil Samo rt lahko [»stanejo redni člani, ki edini smejo voliti in voljeni biti Županstvo naj ua imenikih napiše približno naslednjo izjavo: ;>Podpisano županstvo potrjuje, da se v tem imeniku pod štev .... vpisani člani res bavijo s kmetijstvom in redijo najmanj eno lastno goved. Vsi drugi so lahko izredni člani in se morajo v imeniku podružnice kot taki vidno označiti. Z nabiranjem članarine naj se takoj prične in po možnosti dopošlje družbi sezname s članarino vred že do konca decembra t L, najkasneje pa do 15. januarja 1930. Imeniki brez članarine se ne bodo upoštevali! Če se pobiranja članarine pravočasno ne izvrši, ne bo mogoče zakasnelim udom dostaviti prvih številk družbenega glasila »Kmetovalec«. Na podlagi dospelih imenikov in članarine bo glavni odbod potrdil spiejem rednih in izrednih članov. Šele potem smejo podružnice razpisati podružnične ustanovne občne zbore, ki morajo biti najmanj 14 dni preje objavljeni v : Kmetovalcu« in najmanj 21 dn' preje javljeni Kmetijski družbi Podružnični občni zbori, ki bodo z ozirom na nova pravila ustanovni, se bodo vršili torej šele po novem letu 1930. Morebilne pritožbe priglašenih udov proti bivšim načelnikom morajo temeljiti na dejstvih in biti takoj jnvljcne glavnemu odboru, ki jih bo presoja! in ukrenil potrebno. da se upoštevajo družbena pravila. Podrobna navodila o izvedbi ustanovnih občnih zborov podružnic, o volitvah podružničnih odborov in delegatov za družbeni občni zbor bodo skdiia po novem letu Istrski kmetje se izganjajo Dunaj, 3. decembra. (AA) Javljajo iz Trsta: Danes se je v Pulju sestala komisija za izgnanstvo, da prouči zadevo hrvatskih kmetov, ki sn jih tamošnja oblastva že večkrat posvarila zaradi njihovega -.tališča nasproti državi. Deset kmetov je bilo izgnanih za eno Uspeh papeževega nastopa Glasbena Matica v Parizu * ™ Pari-/ H/»r AA Pi-iinlnlli .liirmulnutio in. Rini, 3. dec. (Tel. »Slov.«) Odločen protest papeža proti pisanju italijanskih listov, ki je dovedlo do intervencije papeževega nuncija v italijanskem zunanjem ministrstvu in našlo tudi odmev v papeževem govoru pred rimskim klerom, ni oslal brez posledic. Papež je izrecno omenil, da je italijanska vlada sicer izjavila, da grajani članki niso bili avtorizirani, vendar je italijanska vlada opustila, te članke izrecno obžalovati. Na nove predstavite ku-rije je sedaj italijanska vlada izrekla svoje obžalovanje, četudi v zelo splošni obliki. Osservatore Komuno« poroča o tem, obenem pa ugotavlja, da je obžalovanje italijanske vlade samo splošnega značaja. S tem je najbrže končan prvi diplomatični Incident med Vatikanom in Kvirinalom. Do hitre rešitve je prišlo zato, ker se je stvar zgodila neposredno pred obiskom italijanskega kralja v Vatikanu in se je morala zato spraviti s sveta. Italijanski listi te zadeve ne omenjajo niti z besedico. Pogajanja efr. Schohera - uspešna Dunaj, 3 dec. (Tel. »Slov.«) Formulacijski odbor jc imel danes v parlamentu do 18.30 posvetovanje, na katerem so razpravljali o celi vrsti novih kompromisnih formul. Po končanem posvetovanju se je zvezni kancler dr. Schober razgpvarjal s poslancem dr Danne-bergom o razpravijanih kompromisih,. nakar je potem dr. Danneberg konteriral s svojima klubskima tovarišema Seitzcra in dr Bauer-jem Ob 19 se je potem sestal pododbor V tem trenotku razpravljajo tam o obeh najbolj perečih vprašanjih, to je o položaju mesta Dunaja in o šolskem vprašanju ter se v večernih urah smatra položaj v parlamentu '.opet za nekoliko boljši. Možno je, da bo jutri opoldne ' še ena seja pododbora, popoldne pa se bo sestal ustavni odbor sam, da sprejme poročilo pododbora. Dunaj, 3. dec. (Tel. »Slov.«)' Seja pododbora je trajala c!o 20.15. V obeli najvažnejših spornih vprašanjih se je zopet dosegel nadaljnji napredek. Po seji je zvezni kancler dr SrUobur pod vtisom le seje izjavil parlamentarnemu časnikarju, da jo položaj mnogo boljši kakor prej. Potrebna je samo še ena seja pododbora, ki bo jutri popoldne. Po tej optimistični izjavi kanclerja se lahko s precejšnjo gotovostjo smatra, da je ustavna reform« sedaj na najboljšem ootu parlamentarne rešitve. Dunajski župan o avsiri^&i Po državljanski vojni bi bili v Avstriji sami berači Pariz, 3. dec. (Tel. -Slov.«) Sauervvein poroča v »Matinu« o svojem razgovoru z dunajskim županom Seitzem, da so Heinnvehrovci hoteli napraviti iz Avstrije fašistično ljudsko državo. Socialni demokrati so sc izjavili pripravljene k pogajanjem, da preprečijo državljansko vojno, nikdar pa ne bi pristali na tako ustavno reformo, ki bi postavila parlament Prva Hooverjeva spomenica Mir tako zavarovan, kaštor še nikoli - Rastoče blagostanje Amerike Newyork, 3. dec. (Tel. Slov.) Predsednik Hoover je danes na pivi redni seji 71. kongresa Združenih držav poslal pivo po ustavi predpi sano poslanico o položaju zveznih držav Hoo-verjevo situacijsko poročilo ugotavlja, da se je ameriški narod v zadnjem letu okrepil, da se je blagostanje povečalo in da je mir bolj zavarovan ko sploh kedaj preje. Zunanje odnošaje opisuje Hoover kot popolnoma zadovoljive, hvali Kellogovo pogodbo ter napoveduje, da bo odredil podpis ustanovnega protokola mednarodnega razsodišča, ker so drugi narodi sedaj sprejeli tozadevne ameriške pridržke in nihče več ne more trditi, da pomeni pristop Amerike k mednarodnemu razsodišču prvi korak za vstop Amerike v Društvo narodov. Enako na kratko govori Hoover tudi o razorožitvenem vprašanju. Pri tem izraža nado, da bo imela londonska konferenca uspeli ter omenja potem, da bi se brez ozira na večje vzdrževalne stroške tekom prihodnjih šestih let moralo izdati 1.2 milijarde dolarjev več za oboroževanj«, če se ne bo dosegel noben sporazum. Svoje pobude, ki jo je sprožil pred kratkim glede prevoza živil v času vojne, v poslanici sploh ne omenja V nadnljnem pa se bavi poslanica z notra-nje-političniini vprašanji in začenja s tem, tla opisuje ameriški finančni svet. Ameriški javni dolgovi znašajo samo še 16.7 miijard dolarjev nasproti najvišjemu stanju 1. 1919, ko so ti dolgovi znašali 26.6 milijard dolarjev. Za fiskalno i pod diktaturo zveznega predsednika, ker bi to bila tudi prilika za pristaše Habsburžanov in Hohenzollerncev, Seitz ne veruje, da bi dr. Schober po«gel po nasilnih sredstvih. Oni avstrijski politik, ki bi mislil na državni udar ali državljansko vojno, bi bil blazen ali zločinec, ker po državljanski vojni ni niti zmagovalcev niti premaganih, temveč sa vsi samo berači. leto 1930 se predvideva prebitek 225 milijonov, za 1. 1931 pa prebitek 123 milijonov dolarjev. Radi teh prebitkov priporoča znižanje davkov, in sicer pri osebni dohodnini znižanje od 5, 3 in VA odstotkov na 4, 2 in 'A odstotka, pri društvenih davkih pa od 12 na 11 odstotkov. Nato Hoover obširno opisuje gospodarski položaj Amerike in pravi odkrilo, da mora biti naravna psledica borznega poloma zmanjšanje konsuma luksuznih predmetov in ne neobhodno potrebnih živil ter delna brezposelnost. K sreči pa je federalni rezervni sistem že naprej pripravil vse, da se premagajo posledice borznega poloma, tako da je skupno z bankami lahko brez škode privedel ameriški kredit skozi krizo. Kapital, ki je deloval dosedaj na borzi, se je vrnil sedaj v normalne gospodarske kanale. Amerika nima inflacije blagovnih cen, nima pretiranih zalog in zunanja trgovina se razvija uspešno, tako da je ugodno vplivala na industrijsko delovanje in na delovni čas. Industrijska brezposelnost s težkimi gospodarskimi posledicami je večinoma izostala ter je računati s tem, da bo višina mezd in s tem tudi kupna moč prebivalstva ostala stabilna. Hoover je potem ponovno poudaril svoje stališče, da bi se morali vsaj poljedelstvo in industrija, dokler se delovni pogoji od časa sprejema carinskega zakona iz 1. 1922 temeljito ne spremenijo, zavarovati z novimi carinami. m Kitajski Posebna nota Italije Pariz, 3 dec. AA. Po poročilu iz VVasliing-tona je državni tajnik za zunanje zadeve Stim-son izjavil, da so Zedinjeiie države po konferenci s predstavniki Anglije, Francije, japonske in Italije poslale noto Kitajski in sovjetski Rusiji, v kateri jih opozarjajo na njihove dolžnosti po Kelloggovem paktu. Pariz, 3. dec. AA Londonsko časopisje pri-občuje besedilo note, ki jo je Francija z Anglijo in z Združenimi državami poslala Nankingu in A^oskvi. Rim, 3- decembra. (Tel. Slov.sc) Italijanska nota, poslana Rusiji in Kitajski, je mnogo krajša kot angleška iu se iz nje tudi ne čuti načelno svarilo, ki ga je čutiti iz angleške nole. Nota se glasi: Pridružujoč se pobudi ameriške vlade za mirno rešitev konflikta v Mandžuriji, opozarja italijanska vlada vlade Kitajske iu Rusije na določbe Kellogove pogodbe. Formalno zagotovilo, da se odrečeta vojni, katero sta dali obe vladi pri sprejemu Kellogove pogodbe in tudi pozneje, daje italijanski vladi upanje, da bosta Rusija in Kitajska prenehali s sovražnostmi in našli sredstva, da prideta do mirne rešitve sedanjega spora. nnt iai fi'ii'/' j/v. i tiijv. pa so dobili strog opomin. Praga, 3. dec. (Tel. »Slov.«) Odločitev o sestavi vlade se je zopet odgodila. Češki socialni demokrati so prosili ministrskega predsednika Udržala za novo podaljšanje do jutri popoldne ob 17, nakar je Udržnl pristal. Danes so se vršili živahni razgovori med socialnimi demokrati in ljudsko stranko, tako da je v primera, če Udržalova misija ne bi uspela, pričakovati črno-rdečo koalicijo. Poljski sejm sklican Varšava. 3. decembra. (Tel. »Slov.«) Poljski sejm. ki ga je državni predsednik radi nastopa častnikov odgodil za mesec dni, je sklican na četrtek, da obravnava proračun za leto 1930. Prvi poraz angleške vlade n o gornji zbornici London, 3. decembra. (Tel. »Slov.«) V zgornji zbornici je doživela vlada včeraj prvi poraz, in sicer pri razpravi o zakonu za vdovsko pokojnino. S 37 proti 16 glasovom je bil sprejet predlog konservativcev, da prejemniki pokojnine ne sinejo imeti nobenih dohodkov nad 250 funtov letno. Predlogu je vlada ugovarjala, ker bi izvedba tega predloga popolnoma brez koristi stala letnih 50.000 funtov. Pariz, 3 decembra. A A Po razpravi o proračunu ministrstva za delo je vlada prejela za- j upnico s 355 glasovi proti 246. ..................... i Dunajska vremenska napoved. Večinoma obiačno. Verjetno padavine. I rajno milo vreme. Pariz, 3. dec. AA Prijatelji Jugoslavije, jugoslovanska kolonija iu institut za slovanske vede so organizirali snoči v .svečani dvorani Sorbonno veliko francosko-jugoslovansko manifestacijo pod pokroviteljstvom jugoslovanskega vojvode Francheta d' Esperey, Manifestacija je veljala lako jugoslovanskemu državnemu prazniku, kakor ludi prijateljstvu med Jugoslavijo in Francijo, ki ga je ustvarila Napoleonova ideja že pred 120 leti. Na proslavi je bilo izrečenih več govorov, med katerimi so izzvali viharne aplavze zlasti nagovori bivšega ministra m predsednika društva prijateljev Jugoslavije Louisa Marina, člana instituta za slovanske vedo Legerju, vsoučiljškega profesorja Haumanta, zastopnika ljubljanskega župana prof. dr. Janka Pretnarja, jugoslovanskega vojvode Francheta d' Epere.vd in kraljevskega poslanika v Parizu dr. Mi-roslava Spala,jkoviča. Govorniki so med drugim po-veličevali Jugoslavijo in njenega vladarja kralja Aleksandra, ki so mu prisotni opetovano priredili viharne in dolgotrajne ovacije. vselej, kadar je bilo imenovano njegovo ime. Pri leh svečanostih se je moglo videti, kako vzvišeno je spoštovanje, ki ga goji francoski narod napram Nj Vel. kralju Aleksandru m kolikšno je zaupanje, ki ga ima Francija vanj. Med govorom jioslanika dr. Spalajkoviča sta se pripetila dva neznatna incidenta. Na začetku njegovega govora je neki Bolgar z druge galerije zavpil v dvorano: »Doli z Jugoslavijo!« Ko pa je dr. Sptilajkovič imenoval jugoslovanskega kralja Aleksandra, je vsa dvorana zaorila od viharnih vzklikov »Živel jugoslovanski kralj! Živela Jugoslavija! Kmalu zatem je neki Italijan iz Trsta stopil na naboini papirček otroške pištole, ki je eksplodira! s tako neznatnim pokom, da ga večina prisotnih sploh ni cula. Tako Bolgar kakor Italijan sta dosegla baš nasproten učinek, ker je vsa dvorana sprejela Spalajkovičev govor z dolgotrajnim ploskanjem in vzklikanjem: vživela Jugoslavija! Živel jugoslovanski kralj Aleksander!« Med odmori je svirala godba republikanske garde, a pevski zbor Glasbene Matice iz Ljubljane je odpel več umetnih in narodnih pesmi. Petje Glasbene Matice je zbudilo zaradi svoje umetnitke dovršenosti splošno občudovanje številnih glasbenih kritikov, ki so bili prisotni. Zbor je moral ponoviti več točk. Danes dopoldne so člani Glasbene Matice v prisotnosti jugoslovanskega poslanika dr. Spalajkoviča položili krasen venec na grob neznanega vojaka. Glasbena Matica je odpela nekoliko pesem. Nocoj bo Glasbena Malica priredila velik koncert v dvorani Gavot. Pariz, 3. decembra. AA. Francosko društvo za razširjanje kullure je danes priredilo svečano kosilo v čast članom Glasbene Matice iz Ljubljane. Na banketu so govorili gg. Ponset, predsednik gostiteljskega drušlva jugaslovanski poslanik dr. Miroslav Spalajkovič, Chaptal, bivši minister Louis Marin in drugi. Predsednik gostiteljskega društva je želel gostom prisrčno dobrodošlico. Zalem je opozoril na tesne prijateljske stike, ki ve. žejo oba naroda, kar potrjuje tudi turneja Glasbene Matice po Franciji in sijajni koncert, ki ga je priredila v proslavo Napoleonove Ilirije. Jugoslovanski poslanik dr. Spalajkovič se je v imenu gostov v izbranih besedah zahvalil za nenavadno topli in prijateljski sprejem, ki so ga bili deležni povsod v Franciji, kjer so nastopili. Neizpolnjene avstrijske obtfube Korošcem Dunaj, 3. dec. (Tel. »Slov.«) V debati finančnega in proračunskega odbora so opozorili danes trije koroški poslanci Lagger, ing. Tauschitz in Klimman ua to, da pripravlja Koroška za 1. 1930. veliko proslavo desetletnice koroškega plebiscita. Izrekli so željo koroškega prebivalstva, da bi vlada ob tej priliki spolnila svoje obljube in izvedla gospodarske odredbe na korist Koroške, posebno pa da se začne graditi koroška vzhodna železnica. Zahtevali so tudi, da se zboljša preskrba invalidov in rodbin padlih v koroških bojih. Divianje blazneža po marseiskšh ulicah Pariz. 3. dec. (Tel. »Slov.«) V času, ko je mesto Marseille še vedno pod tragičnim vtisom strašne katastrofe treh porušenih hiš, pri čemer je bilo 13 ljudi ubitih, se je dogodil v mestu zopet strašen prizor, ki je povzročil med prebivalstvom paniko. Neki blaznik, ki je bil pred kratkim izpuščen iz blaznice, je ubil dve osebi, več pa rauil ter so ga morali ranjenega prijeti šele po pravcatem uličnem boju. Opoldne je prišel v stražnico, kjer je ravno policijski uradnik zasliševal neko žensko, mož s karabinko, z zmešanimi očmi in z vsemi znaki največjega razburjenja ter kričal, da ni res, da je blazen. Policijski uradnik ga je skušal hladnokrvno pomiriti, ta pa je mahoma nastavil karabinko in ustrelil uradnika. Nato je slekel na ulico, ustrelil nekega legjonarja tujske legije in nevarno ranil dva šoferja in nekega drugega pasanta. Bežeča množica je alarmirala vojaštvo, ki je razvilo pravo bojno črto proti blazniku. Blaznik se je, dobro porabljajoč vsako kritje, počasi umikal proti mestnemu pokopališču, tam pa mu je zmanjkalo municije ter ga je vojaštvo, ki se je previdno bližalo, s streli ranilo. Blaznik je bil neki Italijan, ki je bil šele pred kratkim izpuščen iz blaznice. Policija ga ni mogla braniti pred napadi razkačene množice, ki ga je lako pretepla, da je po pre-neliavi v bolnico umrl. Zadnjikrat ljubljanska porota V slovo obsojen mednarodni goljuf — Mlad izgubljenček Ljubljano, 3. decembra. Danes se je moral zagovarjati pred ljubljansko poroto premeten mednaroden slepar. Jo to Artur Schlesinger, žid, rojen v Lubicah na Češkoslovaškem. Človek bi mislil, da naše solidne trgovske razmere onemogočujejo podobna goljufiva podjetja. Pa se je našel nekdo, ki je baš iz te okolnosti koval kapital zase. Obtožnica navaja, da je v prvi polovici tega leta ogoljufal več lesnih trgovcev v Sloveniji za vsoto nad 10.000 dinarjev. Izdajal se je za lastnika žag in veletrgovca z lesom iz Ba-dena pri Dunaju ter da kupuje rezan les kot nemško repa raci jsko dobavo za Italijo. Kot tak se je predstavil tudi poslovodji tvrdike »Arbor« ▼ Ljubljani ter sklenil z njim pogodbo za nabavo 2.000 m® lesa. Pod pretvezo, da pričakuje od »Deutsche Reichsbank« 1000 mark, je izvabil od tvrdkinega uradnika Kluna 2500 dinarjev posojila. Pozneje je prosil še za 3.000 dinarjev, pa mu jih niso več kreditirali, ker mu niso zaupali. Na podoben način je izvabil v Meži Koma-verju Rudolfu 4.000 dinarjev. Nadaljnje goljufije je izvršil v Bistrici, Ptuju in v vukovaru. Zakrivil je torej hudodelstvo goljufije po §§ 197, 200, 201, 202 in 203 k. z., za kar bi se moral kaznovati po § 203. k. z. Pisatelj z maturo. Obtožencc je pravi sin Izraelov, suhljat, z velikim kljukastim nosom in malimi brkami. Videti je inteligenten in obnaša se vljudno in mirno. Ko predsednik sodišča prečita obtožnico, pravi obtoženec hrvatsko: — Priznam vse, kar