CELJSKI TEDNIK
CELJE. 18. MARCA 1960
LETO XI., STEV. 11
(JLASILO SOCIALISTIČNE ZVKZF
DELOVNEGA LJUDSTVA
OKRAJA CELJE
LIST IZDAJA IN TISKA
ČASOPISNO PODJETJE
.CELJSKI TISK.
DIREKTOR IVAN MELIK-GOJMIR
I REJUJE UREDNIŠKI ODBOR
OD(;OVORNI UREDNIK
TONE MASLO
Ljudje se zavedajo
SVOJIH PRAVIC
Pretekli četrtek j"e bila v
Ljubljani druga plenarna seja
Centralnega komiteja Zveze
Itomunistov Slovenije. Uvodni
referat: Komunisti ob nekate-
riti aktualnih problemih gospo-
darske operative in birokrat-
skih pojavov v podjetjih ter
družbenih upravnih organih, je
imel sekretar CK ZKS tovariš
Miha Marinko. V razpravi je
sodelovalo še štirinajst govor-
nikov, med njimi tudi tovariš
Franc Simonič iz Celja.
Ob zaključku plenuma je
imel tovariš Miha Marinko za-
ključno besedo, iz katere po-
vzemamo nekaj njegovih misli.
Birokratske navade so često
tako zakoreninjene, da se jih
ljudje sami ne zavedajo. Te na-
vade prihajajo vse ostreje v
nasprotja s čedalje večjo živah-
nostjo družbenopolitičnega živ-
ljenja, v katerem v raznih ob-
likah sodeluje velika množica
ljudi. Te navade so izraz la-
godnosti, pa tudi konservatiz-
ma, ki se ne vživlja v dina-
mičnost, ki se boji novega, no-
vih prijemov, ki jih zahtevamo
zlasti od komunistov na kate-
rem koli položaju, funkciji ali
mestu v našem družbenem živ-
ljenju. So izraz nevere, da je
s pojasnjevanjem, z vztrajnim
prepričevanjem mogoče nekaj
doseči. Te birokratske metode
in navade so trdožive, zasle-
dimo jih povsod, v vsem na-
šem upravnem aparatu.  Naj-
bolj živo pa bodejo v oči tam,
Icjer imajo funkcionarji oprav-
ka z množico ljudi — v pod-
jetju, zlasti pa v komuni. Ži-
vahnost družbenega življenja v
Socialistični zvezi delovnih lju-
di in drugih organizacijah je
najbolj občutljiva in ostro re-
agira na vse birokratske meto-
At. Prečesto se še dela tako,
da neki   preveč   samovoljen
funkcionar občinskega ali okraj-
nega ljudskega odbora, da bi
zbral  sredstva za realizacijo
neke iniciative, ki niti ni bila
javno in široko obrazložena, da
bi mogla postati stvar sploš-
nega   programa   prizadetega
prebivalstva,  kratko  in  malo
pokliče   predstavnika   nekega
podjetja in zahteva od njega
sredstva   iz   sklada  podjetja
ne da bi kolektiv tega podjetja
o tem odločal. Razumljivo je,
da je kolektiv nezadovoljen, če
je sam ali pa njegov delavski
svet postavljen pred izvršeno
dejstvo mimo sklepov, ki jih je
sprejel.  Ce bi  se posluževali
drugačnih prijemov, razgovo-
rov z delavskim svetom in raz-
prav o nekem problemu, važ-
nem za življenjski standard na
tistem področju komune, sem
prepričan, da bi sredstva za
resnično   utemeljene   namene
dobili  s  splošnim  soglasjem.
Tako ravnanje  bi  največkrat
zagotovilo tudi najbolj racio-
nalno uporabo danih sredstev.
Seveda je ta način bolj za-
niuden, zahteva več truda za
pojasnjevanje, prepričevanje in
dokazovanje. Toda prav to je
najbolj bistveno. Problemi naj
se rešujejo ob široki udeležbi
prizadetih, ob njihovem sode-
lovanju. Komunisti bi se mo-
•■ali v največji meri zavedati,
se na birokratski način
^daj, ko smo že tolikanj raz-
l'''' mehanizem naših demo-
^■"atskih oblik, ne more in ne
^''le več delati. Ne gre več z
^•aretiranjem, ukazovanjem,
''"^rebno je soglasje in spora-
^"[nevanje, da bi z občutkom
y^^je odgovornosti dosegli več-
"1 boljše rezultate, tako za
I^aterialno  rešitev  problemov
akor za nadaljnje razvijanje
|.^^esti, ki je zdaj že postav-
Jena na lastne noge. Ljudje
^ Zavedajo svojih pravic, spo-
^"avati pa morajo tudi dolž-
osti^ da bi taka zavest v čim
^cji meri koristila skupnosti.
MLADI
se čedalje bolj uveljavljajo
V ORGANIZACIJAH ZVEZE KOMUNISTOV
IZ RAZGOVORA Z ORG. SEKRETARJEM OK ZKS CELJE STANETOM DIVJAKOM
V ZVEZI S PRIPRAVAMI, PA TUDI S POTEKOM LETNIH
KONFERENC OSNOVNIH ORGANIZACIJ ZVEZE KOMUNI-
STOV NA TERENU IN V GOSPODARSKIH ORGANIZACIJAH
IN KONČNO TUDI ZARADI OSTALIH NALOG, KI STOJIJO
PRED ORGANIZACIJAMI ZK SMO OBISKALI ORGANIZACIJ-
SKEGA SEKRETARJA OK ZK V CELJU TER ČLANA CK ZKS
TOV. STANETA DIVJAKA IN GA PROSILI ZA RAZGOVOR.
Na vprašanje, kakšne so bile pri-
prave na letne konference osnovnih
organizacij Zveze komunistov v
celjskem okraju, je dejal, da so bile
povsod v redu opravljene in da so
v njih sodelovali vsi komunisti. Ve-
lika skrb je bila posvečena nekate-
rim kadrovskim problemom, zlasti
pa težnji po vključevanju novih čla-
nov in uvrstitvi mlajših ljudi v vod-
stva.
Spričo skrbnih priprav so tudi do-
sedanje konference izzvenele v kon-
kretni obravnavi vseh problemov, v
kritični presoji morebitnih pomanj-
kljivosti in podobno. Bolj kot kdaj-
koli prej so komunisti na teh kon-
ferencah analizirali uspehe in po-
manjkljivosti z vseh področij druž-
benega dogajanja. Zanimivo je, da
so se v neka+erih organizacijah v
Celju lotili celo problemov turizma
in gostinstva,'kar prej ni bil primer.
Hvaležna je nadalje ugotovitev, da
so zlasti komun'sti v gospodarskih
organizacijah veliko govorili in pri-
poročali vlaganje sredstev ne samo
v rekonstrukcijo lastnih obratov,
temveč tudi v reševanje nekaterih
splošnih problemov komunalnega in
drugega značaja.
Iz konferenc in zlasti še iz spre-
jetih programov dela se vidi, da so
se osnovne organizacije v večji me-
ri začele zanimati za delo mladine,
sindikata. Socialistične zveze, skrat-
ka za delo družbenih in množičnih
organizacij sploh.
Ko je tov. Divjak odgovarjal na
vprašanje, kdaj bodo zaključene
konference osnovnih organizacij
Zveze komunistov, je rekel, da bo to
delo opravljeno do konca aprila.
Občinskih konferenc ZK letos ne bo.
Ne glede na to pa bodo komiteji na
sejah po potrebi izpopolnjevali svo-
je vrste, zlasti z mlajšimi ljudmi.
To so ponekod  že storili, kot v
Šmarju itd. Po predvidenem načrtu
bo konferenca okrajnega komiteja
Zveze komunistov v oktobru letoš-
njega leta.
V nadaljevanju razgovora je tov.
Divjak opozoril, da so v šmarski ob-
čini že končali z letnimi konferen-
cami in da so zelo odločno izpopol-
nili tudi vrste občinskega komiteja.
Pa tudi sicer so na tem področju
pokazali več razumevanja za spre-
jem novih članov. Medtem, ko so
jih prejšnja leta sprejemali po dvaj-
set do trideset na leto, so jih lani
kar 172. Hvaležen program za po-
večanje števila svojih vrst pa so
sprejeli tudi za letošnje leto.
Tudi v ostalih občinah so že kon-
čali s konferencami osnovnih orga-
nizacij ZK po terenih. Iz teh smo
lahko povzeli, da dobivajo mladi
ljudje čedalje več odgovornih mest
v vodstvih in komitejih. Ta spre-
memba bo seveda ugodno vplivala
na metode in poživitev dela sploh.
Vendar je treba povedati, da tu ne
gre za nezaupanje starejšim tova-
rišem, temveč za povsem normalen
pojav in željo, da z mladimi ljudmi
zaveje v organizacijah tudi nov,
smelejši duh.
Prve konference v gospodarskih
podjetjih, je nadaljeval tov. Divjak,
so prav tako pokazale, da so se or-
ganizacije Zveze komunistov lotile
reševanja konkretnih problemov. Ob
zavesti, da lahko samo politično in
strokovno razgledan delavec v redu
izvršuje zahtevne naloge v proiz-
vodnji in drugod, so posvetili glav-
no skrb politično ideološkemu in
strokovnemu izobraževanju. Zato so
tudi opustili načelno obravnavanje
problemov in se lotili konkretizaci-
je svojih nalog. Pa še nekaj — ve-
like in težke naloge, ki jih imajo go-
spodarske organizacije, zahtevajo
tudi večje število zavednih borcev
za nove družbene odnose. Torej več
komunistov. Zato so se organizacije
Zveze komunistov v tovarnah zave-
zale, da bodo posvetile vključeva-
nju novih ljudi v svoje vrste več po-
zornosti. Sprejele so celo načrte si-
stematičnega sprejemanja novih čla-
nov, ki ga bodo izvajale vsak me-
sec.
Tovariš Divjak je zatem še pove-
dal, da so organizacije Zveze komu-
nistov v celjskem okraju sprejele la-
ni v svoje vrste 1629 novih članov,
od tega je bilo 1538 povsem novih,
91 pa je bilo ponovnih sprejemov.
Med novimi člani je največ delav-
cev in sicer 983, sledijo uslužbenci
(337), kmetje (39) in ostali (179).
Med novosprejetimi jih je kar 1220
takih, ki še niso dopolnili tridesete-
ga leta starosti.
V primerjavi s številčnim stanjem
članstva na koncu 1958. leta se je
lani v okrajnem merilu povečalo
število članov v organizacijah ZK za
34,71%. Odstotno so največji uspeh
zabeležili v šmarski občini in sicer
57,31%- V primerjavi s številom vo-
livcev ima najvišji odstotek orga-
niziranih v ZK celjska občina in si-
cer • 7,48%. Okrajno povprečje v
istein razmerju pa znaša 4,39%.
F*o delovnem programu, ki ga je
poti;dil tudi nedavni plenum okraj-
neg)p komiteja, naj bi letos v okraju
sprejeli dkoli 2200 novih članov v
Zvezo komunistov, od tega naj bi se
število organiziranih kmetov pove-
čalo od sedanjih 107 na oikoli 320.
V republiškem merilu je celjski
okraj po številu prebivalcev na
tretjem mestu, po številu včlanjenih
v organizacijo Zveze komunistov
napram številu volivcev pa na še-
stem.
Ko pa je tov. Divjak na koncu
razgovora opozoril na letošnje nalo-
ge in na program, ki ga je sprejel
plenum okrajnega komiteja, je še
dejal, da je v načrtu osnovanje os-
novnih organizacij Zveze komuni-
stov v vseh gospodarskih organiza-
cijah. Prav tako bo Zveza komuni-
stov skrbela, da bi v vseh vaseh
ustanovili mladinske aktive, ki naj
bi postali rezervoar za sprejem no-
vih članov in zametek poznejših or-
ganizacij ZK. Končno je še menil,
da se organizacije ZK premalo po-
služujejo možnosti, ki jo daje sta-
tut, da lahko tudi SZDL, LMS, sin-
dikati itd. predlagajo svoje najbolj-
še člane v vrste Zveze komunistov.
M. B.
Še pretekli teden je bila pi/doba naših ulic takšna, kot jo kaže slika —
sneg, blato... Zdaj je mokra bela odeja izginila; upajmo, da za vedno
v letošnji zimski sezoni.
^  B-...l!-»-   novi sekretar komiteja zk
dtdnC K3VlJ6n za Soštanjsko občino
Pred dnevi je bila seja občin-
skega komiteja Zveze komuni-
stov v Šoštanju, na kateri so spri-
čo odhoda dosedanjega sekretarja
Jožeta Marolta na novo delovno
mesto — izvoljen je bil namreč
za predsednika okrajnega odbora
SZDL v Celju — izbrali za no-
vega sekretarja tovariša Staneta
Ravljena.