so mi tu očitali. Vendar sem si omenjene vsote izposodil v dobri veri, da jih vrnem, saj sem imel zelo ugodno pogodbo s tvrdko »Ilerschl Aruoldc v Aleksan-driji (v Egiptu), za katero hi moral dobavljati les. Ni moja krivda, če je podjetje propadlo. Po pogodbi bi moral prejemati 1500 šilingov na mesec, t. j. okrog 11.000 dinarjev. Nadalje pove obtoženec, da ima maturo in celo da »pisateljuje«, za kar tudi prejema honorarje. V obtoženčevem zagovoru je videti zelo spretno taktiko, ki obstoja v popolnem priznanju vseh dejstev. Sedi kakor zlomljen na klopi in sem ter tja z rutico obriše potno čelo. Tako spretno igra, da bi človek verjel njegovi ske-sanosti, če ne bi bil že odsedel zaradi podobnih deliktov dveletne ječe v Lepoglavi in ga ne bi zasledovale iz istih razlogov oblasti iz skoro vse centralne Evrope. Zakaj mož ni goljufal le pri nas v Jugoslaviji, temveč se je udejstvo-val na podoben način prej že v Češkoslovaški, Avstriji in na Ogrskem. Samo sodišče v Wiener Neustadtu zahteva njegovo izročitev zaradi 21 slučajev goljufije. — S čim ste hoteli poravnati »dolgove«, ki ste jih napravili pri lesnih trgovcih? ga vpraša predsednik. _ Na Češkoslovaškem imam dediščino, za katero se pravdam. Piinesla mi bo 20.000 do 30.000 češkoslovaških kron. — Zagovornik dr. Tuma pove, da gre res za neko dediščino, o kateri pa ni mogel doslej dobiti natančnejših podatkov. _ Zakaj ne počakate teh? Obtoženec: Ker bi trajal preiskovalni zapor dalje, kakor pa zapor, ki bi ga prejel, če bom obsojen. Tako počasi bi prišel do svojili dokumentov. — Zakaj ste si izposojali denar? Obtoženec: V Mariboru imam ženo, za katero sem moral skrbeti. Otrok jc pa pri sorodnikih. • Kaiko nenavadno rafiniran goljuf je obtoženi, sledi iz pripovedovanja prič. Nastopil je elegantno in fino in se predstavil s posetnico: »Artur Schlesinger, Sagevverke und Holzgross-handel«. Nato je pokazal posetnico egiptovske tvrdike »HerschI«, katere zastopnik je obenem. Na Dufiaju je ustanovil lastno firmo, ki pa sploh ni nikoli poslovala, vpisal se v trgovski register in pisa) celo v trgovski list. V lesni stroki je bil popolnoma verziran, prav tako je tndi spretno umel napisati pogodbo. Posebno pa pričajo za rafiniranost Schle-singerjeve zločinske fantazije kopije pisem, ki mu jih je bil baje pisal HerschI iz Aleksandri-je. Sestavljeni so v pravem poslovnem duhu; v njih mu pisec določa visoke mesečne prejemke. Ker pa originalov nihče ni videl, mu tudi sodišče ni verjelo. Zastopnik javnega tožilca je opozarjal gg. porotnike, da je po 56. letih njenega rednega delovanja (od 1. 1873.) danes zadnji dan porote. Zato jim polaga na srce, da zadoste pravici in primerno obsodijo tega mednarodnega goljufa in škodljivca človeške družbe. Po daljšem za-govornikovem govoru je stavil sodni svet porotnikom eno samo vprašanje in sicer: ali je obtoženec kriv goljufije. Porotniki so vprašanje z večino potrdili, nakar je bil Artur Schlesinger obsojen na 1 leto težke ječe, poostrene s trdim ležiščem enkrat na leto. V kazen se mu všteje preiskovalni zapor od 10. okt. t. 1. * Predsedoval je zasedanju dr. Antlogar, prisednikn sta bila sodnika Avsec in Žigon, zapisnikar pravni praktikant Poljanec, namestnik javnega tožilca dr. Fellaher, zagovornik pa dr. Tuma. Žalostna slika slabe mladinske vzgoje Takoj za prvim se je vršilo danes drugo in s tem ZADNJE ZASEDANJE POROTE. Na zatožni klopi je sedel fantič 16 let, ki bi Jiu pa človek prisodil komaj 12. Tako je droben in majhen. Zagovarjati se je moral zaradi'ropa, ki ga je izvršil nad 11 letnim dečkom, in pa zaradi tatvine 4 bankovcev po deset dinarjev in 4 starih srebrnih avstrijskih kron. Domnevani rop se je izvršil takole. 16 letni Ciril se je podal dne 1. oktobra t. 1. iz Kisovca k svoji stari materi v čolniče, kamor ga je poslal oče po čopič in steklenico, ki jo je bil tam pozabil. Stara mati mu je dala s seboj košek orehov. Slučaj je na-nesel, da je domov grede srečal 11 letnega Alberta, ki so je vračal od stranke, kateri je nesel obleko in kapo. Za obleko je prejel 250 dinarjev, ki jih je spravil v desni, za kapo pa 21 dinarjev, ki jih je shranil v levi žep. Prvo svoto je celo pritrdil z zaponko na blago, in ves čas je držal roko v žepu. Ko je zagledal Cirila, je slišal, kako je baš izpra-ševal nekega fantiča, če ima Albert kaj denarja Dri sebi, kar mu je deček potrdil. Ciril se je pridružil Albertu. Na samotnem kraju je odložil košek, čopič in steklenico, češ, da jih bo prišel nekdo iskat. Sel je z Albertom še par korakov, nato je pa zahteval od njega, da mu da 10 dinarjev. Albert je zahtevo odklonil. Tedaj ga je Ciril pograbil za roke, zvil mu jih na hrbet, držeč jih z levico; z desnico je nato segel v njegov desni hlačni žep in iztrgal iz njega vseh 250 dinarjev. Albert je začel jokati in prositi, naj mu Ciril vrno denar. Toda ta mu je zagrozil, da ga bo pretepel, če ne bo tih. Zavlekel ga je š v grmovje, kjer se je otrok močno popraskal na roki. Albert je stekel nato v Zagorje, kjer je javil orožnikom, kaj se mu je pripetilo. Ti so Cirila takoj aretirali. Spočetka je tajil, nato je pa vse priznal. Tudi denar — vseh 250 dinarjev — jim je izročil, ki ga je skril za svinjakom. Orožniki so tedaj osumili Cirila, da je bil on tisti, ki je ukradel nekemu rudarju iz soseščine 40 dinarjev in 4 srebrne krone. Po kratkem tajenju je fantič dejanje priznal, vsaj glede srebrnih kron. Tatvino dinarjev pa je priznal šele danes pred poroto. Pomanjkljiva vzgoja in slab vzgled. 0 razmerah, v katerih je živel obtoženec, vedo sledeče podrobnosti. Oče je bil s fantom zelo strog, vendar se ni utegnil mnogo brigati zanj, ker je preveč zaposlen v rudnikih. Mati pa mu je baje celo dajala potuho. V šoli je bil srednje nadarjen, nereden in je tožaril, lagal in kradel. Večinoma se je potepal okrog, včasih je pomagal doma, pa tudi v službi je že bil kot delavec. V družini so bili vsi, razen matere že kaznovani radi tatvine. Oče, sin, pa tudi sestri. V takih okoliščinah ni čuda, če je zašel zanemarjeni fantič na slaba pota. Saj je bil letos že dvakrat kaznovan zaradi tatvine in sicer: februarja na mesec dni zapora, aprila pa na 24 ur. Pred porotniki. Jetniški paznik v Litiji je dejal o Cirilu, da se mu zdi jedva 10leten otrok. In res! Na zatožni klopi sedi fantiček, raztrgan in zanemarjen, da se čudiš, kako je prišel tja. Na vprašanje odgovarja z visokim, otroškim glasom — očividno še niti mu-tirati ni pričel — in vstaja in seda kakor šolarček. Ves čas gleda nepremično v sodnike, samo včasih strese nekam nervozno z glavo. — Kako je bilo? Vpraša predsednik. — Bil sem pri stari mami. Ko sem se vračal, sem srečal Alberta in mu vzel denar. — Ali si mu držal roke na hrbtu? — Ne, nisem. — Zakaj si potreboval denar? Obtoženec molči. Orožnikom je bil povedal, da si je hotel kupiti obleko. — Kako je bilo s srebrnimi kronami? — Našel sem ključ na podstrešju, odklenil in vzel 4 srebrne krone in 4 bankovce po 10 dinarjev. — Prej si zadnjo tatvino tajil? Zakaj? Fant molči. 11 letni deček kot priča. Tedaj je stopil v sodno dvorano 11 letni Albert, ki ga je bil Ciril okradel. V bistvu ne izpove drugega, kar je že napisano v obtožnici. Pač pa vztraja pri trditvi, da ga je Ciril prijel za roke in mu jih zvil na hrbet. Predsednik (obtožencu): Kaj praviš k temu? Obtoženec: Ni res, nisem ga prijel. Priča; Res je; držal me je za roke. Tedaj zahteva zagovornik, da se da obtoženca psihiatrom v preiskavo. Kajti nedvomno je, da je fant nerazvit za svoja leta, degeneriran in dedno obremenjen. Po kratkem posvetovanju je sodni zbor odklonil ta predlog. ki ga Vam nudi R^dio - Iifiilj Ljubljana Miklošičeva c. S Ker stavi predsednik porotnikom vprašanje glede ropa, ki se kaznuje z 10 do 20 let ječe, pred-lagr zagovornik, da se stavi še dodatno vprašanje glede tatvine, če bi porotniki zanikali glavno vprašanje glede ropa. Predlog jo sodni zbor sprejel. Porotniki so z 8 glasovi zanikali rop, potrdili pa oba slučaja tatvine. Mladi obtoženec je bil nato obsojen na 6 mesecev težke ječe, poostrene s trdim ležiščem. V kazen se mu všteje tudi preiskovalni zapor od 6. oktobra t. 1. Opisani slučaj kaže v drastični luči posledice zanemarjene vzgoje v povojni dobi. Deček, duševno in telesno zaostal, je, prepuščen samemu sebi okradel mlajšega tovariša in mora sedaj v ječo, da se za svoj greh pokori. S kakšno druščino se bo tam seznanil, in kako bo to občevanje nanj vplivalo, o tem ni potreba niti govoriti. Da bi se tam poboljšal, neverjetno. Ob tej priliki se nam vsiljuje z vso nujnostjo prepričanje, da je treba ustanoviti azil za take mladinske zločince, kjer bi se vzgajali in po-boljševali, čimprej tudi pri nas, po vzgledu pobolj-ievalnic v drugih državah. Potem bomo morda vsaj deloma prišli v okom tej mladostni podivjanosti, ki zavzema pri nas čimdalje hujše mere. Mcsrštjor Gosposka ul. 37 Devetdeset let Leta pridejo sama od sebe, še ne pomisli člo vek, ko se lepega dne udari po čelu: glej ga, saj mi bo vendar kmalu petdeset let! Pa se je koma; poslovil od mladosti. Kaj bi šele rekel, če bi recimo dočakal — devetdeset let! To je pa vse kaj dru- Slava slovenske pesmi Glasbena Matica v Franciji. Merlebach, 29. novembra. Čeprav smo že doslej ljubili našo pesem, nam vendar šele tujina odkriva vso njeno ceno in moč. Z veseljem in ponosom beležimo nadaljnja priznanja tujega tiska naši »Glasbeni Matici«. »Courrier de la Merle« z dne 29. novembra prinaša obširno poročilo o sprejemu naših pevcev v Merlebachu in njihovem koncertu. Že naslov pove mnogo: »Umetniški dogodek prve vrste v Merlebachu. — Koncert slovenskega mešanega zbora.« — K sprejemu na kolodvor so prišli zastopniki raznih korporacij z mestnim županom g. Colsonom na čelu in mnogoštevilno odlično občinstvo; jugoslovanska kolonija je poslala svoja društva z zastavami in godbo. Prvi je pozdravil naše pevce g. kaplan Hafner, potem jim je izrekel dobrodošlico g. župan Col-son. Nato so spremili pevce v dvorano Delesse, kjer se je zvečer vršil koncert. V sprevodu je šlo več tisoč oseb. Na koncert sam je bil tak naval, da je bila gneča sinrtnonevarna ter je morala prevzeti varnostno službo gasilska četa. V dvorani je bilo do 3000 oseb. »Toda prišli niso le Srbi in Slovenci« — pravi dalje poročilo, »marveč tudi mnogoštevilni gostje domačega prebivalstva, nadejajoč se redkega umetnostnega užitka.« Poročilo navaja najodličnejše osebnosti ter prehaja na oceno pesmi in njihovega prednašanja. Med drugim piše: »Nato so nas uvedlli v čudovite zaklade te tuje, tako lepe in sebe same gotove umetnosti. Slišali smo že mnoge in velike zbore, moške in mešane, a capella ali s spreinljevanjem orkestra. Priznamo pa, da se more ta slovenski zbor kosati z najboljšimi izmed vseh. Predvsem je opaziti strumno, vedno budno disciplino, ki gibko in takoj sledi vsakemu gibu pevovodje in do dna izčrpa in podaja vse, karkoli jc odlik v tem zboru, vso glasbeno izšolanost in vso glasbeno nadarjenost.« Po daljši podrobni oceni nadaljuje poročilo: »Tako smo tedaj prisostvovali zaokroženemu, umetnostno visokostoječemu prednaša-nju in kar se nam jc bilo obljubilo, so ti tuji gostje zvesto držali. Pač ni treba še posebej omenjati, da se je občinstvo izkazalo hvaležno ter dn v svojem neskaljenem navdušenju ni skoparilo z odobravanjem. Naj tudi na tem mestu izrazimo naše priznanje in nošo zahvalo za visoki umetniški užitek, ki gn nam Jg v teku dveh ur nudil slovenski zbor.« Tako časopisje I Ves Merlebach živi pod utisom sijajno uspele prireditve Glasbene Matice. Kamor stopim, me ustavi kak odličnjak in mi čestita na tem koncertu, ki je izpadel dovršeno, da se sploh ne more kritizirati. Že prekrasni reklamni letaki s sliko zbora so učinkovali, da bolje niso mogli. Dvorana nabito polna in zunaj jih jc ostalo še za eno ali dve. Ponujali so vsako ceno za vstopnico. Ako hi bilo še nekaj koncertov, vsi bi bili vnaprej razprodani. Naj bo prepričana Matica, da nam je storila s tem veliko uslugo. Kako se bo dvignil naš ugled v tujini! Z vse drugačnimi očmi nas bodo gledali odslej. Dvignil se bo tudi med izseljenci samimi narodni ponos in domovinska ljubezen. t,Baba Anujka" pred vzklicnim sodiščem V soboto se je pred novosadskim vzklicnim sodiščem dovršila razprava in izrekla razsodba v veliki pravdi proti zastrupljevalki sbabi Anu.jkk in sokrivcem iz Vladimirovca. Po govorih državnega pravdnika in zagovornikov se je senat umaknil na posvetovanje. V tem so se razvili med obtoženci težki prepiri. Baba Anujka se je silno razburila in se srdito ozirala na Ljubimko Milankov, ki jo je neprestano obteževala s svojimi izpovedbaniii. Stražniki so starko komaj zadržali, da ni planila nad Ljubimko. »Enajst let sem te vzdrževala in oblačila« — je kričala Anujka tudi proti Olgi Slurdževi — »in sedaj sedmim tu zaradi tebe. Ljubimka je lažnjivka, ki je meni starki nakopala tako sramoto. Oh, ta sramota! Naj so le pomisli, koliko ljudi sedi tu zadaj!« Starka dviga svojo drhtečo roko in žuga. Ljubimka seveda tudi ne drži jezika in pravi, da je videla, kako je Anujka za svoje »medicine« prejemala denar. Baba Anujka se strašno razburi in hoče planiti na Ljubimko. Vsa iz sebe kriči starka: »Obesite me! Nočem več sedeti v temi! Ta sramota pred svetom! In za vse to se imam zahvaliti tem ničevnikom. Vzemite puško in ustrelite me!« / V tem se je vrnil v dvorano senat in proglasil naslednjo razsodbo: Stmi Momirovu se podaljša kazen od 15 let na dosmrtno ječo Ljubimki Milankov od 8 let na 10 let ječe. Glede drugih obtožencev se je razsodba prvega sodišča potrdila ter so obsojeni: Anujka Dee na 15 let ječe. Stana Sofija Momirov na dosmrtno ječo; Olga Sturdžn in Danica Stajic sta oproščeni. Tako državni pravdnik kakor zagovorniki so proti razsodbi prijavili pritožbo. Samo Ljubimka Milankov ie izinviln, da je z razsodbo zadovoljna. gega. Kes je, le malokdo jih dočaka in še ta uiors biti stare čvrste slovenske korenine. Zato je prav in spodobno, da se tako redkih slučajev spomnijo še časopisi. Devetdesetletnico svojega rojstva je danes dočakal g. Franc Verbič, bivši trgovec, doma iz Bistre pri Borovnici. Devetdesetletnik Franc Verbič živi sedaj pri svojem sinu, upokojenem profesorju Jožetu Ver-biču v Streliški ulici. Svojo trgovino v Bistri je prodal že pred 26 leti ter se preselil v Ljubljano. Človek ne bi verjel, pa je le res, jubilant Verbič je še vedno čvrst in živahen, saj se na primer celo brije sam. Starček si je tudi ohranil v pozna leta verno krščansko prepričanje, kar je mož.u šteti še v posebno odliko. Verbič ima sedeli; sinov in hčera, ki so vsi v dobrih socialnih položajih, ter več vnukov in tri pravnuke. Ena vnukinja je znana misijonska sestra Ksaverija Pire. ki sedaj deluje v misijonu v Svatovu na Kitajskem. Čvrstemu starčku, kateremu je Bog dal dočakali toliko let, želimo, da bi jih dočakal še več. ob njegovi stoletnici, ki naj jo dočaka, se ga bomo pa tudi še spomnili! Najboljše kvalitete belo in rdeče Vsako soboto in nedeljo (HOHIilCe UJODiSSt. Vsako nedeljo StOterShC paru««', priporoča P. Košak, Krekov trg Manolin nova idealna pasta. Je najboljše sredstvo za čiščenje rok, se ne prime kože, ampak napravi mehko in belo roko. — Prepričajte se. Doza po Din 8 - In 13 —. Dobavita ln prodala Glavno zastopstve I Manofina I. SVETEC Novomesto. V Ljubljani: Dro-treriia Grejrorič. Prešernova ulica. N06MECE - VOLNENE ■ SVILENE FLOR - V VSEH MODNIH BARVAH prvovrstne kvalitete Srečko Vršič na st. V. Lesgah Setenburgova al. 3 Denar sv. Barbare Zagorje, 2. dec. 1929. »Barbaragold!« Dobil sem ga dva kovača, kot nenastavljen delavec na rampah, kjer prevračam vsako noč hunte in polnim železniške vagone s premogom.« tuko je pravil mluct fant Po kategorijah se deli ta denar — največ tri kovače — nato navzdol. No, otroci imajo Miklavža, rudarji pa imajo sv. Barbaro — samo, da je Miklavž bolj radodaren. Menda zato, ker vsako leto le enkrat pride in obdaruji". Sv. Barbara, zaščitnica nas rudarjev, da za svoj god iz polnega žepa 1'. P. D. nekaj dinarjev vsakemu rudarju in rudniškemu uslužbencu, celo leto pa je naša varuhinja pri nevarnem našem delu po rovih med strupenimi plini in pod grozečimi stropi, /.a to pa smo tudi hvaležni naši sv. Barbari, čeprav je »Barbarageld« bolj skromen, kajti velika je njena pomoč. Naš dan je dau sv. Barbare — in nedelja njej najbližja. Letos smo praznovali 1. decembra naš dan. Le žal. da je našo slovesnost ka-zilo slabo vreme in nas je močil dež, ko smo korakali iz Toplic proti Zagorju v farno cerkev k sv. maši, da se poklonimo svoji zaščitniei sv. Barbari. Godba je igrala vesele koračnice, rudarji so v svojih uniformah korakali za njo. Je zanimiv pogled to ~ na črne obleke s svetlimi gumbi in ua usnjene predpasnike, ki jih imajo rudarji opusane. Knkor vsako leto — tako je tudi letos spremil rudarje uradniški zbor — sam gos;>od ravnatelj je korakal v sprevodu takoj zn rudniško godbo in uniformami. Potem rudarji v civilu in tupatam še kaka uniforma z rudarsko sekirico ua rami. Po slovesni pridigi je običajno darovanje za farno cerkev, ki se ga udeleže le rudarji. Potem sv. maša pri oltarju sv. Barbare, katerega nzndje je poslikano s prizori iz rudtirskega življenj«. Rudar svojega malega sinčka uči moliti in se priporočati sv. Barlmri: na drugi strani pa ponesrečen rudar po priprošnji sv. Barbare prejema od angelov zadnjo tolužbo. Žarek solnca je to v to naše črno-okajeno rudarsko življenje, trenutek oddiha, da pridemo enkrat izmed huntov in mnšin in Črne rude, da se ozremo kvišku, da je še gori nad zemljo nekaj za nas, tudi za nas črne rudarje.. Janjanin je povedal, da mora ime srečneža obdržati tajno in v disk reci ji. Premijo 300 tisoč dinarjev je dobila neka siromašna družina. Pol milijona pa neki utanjši trgovec. Janjanin je dejal, da je najtežje obveščati ljudi o velikih dobitkih, lo je ravno tako težko, ki-kor obveščati jih o smrtnih slučajih njihovih svojcev. To pa zato, ker se ne ve. kako bo taka vest nanj delovala. Človek mora biti zato dober psiholog. In tudi sedanjemu dobitniku se Janjanin ni upal kar tako sporočiti pravo resnico. Prišel je k njemu v trgovino in izpil ča-šieo žganja, nato pa se pričel razgovor jati z njim. Trgovec ni ničesar slutil. Kolektor ga je vprašal: »Kaj bi napravili, če zadenete 50.000 dinarjev?