Spričo te izvolitve lahko priča-
kujemo spremembo v vodstvu
ljudskega odbora Šoštanjske ob-
čine, v katerem je bil tov. Rav-
Ijen predsednik.
Lepi uspehi celjskih brigadirjev
Brigadirji prve celjske mla-
dinske delovne brigade »Mladi
traktorist«, ki dela na avtomo-
bilski cesti »Bratstva in enotno-
sti« so sporočili, da dosegajo lepe
uspehe in da pri delu nimajo te-
žav. Glavni štab mladinskih de-
lovnih brigad je celjsko brigado
proglasil prvič udarno in jo tudi
posebej pohvalil. Brigada se je
borila še za prehodno zastavo
Glavnega štaba, vendar so imele
ostale lepše uspehe na kulturno
prosvetnem področju. Celjska bri-
gada je tudi najboljša brigada na
delovišču in v naselju »Zlatko
Šnajder«.
Celjski brigadirji so imeli tri
brigadne konference, na katerih
so govorili o delovnih uspehih
in nalogah. Sklenili so, da se bodQ>
borili za naslov najboljše brigade
na avtomobilski cesti. Pogoje za,
osvojitev tega naslova imajo, saj
presegajo povprečno normo, kljub
slabim vremenskim razmeram, za
okoli 46 %.
VREME
^ CAS OD 18. DO 27. MARCA
"em'''"^"^ do 25. marca bo v sploš-
okro "1°^"° ze'o toplo vreme. Le
netn^ rnarca nekaj dežja, v glav-
r.J/ zahodni Sloveniji. Okrog 26.
tvijo   močnejše padavine z ohladi-
Plonum
OK LMS Celje
v sredo dopoldne je bila v
dvorani Okrajne zadružne zveze
v Celju peta plenarna seja okraj-
nega komiteja Ljudske mladine,
ki sta ji prisostvovala tudi član
predsedstva Centralnega komi-
teja Ljudske mladine Slovenije
Janez Marinšek in predsednik
okrajnega sindikalnega sveta Jože
Jošt.
Referat o aktualnih nalogah
mladine v gospodarskih organi-
zacijah je podal predsednik de-
lavske komisije pri ckrajnem ko-
miteju LMS Jože Štrumberger.
V razpravi so spregovorili o iz-
obraževanju mladine, nakazali pa
tudi nekatere probleme pri uva-
janju nagrajevanja po učinku.
Po nekaterih kadrovskih spre-
membah so plenum zaključili.
Več otem b mo pisali v nasled-
nji številki našega lista.
Dva Celiana
v prvi
jugoslovanski
odpravi
na Himalajo
KAJ NAM JE POVEDAL ZNANI ALPINIST CIRIL DEBELJAK PRED ODHODOM
V sredo zjutraj je iz Ljubljane odpotovala prva jugoslovanska
odprava na Himalajo. Med. njenimi sedmimi člani sta tudi dva
Celjana: znani alpinist Ciril Debeljak ter novinar »TT« Zoran
Jerin. Zraven njiju so na -pot odšli še: Stane Kersnik, kot vodja
odprave ter Marjan Keršič-Belač, Anton Mahkota, Aleš Kuna ver
in zdravnik Andrej Robič.
Ciril Debeljak, ali na kratko Cic, je
po poklicu strojni stavec v tiskarni
CP »Celjski tisk«. Naša slika pa ga
kaže kot smučarja na Okrešlju
Menda je Cicu že namenjeno,
da stalno živi v višinsikih prede-
lih. V kolikor ne prebije večji del
svojega prostega časa med ste-
nami naših vrhov, se vzpenja po
nekajkrat na dan v deseto nad-
stropje celjskega nebotičnika, kjer
je sebi in svoji družinici ure-
dil lep kotiček. In prav tam sem
ga obiskal tik pred odhodom na
dolgo pot.
Obema se mudilo; meni, da
bi odpravil intervju in njemu, ki
je pričakoval prijatelje na kratek
pomenek pred odhodom.
— Kako dolgo že plezaš, sem
ga najprej pobaral.
— Začel sem pred dvanajistimi
leti. V tem času sem izvršil 320
plezalnih smeri in med njimi 49
prvenstvenih vzponov. Najbolj
ponosen sem na severno steno
Dedca, ki je ocenjena z najvišjo
težavnostno stopnjo šest plus,
zraven tega pa tudi na severne
stene Travnika, Triglava, Ojstri-
ce, Planjave, na plezalne smeri v
italijanskih Dolomitih itd.
— In zdaj, kam se pravzaprav
odpravljaš?
— Naš cilj je Himalaja, ozi-
roma grebensko prečenje od
vzhodnega na glavni vrh Nanda
Devi. Medtem, ko je sam vrh
Nanda Devi že osvojen, pa na
greben med glavo in njenim
vzhodnim sosedom še ni stopila
človeška noga. Sicer so to pot
skušali premagati Francoza 1951.
leta, vendar jim ni us,pelo. Tam
so celo pustili svoja najboljša
plezalca Duplata in Vignesa. Po
vsem tem pomeni grebensko pre-
čenje med obema vrhoma prven-
stveni vzpon. To je tudi najtežja
naloga naše odprave sploh. V vi-
šini nad 7000 metrov je Nanda
Devi strma in močno izpostav-
ljena gora. Plezanje v njenem na-
ročju predstavlja peto težavno-
stno stopnjo.
Ce pa se nam bo Nanda Devi
izmuznila, potem se bomo podali
v Nepal in se spoprijeli s tremi
še neza vzetimi vrhovi Api,
Nampa in Saipa, ki prav tako se-
gajo nad sedem tisoč metrov vi-
soko. V primerjavi z Nanda Devi
so ti vrhovi manj dostopni, težji.
— Kako pa je z opremo?
— Mirno lahko trdim, da je
naša oprema najmanj takšna, kot
So jo imele vse dosedanje hima-
lajske ekspedicije. Pa še več, od
njih smo povzeli najboljše in do-
bili po načrtih Kunaverja in Mah-
kote čisto lasten izdelek. Vsa na-
ša oprema, hrana itd. tehta slku-
paj tri in pol tone!
Šotori so izdelani iz uvožene
nylon svile. So dvojni, z dvig-
njenim dnom, ki se napihne. Nji-
hovo ogrodje je teleskopsko, da
ga lahko raztegnemo. S seboj bo-
mo imeli takoimenovane bazne,
večje šotore, za pet ljudi, ter vi-
šinske za dva.
— In obleka ter ostalo?
— Poleg običajne planinske
obleke bomo oblekli veston ali
bundo, ki je vsa podložena s pu-
hom. Prav takšne bodo hlače.
Cez vse to pa bomo potegnili vet-
rovko in hlače iz nylon svile. Na-
ši čevlji so po zaslugi Šoštanjske
tovarne usnja iz silikonskega
usnja, ki ne prepušča mokrote in
se tudi ne maže z mastjo. Višin-
ske čevlje je izdelala tovarna čev-
ljev Ziri. Mimo tega bomo in^li
volnene kape, kapuce, podložne
s puhom, masike proti vetru in
seveda višinska očala. Na rokah
(Nadaljevanje na 2. strani)
2
CELJSKI TEDNIK      STEV. 11 -   18. marca 196«
Dva Cel ana v prvi jugoslovanski
odpravi na Himalajo
(Nadaljevanje s 1. strani)
bomo nosili več parov rokavic.
Na kožo bomo najprej navlekli
volnene prstoike, zatem volnene
enoprstnike, nato enoprstnike iz
balonske svile in čez vse to še
rokavice iz zajčje kože. Upam, da
nas ne bo aeblo ...
Važen del naše opreme bodo še
buitan kartuše (kon&erviraai plin
v tekočem stanju) za devet tisoč
ur gorenja, gretja oziroma za raz-
svetljavo. Butan bomo nosili v
aluminijastih škatlah francoske-
ga izdelka.
s seboj bomo nosili še mali ra-
dijski trainzistorski sprejemnik ter
posebne radijske oddajne in
sprejemne postaje z možnostjo
sprejemanja in oddajanja na da-
ljavo do treh kilometrov. Vse te
naprave so izdelali v institutu
Jožeta Štefana v Ljubljani. Spre-
jemne in oddajne postaje nam
■bodo služile predvsem za pove-
zavo med posameznimi taborišči,
ki jih bomo postavljali na poti od
osnovne baze proti končnemu
cilju.
— Kako ste se založili s hrano?
— V celoti nosimo s seboj 1600
kilogramov hrane. Vsa ta je kom-
pletirana po dnevnih obrokih v
posebniiJh paketih. Hrana je se-
veda preračunana po kalorični
vrednosti.
— Kaj pa v primeru ibolezni?
— Najnevaimejša nam je pljuč-
nica, ki je v višini nad 5000 met-
rov smrtna. Edino rešilno sred-
stvo v takem primeru je kisik, ki
pa ga imamo s seboj le 5.800 lit-
rov, kar zadostuje za enega bol-
nika s pljučnico. Transport večje
količine kisika je silno težaven;
zraven tega pa tudi naibava kisika
predraga. Spričo vsega tega ki-
sika ne bomo rabili pri plezanju,
temveč edinole v primeru bo-
lezni. Vse dosedanje odprave v
teh višinah niso potrebovale ki-
sika pri naskakovanju vrhov, za-
to tudi mi nanj ne računamo.
— Kdo bo nosil to opremo?
— Vsa naša prtljaga je zložena
v posebnih vrečah po 30 kg, ki
jih bomo pozneje pritrdili na alu-
minijaste krošnje. Tako smo do-
bUi sto paketov za sto nosačev.
Od tega je največ zavojev s hra-
no. Nosači nam bodo vso to prt-
ljago znosili v višino 5.000 met-
rov. Od tam naprej pa ibomo no-
sili sanai, od taborišča do taibo-
rišča.
— Ali vas bo na tej poti še
kdo spremljal?
— Razen sedmih članov naše
odprave ter sto nosačev, od ka-
terih se (bomo p>oslovili v višini
pet tisoč metrov, bo z nami odšel
še nek indijski alpinist, nadalje
dva šerpasa Sirdar Tensing (brat
zmagovalca nad Everestom) in
Ank Nima ter kapetan indijske
armade.
— Kako dolgo bo trajala vaša
ekspedicija?
— Računamo, da bomo do baz-
nega taborišča v višini 5000 met-
rov prišli v petih tednih. Pri tem
je vštet še prevoz z ladjo. Za na-
skok od vzhodnega do glavnega
vrha Nanda Devi ter za povratek
do taiborišča, bomo predvidoma
porabili en mesec. Samo greben-
sko prečenje pa bo trajalo okoli
dva tedna. To je tudi največja
zahteva, predvsem zaradi nošenja
hrane m ostalih nadlog, ki jih bo
od nas terjala strma gora. Na
poti ibomo pisali vsak svoj dnev-
nik, od katerega bomo po eno ko-
pijo pošiljali svojim domačim.
— Kaj pa ostale nevšečnosti, ki
vas čakajo v gorah? Še posebej
me zanima, kako boste v takih
višinah in pri peklenskem mrazu
opravljali svoje človeške potrebe.
— No dokler ibomo v šotorih,
ne bo težav. Hujše bo seveda v
steni ali na odprtem terenu, kjer
doseže temperatura od 40 do 45
stopinj Celzija pod ničlo in kjer
brije veter tudi s hitrostjo do 150
kilometrov na uro. Takrat ne pre-
ostane drugega, kakor da vse
skujjaj sjnistiš v hlače. Tako so
delala že drugi in tako bomo tudi
mi ...
— Cic, kako bo pa na morju?
Najprej se je zasmejal, potem
pa odvrnil:
— Res je, da se bom tokrat
prvič peljal z ladjo na tako dolgi
progi. Upain samo, da bo morje
mimo...
o o o
Mi pa želimo Cicu in vsem čla-
nom odprave ne samo, da bi jih
sprejelo mimo morje, temveč da
bi jih pričakala tudi mirna gora,
da bi dobro opravili svojo za-
htevno nalogo in se srečno ter
zdravi vrnili domov.
M. Božič
Bilten občinskega
komitefa LMS Celje
Na zadnji seji so člani politično-
ideološke komisje pri občinskem ko-
miteju LMS v Celju sklenili, da bo-
do občasno izdajali svoj bilten. V
njem bodo poleg poročil s plenu-
mov in važnejših sklepov pisali tu-
di o vsebini in organizaciji dela v
mladinskih aktivih; v biltenu bo
hkrati tudi gradivo za študij. Izda-
jali ga bodo vsaka dva meseca, ob-
seg pa bodo večali po potrebi.    -ij
V zadnjem tednu
po domovini
Petek, 11. marca
DELA NA AVTOMOBILSKI CESTI
»bratstva in enotnosti« dobro potekajo.