« — »Plačal bi dolgove!« »Pa če zttde-nete 100.000 Din?« ga je vprašal kolektor dalje. Trgovec gu je nato sumljivo pogledal in ni nič odgovoril, temveč samo skotniznil z rameni. šele, ko mu je Jnnjnnin povedal vso resnico o pol milijona, se je trgovec mahoma spremenil. Janjanin je pravil pozneje: »Bog mi pričaj, čeprav je trgovec močan človek, ustrašil sem se v \j. Prebledel je in se vsedel na stol. Ali črez nekaj minut je že prišel k sebi in nadaljeval delo. Seveda 11111 to ni šlo tako od rok, ker je že v glavi delal na tihem nove račune.« Primerna Ko zadene po! milijona Kako sprejemajo srečneži vest, da so v loteriji zadeli velike dobitke, je vedno prav zanimivo. Pri zadnjem žrebanju državne loterije se je prav dobro odrezal Zagreb. Nanj jc odpadla druga premija v znesku pol milijona dinarjev ter četrtina prve v znesku 300.000 Din. Srečni kupci teh srečk pa se morda boje ali svojih upnikov ali pa svojih prijateljev in ne marajo, da bi njihovu imena prišla v javnost. Dobitek pol milijona dinarjev je zadela srečka št. 80.034. Ker časnikarji niso mogli intervju vati kupon srečke, so intervjuvali kolektorja Janjanina. ki j je to srečko prodal. I kupite najceneje pri tvrdki igft. Žir$i, L esKiS ana Sv. Petra cesta 3 in 11 Koledar Sreda, 4. decembra: Barbara, devica mueenica. Osebne vesti — Minister za šume in rudnike dr. Anten Korošec je odpotoval v inozemstvo. Ban dravske banovine gosp. inž. Dušan ! Sernec prihodnji petek 6. t. m. ne bo sprejema! j strank. Novi grobovi ■f" Pri Sv. Juriju ob Taboru je v ponedeljek večer po dolgi bolezni umrla blaga krščanska žena in mati Marija Blatnik, roj. Lukman. Pogreb bo v četrtek, 5 deccmbra, ob 10. Priporoča se v molitev. "f" Smrt župnikove matere. V nedeljo je bila v Gornji Lendavi pokopana priletna mati tamoš-niega g. župnika Rudolfa Bednarika. ■f" V Murski Soboti v bolnišnici je umrla 25letna Fcrčak Bara iz Renkovec. Podlegla )e nagli smrti. Pretekli teden se je močno prehladila. Prepeljali so jo v bolnišnico, kjer je že istega dne | umrla. Mala hmnma -k Kulturni sliki med Čehi in Jugoslovani. Mednarodnega kongresa duševnih delavcev v Haagu koncem septembra t. 1. so se udeležili poleg Francozov, Angležev, Nizozemcev, Dancev, Nemcev, Avstrijcev. Fincev tudi Poljaki, Čehi in Jugoslovani (po delega*u Hr. Slaviču) Zastopniki teh treh slovanskih držav so posebej še sklenili, da hočejo delovali za medsebojne kulturne stike. V tn namen jc predaval 2. decembra ob 16 20 ministrski sekcij-ski svetnik Anton Beringer na radiju v Pragi o predmetu: Kulturna vzajemnost československe a Jugoslavie Tajnik češkoslovaške zveze duševnih delavcev prpoznavejme se!« Iz istega namena bo predaval na ljubljanskem radiju dne 15. decembra ob 10.30 univ. prof dr. M. Slavič, t. Č. predsednik Zveze duševnih delavcev v Sloveniji, o »Mednarodni zvezi duševnih delavcev s posebnim ozirom na mednarodni kongres v Haagu ter o delu poljske in češkoslovaške zveze in o univerzitetnem mestu v Parizu. •k Prva kurjena cerkev v Sloveniji bo cerkev sv. Krištofa v Ljubljani. Te dni postavlja v cerkvi tvrdka Mihelic poizkusno peč ua žaganje. Ker stoji cerkev na prostem, je izpostavljena vsej severni burji in je zato silno mrzla. Sicer bo p?, sedanji oslabeli rod, moda in slaba obleka revnejših slojev počas primorala, da bodo vse cerkve kurjene, kakor so v Ameriki in deloma že v Angliji, ali pa si ljudie v mrazu v cerkev ne bodo upali; ! 1 J J ★ V Uradnem listu kraljevske banske uprave dravske banovine št. 5 od 2. decembra t. 1. je ob- "£rav'l<»l< o delovnem dodatku, potnih stroških in povprečninah pri režijskem poslovan.u LmbraaVni929)° (Službene novine 2 30 sep- ★ Stavka Meinlovih uslužbencev. Včerai popoldne so stopili v stavko uslužbenci vseh pod-leti, vrdke Me.nl v naši državi. Stavkati so pri. družnicf uslužbenci Pri ljubljanski Meinlovi po- ★ Usiljivost Pretekli teden se ie vozil po •? ."[ ,,m a?e?1' ki sc »e °S,asil P" šolskih upra-vite nh. Kazal je neko pero in zahteval, naf se šolski upraviteb podpiše in uradno potrdi, da ie pero dobro. S takim podpisom je šel v trgovine m trdil, da se bodo v prihodnje rabila samo taka peresa. Marsikje so mu trgovci nasedli in kupili prece) draga peresa. Agent ie govoril samo nem- in je nastopal prav z židovsko predrznostjo. ★ Kmetijski poučni tečaj v Brežicah. V četrtek, dne 4. decembra, se bo pričel trimesečni kmetnski poučni tečaj. Predavanja bodo vsak četrtek in nedeljo od 8 do 12 v risalnici meščanske šote. Priporoča se vsem, ki imaio opravka s kmetijskim gospodarstvom, da se tega tečaja v lastno korist v čim večtem številu udeleže. ★ Grški zdravniki so že v najstarejši dobi vedeli ceniti zdravilno moč smokve. Bolnike so zdravili ne samo s smokvinim listjem, ampak tudi s sadežem, kakor se tudi dandanes prireja iz sadu naše najboljše dal matinske smokve in pomaranče ter drugih zdravilnih primorskih zelišč pravi sloviti >Dom«, da začne takoj graditi svojo palačo v Hrvojevi ulici. V domu bo restavracija, plesna dvorana, društveni prostori, knjižnica in čitalnica, prostori poštnih športnih društev tn godbe Razen tega se bodo v vseh treh nadstropjih nahajale sobe za samce, 26 po številu, in v vsakem nadstrop.iu po ena kopalnica. Tri sobo bodo vedno pridržane za goste. Stavba bo stala 1,800.000 Din. * Ameriški kapilal v Jugoslaviji. Ameriška linancna skupina MacDaniel in White in Co. je ponudila sedaj — kakor že raznim drugim mestom — tudi Vršecu večje dolarsko posojilo proti 50 letnemu zakupu mestne elektrarne. Družba bi plačevala letno po 650.000 dinarjev zakupnine, a vrhu tega bi oddajala mestu letno po 200.000 kilovatov električnega loka brezplačno. Od vsakega prodanega kilovata pa plača družba v mestno blagajno po 5 par. Na tej podlagi posodi družba mestni občini 250—300 tisoč dolarjev na 20 letno odplačevanje proti 8 odstotnim obrestim Tvrdka prevza-mev so skrb za električni cestni promet in razsvetljavo v mestu in okolici. m—____ Ljudska samopomoč v Murtboru sprejmeta slučaj smrti in doživetja vse zdrave osebe od t. do 90. leta in izplača do največ 53.000 Din ua podporah. Zahtevajte brezplačno pristopno izjavo. •k Volnene notiavice, pletenine in rokavic« po nizkih cenali pri tvrdki KARL PRELOG Ljub bana 'k Gospodinje. Vaše perilo monga ali lika tovarna Jos Reich. pere, posuši, Kar je na svetu vseh ljudi, po zimi nahod jih mori. Kdor pa nahoda je rešen bil, gotovo »B u d h a« čaj je pili Tea Import, Ljubljana, Aškerčeva 3 Nesreča ne počiva — Velik požar je izbruhnil te dni v Vršcu c hiši mizarja Josipa Šilerja Požar je uničil vso delavnico, hiša pa je pogorela do tal. Škoda znaša 300 tisoč dinarjev, ki je krita z zavarovalnino. Danes iu jutri Salve smeiia! II BLMZEH r Humorist čna dogodivščina debelega gospoda Pimnerlinr. go./< na 7.. in 8 uri. Fr. Jaklič. Predmestje Opraviti sem imel v občinskem uradu. Pred menoj je bilo več strank, zato sem moral čakati, da sem prišel na vrsto. Med drugimi je stala pred menoj delavka s šibkim dekletcem, kateremu bi komaj prisodil štirinajst let. »Kaj želite?« >Delavsko knjižico za hčer.« Porinila jo je pred uradnika. »To je vendar Sp šibek otrok!« Je že dopolnila štirinajsto leto in tu je iz-pustnica.« Položila jo je pred uradnika. »Glejte!« Res ni bila več šoloobvezna in je imela pravico do delavske knjižice vendar že misel, da pojde taK šibak otrok že za delom, je bila vsem, kl poznajo nevarnosti, katere prete pri delu mladostnikom, zoprna. »Kam jo boste dali?« Mati imenuje znano tvornico, kjer je zaposleno •zvečine mlado ženstvo Ker mi je bilo znano, kako strupeno ozračje je ondi, koliko se jih ponesreči telesno in koliko več se jih jx>kvari drugače, sem dejal ženski: »Pa vendar ne boste claU otroka tja, kjer so bo izpridila? Kakšna mati pa ste?« Tudi drugi so bili mojega mnenja in so mi pomagali pregovarjati mater. Marsikaj smo ji povedali o nevarnosti tvorniee za mlada, neizkušena dekleta. Vsekako je pa mati kolikortoliko poznala prilike v tvornici, lakaj zajjoslena je bila tudi sama v tvornici, v drugi seveda, a izgovarjata se je z revščino češ, da mora preživljati Se dvoje otrok, :la bo dekletce zaslužilo v tvornici dnevno 20 do 25 dinarjev, da bo vsaj nekaj pripomogla materi za v7.držovnnle družine. »Ravnatelj mi je že obljubil, da jo bo sprejel.« Uradnik ni ime! nobenega zakonitega razloga za odklonitev prošnje in tako je dekletce dobilo -bukvice«. S sočutjem sem zrl za deklerom in nek gnev me je prevzel, zakaj so družabne razmere tako bridke, d,t tirajc že otroke v tvornico. Sirotno dekletce 111; ni šlo izpred oči tisti dan in še dolgo potem sein v sjiominu obdržal misel na njo. * Morda je minulo nekaj mesecev od tedaj, ko sem šel v zgodnjem mraku mimo hiše, kjer ima svoje prostore »Sekcija?. Vstop je kflr s ceste. V odprtih vratih sem zagledal pri mizi tajnika, ki je pobiral tedensko članarino Sicor so pa navzoči postajali v gručah ter se živahno razgo-varjali, kakor je mladi svet navajen Med najbližjimi sem zapazil znan obraz, ki sem si ga pozorneje ogledal, in tedaj sem se spioimiil znanke iz občinske pisarne. Kajpada ni bilo več tisio bojazljivo dete, ki je bilo prišlo šele iz šole. Čas, družba in delo jo je bilo precej spremenilo, še bolj pa obleka po modi, v katero je bila zlezla poiem, ko je bila odložila krilo siromašnega šolskega otroka. »Lej! Kako se je že preobličila!« sem si mislil. In ko sem vjel še njen prešerni smeh, ki se ji jo bil sprožil na ohlapno besedo tovariša, sem si še mislil: »Hitro se je prilagodila Napredujem Videl sem jo potem še ob neki manifestaciji. Sekcija je bila poslala svoje ljudi na cesto. Samozavesten je bil njihov korak in beseda mogočna ter vsestransko grozeča. »Doli s krvosesi!« je kričal vodnik in pred njim in za njim se je raztegnilo: »Doli ž njimi! »Živijo delo!« In tako je šlo po zgledu litim I j naprej, vodnik je raakrlčava) običajna gesla in v sprevodu so jih ponavljali z večjo ali manjšo propriccvalnosljo. Najbolj živahne so bile najmlajše. Te so najbolj kričale iu s svojimi dokaj otroškimi glasovi so dajale pečat vsej prireditvi. Radoveden sem motril sprevod in iskal v vrsti znan obraz. Tudi ta je bila. Ne bil bi je zgrešil, tudi ako bi se ne bil zanimal zanjo, zakaj ko je prišla vštric mene, je zamahnila z roko proti meni in zagnala: ^ Doli ..« Končne besede nisem razumel, a vsekakor je morala biti užigajoča, ker je takoj zapalila nebroj drugih, ki so jih izkričnle tovarišice proti meni. Bridko sem se nasmehnil za odhajajočimi. /Živijo Markst« »Živijo-o-o . « * Pa je prišlo [>oletje s toplimi večeri. V pro-slorih Sekcije je postajalo soparno in zatohlo. V prostorih gostilne, ki jo loči od Sekcije le tanek zid, je bolj zračno. Marsikdo je naredil iz ^Sekcije« še pol koraka in je sedaj v senco kostanjev aH pa je stopil v gostilniško sobo ter poiskal mračen kotiček, kjer se kramlja bolj zaupljivo, kjer se sklepajo znanja in prijateljstva. Mladim delavkam jo prijalo tam. Dasi so se še bule ravnatelja in delovodje, niso sicer poznale nikakega strahu več. Kdo jim more kaj ukazovati? »Stariši? Materina beseda, pa naj bi bila izgovorjena še s toliko resnobo, ni več učinkovala, materine solze so izvabljal" samo posmeh, na ostro očetovo besedo je bruhnila osorna: »Pa grem! Kdo mi kaj more? Ne potrebujem vas!« Dekleta takega duha so oživljale vrt in gostilno. In kjer je mladost, kipi življenje in drevi čez propade in pljuska čez bregove. Kaj nom pa morejo, morejo, morejo...« Ali ne diše samozavest iz teh glasov? O. kolikokrat se je razlegalo petje raz gostilniški vrti... Ob sobotah, ko so prejemale tedensko plačo, so se že pred mrakom oglašale. Pesem za pesmijo se je vrstila, ne samo do večera, temveč pozno v noč. Pa tudi ob nedeljah in celo ponedeljkih so prepevale, da se je zdelo: »Vabijo jih!« Tako so uživali mladi ljudje prostost. In ko se je ponoči razlegalo listo ogabno ralt-tanje žensk po cestah in je žensko cviljenje zdru ženo s krohotom ponočnjakov kalilo božji mir noči, sem si pogosto mislil: »Ali je tudi tisto znano dekletce med njimi?« Na posredovalnem uradu! Tam se ti razgrinja pogled v nižave življe uja, kjer igrajo neprestano vsemogoče strasti. Tam se ti le prečesto razkriva revščina, ki je nazunaj še pokrita zboljšimi cunjami. lam se nuvadno ua-daljuje spor. ki se je spr0žil v stanovanjski kasar ni. Tedaj je sproščena beseda skrajno odurna ii k starim žalitvam prihajajo nove. Aklu, ki ga je bilo začelo sodišče, je bilo pr, klopljeno drobno pisemce, ki ga je bil priložil advokat kot eorpus delieti, ki naj bi jasno izpričal pregrešek, zaradi katerega je advokat zahteval zadoščenje za svojega klijenta, katerega čast je bilo kruto načeta. Pisni,-! kajpada ne smem dobesedno priobčili da se še sam ne pregrešim zopet Čast prizadetega Tukaj povem le glavno vsebino Pisalkn pisma je sporočila svojemu znancu, dn njuno občevanje ni bilo brez posledic ter mu je očitala, da se sedaj premalo zanima za njo, češ: »Prej bi se me btl ogibal, sedaj pa nabiraj za zibell« »Lopovi« sem siknil, ko sem prebral pismo in si še mislil: »S tožbo se hoče otresti pcvsledk nedovoljenega dejanja.« Knr obstal sem, ko je prlSto 1111 poklic v sobo znano mi dekletce. »Tako daloč že?« Miklavžev večer v Unionu dne 5. decembra ob 7 zvečer je tik pred nami. Kdor še nima vstopnice, naj si jo pra-voBasno preskrbi v predprodaji, ki se vriši danes od 9 do 13 ln od 15 do 1!) v Unionn pred veliko dvorano. — Istotam se sprejemajo darila za obiturovaue otroke, in to najdalje do Jutri do 12. ure. Po tem Času se darila no bodo mogla veS sprejemati; zato prosimo cenjeno občinstvo, da si takoj preskrbi vstopnice, obenem pa Se danes odda darila, da no bo zadnji trenutek prevelik naval pri oddajanju daril. To je mučno za občinstvo samo, kakor za prircditeljo. Ljubljana Kaj bo danes? Opera: Beneška noč. A. Kino Ljubljanski dvor: Ljubezni blazen. Union, bela dvorana: Miklavžev večer družabnega kluba. Lekarne. Nočno službo imajo: Mr. Leustek, Kesljeva c. 1 in Mr. Bohinec ded., Rimska e. 24. © Proslava drž. in narodnega praznika se je vršila na tukajšnjem državnem konservatoriju na predvečer dne 30. novembra od 6—-7 zvečer v dvorani Glasbene Matice. Svečano proslavo je s svojo navzočnostjo počastil 'udi ban g. ing. Dušan Sernec s soprogo in prosvetni šef dr. Lončar. © Sekira poje ... Stari korenjaki padajo. V Lattermannovem drevoredu namreč, kjer so stoletje krasili park in senčili stezo. Sedaj pa je prišla usodna ura še zanje. Vsi največji in najstarejši kostanji so že ali pa bodo lo dni na tleh, ostala bodo le še mlada in najmlajša drevesa v tem parku. Starejši kostanji pa so bodo morali umakniti mladim drevescem. Latiermannov drevored, nekdaj najbolj senčnat v vsej Ljubljani, bo imel prihodnjo pomlad le pičlo senco, dokler se mlada drevesca ne bodo razrastla. In ta bodo ostala zopet tako dolgo, dokler ne bo črez pol stoletja zopet zapela sekira... Tudi drevesa gredo svojo pot! O Ali je Ida Kravanja Italijanka? Da je Rožnodolka Ida Kravanja. sedaj v filmskem svetu znana pod imenom Ita Rina, po narodnosti Italijanka, pa res še nismo vedeli. Vedno smo mislili, da je Slovenka, no če pa sedaj iz Berlina razglašajo, da je Italijanka, ali bodo nemara tam Cul i naše morebitne proteste? Zadnji Scherlov magacin priobčuje nekaj slik lepih ženskih tipov, pod sliko Ide Kravanja pa čitanio tole »duhovito« beležko: »Italijanka (Ita Rina) občuduje ravno portret Valentina. Odtod sanjarsko-zamišlieni blesk v njenih očeh! Iti Rini 6icer čestitamo k »blesku v njenih očeh«, dasi nas prav nič ne zanima, zanima pa nas njena narodnost in pa to, kdo je o njej dal take podatke siccr dobro informiranemu, dasi Slovanom nepr >znemu Scher-lovemu časopisju. Za olrohc primerno MIKLAVŽEVA kuoiš zelo ugodno pri tvrdki STANKO noaiANtiC trgovina z žeieznlito Sv l»etra cesta 35 © Albanska spomenica. Vse one, v Ljub-liani bivajoče osebe, ki so bile v kakoršnikoli službi srbske vojske in so se z njo udeležili znanega umika preko Albanije, pa doslej še niso prejeli lozadevne »Albanske spomenice«, naj se nemudoma, vsaj pa do 31. decembra 1929 zglase z verodostojnimi dokazili v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu štev. 7, I. nadstr., soba 4. © Poučna predavanja. Prosvetni odsek Delavske zbornice v Ljubljani bo pričel prirejati v dvorani Delavske zbornice poljudno-znanstvena predavanja. Prvo predavanje bo v sredo, 11. t. m. ob osmih zvečer. Predavala bo zdravnica dr. Mira Fin-kova o higijeni človeškega telesa. Predavanje bo namenjeno samo za ženske. Nadaljevanje tega predavanja bo vsako nadaljno sredo. Teh predavanj bo namreč cel ciklus, ki bo obsegal vsa najvažnejša vprašanja o ustroju, delovanju in bolezni ženskega telesa. Po predavanju bodo lahko poslušali udeleženci radio-koncerte po sijajnem zvočniku, ki je montiran v dvorani. © Hranilniki »a Miklavževo Sv. Miklavž pride včasi v zadrego, če hoče pridne otroke obdarili Šentjakobski Miklavžev večer bo v četrtek dne 5. decembra v telovadnici šole na Grabnu ob Vi8 zvečer. Darila se sprejemajo istotam od 6 naprej (na dan prireditve). Ozrl sem se še za njim, katerega čast je bila ogrožena, da sem spoznal zapeljivca. Nesrečnica kar ni mogla razumeti, da je njen enanec tako kruto užaljen, kakor ji je predočil predsednik posredovalnega urada. »Prosite ga odpuščanja! Pobotajta so, da vas ne bo sodilo sodišče, zakaj obsojena boste. Ta gospod je močno razžaljen!