Po pregledu izvršenih del v prvi dekadi
so ugotovili, da so bile vse norme pre-
sežene.
Sobota, 12. marca
PREDSEDNIK Zvezne ljudske skup-
ščine Peter Stambolič si je ogledal ne-
katere specializirane obrate Agrokombi-
nata v okolici Ljuliljane.
Nedelja, 13. marca
V LJUBLJANI je bila redna skupščina
Turistične zveze Slovenije, na kateri so
med drugim ugotovili hiter porast turi-
stičnega prometa pri nas. Samo lani je
v Sloveniji prenočilo 2," milijona turi-
stov. Na skupščini so za novega pred-
sednika izvolili predsednika strokovnega
sveta za turizem pri Izvršn.em svetu LRS
dr. Danila Dougana.
Ponedeljek, 14. marca
V LJUBLJANI je bila razširjena seja
sveta Svobod in prosvetnih društev Slo-
venije, na kateri je predsednik sveta
Vlado Majhen govoril o delu Svobod po
mariborskem kongresu in o nalogah
Zveze.
Torek, 15. marca
V BEOGRADU je bila seja Zveznega
izvršnega sveta, na kateri so sprejeli
poročilo o delu sveta v lanskem letu.
NA SEJI Centralnega sveta Zveze sin-
dikatov Jugoslavije pa so obravnavali
vprašanje, kako delavci in uslužbenci
uporabljajo svoj prosti čas.
Sreda, 16. marca
IZ LJUBLJANE je odpotovala prva ju-
goslovanska odprava na Himalajo. Na
Reki so se njeni člani vkrcali na to-
vorno ladjo »Velebit«, ki bo zaradi sla-
bega vremena odplula šele danes ali
jutri.
SEJA LJUDSKEGA ODBORA CELJSKE OBČINE
Enotni zdravstveni dom
v torek popoldne sta bili najprej
ločeni, zatem pa skupna seja obeh
zborov občinskega ljudskega odbo-
ra v Celju. Na ločenih sejah so od-
borniki potrdili pripojitev trgovine
»Rimski dvor« trgovskemu podjetju
»Enotnost«, nadalje so sprejeli od-
lok o vodovodnem redu ter potrdili
statute stanovanjskih skupnosti Sto-
re, Center, Otok in Aljažev hrib. Mi-
mo vsega tega so na predlog sveta
za zdravstvo potrdili ustanovitev
obratne ambulante v Kovinotehni.
Spričo novih potreb, pa tudi zaradi
uvedbe zdravstvenega zavarovanja
kmečkega prebivalstva, je nastala
potreba po ustanovitvi enotnega
zdravstvenega doma za celotno
področje celjske občine. Spričo tega
se bosta tudi zdravstveni postaji
Vojnik z Dobrno ter Store priklju-
čili celjskemu zdravstvenemu domu.
Tako bo uveljavljena na celotnem
občinskem področju enotna strokov-
no zdravstvena ter finančno mate-
rialna služba.
Pri obravnavanju nekaterih zadev
imovinsko pravnega značaja sta
oba . zbora pooblastila predsedstvo
ljudskega odbora, da uredi vse po-
trebne okolnosti okoli rušenja ne-
katerih hiš v Cretu, kar je nujno za-
radi gradnje novega lokotovornega
kolodvora.
Na skupni seji obeh zborov so od-
borniki poslušali poročili sveta za
gostinstvo in turizem ter sveta za
obrt o njunem delu v preteklem le-
tu. Istočasno so bili seznanjeni z
delovnim programom obeh svetov.
Na predlog komisije za imenovanje
direktorjev ter v sporazumu z de-
lovnim kolektivom je bil za direk-
torja trgovskega podjetja »Merx«
imenovan tov. Franc Petauer.
Končno so ljudski odborniki po-
trdili prodajo zadružnega doma v
Babnem, kjer bo del prostorov za-
sedla »Oprema«, zraven tega pa bo
dvorana služila kulturno prosvetni
in drugi dejavnosti prebivalcev ta-
mošnjega območja
Občni zbori sindikalnih podružnic
dobro potelcajo
Na sestanku predsednikov občin-
skih sindikalnih svetov celjskega
okraja je bila podana analiza dose-
danjih občnih zborov sindikalnih
podružnic. Po poročilih je bilo v mi-
nulih dveh mesecih približno dve
tretjini občnih zborov, večidel v
ustanovah, kmetijskih zadrugah in
manjših podjetjih. V zadnjih dveh
tednih pa so bile letne skupščine tu-
di v nekaterih podružnicah večjih
gospodarskih organizacij. Ostali
bodo do konca tega, oziroma začet-
ka prihodnjega meseca. V aprilu in
maju bodo še občni zbori občinskih
sindikalnih vodstev.
Splošna ugotovitev dosedanjih
občnih zborov je, da so bili le-ti
uspešni povsod tam, kjer so tudi or-
ganizacije med letom dobro delale.
Bili so pa tudi primeri, kot v neki
podružnici v Celju, kjer so poročilo
o zaključnem računu podjetja za
lansko leto istovetili s poročilom o
delu sindikalne organizacije.
Na srečo, so bili taki in podobni
primeri bolj redki in možni le tam,
kjer ni bilo v zadostni meri čutiti
dela političnih organizacij. Ker pa
kaže, da bo zdaj v nove odbore iz-
voljenih precej novih in mladih lju-
di, lahko pričakujemo tudi poživi-
tev dela sindikalnih organizacij. V
nekaterih občinah so že začeli de-
lati na tem, da bodo za mlade od-
bornike pripravili krajše seminarje,
na katerih se bodo seznanjali z os-
novnimi političnimi in gospodarski-
mi nalogami.
V. L.
gre lahko vsakdo, kajti sleherni zavitek odličnega in
poceni detergenta OSKAR prinaša takšno možnost. Po-
iščite v zavitku Oskarja sliko BAKLE — in brezplačno
potovanje na olimpiado vam je zagotovljeno. Z desetimi
drugimi različnimi športnimi slikami pa se vključite v
veliko nagradno igro mariborske tovarne ZLATOROG.
PREDSTAVLJAMO VAM DELEGATE ZA PETI KONGRES
SZDL JUGOSLAVIJE
SZDL vodilna organizacija...
Tako je odvrnila tov. IVICA
KOZOVINC, učiteljica in pred-
sednica osnovne organizacije
SZDL v Šmartnem ob Dreti,
ko smo jo vprašali o delu in
vlogi SZDL v tem prelepem
delu naše zemlje. Tovarišica
Kozovinčeva bo po sklepu ne-
davne občinske konference za-
stopala člane SZDL mozirske
občine na bližnjem petem kon-
gresu SZDL Jugoslavije.
Pri nas je Socialistična zve-
za zares vodilna organizacija
in pobudnik vseh akcij, politič-
nih in gospodarskih. To vlogo
je sprejela že kmalu po vojni,
ko je bilo treba obnoviti poru-
šeno vas. V poznejših letih in
zlasti v zadnjem obdobju jo je
še bolj okrepila, saj je bila
ravno Socialistična zveza tista,
ki je dala pobudo za zgraditev
nove šole, za lep most čez Dre-
to in zdaj za gradnjo prepo-
trebnega vodovoda, je nadalje-
vala.
Spričo takšne vloge uživa
SZDL največji ugled. Temu pri-
merno imamo v organizaciji
74% vseh volivcev, kar je pre-
cej nad občinskim povprečjem.
Za uspešno delo pa se lahko
zahvalimo tudi organizaciji
Zveze komunistov, ki budno
spremlja in podpira našo de-
javnost.
Vpliv Socialistične zveze na
vseh področjih družbene dejav-
nosti v vasi pa se kaže še v
tem, da vabi Socialistična zve-
za predstavnike vseh družbe-
nih in političnih organizacij na
vsak svoj sestanek. Prav tako
•e v navadi, da tudi te organi-
zacije vabijo na svoje zbore
zastopnike našega odbora. To
je pristna povezava, ki je že
neštetokrat rodila prav lepe
uspehe. Redne stike s člani pa
imajo naši odborniki tudi ta-
krat, ko pobirajo vsake tri me-
sece članarino. Takrat se z
ljudmi pogovorijo o marsika-
terih problemih.
Mimo vsega tega, je še de-
jala tov. Kozovinčeva, pa je
Socialistična zveza tista, ki vo-
di vse priprave za najboljšo
izvedbo zborov volivcev. Zato
skliče pred zbori predstavnike
vseh množičnih organizacij in
tako skupaj z njimi prouči na-
loge in probleme, ki jih nato
obravnavajo na sestanku vo-
livcev.
Tako v resnici usmerja naše
delo in življenje. Sproži pro-
blem in ga zasleduje tako dol-
go, dokler se ne reši. To velja
tako za komunalna dela, kot
tudi za ostala.
In naloge?
Teh je veliko. Tu gre tako
za kmetijsko zadrugo in raz-
širitev kooperativnih odnosov,
kot za uspešno delo žena za-
družnic, za delo aktiva mladih
zadružnikov, za prosvetno de-
javnost in podobno.
M. B.
Celjska mladina se
končno le zabava
v soboto je mladinski ples v dvo-
rani Narodnega doma znova nudil
veliko zabave vsem njegovim ob-
iskovalcem. Edinstveni prijem, ka-
terega se je poslužilo Olepševalno
in turistično društvo, kot organiza-
tor prireditve, zasluži priznanje in
pozornost.
Mladi plesalci, ki so se ob zvokih
plesnega ansambla Metronom pod
vodstvom Edija Goršiča veselo vr-
teli, so z navdušenjem pozdravili še
violinista Uroša Prevorška in piani-
sta Marjana Vodopivca, ki sta v od-
moru izvedla kvaliteten umetnišfc
program.
Prav tako so bili mladi prijetr
presenečeni nad izbranim tekmov
njem. Plesni pari so se pomeri;
najprej v muzikaličnosti, nato pa s
v atletskih sposobnostih. Zmagoval
cem nagrade niso izostale; mladin
pa ne smeha.
Mladina je bila te prireditve v^
sela in upa, da bo takih še deležna
Zato vsem njenim organizatorjeJ
najlepša hvala. I
D J
Kadrovski
v večini naših podjetij je dokaj dobro organizirana služba, '
skrbi za proizvajalna sredstva in njihovo organiziranost v proizvodne'
procesu.. Ta tehnična služba se delno ukvarja tudi z ljudmi, vendJ
v pretežni meri le s stališča proizvodnega procesa, zato je vsa skrb J
kadre v podjetjit še vedno zreducirana na iskanje, zaposlovanje i
evidentiranje »delovne sile«. O dokaj dobri organiziranosti lahko g'
vorimo tudi za računski in komercialni sektor v podjetjih.
Ugotavljamo, da skoraj ni podjetja, kjer bi bil poleg že imen'
vanih treh sektorjev organiziran še enoten kadrovsko-socialni sekt«
ki bi se ukvarjal s celovito problematiko skrbi za človeka, to je s cd
vrsto psiho-socialno-ekonomskih in drugih vprašanj, ki se pojavljaj
pri članih delovnega kolektiva. Mnoge subjektivne in objektivne teža'
nastajajo v sami gospodarski organizaciji in izven nje, ki jih čla'
kolektiva prinašajo s seboj na delovno mesto. Te težave najčešče oH'
mogočajo intenzivno in koncentrirano delo posameznikov, zato jih ■
treba začeti reševati v podjetju. Osebni faktor v proizvodnem proce-
bi morali vodilni ljudje v gospodarskih organizacijah stalno vsklajev^
z materialno proizvodnim in ga obravnavati tako strokovno odnos'
znanstveno, da bi tako vsklajevanje moglo biti za sam proizvodni
ces čim bolj učinkovito. Ni dovolj zadovoljiti in stimulirati delaV
zgolj z osebnimi dohodki, upoštevati je treba še celo vrsto drugih Či'
teljev, ki se med seboj prepletajo in odločujoče vplivajo na delavČ«'
storilnost ter dobro ali slabo počutje na delovnem mestu. Nekat^
analize so že pokazale, da za dobro počutje in visoko storilnost P
sameznikov ni odločilen zgolj osebni dohodek, marveč često predvs'
drugi činitelji in druga dejstva: vloga, odgovornost in položaj dela^
v proizvodnem in upravnem procesu podjetja glede na specifičen sist'
delavskega samoupravljanja pri nas, urejeni medsebojni odnosi
ustrezna skrb za člane kolektiva s strani vodilnih delavcev, da jih
bi več obravnavali kot zgolj »delovno silo«.