« »Razžaljen? ... Saj ,je vendar res, kar sem pisala!« To ni bilo več tisto boječe dekletce. Glas ji je bil nekoliko hripav, vendar je bila beseda trdna, ko mu je oživljala spomin in mu očitala, kako se ji je sladkal, da jo je pregovoril. »Kaj nisi rekel, da me imaš rad kakor nobene, a sedaj se sramuješ?« »Meni se ni sramovati. Z menoj nisi! Jaz sem oženjen!« »Ha! Kaj nisi tega vedel prej? O, ne boš se me otresel!« Tedaj se ji je beseda sprostila, da ga je spomnila vseh nesrečnih trenutkov in klela je in psovala. On kajpada ni molčal. Zatrjeval je, da ni bilo nič resnega, da se je samo igral. Poišče naj si drugega, ki bo oče njenemu otroku, ako ne vse, s kom je. Naštel jih jo več, katere bi bila lahko obdolžila. Se enkrat jc predsednik pozval, naj se pomirita, in ženski je priporočil, naj prosi odpuščanja. »Zakaj ?« Nemogoče ji je bilo dojjovedali. »Ali ji odpustite?« »Samo v miru naj me pustil« • Tako slišite! Recite, mu, da vam je žal, ker Kte pisiili tako pismo. Pa v roke si sezital« »Vse je resnica, kar sem pisala in kar sem povedala danes... Ljubezen mi je ponujal in sedaj je užaljen. Odpuščanja naj ga prosim? Nikoli!« »Bodite pametni! Pobotajta se, ker drugače boste obsojeni.« »Kdo me more obsoditi?« Tedaj je znova planilo iz nje, da je ložitelj takoj izprevidel, da se njegova razžaljena čast ne bo zakrpala na posredovalnem uradu. »Se bova že še sjjogledala!« se je še grozil, ko se je motal skozi vrata. * Zapuščeno dekle je tedaj zajokalo in kakor v olajšanje boli je razkrivala tajnosti svojega življenja Ponavljala je: »Rada sem ga imela! Sedaj pa noče vedeti ničesar.« »Saj je vendar oženjen! To ste vedeli! Kakšna ljubezen je vendar to bila?« »Kaj ni vedel tudi on, da ima ženo, pa se mi je vendar sladkal in ine zalezoval?« »Kaj pravi božja zapoved? Kaj ste jo že pozabili?« je dejal resno predsednik. Molčala je nekaj časa, a potem dejala nekam razredno zavedno: »V Sekciji pihnemo na take reči!« »Žalostno pihanje! Ste že opravili!« »V Šla je! Kako je opravila na sodišču, mi ni znano. s kakim primernim darilom. Fige, rožiči, bon- i bončki, igrače, palice — to so običajni Miklavževi darovi. Letos pa otrokom lahko nekaj novega in prav koristnega prinese, lep hranilnik, ki bo s svojo lično vnanjostjo napravil otroku veliko izne-inftlenje in mu obenem nudil priliko, da vanj di-narčke spravlja in so tako štediti uči. Vzorce za te umetniško oblikovane hranilnike je napravila gdč. Dana Pajničeva, založil pa jih je Ljubljanski krajevni odbor Rdečega križa. Dobe se v v treh vzorcih — po 5, 6 in 7 Din — ter so naprodaj na Miklavževem trgu v stojnici Rdečega križa v bližini Filharmonije (Kina Matice). Pričakujemo, da bo letošnji Miklavž naglo pokupil vso razmeroma majhno zalogo. Napravil bo s tem veliko veselja deei. Rdečemu križu bo pa dal s tem pobudo, da bo nadaljeval svojo smotreno zamišljeno akcijo. © Kolos na ljubljanskih ulicah. Včeraj so imeli Ljubljančani zopet priliko gledati, kako so delavci valili po ulicah s kolodvora v bolnišnico na Zaloški cesti ogromen železen cilinder, ki ga bo bolnišnica rabila za kuhanje perila. Ogromno zver je vlekel parni valjar korak za korakom. Kolos so spravljali naprej na la način, da so pritrdili pod njega lesen nosilni podstavek, ki jc drsel preko valjcev. Po vseh ulicah se ja krog kolosa zbirala velika množica ljudi, ki je z velikim zanimanjem sledila neokretnežu, ki ie zlasti na ovih-kih delal težave. Največ je imela užitka šolska mladina, ki je spremljala premikanje z glasnim komentiranjem in uporabljala svoje znanje iz mehanike. Čudila se je, da v praksi ne gre vse tako po olju, kot se to bere v učnih knjigah in razlaga pri poskusili v šolskih sobah. © V mestni klavnici ljubljanski se bo na prosti stojnici v četrtek, 5. decembra t. L, ob 15 popoldne prodajalo prašičje meso. © Desni škorenj, levi škorenj. Končno se je le posrečilo naši policiji, da je ujela prefriganko, ki je že nekaj dni vlekla za nos in goljufala ljubljanske trgovce. Elegantno dekle, šivilja Slavka M., je na prav izviren nači vršila svoje goljufije. Prišla je k enemu trgovcu in prosila za to ali ono milosiivo levi damski škorenj štev. 38 za vzorec, nakar bi kupila še desnega. Pri drugem trgovcu pa je na isti način izvabila še desnega in imela je ccl par. Ko je poskušala pod raznimi pretvezami izvabiti kar več levili, oziroma desnih škornjev, se ji goljufija ni posrečila, tudi ne, ko je hotela izvabiti od trgovca Kačarja večjo množino blaga. Slavki, tej prebrisani deklini, ne bo sedaj prav nc desni in ne levi čevelj, ker bo morala v zaporu nositi pač svojo ponošeno obutev. © Deiravdsr.t v kleščah. V klešče policije sc je včeraj ujel dolgo iskani 281cliii Jure Č. iz okolice Splita. Ta je pred tedni ponevcril svojemu trgovskemu tovarišu za 20.000 Din blaga ter ga pod ceno prodajal po raznih krajih tricd Zidanim mostom in Celjem. Imel je tudi že opravka z dunajsko in češko policijo. Klatil se je po svetu z neko Litijčanko, ki jo ie izdajal za svojo ženo. V ponedeljek sta priila v neki ljubljanski hotel. Č, se je tu nastanil pod pravim imenom, Litijčanka pa kot njegova žena. V torek zjutraj sta bila oba aretirana. © S sekiro po glavi. V bolnišnico so prepeljali Mergenthalerjevega usnjarskega pomočnika Š. M. Tega je njegov sostanovalec, domači hlapec F. P. v prepiru z zarjavelo sekiro močno ranil po glavi. © Opozarjamo ponovno cenjene dame, da pripeljejo svoje male na Miklavžev večer, ki bo jutri, dne 5. dec. ob 5 popoldne v beli dvorani hotela Union, I. nadstr. Darila se sprejema samo od 1 do 3 isti dan na istem prostoru. Pridite točno, da ne bodo otroci preveč nestrpui. Konec sigurno do pol sedme ure. — Krščansko žensko društvo. © Miklavžev večer, Združenja strojevodij se vrši v četrtek dno 5. t. m. ob 19 v salonu gostilne 'Keršič:, Ljubljana VII. Darovi se sprejemajo vsak dan od 8—12, ter od 14—18. Vstop vsakomur prost in Brezplačen. © Miklavž pride v gostilno »Napoleon« v četrtek ob 7 zvečer. Orel Orel »Ljubljana«-Rok. dom. Drevi ob 8 bo na rednem fantovskem večeru skioptično predavanje o Dalmaciji. Predava) bo br. Zevnikar. Udeležba je za vse člane obvezna. Vabljene so tudi starejšine. Bog živi! Tajnik. Oriiči orla Krakovo-Trnovo. Telovadba v četrtek zvečer odpade radi Miklavževega večera. Zato bo vaja ob pol 6 v domu, Karunova ulica 14. Pri telovadbi boste tudi dobili vstopnice za Miklavžev večer. Kajti tudi letos se oglasi Miklavž z vsem svojim spremstvom v naši dvorani ter obdari naj-pridnejše in skoro gotovo tudi na vas ni pozabil. Pazite, da nihče ne zamudi telovadbe še manj pa Miklavževega večera, na kar opozarjamo tudi starše našega naraščaja. Bog živi! — Vodja. 13& BOŽIČNE KASETE Maribor Miklavževa izbira vseh modnih potrebSčiu, samoveznice, rokavice, nogavice, krasno perilo, je popolna, Vabim na prav ugoden nu kup DRAGO SCHWAB — LJUBLJANA □ V občinskih zadevah jc bil pri banu inž. Sernecu mestni župan dr. Juvan. G. ban se jc zelo zanimal za občinsko gospodarstvo mesta Maribor ter obljubil svojo pomoč. □ V Belgrad odpotuje tc dni na svoje novo službeno mesto splošno priljubljeni polkovnik Če-domil Stanojlovič. Častniki 45. pp. pripravljajo svojemu vzornemu in spoštovanemu starešini jx)slo-vilni večer. Do prihoda novega poveljnika 45. pp. vrši vse poveljniške jx>lkovne posle joolkovnik D. Dolenc. □ Fantovski sestanek imajo mariborski Orli di evi ob 20 v običajnih prostorih. Predava br. Jere-bič. Starešine vabljeni, člani — vsi! □ Smrtna kosa. Preminul je v starosti 74 let vpokojeni železničar Jurij Duličič, Tezno 14. Pogreb danes ob 15. uri na mestno pokopališče v Pobrežje. □ Kaj žrtvuje mestna občina za socialno skrbstvo dokazujejo sledeče proračunske postavke: stalne podpore pri ubožnem oddelku 404 osebam v iznosu letno 344.000 Din; hiralski stroški za 40 oseb 233.600 Din letno; za hrano oskrbovancem (90 osebam dnevno) 180.675 Din; za prehrano ubožnili slojev 292.000 Din; za drva mest ubožcem 26.250 Din; stalne podpore pri mladinskem oddelku 106 otrokom 105.960 Din; za obleko, perilo in obutev društvu za podporo revnih učencev 50.000 Din; zasebnemu ženskemu učiteljišču šolskih sester 1000 Din; vodstvu I. otroškega vrtca 1500 Din; II. otroškega vrtca 2500 Din, III. otroškega vrtca tudi 2500 Dili; za hrano gojencev in osobja v Dnevnem zavetišču 100.510 Din; za mestno Dečjo postajo 212.370 Din; za oskrbo otrok v tujih zavodih in za pokvarjeno deco 50.000 Din; za počitniške kolonije na morju in Pohorju pa 81.500 Din. □ Novost za Maribor je bil večer eterične godbe v ponedeljek zvečer v tukajšnjem Narodnem gledališču. Na pobudo izumitelja aparatov za proizvajanje eterične gedbe prof. L. theremina se jc osnoval trio, ki najpopolneje obvlada tehniko te godbe iz ozračja in ki te nastopil (udi v Mariboru s popolnim uspehom. Izvirna tehnika — proizvajanje glasov ter njih znižavanje oziroma zvišavanjc s pnbfižavanjem m odmaknjevanjem rok aparatovi anteni — je pobudila izredno paznjo navzoče publike, ki se je spričo krasno izvedenega programa izkazala kot zelo hvaležno. Pred izvajanjem je bilo uvodno predavanje o bistvu in pomenu tega izrednega izuma (V. Skrbinšek). Na sporedu so bili Le-win, Ganne, Puccini, Rubinstein, Offenbacb in drugi. Zaključil pa se je spored z našo himno. Nato se nekateri udeleženci udeistvovali na odru s po-itšniami. Odziv na bi bil 'ahko boljši □ Iz rok v roke... Marija Juras ie kupila od Ivana in Ane Kraitner hišo v Poljski ulici 16 za 40.00 Din; Franc iu Frida Tandarič pa sla kupila od Frančiške Škrobar hišo v Belgrajski ulici 6 za 90.000 Din. □ Delo... Zaposlitev dobi preko tukajšnje Borze dela: 5 viničarjev, 2 majarja, 1 šofer, 3 hlapci 2 k:eparja, I elektro-inštalaler, 1 sodar, 2 mizarja. 3 čevljarji, 3 krojači, 2 prikrojevalca, 1 lončar, J avtomehanika, t hotelski sluga, 25 gozdnih delavcev. 20 rudarjev, vcc vajcncev (mizarske, pekovske, zlatarske, slaščičarske obrti), 4 kmečke dekle, 4 ku harice, 5 služkinj, 1 varuška, 1 poslrežnica, 1 vzgojiteljica, 4 šivilje, 2 pletiljki, 4 delavke ter 1 pleiiljska vajenka. □ Miklavževanje. Oriiči in Orličice imajo svoj Miklavžev večer v petek, dne 6. t. m. ob 15 v dvorani Prosvetne zveze. Slarši naj prinesejo darila do četrtka zvečer v Cirilovo knjigarno na Aleksandrovi cesti. — Darila za Miklavžev večer Ljudskega odra in »Maribora« se sprejemajo do sobote zvečer ob 18 v Prosvetni zvezi. □ Dohodki pri tukajšnji carini znašajo v novembru 12,754.758.95 Din in sicer 12,721.038.95 Dir za uvoženo ter TS.720 Din za izvoženo blago. □ Akademska kongrogacija ima drevi ob tri četrt na 20 svoj redni sestanek. Za sodale je ude ležba obvezna. □ Film, kakor ga Maribor še ni videl, jfi »Žena na mescu« po istonaslovnem romanu. Režij-sko-iehniška izvedba omenjenega filma predstavlja pravi triurni' novodobne filmske produkcije. Na mo numenfalen način ter ob čisto edinstvenih režijsko-tehniških fiomožnih sredstvili je izklesal ter izre-žiral film sloviti F. f.ang. V vodilnih vlogah nastopata Gerda Maurus in \V. Fritsch, ki sla že v »Spi-jonih« žela senzacijonalen uspeh. V tem delu se razodeva do stopnjevane mere mržnja, ki hoče na vsak način preprečiti konkureniom polet na mesec kjer se domnevajo zaloge zlata. In čar leta skozi vse m i rje, ki je dal misliti že številnim pobormkont ideje vo/nje skozi vesoljno prostorje. Pri izvedbi filma so se upoštevale vse znanstvene in tehnišk« predpostavke za vožnjo na mesec. Film se pred vaj s od pelka naprej v tukajšnjem Grajskem kinu dnevne od jjol 19 m pol 21. Med občinstvom sc očituje z; (o impozantno filmsko veledelo izredno zanimanje □Iz mariborske družbe. V popolnočnih uricah se je utrnila afera v prostranstvu mariborskeg: bara. Naneslo je radi nerodnosti nekaterih gostov da je kavarnar in šef bara K. izustil žalivko, radi česar sta prizadela profesorja — R. in š. — vložila proti kavarnarju K. tožbo radi razžaljenja časti Trikratni poizkus poravnave se je ponesrečil, ker ni maral K. odrajlati tisočaka za Jugoslovansko Matico. Iz j7noved!> jTncnjiilonija Jakopanec iz Aloškanjcev. 1 kaleč sc obtožuje, da jc v noči na 12. avgusta t. 1. v Lipi pri Dolnji Lendavi udaril Martina Matja-šeca s kolom po glavi tako, da je Matjašec 15. avgusta na posledicah zadobljenih poškodb podlegel. Apolonija Jakopanec pa se obtožuje, da je svojega 29. avgusta t. 1. izven zakona rojenega otroka moškega spola pri porodu davila z roko za vrat, radi česar je otrok podlegel. Porotnemu senatu je predsedoval v. sodni svetnik Zeinljič, voianta okrajna sodnika Kramer in Kolšek; obtožbo je zastopal dr. liojnik. Pri Tkalcu so porotniki s 6 glasovi zanikali vprašanje uboja ter soglasno potrdili vprašanje prekoračenega silobrana in je bil obtoženec na po-llagi krivdoreka obsojen na pet mcseccv težke ječe. Lice Maribora Maribor ima četvero korenov. Osrednje srednjeveško mesto med Dravo, Kopališko, Gregorčičevo iu Strossmajerjevo ulico je zrastlo pod vplivom železniškega, obrtnega in birokratskega razvoja XIX. stoletja v eno enoto z vaškimi Studenci, Pobrežjem in Orešjem. V širjenju mesta odloča pri točkah na severu od Drave geometrični tloert starega mesta z jasno od severa proti jugu (Gosposka ulica) in od vzhoda proti zahodu (Maistrova ulica) potekajočimi cestami, v kolikor ga ne izpremene morfološke terase z Aleksandrovo cesto. Na jugu od Drave, to-re(j v novem mestu pa odločuje v tloert u potek železniških prog. Podobno kot pride do izraza geografska izoblika tla v Aleksandrovi ulici, pride na jugu od Drave do veljave na Pobrežju in v Studencih. V skladu z nastavkom mesta in z razpored-bami ulic imamo v Studencih, na Pobrežju in v Orešju izrazito vaške zunanjosti, v Cvetlični in Mlinski ulici patriarhalne predmestne ostanke, izrazito mesto izobliko stavbarskib del pa v starem mestu do koroškega in glavnega kolodvora, odkoder nastopajo proti periferiji predmestni obrazi, ki vodijo s tovarnami in stanovanjskimi delavskimi poslopji v Orešju in v Studencih v vaško pokrajino. Dvoličnosti OreSja ali Studencev stopi ob stran za Maribor važni karakteristikum nedozkkmost, ki je najbolj očitna v središču mesta med-glavnim in koroškim kolodvorom. Nedozidanost ima v osrednjem mestu radi obsevanja in osvetljevanja po soln-cu najširše zevajoče praznine na južnih straneh od vzhoda proti zahodu potekajočih ulic, ki so na solnč-ni severni strani povečini zazidane (Gregorčičeva ulica). Celie ^lonumcntatna oblastna stanovanjska palača v Strossmajerjcvi ulici. (Gradili stavbni podjetji Nassimbeni in Kiffmann.) Ulice kažejo dobo, ko so nastale in pa socijalno sliko stanu, ki jih poseljuje. Iz obrtno-trgov-skega središča mesta se širi proti kmetijski deželi več koncentričnih, obrtno, delavsko izraženih pasov, ki kažejo prehod mesta v deželo. Ti pa manjkajo na severu pod vznožjem Kalvarije, Badlovega in Piramide, kjer prebiva v vilski četrti višja birokracija in pridobitveni sloji. Neugodno vplivajo radi zapadnih in jugozapadnih vetrov na ozračje mesta industrije v Studencih, vsled česar zasluži pohvalo stremljenje zadnjih mestnih uprav, da se industrija koncentrira na vzhodu mesta v Orešju in na Teznem. /j^i. V predvojnem gra^fuedVgiEanjii moremo ugotoviti smernice, ki naj ustvarijo iz Maribora vrtno mesto, in ki uvajajo v arhitekturi in dekoraciji renesančne in baročne motive. Temu dvojemu se je prOagojevalo vsaj v gotovi meri vse gradbeno delo, dokler ni povojno gradbeno gibanje začelo 7, vsestransko modernizacijo. Drevoredi so izginili 7, mnogih ulic, četudi so bili in so še važni radi kakovosti tlaka itd. To gradbeno dejstvovanje sicer ni prodrlo v ozke ulice starega mesta med Dravo in zapadno Koroško ulico, tudi ne na masivno za-padno Koroško ulico in okolico, ustvarilo pa je n. pr. polihromo severno Vetrinjsko ulico, katero zaključuje poleg baročne fasade Gradu na Grajskem trgu brezizrazna ZemLjičeva palača. Poleg teh za mestno lice žalostnih slik pa kažejo zmisel za slog in enotno zunanjost mesta lepa renoviranja kot prenovljena Mariborska tiskarna v Jurčičevi ulici in Spodnještajerska Ljudska Posojilnica na oglu Ulico 10. oktobra in Gosposke ulice. Stanovanjske mestne hiše so deloma tuj stavbarski element, prav tako kot palača Oblastnega odbora, ki bi bili na mestu, ako bi ustvarjali gradbeno enotne, samostojne ulice, česar v tem slučaju ni. Harmonično se razvija periferija; tu vlada enotnost v zunanjosti, pa tudi množica, ki daje celim ulicam samolastni obraz, kar ravno manjka notranjosti mesta. V splošnem potrebuje Maribor kot obmejno, obrtno mesto, ki je navezano v bodočnosti bolj kot dosedaj na tujski promet, sistema v gradbenem gibanju mestnega jedra; da je to mogoče, kaže Kralja Petra trg. Ker to kar kvari današnji notranji Maribor, je pomanjkanje slike, ki bi družila grad-benost preteklosti s sedanjostjo. Job. Ne muCIte svojih otroh z ribljlm oljem. ampak dajajte jim Jemali je zlatorumeni prašek, prirejen s 30®/o ribjega olja in s suhim sladnim ekstraktom, čegar re-diinosi ie sniošno /nuna. Dubiva se v vseh lekarnah, i & Glasbeno-Iitorarni večer bi lahko imenovali VI. prosvetni večer, ki se je vršil v ponedeljek dne 2. decembra v običajno dobro zasedeni telovadni dvorani Orlovskega doma in nudil vseskozi užitek visoke umetniške kvalitete. Manjkal je sicer najavljeni slovenski godalni kvartet, ki je zadnji hip vsled zadržanosti enega svojih članov odpovedal sodelovanje. Mesto tega sta nastopila mala Tjaša Pregljeva in glasbeni učitelj Vilko Kun-tara na klavirju in s svojo precizno ter tehnično dovršeno igro dobro odtehtala obljubljeni glasbeni užitek. Kot recitatorji so nastopili trije pesniki mlade katoliške generacije, gg. dr. Tone Vodnik, Jožo Pogačnik iu Vital Vodušek. Poslednjega so prireditelji zadnji hip pritegnili, ker se je slučajno mudil v Celju. Staro in vedno novo slovensko besedo pa je zastopal pisatelj gosp. župnik Fr. Sal. Finžgar, ki ga je občinstvo burno pozdravljalo. ■& Prihodnji prosvetni večer bo posvečen veličastnim jubilejnim slavnostim, ki so se letos v čast češkega narodnega junaka iu svetnika Vaclava vršile v bratski čehoslovaški državi. Ker se bo predvajal ob priliki teh slavnosti izdelan film, se prosvetni večer vrši ob običajni uri v dvorani mestnega kina. Predaval bo znani župnik g. Jernej Hafner. Sodeloval bo ludi pevski zbor Katol. prosvetnega društva. Vstopnice — normalna vstopnina za kino predstave — se dobijo od danes dalje v Prosvetnem tajništvu. & Tujo kravo jc prodal. Posestnik in živinski trgovec IILnko Gaberšek iz Zibike je bil seveda tudi na Andrejevem sejmu v Celju. Ker je moral še po raznih trgovskih poslih, je izročil svojo 3 leta staro, rdeče pisano in že 9 mesecev brejo kravo nekemu Tonetu z naročilom, naj mu pelje kravo na njegov dom v Zibiko. Za plačilo mu je tudi izročil 50 Din. Krava je bila vredna 1750 Din in Toneta je prijela skušnjava. Mesto v Zibiko je peljal kravo v mesto in jo ponujal raznim mesarjem na prodaj za vsako ceno. Kupci pa v Celju niso nasedli iii niso hoteli kupili. Dne 1 decembra se je Tone podal s kravo nekam proti Teharju, odkoder se je pivti večeru vrnil v Celje brez krave, a s pinka-ponka v žepu. Obiskal je seveda takoj razne gostilne in se ga kmalu natreskal. Zvečer se je odpeljal z vlakom na Polzelo k svoji ljubici. Ko je 2. decembra prišel Gaberšek domov in doznal, da krave še vedno ni, se je takoj podal v Celje in tu ugotovil, kakor povedano. Brzojavi! je na Polzelo in včeraj zjutraj so orožniki staknili Toneta na gospodarskem poslopju mesarja Cimpermana na Polzeli. Tone je seveda takoj izjavil, cla ne ve, česa ga dolže. Bil je še ves vlažen. Ko se je namreč pozno zvečer pripeljal na Polzelo, je pijan cofnil v neko strugo in le čudo, da ni utonil. Pripeljali so Toneta v Celje, kjer se bo ta kravja kupčija natančneje pojasnila. -©• Celjska porota. V j>ojiedeljek, dne 2. decembra se je pričelo poslednje zasedanje celjske porote. Prvi dan sta stala pred porotniki dva moška radi zločina posilstva. Razpravi sta bili tajni. Oba, Ivan Godler. tam nekje mi Brežicah doma, ter Baltazar PristovSek iz Podkraja pri Velenju, sta dobila po 3 leta težke ječe. Včeraj dopoldne se je vršila razprava proti Janezu Križniku zaradi zločina uboja in je bil Križnik obsojen na 12 mesecev ječe. Ljabtiimftko gledališče Ooera: Začetek ob pni 90 Sreda, 4. decembra: BENEŠKA NOG, opereta. Red A. Četrtek. 5. decembra: ob 15 JANEZEK-NOSANČEK in Miklavževa prireditev. Mladinska predstava. Izven. Petek, 6. decembra: ob 8 STRAHOVI. Red B. Mariborsko gledališče Sreda, -1. decembra: Zaprto. CEL/SKO GLEDALIŠČE. Sreda. 4. decembra: ob 20 VELIKA ARECEDA. Gostovanje Mariborčanov. Cerkveni vestnih Duhovniki clekanije Stari trg imajo tretjered-niški sestanek v sredo, 11. decembra ob 10 v Šmarf-nem pri Slovenjgradcu. Duhovniki imajo navadno mesečno obnovo v Domu v četrtek, 5. dec. ob 3 popoldne. Iz društvenega življenja Družabni klub v Ljubljani priredi danes ob 8 zvečer miklavževanje za člane in po njih vpeljane goste v Beli dvorani hotela Union.' — Vstop prost. Št. Jakobski Miklavžev večer se vrši v četrtek ob 7 zvečer v šolski telovadnici na Grabnu. Darila se sprejemajo istotam cd šestih naprej. Miklavžev večer priredi v četrtek ob 7 zvečer Krekova mladina iz Most v kleti Konzimmega društva. Darila se sprejemajo v četrtek do 6 zvečer v konzumni kleti. Miklavžev večer na Viču. Prosvetno društvo na Viču priredi kot običajno vsako leto v četrtek, 5. decembra Miklavžev večer in sicer: Ob pol 6 za otroke in ob 8 zvečer za odrasle. Darila se sprejemajo v društvenem domu na Glincah danes od pol 7 do 0 zvečer, jutri v četrtek pa od 4 popoldne dalje. Vljudno vabljeni! Oblastna strelska družina v Ljubljani bo imela svoj redni občili zbor dne 7. t. m. ob 20 v hotelu štrukelj. Na dnevnem redu so važna vprašanja. Zato se občnega /.bora lahko udeleže tudi strelci, ki niso za celo tek. leto plačali članarine in jo plačajo na občnem zboru. Krščansko žensko društvo ima danes ob -1 popoldne svojo reduo sejo v Jugoslovanski tiskarni, I. nadstropje. Slov. kat. akad. starešinstvo v Ljubljani ima nocoj 4. decembra t. 1. ob pol 21 prijateljski sestanek v Brezalkoholni gostilni, Frančiškanska 2. K obilni udeležbi vabi — odbor. Društvo Samopomoč slov. profesorjev bo imelo prihodnjo nedeljo, dne 8. t. m. s pričetkom ob 10 v posvetovalnici drž. gimnazije v Mariboru izredni občni zbor z dnevnim redom: 1. sprememba pravil, 2. slučajnosti. Novomeška čebelarska podružnica ima dne 15. dec. t. 1. ob 8 dopoldne v Kmetijski šoli na Grmu svoj redni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Vsi člani in čebelarji se prosijo, da se gotovo udeleže lega občnega zbora. Prosvetno društvo v Stranjah priredi v nedeljo, dne 8, t. m., ob 3 popoldne ljudsko igro s petjem »Domen«, Kdor si želi poštene in vesele zabave, naj pride v Stranje. Med odmori igra radio. Ljutomer. Prosvetno društvo v Ljutomeru ima na praznik Brezmadežne, dne 8. dec. t. 1., Miklavžev večer z igrico »Otroci pri sv. Petru«, in sicer ob treh popoldne. Vstopnina: sedeži 4 Din, stojišča 2 Din, za itroke 1 Din V*; orii»zno vabljcnil Svetovna borilna akademija Ob proslavi 20letnega obstoja bo priredil »Deutsche Fechtklub« v Hannovru veliko borilno akademijo (sablje, floreti, meči), ki se po pravici lahko imenuje svetovna prireditev. Svetovni in državni prvaki iz Italije, Francije, Danske, Holandske in eden od najodločnej-ših borcev Združenih držav bodo nastopili proti nemškim prvakom Ervin Casmiru in Heleni Mayer. Akademija bo na ugledu še posebno pridobila radi tega, ker se je udeleži večkratni olimpijski zmagovalec, večkratni mojster italijanskih poklicnih borcev, Italijan Neodi-Nadi, ki je neoporečno najboljši borilec na svetu ter svetovna prvakinja Helena Mayer, ki je danes najboljša borilka, Nadalje so zagotovili svojo udeležbo dr. Ossier (Danska), ki je v tekočem letu priboril že 25. prvenstvo na Danskem v sabljanju in v borbi s florelom ter holandski mojster in olimpijski tekmovalec s sabljo \V. Driebergen. Iz Francije pride Bernard Schmetz, pariški mojster in drugi v francoskem spremstvu, upanje vse Francije. Italija pošlje poleg Neodi-Nadija še Gustava Marži, ki je bil v Amsterdamu četrti in ki je bil pri le- tošnjem evropskem prvenstvu drugi. Prav posebno zanimiv športni dogodek bo borba med svetovno prvakinjo Heleno Mayer in ^ospo dr. Ossier (Danska), soproga danskega mojstra, svetovno prvakinjo v 1. 1924.—1928. Zagotovljena je tudi ude-ležba enega izmed najdržnejših borilcev v Ameriki John R. Huffmanna. Od inozemskih gostov bodo prišli še na Angleškem živeči francosk.' prvak Leon Bertrand in sedanji nemški trener močni Italijan Umberto Accomando Nemci pa bodo tem svetovnim borilcem postavili nasprot' le tudi same mojstre, Večkratni nemški prvak Erwin Casmir, ki je bil na olimpijadi v borbi s floretom, zmagovalec internacionalnega turnirji na Dunaju in Offenbachu, bo gotovo vsaj deloma kos naštetim svetovnim mojstrom. Poleg njega pa bo Nemčija postavila v boj tudi svojega mojstra v sabljanju Hansa Thomsona, finalista v olimpijskem sabljanju. Akademija s tem sporedom je nekaj nenavadnega in pričakovati je od vseh strani navala kajti tudi Nemčija nima vsak dan kaj podobnega NOGOMET. Prvenstvo na Angleškem. Vodeči Manche-sler City je igral neodločeno s Huddersfield-om, vendar stoji še vedno na prvem mestu. Leeds United jc zopet izgubil napram Middlesborough z 1 : 2 in s tem prepustil tretje mesto Aston Villa. V drugi ligi pa je vzbudil presenečenje poraz do sedaj vodečegj Oldham, ki je bil premagan s 5 : 0 od Cardiff City. Na vodeče mesto je prišel zopet Blackpool, ki je zmagal z 1 : 0 nad Stake City. Berlin—Gbtcborg 5 : 2. Slabo vreme jc zelo škodovalo tej tekmi, ki jo je le s težavo odločil Berlin v svojo korist. Gostje so se namreč izkazali kot zelo nevarni nasprotniki. Medmestna tekma Pariz—Koln 5 : 3. Preti velikansko množico gledalcev so Parižani dosegli zmago nad reprezentanco Kolna Polčas 3 : 1 v korist Pariza. Pri Francozih se je posebno odlikoval vratar. Za francosko prvenstvo so se še odigrale tekme: C. A. Pariz — C. A. XIV 6:1; Racing Club - C. A. S. G. 7 : 1; U. S. A. Clichy - Red Star-01ympique 2 : 2! Reprezentanco Italije proti Portugalski 6 : 1! V Milanu se je vršila mednarodna nogometna tekma Italija — Portugalska, ki so jo Italijani odločili v svojo korist z rezultatom 6 : 1 (3 : 1). Italijani so nastopili s celo vrsto mlajših igralcev, ki so sc prav dobro obnesli. Tekmo je poselilo 20.000 gledulcev. Prvi poraz nemškega prvaka. V prvenstveni tekmi z 1. F. C. Niirnberg je nemški prvak Sp. Vgg. Fiirth nepričakovano podlegel z rezultatom 1 : 2. Vseh 12.000 gledalccv ui niti najmanj mislilo na takšen konec. Sicer ie poraz v pogledu prvenstvene tabele za prvaka brezpomemben, kajti še vedno stoji z 1 točko več na prvem mestu. Toda poročila so si edina v tem, da je moštvo nemškega prvaka preveč nervozno in izigrano ter potrebno počitka. Gostovanje Vienne (Dunaj) v Rimu je končalo s porazom Dunajčanov. V tekmi s F. C. Ilouiu je podlegla Vienna s tesnim rezultatom 3 : 2. Sodnik je Nemcem precej škodoval. Tekmo je opazovalo 10.000 gledalcev. Ogrsko prvenstvo. V vseh prvenstvenih igrah so zmagali favoriti. Ujpest jc gladko odpravil Bastya celo s 6 : 1 (4 : 1)! V tej tekmi je bil težko poškodovan znani najiadalec Sza-bo (Ujpest). Tudi Ferencvaros je dosegel nad Neinzeti visoko zmago s 7 : 2 (3 : 1). Nadalje so igrali 111. okraj — Ofner »33« 2:1; Kispest — Attilu 2:1; Somoghv — Fiinfkirchen 2 : 2. Grazer A. C. — Sportklub (Graz) 3 : 1. Težko pričakovana tekma med vodečima kluboma v Grazu je jirinesla zmago Grazer A. Clu-bu. Tekmo je vodil dunajski sodnik Zvicker. Sportklub sicer vodi še sedaj z 8 točkami v tabeli, toda je odigral žc vse tekme. Na drugem mestu pa jc G. A, C. s ti točkami, toda ima še veliko upanje, da si v tekmah s Kapfenbergom in Hakoali pribori graško prvenstvo. G. A. C. do sedaj še ui izgubil nobene tekme. Dunajski razgled. Užitek so imeli gledalci, ki so prisostvovali tekmi Adinira : VVacker. Vsi dunajski listi so silno navdušeni nad krasno igro še vedno vodeče Admire. Prerokujejo ji krasne uspehe v prihodnjem mednarodnem programu. \Vacker je sicer pričakoval poraz, toda rezultat 6 : 0 je prišel vendar nepričako- vano. •Tudi Rapid, drugi v tabeli, je zmagal, toda odločilo sc je šele v drugem jiolčasu Prvenstvena tabela izgleda sedaj tako-le: I. Admiru (10 iger, 16 točk); 2. Rapid (10, 16); 3. W. A. C. DO, 12); 4. Aus tri a (9, 9); 5. Vienna (8, 9); 6. Wiener Sportklub (10, 9); 7. F. A. C. (10, 9); 8. Nicholson (10. 8); 9. Ilertha (10, S); 10. Wacker (10. 5); It. Hakoali (9, 5). BOKS. Pnolino premagan! V Chicagu je pred 16.000 gledalci /magal po točkah Griffith nad Paolinom, ki jc od poraza jx> Schmelingu šele sedaj prvič nastopil. Borba je jiokazala, da je Griffith resen tekmec za svetovno jirrcnstvo težke kategorije. Cel čas borbe je bil vidno nadmočen Paolinu in prav lahko je zmagal po točkah. V prvih rundah je Griffith delil naravnost strašne udarce. Paolino je divje odgovarjal, toda le na slepo in njegovi udarci so večinoma izgrešili cilj. Isti večer je zmagal nemški prvak srednje teže Ilein Domgorgen proti Švedu Hultgrenu v 4. rundi s k. o. Po točkah pa jt zruagal nemški atlet Ilein MUlIer (srednja teža) napram Italijanu Ruggierello. PLAVANJE. Meddržavno plavalna tekma Nemška Avstrija — Češkoslovaška se je končala z zmago Avstrije (48 : 41). Avstrijci so se predvsem odlikovali v skokih. S težavo pa so premagali v ^vaterpolo tekmi Češkoslovaško z rezultatom 3 : 4 (2 : 3). Službene objave LNP Upravni odbor LNP-a je na svoji seji dne 29. pr. m. razpravljal o dogodkih na glavni skupščini JNS-a 24. novembra v Zagrebu in soglasno sklenil izdati sledečo objavo: 1. Upravni odbor soglasno odobrava nastop zastopnikov klubov LNP-a na skupščini JNS-a in obsoja obžalovanja vredne nesportne in žaljive napade zagrebških udeležencev skupščine na slovenske delegate. 2. Upravni odbor LNP-a obžaluje, da je prišlo do oblastnega razpusta skupščine predvsem po krivdi odgovornih funkcijonarjev uprave JNS-a, ki niso pravočasno poskrbeli za nemoten potek skupščine. 3. Upravni odbor LNP-a smatra za škodljivo za nogometni šport vobče, da bi dosedanje stanje, ki je nastalo po dogodkih skupščine, še dalje čase trajalo ter poziva predvsem odbornike JNS-a, ki jim še ni potekla v smislu pravil funkcijska doba da čimpreje razčistijo situacijo. 4. Upravni odbor apelira na odgovorne cini-telje, da čimprej ukrenejo vse potrebno za do-vršitev skupščine v neutralnem mestu. V Ljubljani, dne 29. novembra 1929. Upravni odbor LNP-a. Smučarski klub Ljubljana. Danes, sreda, ol 20 sestanek vsega članstva v dumski sobi kavarne »Emona«. Predmet razprave in sklepanja bo otvoritev klubove smučarske koče v Planici. Vabljeni so tudi nečlani, ki se za stvar zanimajo. Po sestanku kratko predavanje g. Dcl-kina o orientaciji v zimi. gr Redni občni zbor SK Celje se vrši daaies ob 20 v kavarniški sobi hotela »Umom. Radio OPERA NA ŠEST VALOV. Velika opera v Chicagu se je opremila z ogromno napravo, ki omogoča istočasen prenos opere za šest različnih oddajnih postaj na šest različnih valov. Naprava je last družbe Chicago Civic Opera Company in jo uporabljajo za prenos oper po vsem severo-ameriškem kontinentu. MOŽITVE ŽELJNA. Sodoben oglas v časopisih: »Mlada, možitve željna vdova, z lastnim stanovanjem in kompletnim šestelektronskim aparatom, išče znanja... Programi Radio-Ljubtjana t Sreda, 4. decembru: 12.30 Reproduc. glasba. 13.00 Časovna napoved, borzu, reproduc. glasba. 13.30 Iz današnjih dnevnikov. 17.30 Koncert radio-orkestra. 18.30 Otroški kotiček, radio-tetka. 19.00 Slike iz naravoslovja, prof. Pengov. 19.30 Francoščina, pouč. dr. Leben. 20.00 Prenos iz Prage. 22.00 Časovna napoved in poročila. Četrtek, 5. decembra: 12.30 Reproducirana glasba. 13 Časovna napoved, borza, reproducirana glasba. — 13.30 lz današnjih dnevnikov. — 17.30 Koncert radio-orkestra. — 18.30 Portreti iz svetovne literature A. Strindberg (dr R. Tominec). — 19 Srbohrvaščina, poučuje dr. Rupelj. — 19.30 Tedenski pregled. — 20 Miklavžev večer. — 20.30 Reproducirana glasba. — 21 Koncert radio-orkestra. —■ 22 Časovna napoved in poročila, nadaljevanje koncerta. Drugi programi» Četrtek. 