Pri obravnavanju sedanjega stanja predvsem ugotovimo,
osnovna in glavna pomanjkljivost v tem, ker posamezne službe
za človeka, ki že obstajajo in delujejo v podjetjih, niso med seboj j
vezane in zato delujejo razbito vsaka zase. Nekatera podjetja so s''
glede organizacije in delovanja služb skrbi za človeka delno že '
predovale (to se kaže v samih proizvodnih uspehih), vendar ne tol'
da bi lahko govorili o učinkoviti in organizirani službi, ki obravl^
celovito problematiko članov kolektiva. Obratno pa tudi lahko ^'
POGLED
PO
SVETU
Psihoanaliza se močno ukvarja z
eno od osnovnih želja, biti- velik in
močan. Politična psihoanaliza po
drugi svetovni vojni ima v tem po-
gledu dva zanimiva primera: Fran-
cijo in Nemčijo. Francija je izgubila
nimbus velesile, čeprav ji je njen
status po milosti velikih treh še
ostal. Alžirski in atomski kompleks
sta se v francoski oficialni politiki
združila. Ko je eksplodirala atom-
ska bomba v Sahari, je eksplodiral
tudi de Gaulle z izjavo, da je Fran-
cija dosegla spet tisti mednarodni
politični nivo, s katerega je zdrkni-
la s Petainom in Vichgjem. Mislim,
da je ta eksplozija vse, ki cenijo
francosko kulturo in francosko me-
sto v življenju Evrope in vsega sve-
ta, pretresla, saj je v njej velika tra-
gična zmota. Se »Times« je zapisal,
da je de Gaullova izjava hotela po-
makniti čas nazaj, to pa ne gre. De
Gaulle je doživel francosko atom-
sko bombo, ne bo pa doživel tistega
kar je obljubljal francoskim kade-
tom v Alžiru. Alžir in Francija ni-
sta sama na svetu. Francija ne mo-
re postati velika in močna s tem, da
bi pogazila voljo Afričanov.
Drugače je z Nemčijo. Pred krat-
kim sem bral uvodni članek v »Die
Welt«, ki govori o bodočnosti Nem-
čije. Nemčija je prepričala ves svet
o svoji vitalnosti, se sama obnovi-
la, se dala potegniti v hladno voj-
no, nima pa združujoče duhovne in
moralne moči, s katero bi povedla
svojo usodo. »Bogati smo, čeprav že
50 let nimamo kolonij. Ce hočemo,
da bomo od tega kaj imeli, moramo
proklamirati svobodo za vse, ne sa-
mo za Nemce oz. za 17 milijonov
Nemcev v Vzhodni Nemčiji, moramo
biti na čelu pomoči nerazvitim drža-
vam v Aziji in Afriki: moramo ka-
zati tak obraz, ki bo privlačen za
druge.« No, Nemčiji se bo to težko
posrečilo. Adenauer in Brentano sta
izjavila, da imata glede sestanka na
vrhu svoje pobude in ves svet ve,
^ da se Nemčija angažira za »trdo ro-
ko« v politiki nasproti SZ. Ko se je
Seku Ture drznil govoriti o nemški
udeležbi pri saharski bombi, so ga
zavrnili z rasističnim omalovaževa-
njem, čeprav so ga nekaj mesecev
prej sprejeli z državnimi častmi. Iz
uvodnika je razvidno tudi to, da
Nemčija   ne   udarja   samo   proti
Vzhodu, ampak že omenja tudi An-
glijo, ki da Nemčijo sumljivo ogle-
duje, kako gospodarsko napreduje.
Pri tem gospodarskem napredku
Nemčije ima seveda velik delež
38.000 ameriških familij v Social
Registru, High Societg, ki »se po
svojem izvoru ali socialnem ugledu
prirodno štejejo med najboljšo druž-
bo ZDA«. Denarna aristokracija se
čuti ogrožena pred socialnimi ide-
jami, strah pa ima velike oči in
ukrepi v strahu po navadi niso kaj
prida. Eisenhower je po popotova-
nju po Južni Ameriki izjavil, da je
Južna Amerika najvažnejše področ-
je za ZDA, zraven pa zagrozil z in-
tervencijo Organizacije ameriških
držav, če bi kaka južno ameriška
država dobila ZDA neprijazno vla-
do, vsiljeno od zunaj. Ameriške
banke ne bodo investirale v Južno
Ameriko, če ne bodo dobile jamstva
proti razlastitvi. Za tem grmom ti-
či zajec, tu je pes pokopan! Kubič-
kova »vseameriška operacija« ni na-
šla milosti v ZDA oz. pri Eisenho-
merjevih svetovalcih. To je za ZDA
nerodno, kajti SZ nastopa kot kre-
ditna velesila tudi že na pragu ZDA
na Kubi, v Afriki in v Aziji. Pomoč
nerazvitim državam postaja stalen
element sovjetske zunanje .politike.
Samo Indija in Indonezija sta do-
bili 600 milijonov dolarjev in to za
ključne, bazne objekte, ne za po-
trošno blago. Hruščev je kreditira-
nje potrošnega blaga označil kot
gospodarski kolonializem na dolgo
roko.
Kako nerodno gesto so v primeri
s tem naredili v Bonnu, ko so toči-
li krokodilove solze nad nehvalež-
nostjo Gvineje in ji očitali, da po-
vzroča mednarodno napetost ravno
v trenutku, ko se pripravlja sesta-
nek na vrhu. Kaže, da se zahodno-
nemški politiki res ne morejo otre-
sti vsega tistega, kar so se naučili
v tistih 12 letih, ko je Nemčija vse-
mu svetu razkrila svoj pravi obraz,
nevaren ne samo Zidom, ampak
vsem narodom na svetu, ki jih ger-
manska rasa po svojem občutku,
kakor je dejal Rosenberg, izbere za
svoje žrtve. To je slabo za Nemči-
jo in dobro za tiste, ki jih je ogro-
žala doslej in ki jih bo ogrožala po-
slej, če bo hotela »s svojo usodo
priti na konec«, kjkor pravijo. Do-
bro za to, ker je jasna v svojem de-
janju, če že ne v besedah, s kateri-
mi sem in tja skriva svoje namere
in namene. Ena takih besed je raz-
orožitev, ki naj bi jo sestanek na
vrhu po Adenauerju in Brentanu v
prvi vrsti obravnaval. Ce bi se to
zgodilo, bi to že vnaprej pomenilo
neuspeh, saj je jasno, da za razoro-
žitev in njeno kontrolo pravzaprav
ni še nič storjenega, le beseda teče
o njem, panmunjonska ali filibustr-
ska ali ženevska. Beseda in nič več.