5. decembra. Belgrad: 18 Popoldanski koncert. — 20 Gu-slarji pojejo na gusle. — 20.30 Koncert radio-orkeslra. — 21.30 Čas in dneve vesti. — 21.40 Plesna glasba. — Varšava: 10.15 Reproducirana glasba. — 17.45 Violinski koncert. — 19.25 Reproducirana glasba. — 20.30 Večerni koncert. — 23 Plesna glasba. — Budapest: 12.05 Koncert ciganskega orkestra. — 16 Pestra ura. — 17.45 Francoski koncertni večer. — 20.15 Večerni konccrt. — 22 Predavanje v francoščini, nato koncert tria in jazza. — Dunai: 15.30 Koncert radlo-kvarteta. — 17.15 »Miklavževa igra.c — 19.30 Veliki orkestralni koncert. — Milan: 11.25 Reproducirana glasba. -12.30 Opoldanski koncert. — 13.30 Koncert radio-orkestra. — 16.30 Mladinska ura. — 17 Koncert radio-kvinteta. — 20.45 Komedija. — 21.15 Pester koncert. — Praga: 20 Radio-drama »Skrbna ljubezen«. — Langcnbcrg: 17.30 Popoldanski koncert. — 20 -Druga stran«, drama. — 23 Zabavna glasba. — Rim: 13.15 Koncert radio-kvinteta. — 17.30 Popoldanski koncert. — 21.02 Simfonični koncert. — Berlin: 19.30 Zborno petje. — 20 Ruski plesi. — 20.30 »Der Obersteiger«, operetu. — Katovice: 12.30 Mladinski koncert. — 16.20 Reproducirana glasba. — 17.45 Popoldanski koncert. — 19.05 Literarna ura. — 20.30 Večerni koucert. — 23 Plesna glasba. — Stuttgart: 16 Popoldanski koncert. — 19.30 Komorni dueti. — 20 sDežela smeha«, opereta, nato literarni večer, zatem komorna glasba. — Torino: 19.15 Večerni koncert. — 20.30 Literarna ura, komedija, nato komorna glasba. — M. Ostrava: 11.30 Reproducirana glasba. — 12.30 Opoldanski koncert. — 16.30 Zabavna glasba. — 17.30 Kompozicije J. S Bacha. — 19.05 Koncert. — 2< Drama »Skrbna ljubezen«. Od Soče m Jadrana Duhovniške vesli. V Gorici sta napravila /.upniški izjiit gg. Lojze Filipič iz Grgarjn in Anton Krupež iz Otuleža. Smrt zaslužnega duhovniku. Umrl je Ar-tur Luxa, žuj»nik na lližnni. Pokojnik je bil znan kot neustrašen borec zn pravice slovenskega ljudstva v cerkvi, dasi jc bil Italijan. Koprski fašistični centurio Almerigogna je pokojnika celo oklofutal radi tega. Župnik Luxa jc frama-sona tožil, n je naravno pri procesu propadel. Tržaški prefekt je župniku odvzel celo kon-gruo. Ljudstvo jc imelo duhovnika potem toliko rajše in ga jc rado tudi gmotno podprlo. Pokojnik je bil posvečen v tnašnikn leta 1913. Umri je nu posledicah na videz čisto lahke operacije. Naj počiva v Bogu! Umrla jc Katarina Filipič, stara nad 80 let, mati g. Lojzeta Filipiča, župnika v Grgarju. Poravnajte naročnino! Predavanje Bogoslovne akademije za inteligenco Snoči je predaval škof prof. dr. Rož-man o »problemih sodobnih konkordatov«. Uvodoma omenja konkordate, ki so bili sklenjeni v zadnjih letih. Pri konkordatih se kaže praktično teza, da so ti dogovori mednarodni dogovori med dvema faktorjema, ki sta oba suverena; cerkev in država povdarjata pri teh pogodbah vedno svojo suverenost. Govornik jasno podaje, kako je pojmovati cerkveno suverenost, katero država dejansko priznava, ko prične razgovarjati s sveto Stolico. Konkordati so medseboj precej slični, ima pa vendarle vsak svojo fiziognomijo. Brez težav ne gre pri nobenem, ker v gotovih vprašanjih države ne popuste; navadno pa pride pri obojestranski dobri volji do sporazuma. Problemi sodobnih konkordatov so posebno: 1. Jezikovno vprašanje, zlasti pri pouku v bogoslovnicah; posebno delikaten je položaj cerkve, ko gre v modernih državah za narodne manjšine. Vlade se trudijo povdariti afirmacijo svojega večinskega stališča, vendarle Vatikan ne more zanemariti pravic manjšin na religijoznem področju. Te težave opažamo zlasti na Poljskem in v Italiji in sploh povsod, kjer hoče večina asimilirati etnične manjšine. V Italiji je vlada kazala in-transigentno stališče; Vatikan je imel v svo- jem načrtu zelo dobre določbe, toda vlada jih je odklonila. Sirokogrudna je bila v tem oziru Romunija, Iz italijanskega konkordata pa sledi vendarle prvo zakonito priznanje, da obstoje razea Italijanov tudi manjšine' drugega rodu. 2. Drugi problem tvori šolsko vprašanje. Bavarski konkordat si je s priznanjem konfe-sijonalnih šol zagotovila dragoceno pripomoč katoliških redovnikov; uvažuje cerkvene pravice tudi na univerzah, deloma tudi italijanski. 3. Moderni konkordati kažejo tendencijo odpraviti neke stare institucije: imenovanje škofov od strani države in patronat. Najbolj »radikalen« je v tem oziru romunski konkordat; v drugih drŽavah pa so našli povsod več ali manje kak modus vivendi pri imenovanju škofov. 4. Nekaj novega je v novejših konkordatih priznanje »katoliške akcije«; prva država, ki priznava po mednarodnem dogovoru taka udruženja, je Latvija. 5. Zanimivo je, da se moderni konkordati sklepajo tudi na odpoved. v sekakor je konkordat, ki ureja odnose Cerkve in države, vedno koristen za obče dobro; radi tega si želi govornik, da bi kmalu prišlo do konkordata tudi v Jugoslaviji. Dr. Janez Ev. Krek: Izbrani spisi Letos je izdala Družba sv. Mohorja v Celju v vrsti svojih izrednih publikacij drugi, zaključni snopič drugega zvezka Krekovih Izbranih spisov. — Resnica je, da je od Krekove smrti do danes odrasla šolskim klopem generacija, ki ni imela prilike poznati Kreka, njegovega velikega pomena in načina njegoveg.i delovanja ter ima o tem velikem možu le zabrisan, negotov pojem, v mnogih primerih pa pozna edino le njegovo ime s pridevnikom. Nujna potreba po pregledni in kar moči izčrpni knjižni objavi tistega gradiva, ki nnm ga je zapisanega zapustil, je več kot utemeljena. Kakšen živ vir, vedno enako važen in aktualen, nam je ohranjen še v teh bežnih, dostikrat v naglici na papir vrženih sestavkih, v katerih vendar pogrešamo tistega, kar je bilo za voditelja Kreka najvažnejše: t. j. živega telesa, glasu, oči, na kratko, osebne prisotnosti, ki je izžarevala njegovo poslenstvo. Poznati Kreka pomeni do dobra poznati našo domovino! Kolika je razlika med zemljevidom in resnico! Še večja jc razlika med predstavo, ki jo imamo običajno o prilikah naše zemlje in našega človeka, ter med nujno resničnostjo. Najboljše poznati Kreka, pomeni najboljše poznati to resničnost, brez prašnega zrna zlaganosti, zraole, prevare ali slepote. Bil je namreč Krek tako neverjetno vsestranski, da ga ne najdeš predmeta, ki bi te zanimal v tvoji domovini, da ga Krek ni videl, pretolmačil, v pravi svetlobi pokazal in s tistim tenkim čutom za pravičnost, ki je naravnost posebni božji milosti in izbranosti v svaštvu, postavil na edino prlstoječe mu mesto. Jaroslav Durych: Bloudeni. Vetši valdštejn-ska trilogije. Praga 1929. 3 zvezki po 315, 330, 350 strani. — Kar je Nemcem Rilke, Francozom Claudel, Škandinavcem Undsetova, to je Čehom Du-rych, kajti Durych je katoliški pesnik, obenem pa pripada celemu krščanskemu kulturnemu svetu; «am Slovanom pa pomeni najmogočnejši izbruh slovanskega pesniškega genija v naSem stoletju. Njegova valenštajnska trilogija, ki je izšla 11. novembra tega leta, nam razsvetli to najusodnejšo dobo češke zgodovine po zgodbi Jurja in Ange-like, v katerih je Durych simboliziral češko severnjaško, trpko, razdvojeno, Boga odbijajočo in zopet otroško k njemu hrepenečo dušo, ki jo južnjaško- katoliška deviška nežnost, vsa prežar-jena od nadnaravne luči, pridobi za Boga. Demon-skost in božanstvenost se v tem ogromni katedrali podobnem delu čudovito prepletata v mistični borbi strastne duhovnosti s plamenečo hot-nostjo: to je univerzum, ki se nam v Durychovem svetlu prikaže v strašni lepoti. Jezik tega umotvora pa je višek, kakršnega doslej še ni dosegla Češka proza. Jarcslav Durych: »Kdybych...« (Knjiga proze. Izdal Aventinum, Praga 1929.) — K dolgi vrsti svojih knjig je Jaroslav Durych pred nedavnim časom pridružil še to-le čisto knjigo pesniške proze. V njej nam veliki češki katoliški pesnik zopet odkriva svoj pogled nn človeka: čisto sam človek ne pomeni nič: njegova edina vrednota je duša. Duša mu je božji dih, »navadni, neverjetno vsakdanji, kajti nič ni bolj navadnega kakor ie Bog, toda baš ta navadnost vpliva na nas zavoljo svore jasnoče in popolnosti vse veličastnejše kakor najbolj mavričast čudež«. Zatorej se ti dozdi, ko prebereš — postavimo prozo »Duša«, Durych naravnost čudežno bogat. Kdo je Je, ki bi s tako blestečo besedo in tako blestečo mislijo dal oti- Vse naše bogastvo vidimo skozi oči tega prosvet-ljenega človeka, ki jc bil Mojzes našemu narodu, a vidimo tudi vso našo bedo, naše siromaštvo in vso našo malenkojtnost. Moizes je odšel, mi pa že plešemo okoli zlatega teleta... On se ne povrne več med nas, če sami ne gremo k njemu: ostavit nam je vsa svoja predragocena dognanja, zajeta v strogo, kratko in stvarno oblikovane besede. Ostavil nam je svojo srčno lepoto v preprostih pesmih, prilikah in opominih. Ostavil nam jc svoje mogočno znanje v obširnih, do dna preudar-jenib in dognanlh spisih. Evo, tu zajemajmo, iz tega resničnega bogastva, kajti tu je prava pot trdno in odločno pokazana, tu jc tudi smoler označen z neomajno in jasnogledno gotovostjo. Z izdajo tega snopiča so dozoreli Krekovi »Izbrani spisi-* do tretjega zvezka. Uredil in izdal jih je Ivan Dolenc z vso skrbnostjo, ki se priliči takemu delu, s spoštljivostjo in vernostjo, ki diči najzvestejšega učenca. — Poleg že izišlih »Mladih let« (I. zv.) ter »Socializma« (lil. zv.), imamo zdaj v celoti tudi knjigo »Prvih petih let javnega dela« (II. zv.). — Snopič nosi naslov >.-članki in govori«, ter obsega Krekove članke in poročila o njegovih govorih v »Slovencu« (1892—1897), v »Glasniku« I—III (1894—1897) ter v »Duhovnem pastirju« XIV (1897); na koncu je knjigi dodan pregled literature o Kreku od julija 1923 do decembra 1928. — Želimo si le, dn bi mogli naslednji zvezki čim prej isiti, da bi nam čim prej bila dostopna v celoti vsa Krekova zapuščina svojemu narodu. s. š. pati vso skrivnost duše? K Duši naj dodam še čudovito: »Ljubezen« in >Lepalo». Ce bi Du-rychovo prozo umeli prevesti v »govorico« slikarskih platen, bi uzrli čudolepo pokrajino brez konca, ceste neštetih življenj, ki se vsečez prepletajo kakor niti v peslroviti preprogi, a se naposled vendarle iztečejo — četudi izven življenja —- v Gibalu svetovij, ki mu je ime Lepota, Bistvo ali Bog. Brez dvoma je Durych poleg velikega pesnika še izredno religiozno nastroien človek, ki kakor v Sv. pismu ozdravlja človeško bolečino s pogledom, s pokladanjem svetlih rok. On je ludi prav gotovo ena izmed najzanimivejših individualnosti v češki literaturi vobče. Prozne pesmi »Kdy-bych« so nesporno tako lepa in globoka knjiga, da bi ji zelo težko postavil ob stran kakršnokoli podobno zbirko. Z. * Bogoslovni Vestnik, zvezek I., 1. 1930., ima med drugim razpravo mariborskega bogoslovca dr. Alekšiča o Občestvu in osebnosti v Cerkvi«, ki zasluži posebno pozornost moderno orijentiranega človeka. Z vidika cerkve kot mističnega telesa Kri-j stusovega razjasnjuje pisatelj odnos cerkve do ob-I čestva in osebnosti, prihajajoč clo zaključka, da je | v cerkvi zadovoljena tako potreba po občestve-nosti kakor pravica človeka do najvišjega osebnostnega razvoja. * Koncert J. Poženclove. V pondeljek, dne 2. t. m, je bil v filharm. dvorani klavirski koncert gdč. Poženclove, ki se je izpopolnjevala pri prof. Blanche Selvi, se lani pri nas simpatično uvedla in letos že tudi v Zagrebu nastopila. Žal, koncert je bil zelo slabo obiskan in nemara je tudi to slabo vplivalo na pianistkino razpoloženje. Potem je bil program .,. sicer lep, toda večinoma vsakemu igraču zelo dobro znan — in do neke mere je tak program drznost, če ga ne znaš pokazati v čisto novi luči, novo pojmova-nega itd. No, tako navdušeni kakor lani nad igro Poženelove topot nismo bili. Gdč. Poženelova ima dobro tehniko in precej glasbenega znanja, ne vem pa, kaj bi z »nežnim« Bachom, debussijevski podanim Couperinom, brezkontrnstnim Scarlattijem in če je igranje še tako dobro, Beethovnova sonata v d-molu, ki je zelo cenjena ui plemenitega patosa polna, je bila samo gladko tekoča, Adagio brezkončno razvlečen — Beethoven ni pogledal iz te godbe. Schubertov Impromptu spominja na mesečinsko sonato, ta ic bil »v stilu«, za Schumannove simfonične etude je pa ireba dosti več duha, sile — moram misliti, kako je Trost lo igral! One osredotočenosti, fine odtehtanosti, ki smo jo lani hvalili na igri Poženelove, lotos ni bilo. No, povsem se da razumeti, da r prazni dvo- rani ni prijetno igrati in upajmo, da Poženelova ne bo varala lepih nad. Drugič naj segla zopet kam v slovensko literaturo — dobrih skladb v rokopisih, ki čakajo objave in izvedbe, je cel kup na razpolago. Mimogrede Jc nekaj. Mislim, naj bi vsaj konServatoristi hodili na koncerte, dn bi kaj mislili, ki izpolnjevali oktis in znanje. Izpričevalo v žepu Se ni vse. človek mora iesti, da lahko del«, glasbenik slišati koKkor motfočc veliko — lo je njegova hrana. V, OD DEZJI). VETRU IN SNfGli NIVEA-CRENE Veter in slabo vromo, mrzlotn in vtasnost odvzemajo VaSi koli trajno i a kolo valile braniluo sestavine ln pospešuje s leni prernno ungubanoM obrazu. VaSu Uoža pa po t rebule svetega traku. Tu Van vnruie N1VEA CREMK pred tiounodniau vremenskimi vplivi. Sauio N1VKA-CRKMK vs. buje EIJCtCRIT. - Ta obvaruje nežno ko?.nn stanICJe osuSotija in prepreči nastajanje nub in rug. J)o»e po 3'—, 5'—. IO1— in 22'— D. Tube no »'— in H*- D. NIVEA-CUEME pronikne v ko2o in ne ostavki« bleska. Odpr skladišče: Haribor. Mtellsha c. 36. Aktivna bilanca tudi v oktobru 1929 bo bilanca našo zunanje trgovine aktivna. V mesecu oktobru t. 1. je znašal naš izvoz 748.1 milj. Din napram 656.6 milj. Din v septembru in 705.7 milj. v oktobru lani. Največ smo uvažali sledečih predmetov (v milj. Din; v oklepajih podalki za september): bombaž sirov 10.9 (13.3), predivo 43.8 (39.2), tkanine 69.2 (72.8), nepredelano in polpredelano železo 10.2 (9.4), razni izdelki iz jekla (31.4), tračnice, mostovi itd. (18.2); volna: predivo 11.2 (10.8), tkanine 42.0 (52.3), svil. tkanine 12.9 (11.8), kava 21.9 (23.6), premog 18.3 (21.6), električni material 21.5 (16.6), prevozna sredstva 16.2 (11.0), stroji in aparati 55.1 (58.4). Skupno je znašala naša zunanja trgovina v pivih 10 mesecih 1929 (v milj. Din): uvoz izvoz pas 1929 6373.3 6329.0 -44.3 192S 6523.5 5233.0 1290.5 v S tem se je pasivnost izredno zmanjšala in vsekakor bomo lahko zabeležili za leto 1929 aktivno bilanco. Zadnji dve leli se je gibala naša zunanja trgovina sledeče ( v milj. Din; v oklepajih podatki za leto 1928.): uvoz Konktirzi v novembru Po podatkih >Jugosl. društva za zaščito upnikov« v Zagrebu je bilo v celi državi v mesecu novembru t. 1. razglašenih 85 konkurzov napram 67 v oktobru in 71 v novembru lani. Po pokrajinah se razdele konkurzi v novembru (v oklepajih podatki za oktober): Srbija 68 (48). Slovenija in Dalmacija 8 (6), Hrvatska 6 (9), Vojvodina 2 (3) in Bosna 1 (1). Opaža se, da število insolvenc v zadnjih mesecih popušča zaradi jesenskega izboljšanja gospodarskega položaja. Skupno je bilo v prvih 11 mesecih t. 1. zabeleženih v celi državi 994 konkurzov napram 830 v istem času lani. Po pokrajinah se razdele konkurzi: Srbija 793 (609), Hrvatska 79 (74), Slovenija in Dalmacija 62 (75), Vojvodina 48 (55) in Bosna 12 (17). Razen v Srbiji in Hrvatski je število konkurzov v vseh pravnih področjih padlo. Po posameznih mesecih se razdele konkurzi: 1926 1927 1928 1929 januar februar marec april maj junij julij avgust september oktober november december 61 48 103 77 52 84 72 51 55 70 73 86 79 12-1 149 77 102 77 80 57 83 84 71 80 79 82 83 106 104 115 105 104 70 98 45 105 57 90 62 91 68 51 66 67 91 85 87 V posameznih letih je bilo razglašenih konkurzov: 1925 (pris. por.!) 348 1926 852 1927 1060 1928 917 1929 (11 mes.) 994 Hranilne vloge v naši državi. Po podatkih j Narodne banke so znašale hranilne vloge v naši državi pri bankah 31. decembi-a 1928 9.979 milj. 81. marca 1929 10.828 milj. 30. junija 1929 10.967 milj. 80. septembra 1929 11.095 milj. Ta statistika ne vpošteva Poštne hranilnice in Narodne banke kakor tudi ne zadrug. Zaključni račun za 1927/28 izkazuje dohodkov (rednih in izrednih) 11.319.4 milj Din, izdntkov pa 10.983.3 milj. Din, nadalje po čl. 40 zakonu o drž. računovodstvu dohodkov (s suficitom 336.1 milj.) v znesku 1148.3 milj. Din, izdatkov pa 757.5 milj., torej presežka 385.9 milj. Din. Konkurz je razglašen o imovini tvrdke F. in A. Leben, valjčni mlin in žaga v Škof ji Loki; prvi zbor upnikov 21 dec., ugotov. narok 22. febr., prijaviti do 31. jan. 1930. Konk. komisar dr. Jakob Prešeren, upravnik mase Šink Stevo. Po dosedanji cenitvi znašajo pasiva ca. poldrug miljon Din. — Nadalje je razglašen o imovini Marčana Josipa, mesarja v Škof ji Loki; konk. komisar Žigon Alojz, upravnik mase dr. Treo; prvi zbor upnikov. 12. decembra, ugotov. narok 20. febr., oglasiti se je do 1. februarja. Narok za prisilno poravnavo. Gostinčar Maks, trgovec v Ljubljani, 10. dec. 1929. Izpremembo t trgovinskem registru. Vpisi: T)telil & Comp., žganjarna v Celju; Vrvovnica, d. z o. z. v Kolnici (družba izvaža les po žični vzpe-njači z Jelovice v Kolnico: 30.000 Din; Mulej Jos.); dipl. ing. Vrečko Fr., d. z o. z. v Ljubljani (60.000 Din; ing. Vrečko Franc in Vrečko Emilija); Kokra, tekstilna d. d., Kranj, podružnica v Mariboru. Izbris: Ruskaja pečati-Ruski tisk, d. z o. z. v Krškem v lilrv. Mariborska podružnica Narodne banke se je vpisala v trgovinski register. Firmo podružnice podpisuje: upravnik podr. Ljubinkovič Andro skupno z nam. Bereem Ferdinandom, če je eden odsoten, pa še viSji uradnik Juvančič Ljudevit. Vpis r railrnžni register. Kmetska hranilnica in posojilnica na Vel. Dolini, r. s. z n. z. Borza Dne 3. decembra 1929. DENAR Tudi danes so devizni toča i nazadovali. Pro-met pa Je bil znaten, zlasti v devizi Prnga V vseh zaključenih devizah je intervenirala Nar. banka. Ilinlilinnn IV oklepajih znkljnčni tečnii.) Amsterdam 2278 bi.', Berlin' 1849.25 -1852.25 0 850.75), Bruselj 789.86 bi., Budimpešta 988.55 bi., Curih januar februa' marec april maj junij julij avgust september oktober 5(30.7 404.0 684.6 713.7 7012 (591.6) (621.7) (650.0) (650.0) (701.1) " .0) ■0) 614 6 (587.6) 685.5 (615.0) 635.5 (634 6) 656.6 (706.8) 748.1 (765.7) izvoz 425.7 (480.3) 385.1 (439.0\ 499 4 (503.2) 615.0 (428.5) 533.7 (481.7) 530.2 (454.4) 621.3 (498.8) 1006.2 (093.8) 721 2 (692.3) 991.3 (666.1) Iz teh podatkov je razvidno, da je znašala do konca julija t. 1. pasivnost našo zunanje trgovine 689.6 milj. Din. Toda že v juliju je znašal deficit v naši trgovinski bilanci samo še 14.8 milj. S pri-četkom naše izvozne kampanje pa je deficit izginil in v avgustu izkazujemo aktivnost za 300.7 milj., ki je v septembru padlo na 64.7 milj., v oktobru pa se je radi ponovnega dviga izvoza zopet povečala na 2482 milj Skupno je bila naša bilanca v zadnjih 3 mesecih aktivna za 668.0 milj. Din in s tem skoro izenačila dotedanji deficit. 1094.40—1097.40 (1095.90), Dunaj 793.02—796.02 (794.52), London 274.92—275.72 (275.32), Newyork 56.315 bi., Pariz 222.33 bi., Praga 107—167.80 (167.40), Trst 294.45—296.45 (295.45). Zagreb. Amsterdam 2275—2281, Budimpešta 987.05—990.05, Berlin 1349.25-1352.25. Curih 1094.40—1097.40, Dunaj 793.02—796.02, London 274.92-275.72, Newyork 56.215—56.415, Pariz 221.33-223.33. Praga 167-167.80, Trst 294.42— 286.42. Belgrad. Berjin 1349.25—1352.25, Budimpešta 987.05—990.05, Curih 1094.40-1097.40, Dunaj 793.02-796.02, London 274.92—275.72, Newyork 56.21-56.41. Pariz 221.33—223.35, Praga 167-167.80, Trst 294.85—296.35. Curih. Belgrad 9.1265. Berlin 123.22, Budimpešta 90.12, Bukarešt 3.0675, Dunaj 72.48, London 25.12625, Madrid 71.25, Ne\vvork 514.725, Pariz 20.2775, Praga 15.27. Sofija 3.7175, Tržit 20.95. Varšava 57.70. Dinar notira: na Dunaju (deviza) 12.595, (valuta) 12.54, v Londonu, Newyorku in v Pragi neiz premenjeno. VREDNOSTNI P4PIRJ! Ljubljana. Celjska 170 den.. Ljublj. kreditna 123 den., Praštediona 9.05 den., Kred. zavod 170 den., Vevče 130 den., Stavbna 50 den., šešir 105 den., Uuše 250—260. Zagreb. Drž. pap.: vojna škoda ar. 436—437. kasa 436—430.50, termini: 12.437.75 —438.50 (438)! 3. ex II. -112.50 -413.50, 7% inv. pos. 85.25, agrari 51.75—53. Bančni pap.: Union 200—201 (200), Po 1 jo 16—17, Hrv. 50 den., Kred. 95—100, Jugo 83-84, Lj. kr. 123 den., Medjun. 57.50 den., Nar. 820( den., Prašted. 905-910, Srpska 157 den., Zem 128 den. Ind. pap.: Gullniann 190 bi., Slavonia 165 Slavex 94 —99, Danica 115—117.50, Drava 830, Še čerana 375—380, Brod. vag. 135—137 50 (135) Union 145, Isis 19, Trbovlje 447.50—450, Vevče 132 den., Piv. Sar. 190. Ragusea 420-430, Jadran plov. 540—(500. Belgrad. Narodna banka 8250—8260, Izvozni banka 700-750, 7% inv. pos. 84.25, agrari 51 51.75, vojna škoda 436—437, 12. 437.50—438, 2 412—413. Dunaj. Podon -savska-jadran. 83.65, Wiouo Bankverein 21.60, Creditanstalt 52. Escomptegos 170, Živno 104.60. Union 25.10. Alpino 33.30. Tr boveljska 55.95, Kranj. ind. 39.80, Leykam 6.10 Rima Murany 101.05. I.es Na ljubljanski borzi jc bilo zaključeno: 2 vagona remeljnov in 1 vagon oglja. Tcndenca neiz. premenjeno mlačna. ŽitO Položaj na žitnem trgu je bil danes mirnejši, vendar so se pomaknile cene med tem splošne zelo visoko. Promet je bil radi nekoliko večje po nudbe znatnejši, v večji meri se je pa danes ku povala spet koruza, tako času primerno suha, ka kor tudi umetno sušena — Pšenična uioka it ostali proizvodi so neizpremenjeni, položaj je zaenkrat negotov, vendar sc pričakuje še nadaljnje ga dviga cen. Tendenca: zn pšenico mlačna, za koruzo in r; trdna, za oves stalna. V Ljubljani so notacije neizpremenjene. Tendenca za vse proizvode trdna. Snmbor. Pšenic« bač. žel. prompt 195—200 sr. 187.50-192.50, ban. 190-19o, slav. 182.50 187.50, ban. Bega šlep 200—205, ban. Bega kana in Dunav šlep 197.50—202.50, bačka Tisa slej 202.50-207.50. Koruza umetno sušena 180—135 Vse ostalo neizpremenjeno. Tendenca neizpreme njena. Promet 265 vagonov. Bndimpcšta. Tendenca vzdržana. Pšenica marec 24.06-24.11, zaklj. 24.10-24.11, maj 24.87-24.90, zaklj. 24.89-24.90, rž marec 17.44-17.37 zaklj. 17.85—17.36, koruza maj 16.08—16.18, zaklj 16.17—16.18, koruzo tranzit maj 15.57 -15.60, zaključek 15.58-15.60. Živina Dunajski prašičji sejem. (Poročilo tvrdke Ed. Saborsky & Co„ Dunaj.) Na svobodni trg je bilo pripeljanih 6167 pušutnrjev in 6507 špeharlev. Iz pripeljanih 6107 pršutarjev in 6507 špeharjev. Na kontumafnem trgu pa je bilo 609 špeharjev. Cene so bile za špeharje najbolJJe 2.08, L 1.90—2, II. 1.85—1.88. in kmečke prašiče najboljše 2.05, za ostale 1.80—2. za pršularje najboljšo 2.70, za druge 2—2.65. Cene za špeharje so stale neizpremenjene. za pršularie pa so bile i* 5 mošev draži o. Mesto med mostovi" švedsko ime zveni še danes polno in krepko in uživa glas enega najkulturnejših narodov na svetu. Švedska prestolica Stock-holm je veren izraz švedstva in kdor je enkrat videl to čudovito mesto, ga ne bo več pozabil. Stockholm je ves zgrajen na otokih in kopnih jezikih, tla so domalega povsodi živa skala. Posamezni deli so zvezani med seboj z mostovi. Srednji otok, na katerem stoji kraljevi grad, je podoben pajku, ki na vse strani razteza svoje lovke. To najstarejše mestno jedro se po pravici imenuje »staden inom bro-arna« — mesto med mostovi. Severni del mesta, Norrmalm, je ločen od tega dela po Norrstrom, kakor južni del — Sodermalm — loči od njega Soderstrom. Skalna obala pada tn strmo v morje, v katerega slano vodo se Wellingion Koo, bivši kitajski zunanji minister in zastopnik Kitajske v Ženevi, je določen za posredovalca pri rusko-kitajskih mirovnih pogajanjih. meša sladka voda reke Malar, ki se tu izteka v morje. Na najvišji točki obale je zgrajena vzpenjača — Ivatarinahiss, ki nas dvigne na ploščad, s katere imamo prekrasen razgled ua celo mravljišče otokov ter morskih in rečnih prelivov. Zvečer, ko je mesto razsvetljeno s tisoči luči, je pogled naravnost bajen. Kraljevi grad v starem mestu Stockhol-ma je krasna italijanska renesančna stavba. Graditi so ga začeli 1. 1697., dovršili so ga pa še.le 1. 1754. Zgrajen je v četverokotu, a na všaki izmed četverih strani so zgrajena mogočna vrata. Svobodni švedski narod goji naravnost otroškovdano domoljubje. Švedi so ponosni na svojo prekrasno deželo in svojo svobodo. Švedske praporne barve: svetlo-modra kakor sinje nebo in zlata kakor smejoče se solnce inače kratkega, teda neprimerljivo lepega severnega poletja — najdemo uporabljene povsodi: na nakitu, trakovih in celo na podlogi značilnih belih čepic neštetih članov raznih veslaških društev, ki jih nosijo kot vsakdanje pokrivalo. Ceste in ulice, kjer sta osredotočeni trgovina in obrt, nosijo docela srednjeveški cehovski značaj. Napisi nad vrati nosijo vsa mogoča znamenja in simbolične podobe, enako se tudi idice in ceste imenujejo po raznih obrtih: Krojaška, Mlinarska, Čevljarska, Kovaška, Pivovarniška, Lončarska ulica itd. Te ceste pa oživlja velemoderno in elegantno stockholmsko prebivalstvo. Stockholm-čanka, bodisi odlična ali ne, ne gre ndioli iz hiše, tudi poleti ne, brez plašča in rokavic. S prikrito zavistjo gledajo na tujko, ki si upa na cesto brez plašča. Pred začetkom vsake modne sezone se odpelje iz Stockholma cela množica modnih umetnikov in umetnic v Pariz, od koder prinesejo potem najnovejše vzorce in kroje. Cela bogata industrija se živi od prerisavarmja in prekrojevanja pariških vzorcev za švedski okus. Hiše so kar najbolje urejene. Kjer nimajo parketov, so tla pokrita z linolejem. Centralna kurjava in kopalnica sta nekaj ob sebi umljivega. Električno dvigalo imajo tudi v čisto priprostih hišah. Telefon ima vsaka meščanska družina. Ob nedeljah romajo Stockhohnčani najraje v Skansen, muzej na prostem, ki mu ni para. Muzej je urejen na otoku, ki leži vzhodno od izliva reke Malar. Največ prostora zavzema zoološki vrt, urejen po skupinah, popolnoma prilegajočih se naravi. Vmes stoje razstresene hiše, zgrajene po starem švedskem načinu in v notranjosti popolnoma opremljene. Hišo razkazuje obiskovalcem oskrbnica, ki je oblečena v narodno nošo tiste pokrajine, v katere slogu je zgrajena hiša. Pri hišah so tudi vsa gospodarska poslopja. Dalje so na otoku eskimski tabori iu Japonske koče. Tu so zbrani v prosti naravi prastari spomeniki kulture: rune, gomile, žrtve-niki. Tu je tudi vaška cerkev, zgrajena po davnem načinu, z zvonikom ob strani. V posebnih palačah sta urejena biološki in na-ravoznanski muzej z dragocenimi zbirkami. Poleg tega muzejskega otoka nudi tudi ostala stockholmska okolica vse mogoče lepote in zanimivosti. Parniki vozijo po neštetih prelivih in nudi vožnja očesu neprestano izpremembo Vile in ljubke delavske hišice sredi zelenja, kraljevi gradiči, palače, mlini, gozdovi in parki, nešteti otočki — to so slike iz stockholmske okolice, ki pričajo, da žive tu visoko kulturni, srečni in dobri ljudje. Zape-ia, ker ie brala sv. pismo »Daily Maik poroča, da jo GPU (naslednica čeke) aretirala princezinjo Zofijo Lieven, svakinjo london. lordmajorja sira Studda, in jo zaprla v ječo Subjanka. Princezinja je bila aretirana, ker je brala bolnim in revnim ljudem sv. pismo. — To se smatra v Rusiji za protirevolucijonaren zločin! brez dnevnika Papež prvič v svojem novem avtomobilu. Povodom obnovitve vatikanske države je papež dobil v dar krasen avtomobil. Sedaj se je sveti oče prvič peljal v tem avtomobilu po vatikanskih vrtovih. Sedaj je nastopila policija. Edvard je moral izpustiti odpeljanega tasta, nakar sta obe stranki pod predsedstvom policijskega sodnika sedli k mirovni konferenci. Sklenjeno je bilo, da sme Gilbs obdržati mezge oziroma denar, Lojzika pa se mora vrniti k svojemu možu, seveda pod pogojem, da ta vzame k sebi tudi tasta in taščo. Ko so Gilbsovi že prodali svojo hišo in vse pripravili za preselitev, je nastala nova ovira. Edvarda je namreč policija radi nevarne grožnje aretirala. Hudi stric njegove žene ga je namreč ovadil, da je članom družine Gilbs grozil s smrtjo. Sodnik je sicer Edvarda zopet izpustil, vendar pa je Lojzika izjavila, da se pod nobenim pogojem ne vrne k svojemu možu. In tako je ubogi Edvard končno ostal brez žene. Ali ni čudno, da angleški katoličani še danes nimajo lastnega dnevnika? To se po-jasnuje s tem, da so lako zaposleni z zgradbo cerkva in šol, da nimajo časa misliti na lasten dnevnik. Polagoma se je že začela širiti bajka, da je angleškim katoličanom sploh prepovedano imeti lastno dnevno glasilo. Pomanjkanje takega glasila se zelo neprijetno čuti. Tedenski The Universe, The Tablet in The Catholic Bulletin skušajo sicer to vrzel nekako zamašiti, kar se jim pa seveda le slabo posreči, ker imajo komaj prostora za poročila o otvoritvah novih šol in cerkva. Ni dvoma, da bodo angleški katoličani slej ali prej rešili tudi lo vprašanje. Štirimoiorno Fokkerjevo letalo, največje, kar_ jih je bilo doslej zgrajenih v Ameriki, v katerem je bilo prostora za 32 popotnikov, se je v bližini letališča Rooseveltfielda hitrosti zaletelo v neko hišo in zgorelo. pri Ne\v Yorku v polni Umor orožnika Orožniški poveljnik v vasi Grafenegg pri Kremsu je v noči od petka na soboto, ko je opravljal svojo službo, brez sledu izginil. Ker se poveljnik, revirni nadzornik Emil Peschel, do sobote večera ni vrnil, so sumili zločin in takoj uvedli obsežno preiskavo. Pri poštnem uradu, kjer je Peschel vršil svojo službo, so našli sledove krvi. Orožniki so še tekom noči ugotovili, da so v petek ob 11 ponoči v bližnjem gradu slišali klice na pomoč. V nedeljo zjutraj so nadaljevali preiskavo in našli truplo Peschla v mlinšici. Sodijo, da je več zločincev skušalo vlomiti v poštni urad, pri čemer jih je Peschl presenetil. Razvil se je boj, v katerem je Peschl podlegel. Zločinci so ga zvezali in vrgli v vodo. Peschl je bil poročen in oče treh otrok. Bvrd na južnem tečaju. Ameriški polarni raziskovalec Moann\ to w ovni*.™ t<,w„ j,,; „„ „„ sliki, odletel na južni tečaj, katerega je srečno preletel. Pot je znašala t ja in'nazaj okroc 2500 km in ie vodila čez 4000 w visoko eorovje. Letalo je vodil Bernt Halchen (levo), ki se ie udeležil tudi Bvrdoveaa poleta čez Atlantik. Svojega tasta odpeljal Prav ameriška zakonska groteska se je odigrala v Detroitu. Udovec Edvard Green, trgovec s pohištvom, bi se kljub svojim 42 letom in devetim otrokom rad vnovič poročil. Marsikatera dama v Detroitu bi njega že vzela, vse so se pa bale devetih razposajencev. Ogorčen nad tem otrokom sovražnim stališčem je Edvard sklenil, da bo zasnubil kako deklico z dežele. Ob priliki obiska pri Henry-ju Gilbsu, svojem mladostnem prijatelju, je spoznal njegovo 131etno hčerko. Lojzika, ki bi ji človek prisodil 18 let, je v trenutku osvojila njegovo srce. Ne da bi govoril z očetom, je skušal pridobiti deklico, kateri je v najlepših barvah slikal mestno življenje- Lojzika je bila zadovoljna, vendar pa je dvomila, če bodo starši privolili, ker je še tako mlada. Zaljubljeni Edvard si je izbral, kakor je sam menil, najbolj preprost izhod, najprej se poročiti in šele nato zaprositi za blagoslov staršev. Odpeljal je svojo Lojziko v neki sosedni kraj, kjer se s pomočjo ponarejenega podpisa svojega bodočega tasta poročil. Novoporočena zakonska dvojica se je nato zopet vrnila v hišo staršev, kjer je Edvard s kratkimi besedami obvestil očeta, da je postal tast. Gospoda Gilbsa pa ta novica ni nič kaj razveselila. Izjavil je, da je zakon neveljaven in je hotel svojega zeta naznaniti radi ponarejanja podpisa. Po dolgem prigovarjanju se je Edvardu posrečilo, da je s štirimi mezgi potolažil očeta. Sedaj se pa prične prava groteska. Edvard ni imel poguma, da bi svoji nevesti pripovedoval o svojih devetih otrokih. Ko je Lojzika prišla v svoj novi dom, in videla celo vrsto otrok, ki so jo pozdravili, je vsa ogorčena ušla nazaj k svojemu očetu. Edvard je sedaj od očetu zahteval nazaj — štiri mezge. O tem pa gospod Gilbs ni hotel ničesar vedeti, tem manj, ker je mezge že prodal. Edvard se je poslu-žil res originalnega izhoda. Odpeljal je namreč topot svojega — tasta in ga doma zaprl. Nato je šel po svojo Lojzko. Ko je prišel tja, ga je sprejel stric njegove žene s puško v roki. Edvard se jc vrnil, zbral svoje sorodnike in se podal ž njimi, vsi oboroženi z revolverji, k hiš' družine Gilbs, katero je pričel oblegati. J Reklama stara kakot trgovina Na Švedskem so bili javni oglasi v navadi že pred več sto leti. Prvi, ki se je po-služil reklame, je bil škof v Strangnasu, Konrad Rogge, ld je živel pred 450 leti. Takrat še ni bilo časopisov in je zato dal naznanilo, da je izdal molitvenik »Breviarium Streg-nense«, nalepiti na cerkvena vrata. V sedemnajstem stoletju pa so začeli izhajati prvi švedski časopisi in s tem se je začela doba reklame s pomočjo tiska. Prvi oglasi so bili za neko čudovito zdravilo, za neko konjsko trgovino in za neko kopališče. O vsem tem piše Sejdow v svoji knjigi o razvijanju oglaševanja na Švedskem, ki je pravkar izšla. — Toda že v stari Kartagini so vedeli za reklamo. Ob priliki izkopavanja na mestu, kjer je nekoč stala Kartagina, so našli reklamno tablico s sledečo vsebino: »Kupi naše svetiljke. Stanejo samo en deut in so najbolje.« V reklami je bilo navedeno tudi ime in.naslov izdelovalca. Tablica je bila pritrjena na sve-tiljko, ki so služile ponočnim popotnikom. Po mnenju vodje raziskovanja gre tu za najstarejšo reklamo sploh. Takoj, ko se je začelo izmenjavanje blaga, je moral dotični, ki je ponujal svoje blago za drugo, pokazati, da je lepo in izvrstno. Reklama je torej saj toliko stara kakor izmenjavanje blaga, ko pa je prišel v promet denar, se je reklama še bolj razširila. ie Patrick Hurlev, novi vojni minister Združenih držav. K brivcu pride mož s plešo in si je hote) dati ostriči lase. »Ali naj ovratnik vzamem proč1 vprašal brivec.« »Da,« pravi mož, »ampak klobuk pa lahkfc pustite na glavi.« * Sodnik: »Gospodična, koliko le imate?\ — Gospodična: »Jaz štejem 18 let.« — Sodnik: »Dobro, zdaj pa povejte še, koliko jih ne štejete!« * Pepica: »Ti, Anica, pri nas smo pa noco4 nekaj malega dobili. Ugani, kaj je.« — Anica: »Fantek.« — Pepica: »O ne.« — Anica: »Je pa punčka.« — Pepica: »I, kdo ti je pa že povedali« l O0 Vsaka beseda 50par ali prodor drobne vr>lice 1'500in. Najmanjii znesek SDin.Oglasi nad 9 vrstic se računajo vii/e.Zaocjla*« .>troqo tfqov>kega in reklamnega značaja v»akavr»tica2Oi«. Naimanjsi znesek lODin.Pmtojbina za šifro2Dm V>akoqia) treba plačati pri naroČilu.Na pismena vprašanja odgovarjamo le,če jepriloiena jnamka.eek.račun Ljubljana 10 Trgovski pomočnik star 24 let, prost vojaščine, išče službe. Cenj. ponudbe na upravo Slovenca pod »Zvest in pošten« št. 13.691. Gospodična Nemka, 22 let stara, išče službo sobarice ali k otrokom. Ponudbe pod »Zanesljiva«. Deklica z dobrim šolskim spričevalom želi mesto učenke v kaki trgovini. Naslov pove uprava pod št. 13.700. Prodajalka izurjena v trgovini meš. blaga, želi službe s 1. januarjem ali pozneje. -Naslov v upravi »Slov.« pod štev. 13.711. Prvovrstni, šivilja gre šivat na dom, tudi na deželo. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Šivilja 33«. Vajenke za strojno pletenja sprejme Bonač, Streliška 24. Snažilko za uradne prostore, iščemo. Plača 400 do 500 Din mesečno. Ponudbe pod »Snažilka« na upravo. Izurjena šivilja zmožna damskih in Olro-ških oblek, se išče za na dom. Plača 50 Din dnevno in oskrba. Informacije: Krojno jičilišče Stari trg št. 19, Ljubljana. Vajenko poštenih staršev, inteligentno in res spretno, takoj sprejmem. - Atelje za žensko krojaštvo, Mero-sodna ulica l/I. 05503 Gostilna v prometnem kraju na Gorenjskem sc odda v najem z vsem Inventarjem. Zraven je tudi lokal, pripraven za trgovino ali kako drugo obrt. Naslov sc izve v upravi Slovenca pod št, 13.707. Deklica z dežele se išče za vsa hi"ina opravila, ki zna nekoliko kuhati, za katoliško rodbino treh članov. Oglase naj se samo poštena dekleta, ki reflek-tirajo na stalno službo. Plača 300 Din mesečno. -Piše naj se na naslov: Z. Petrovič, Ruma, Aleksan. drova c. 126, Srem. mht 2 ključ av. pc- očnika dobro izvežbana, tudi kot samostojna vodovodna instalaterja, sprejme takoi v trajno delo Ivan Triller, ključavničar in vodovodni inšlalater, Bled. Služkinjo vajeno vseh hišnih del, zmožno nekoliko v kuhi, sprejme kat. družina treh članov. Javijo naj se samo dobra, poštena dekleta, katera rellektirajo na stalno mesto. Mesečna plača 300 Din. Javiti se je na naslov Z. Petrovič, Aleksandrova 126, pošta Ruma — Srem. Elektroteh.-akviziter se išče za trajno name-ščenje. Reflektanti morajo biti vsaj absolventi srednje tehnične Sole in imeti dobro prakso prodaji elektric, toka, v tarif, politiki elektrarn, v sestavljanju dobavnih pogodb itd. Ponudbe z vsemi usposobljenoslnimi dokazili in curiculum vitae je poslati na oglasni oddelek »Slovenca« pod šifro: »Elektrotehnik«. Šoferska šola l. obl. kouc Čamernik, Ljubljana, Dunajska c. 36 (JugoavtoJ. — TeL 2236 Pouk in nraktične »ožnie Otvoritev novih tečajev francoščine, nemščine, Italijanščine, angleščine in ruščine. Akademsko na-obraženi predavatelji. -Temeljito, hitro, veselo! Vošnjakova ul. 4, priti,, 10—12; 18—20. Dve prazni sobi pritlično, center, odda »Posredovalec«, Tavčarjeva ulica 6. Soba meblirana ali prazna, s posebnim vhodom in električno razsvetljavo, za eno ali dve osebi, se i 15. decembrom odda. — Rožna dolina c. 111/32. Stanovanje v novi hiši, na lepem in zračnem kraju, parke ti-rano sobo, kuhinjo s shrambo in pritikline, se odda s 15. decembrom mirni stranki. Naslov pri upravi »Slov.« št. 13.727. Stanovanje na Brinju obstoječe iz ene sobe, dveh kabinetov, kuhinje in pritiklin, se takoi odda v najem. - Naslov v upravi »Slov.« št. 13.739. Inventar mehanične delavnice, s* Prodaja premoga In drv Dostava na dom Frar Jczeršek. Vodmat-Moste. Pisalni stroj znamke »Adler«, skoraj nov, se izredno ceno proda. H. Franke, Ljubljana, Gradišče 8-b/llI. Mlekarna naprodaj, ali se sprejme družabnica, — Naslov v upravi pod 13.713. Radi selitve se proda kompletno po- Želod lipovo in iavorjevo seme. vsako množino • plača po aaivišji dnevni oeui FRUCTUS - Ljubljana Krekov trg 10/1. Lepo meblirano sobo s kuhinjo oddam s 15. de- j cembrom boljši mirni Mahoriuo hrasta ln sliv ter bučne peške, kupujemo. - Ponudbe z vzorci nn G. Hoffmanu in Co. - Zagreb, Berislavičeva 3. Bukova drva stranki. Ulica Stare prav- knDuje družba „Kurivo' oddelek »Slovenca« pod h!štvc?; »P«'?'"- spreiem-»Inventar« št. 13.704. > "lc? }n kuhiniska oprava. Ugled pohištva v gostilni Dimnikar, Dol. Logatec. Naslov v upravi pod št. 13.699. II« Puhasto perje kilogram po 38 Din rar-poSiliaro po povzetiu aai mani 5 kg . Potem čist belo goste kg po 130 Din in čist beli pub kg po 300 Din - L Brozovič Zaflrab llica 82. Eksistenca dobro idoča obrt so zaradi izselitve zu 60.000 Din proda, Auto in stanovanju zraven. Naslov v podružnici Slov. upr. v Mariboru. Trije parni kotli kovnoželeznl, z grelnimi cevmi in kurilno ploskvijo |x> ca. 35 ma, z armaturami, se ugodno prodajo. - Ponudbe nn Kranjsko hrnnlinico v Ljubljani. Mi slikamo vse! Slike poobličia (PortrSt-bilder), razglednice, slike takoj izgotovljene, industrijske Tn športne slike Ncve vpeljan fotoateli« « najmodernejšimi aparati -Fotomayer Maribor, Go» spodska 39. štedilniški grelci se izborno obnesejo. Cena 50 Din —- izdeluje Fr. Kosmač — Jeranova ulica 5, Ljubljana. imenitno inofto nu boi iuib mlinov nudi dh.ic« nejo eletrj»ovin® žita inc tnlevakib udelbov A VOLK uutcinna Rcsljcva cesta 84. Strojno p!etils?'"> le edino uflodna prilika za takojšnjo dosego do brega zaslužka in lastnega oodietja posebnih stroškov in zamude časa Učne tečaie se nastopi lahko vsak. daa uaiboliši pletilni stroji »Walt«r. vedno v veliki izberi oa zalogi - F KOS, Llubliana. Židovska ulica 5 lis rim Dunajska 4fi Naznanja se da so prispela nova dalmatinska vina. ki se točijo v gostilni pri •Tratniku«, Sv Petra c 25 in Kette-Murnova cesta 26. Istotam domača in dalmatinska kuhinia in vsak dan sveže morske ribe. Šivalne stroje in gramofone popravlja najboljše in najcenejše Mehanična delavnica JUSTIN GUSTINČIC, Maribor, Tatenbachova 14. — Zadostuje dopisnica, da pridem na dom po stroje in gramofone. Moko dobro, svežo in suho. dobite najceneje v F lu-van-a valičnem mlinu. Sr Gameline, p. Št Vid nad Ljubljano — Zahtevajte ceniki Pozor! Volno in bombaž kupite naiceneie pri tvrdki Kari Prelog, Ljubljana, Stari trg Stev 12 in Židovska ulica Stev. 4„ Ilirija drva ojfiic sveže najfinejše, norvešk ribje olje iz lekarne Dr. G, P1CC0-Ll-ja v LJUBLJANI se priporoča bledim, slabotnim osebam in vse mlevske izdelke vedno svežo dobite ori A. & M. Zorman Stari trg 32. Liubljana avza Velika izbira bonbonov čokolade keksov daril los. Ifiisk. Liubr»ne Sv Pelra cesla 13 ftudhftc docciii > L. VHSiar urar 1 JuDSJurus Sv. Petra c. 36 Talarje, birete in šemisete za velečaslito duhovščino, ter Hubertus - plašče iz dobrega tirolskega lod-na izdeluje po nizki ceni FRAN HIMMELREICH krojaški mojster Ljubljana, Pred škofijo 9/II Izjava! Podpisani Mihael Kontnih, posestnik v Pod-kraju obč. Radeče, obžalujem svoje besede, s katerimi sem žalil v gostilni pri Hofbauerju v Hrastniku dne 18. novembra t. 1. g. Josipa Zupana in njegovo soprogo Terezijo roj. Strehar. Vse dosedanje stroške plačati sam in se zahvaljujem Josipu in Tereziji Zupan, da odstopila na podlagi te izjave od nadaljnjega kazen, postopanja proti meni, Podkraj pri Hrastniku, dne 30. novembre 1929 Miha Koritnik. &%pvencw zaiamčiionajpopolnfiii uspeh WM»>M«MMt»»MtMI največji izbiri, krasna Miklavževa darila po solidnih cenah pri starozn ni tvrdki ti'M H iS® »a 5 ju < 1 ... •>> S M V ~ 0 fx je * V a ' 2 »5 -i c - S > g-c .2 — a n •--O j, »Q N — ^ Rj a bencina Hiša naprodaj pet minut od papirnice Vevče. Več: Vevče št. 21. i . . .v:.' c.Yi ■ -..t«,' Pif?rre L' Ermite: 720-25 Natančnejši pogoji se dobe pri podpisani di-rekciji. — Tz pisarne Direkcije državnega rudnika Velenje, 12.273. z odprtimi očmi te I r« d " 9i C «£5 O c »j® ■ tu' . 2t* O uJ * » . t E-J , v , >UJ —5 8'Z .IS)1 « s f;; o — ^ fM ,~J »» "T* oS!> s «p loj £a- 1 o <» ,2 < •N 41 C " i r- »N« ci t^a ■ < > > , '/3 < C a "S © s »s 8 • JC J S S c -o u jr a Sc a ce mtmtaim i ara a Ob tem je Roger obstal in nato pristavil: ..seveda, če sploh ne marate prevzeli naloge. Tedaj se je gospodu voditelju zresnil obraz: »Ker si mi že vrgel rokavico, jo sprejmem. Doslej nisi videl drugega nego samega sebe... nisi o drugem govoril nego o samem sebi, o svojem položaju, o svojih nadah, o svojem revmatizmu ...o svoji kopalni kabini, o prihodnjih morskih rakih ... in vidim, da si nezaveden sebičnež ...« »...Ne prikrivam ti pa, da me presneto mika, prenočiti ti to svobodno cvetko otoka v Parizu, v tvoji montmartreški kletki za muhe. Kar tebe tiče... naj bo; zate bo kupčija dobra. A za njo...? Kaj bo ž njo v velikem mestu, kamor še nikoli ni prišla njena nožica?« »Saj sem Vam dejal, da bova pogostoma prihajala les... O, pri vsaki priliki se bova vrnila k mimozam! ... o Veliki noči... o počitnicah ... če bi se med tem dolgočasila, jo pošljem k teti za nekaj tednov povrh. K temu pa pride še moja misel, da bi se tu otvorila podružnica, kar ni tako brezupno — saj poznam svoje gospodarje.« »Ampak tebi bo tu kaj kmalu dolgčas .. < »Pri Rolandil« »Ubožica!... če misliš, da ji bo lahko kratkočasiti in oskrbovati vse življenje takega blaziranca kakršen si ti...« »Torej mi nočete pomagati?« »Nič drugega ne morem storiti zate, kot te predstaviti.« »Kdaj?« »Pusti, da pridem do sape. Tvoje početje je že besnost, ne ljubezen!« »Železo je treba kovati, dokler jo vroče! »Zdaj, ko sem vse slišal, se vprašujem, je li res tako vroče, kakor se ti zdi?« :-laz sem grozno praktičen, to je res. A vkljub temu, povsem idealno zaljubljen!...« Težko je to spraviti v sklad-« »Menite?.. ■Da, ubogi moj Roger, tako mislim ...« »Pa zakaj?« »Ker sta to dva ekstrema! »Jaz pa dobro vidim vez; prav od srca si želim, da bi se vse uredilo, in čim prej. Čim je postala stvar jasna — čemu čakati? Tako rečem strankam, zlasti kadar jim vsiljujem kak manj vrednosten papir... A tu — je zlatnik ... Kar pa seveda ne ovira, da ostane ženska, kar je in ji bije srce...« Tisli hip je zadonel zvon Stare Rakovicec, ki ga je potegnila čvrsta roka, ter je klical k večerji. Gospod voditelj vstane. Roger mu zastavi pot: »Bojim se, da se postavite zoper mene. Zoper nikogar nisem. A ti mi ne boš branil misliti, kakor jaz hočem. Stvar mi ni jasna, kakor bi mi morala biti jasna zlasti v lako kočljivi stvari. Naposled — predajmo se božji milosti! On naj nam da 'rosi m te, Gospod voditelj! . Vsi svojo pomoč ali pa naj nam zastavi pot moli z menoj v ta namen »Bom.« Dečki so se vsuli: »Gospod voditelj!., raki Vas že čakajo.« »Kaj pa je ...?<: »Večerja je!c »Ah da ... večerja ...« In pogovor sc jo zasukal v drugo smer. Dvajseto poglavje. Tri dni pozneje okoli šestih zvečer, vmivši se od kopeli na la clairški oboli, je potrkal gospod voditelj na vrata tete Cecilije. Nikakor se ni mogel več spomniti imen in naslovov raznih voznikov otoka ... Eden se je klical menda Gendron in je stanoval ob la clairški'cesti... Drugi je Moineau? ... ali Moizeau ... in je nekje v gozdovih l'nnrZPa ^ 'T Cfler1, b1'™ P.°Šte| 'k®k° mU 'e Ž6 i,tle? l>-jrgeon .., »:.crgoon ... aii Bregeon?,.. Ubogi gospod voditelj! Za imena je bil od nekdaj sila po-zabljiv... Tela Cecilija se mu je smejala, ko ji je tako tolmačil svoje stisko glede naročila voznikov. Saj sle naravnost izredno nadarjen učenec!... Svojo naloga znate izborno na izust.c .Oprostite... tako sem v dvomih! Nujno potrebujem točnih podatkov... kateri vozniki pridejo v ozir. Taki, ki so družinski očetje?... In kateri mi bodo računali tako ceno. da ne ugonobe mojega skromnega pariškega mošnjička? »... Ubogi pariški rnošnjiček? ... Vi pa znate dobro govoriti!« „ . prav zares!... Vi si predstavljate, ti* smo Pari-zani vsi bogati. Povem Vam, da je montmartreška župnija posebno suha, to se pravi, da nam mora nadškofijski ordinarijat seči vsake tri mesece pod pazduho, da ne omagamo v izvrševanju našega dvojnega opravila, kakor bi se človek slikovito izrazil..' »Kdor vodi kolonijo mladih ljudi, ki zaslužijo po dvajset tisoč frankov na leto, se pač ne more pritoževati, da ima v župniji same reveže!« Ena lastovka šc ne pripelje pomladi. Na enega ki zasluži dvajset tisoč frankov, jih imamo na !š oč \ ki ne zaslužijo toliko, da hi jim bilo dovolj za ,čni kruh', kakor pravimo pri nas, in jih jetika preganja Za primer jemljete Rogerja Maude, ki vendar ni kolonist, temveč gost kolonij.o, kakor sem Vam že pov -dal... Ali se ne spon^fnjate več?« »Svojih dvajset tisoč frankov pa vendarle zasluži ali ne?« ».Seveda jiii... oziroma približno toliko. Toda upoštevati je treba, da je njegov položaj nekaj izrednega ... da ima posebno prednost.v »Tudi bodočnost mu je zagotovljena, »Gotovo ... Roger Maude ima sijajno bodočnost I riseči ne more človek na nobeno reč, toda v se kaže da bo napravil karijero. Ker je pa že pogovor tako na nesel, me mika, da bi Vam zaupno povedal, kaj misli mladi mož vse doseči.« »O, prosim!« je vzkliknilo tetu Cecilija " Bojim se...« Kaj bi se bali!« »Ne vem, je li prav, da Vam povem .. .t »To Vam bom povedala potem.« 005323020201000101000100232323230102020202534848000101234848480100050002020102 Premijo Din je zadela pri nas kupljena srečka štev. 98.354 Bančno komanditno društvo 1REINI Preradovičev trg 5 Gajeva 8 Trg Kralja Tomislava 17 Znižane cene za Nihlavla! Oglejte si igračne in otroške vozičke, tri-ciklje, holenderje, male automobile, šivalne stroje, najnovejša dvokolesa, pneumatiko i. t. d. Velika izbera. Prodaja na obroke. .T R 1 D U N A" r. B. L, tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana Karlovška cesta št. 4. 5 dni na poskušnjo! Dočim smo doslej za dober gramofon plačevali več tisoč dinarjev, dobite pri nas v resnici dober gramofon že za malenkostno ceno in vrbu tega ga plačate šele, ko ste ga preizkusili, ker ga Vam pošljemo na poskušnjo brez obveze. Zahtevajte takoj naš brezplačni cenik ..A", iz katerega boste razvideli, zakaj moremo tako po« ceni dobavljati. Ni treba, da kaj kupite, in cenika tudi ni treba vračati, — Pišite takoj tvornici glasbil in gramofonov flelirel d ffierold Maribor 102. Najlepša nabava za Samo 90 Din plačate mesečno in čez 4 mes. |e gramofon ¥aS! Za hišne gospodinje Pristen ržen kruh, žametni kruh (Schrottbrot), vsak dan svež, kakor tudi drobtine, poceni vedno na razpolago. Izbira cenih Miklavževih in božičnih daril. Pekarna Pisanec, Maribor, Koroška cesta 11. Zelo znižane cene za Mihlavža v galanteriji, igračkah, drobnariji, hišno in kuhinjsko opremo, perilni trak bel oziroma barvan meter od 1 Din naprej. 6 parov moikih nogavic 39 Din, 6 parov damskih nogavic 39 Din, 6 žepnih robcev 14 do 18 Din, 6 ovratnikov, trde ali kavčuk, 18 Din itd. En poskns, in Vi ostanete naš stalen odjemalec. JOSIP MLINARIC :: MARIBOR, Glavni trg 17. Pred nakupom moških zimskih oblačil oglejte si velikansko zalogo v konfekcijski industriji JOSIP IVAIVCIČ, LJubljana Dunajska cesta štev, 7 Lastni ročni izdelki! Cene brez konkurence! Prepričajte se o prvovrstnosti EKA-PATR VI morete zida tudi v mrazu, ako malti primešate „AlMTIf RCDDIlM" Dobavi Vam ga Ljublj. komercialna družba -Ljubljana- Bleiweisova 18 + Bog je poklical k sebi našo ljubo mamo Marijo Blatnik roj.Lukman V dolgem trpljenju očiščena in s sv. zakramenti okrepčana je šla v večnost. Pogreb bo v četrtek 5. decembra ob 10 dopoldne pri Sv. Juriju cb Taboru. V imenu bratov in sester in drugih sorodnikov: KAREL BLATNIK, kapetan I. ki. preizkušene po Waffentechnische Versuchstation, Neumarunvalde - Neudamm v Nemčiji. — Začetna brzina šibre 319 mtr. s., posip 75.7%. S. Kočonda. Zagreb, llica 40. Tetet. 20-51 Naročila po pošti se rešujejo isti dan. Loco naročila dostavljamo na dom. Direkcija držav, rudnika Velenje nabavi na dan: 30. decembra 1929 1 komad VA tonski tovorni avtomobil, 1 komad bencinski motor —• 46 HP, 16. decembra 1929 - 250 m" jamskega lesa, 23. decembra 1929 6000 m gole električne bakrene žice in 6000 komadov izolatorjev — in 3000 kg bencina 720 25. Ponudbe, za vsak arJcitel posebej, je predložiti najkasneje do 11 gori navedenih datumov pri podpisani. - Iz pisar. Direkc. drž. rudnika Velenje. V neizmerni žalosti naznanjamo, da je naša srčno ljubljena mamica Katarina Berginc v soboto dne 30. novembra 1929 ob 13 'A, previdena s tolažili svete vere, boguvdano umrla. — Pogreb nepozabnega pokojnice se je izvršil dne 2. decembra 1929 ob 8 zjutraj na Trnovem pri Kobaridu. Maribor, dne 3. decembra 1929, Žalujoči ostali: Andrej in Ivan, sinova; Amalija in Jožica, hčerki. Opozarjamo na .Mali oglasnik' v našem dnevniku. - Poslužujte sega ob vsaki priliki! Trgovci in športni klubi naročajo na debelo Smučarske in druge čepice pri Albinu Jazbecu Kranj - Slovenija ■—■ Istotam suknene gamaše. .......m Zahvala Vsem, ki so ob smrti našega nadvse ljubljenega soproga, očeta, brata, strica in svaka, gospoda Oto Drelse~ja izkazali nepozabnemu pokojniku v tako obilni meri spoštovanje, kakor tudi za številne dokaze iskrenega sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli, izrekamo našo globoko zahvalo. Posebno zahvalo smo dolžni prečastiti duhovščini, gosp. dr. Blumauerju za požrtvovalno skrb in nego med boleznijo in ob smrti, gg, pevcem za prelepo in ganljivo petje, vsem mnogoštevilnim prijateljem in znancem, ki so našega blagega pokojnika spremili na njegovi poslednji poti in končno vsem darovalcem krasnega cvetja in vencev. Sveta maša zadušnica se bo darovala v soboto dne 7. decembra 1929 ob H7 zjutraj v trnovski župni cerkvi. Ljubljana, dne 3. decembra 1929. Globoko žalujoči ostali.