Pa tudi ne manj. T. O
CEUSKl TEDNIK — STEV. 11 -   18. marca !9€0
3
v šoli čuvarjev reda in poštenosti
^ bi imeli kdaj priložnost obiskati Ijubljan-
'■ hi kriminalistični muzej, ki iz razumljivih vzro-
Tv ni namenjen široki javnosti, bi vas spreletel
f% ob pogledu na množino človeških slabih last-
'^^Tatvine, goljufije, poneverbe, vlomi, tihotap-
iva   poškodbe, poboji, umori, nesreče zaradi
alomarnosti in nerednosti in še na stotine raz-
vl-nih prestopkov. Hi jih ljudje počenjajo zaradi
I korrinosti,   delomrznosti,   pohlepa,   sovraštva
strasti in podobnega, vsako minuto ogrožajo
zdravje, življenje in imetje soljudi.
S to, do trenutka dejanja prikrito nevarnostjo
stoterih oblik, se bori peščica ljudi — organov
javne varnosti. Bodimo odkriti in povejmo, če
ni res, da se večina nas nenadomestljivosti in
važnosti njihovega stanu zaveda po navadi šele
takrat, ko smo osebno prizadeti in ogroženi.
Zločin je starejši od človeškega boja proti
njemu. Kako dolgo pa bo trajalo, da bo človek
nehal biti nevaren sočloveku, ne moremo uga-
niti Tudi v naši družbi okoliščine niso izjemne,
čeprav v našem času bolj kakor kdaj koli skrbi-
mo za vzgojo in prevzgojo k slabemu nagnjenih
ljudi.
Naša varnostna služba se močno razlikuje po
naiinu in vsebini dela od nekdanjih pandurskih,
žandarskih in policijskih enot. Je pa hkrati pred
tezavnejšimi nalogami že enostavno zato, ker
čas prinaša nove oblike prestopkov, kar zahteva
vzgojno obravnavanje prestopnikov zakona. in
nepisanih zakonov človeške morale.
Služba javne varnosti je zato postala zna-
nost, ki zahteva sposobne, izšolane, pogumne,
predvsem pa osebno poštene ljudi.
Popeljemo vas na obisk v šolo DSNZ LRS
(Solo državnega sekretariata za notranje zadeve
LR Slovenije).
Pod Šmarno goro je na sončnem pobočju mo-
derfio šolsko poslopje, kjer se že leta sem iz-
obražu/f/o uslužbenci organov javne varnosti za
svoj težak in časten poklic. Sola stoji v »Rozma-
novem gaju«, v parku nekdanje graščine blizu
rojstnega kraja narodnega heroja Franca Roz-
nana-Staneta. Stavba ima pod svojo streho vse
prostore, ki jih zahteva šola za odrasle ljudi z
internatsko ureditvijo. V pritličju je telovadnica
ki jo uporabljajo še za večje prireditve in za
kino predstave. V visokem pritličju so učilnice,
kabineti, moderna kuhinja (verjetno najrltoder-
nejša pri nas) in jedilnica. V nadstropju so lične
spalnice, v vsaki 4 ležišča, kopalnice, dnevna so-
ba in knjižnica. Za zabavo in razvedrilo imajo
v šoli še lepo urejen klubski prostor, vse skupaj
pa obdaja čudovit park.
Tečajniki imajo v hiši vse, kar potrebujejo,
občasno pa obiskujejo tudi dramske in operne
predstave v Ljubljani. Nad sadovnjakom imajo
še lastno strelišče, kjer se vadijo z orožjem, oko-
lica pa je kakor nalašč za šport in izlete v pro-
stem času.
V tej šoli so tečaji različnih stopenj. Letos
so se tu začeli enomesečni predpripravniški tečaji
za one, ki šele vstopajo v vrste ljudske milice.
Potem se tu šolajo mladi miličniki-pripravniki
ki imajo za sabo že nekaj praktičnega dela v
miličniški službi, nadalje je tu oddelek podofi-
cirske miličniške šole in končno še dvoletna stro-
kovna šola za razne specializacije.
V pogovoru z ravnateljem šole, profesorji in
razredniki sem zvedel marsikaj o pestrosti živ-
ljenja in pouka na šoli. Sola je pravzaprav usta-
nova, skozi katero lahko nadarjeni ljudje, ki pri-
dejo v vrste organov javne varnosti, tudi z
osnovnošolsko izobrazbo dosežejo visoke kvali-
fikacije. To se pravi, da lahko vsak. ki ima za
to voljo, v službi javne varnosti in s pomočjo
te šole naredi kariero.
Učni program, recimo 6-mesečne pripravniške
šole, je zelo pester. Poleg splošnih predmetov
(slovenščine, zgodovine, geografije in računstva)
imajo še zdravstvena predavanja, administra-
tivni pouk, poučevanje upravnih, kazenskih pred-
pisov, pouk iz kriminalistike, tehnični pouk, ka-
kor zveze in motoroznanstvo ter poleg poučeva-
nja naše družbene ureditve še pouk telesne spret-
nosti, pri katerem je JIU-JITSU eden izmed po-
glavitnih. Tečajnikom predavajo številni izku-
šeni predavatelji, profesorji — med njimi tudi
šef bolnišnice za duševne bolezni dr. prof. Ka-
noni fanez. priznani strokovnjak za sodno me-
dicino dr. prof. Milčinski in drugi.
Razen predmetov iz učnega programa, imajo
slušatelji priliko poslušati še nova predavanja,
ki jim niso koristna samo za opravljanje službe,
temveč tudi za njihovo splošno izobrazbo.
Zelo zanimivo je to, da je do sedaj iz vrst
rnilice odšlo v razne druge javne službe in v go-
spodarske organizacije veliko kadra, ki se je iz-
šolal pri organih za notranje zadeve. To je poleg
nekoliko oslabljenega priliva novih moči eden
izmed' poglavitnih vzrokov za pomanjkanje ljudi
v organih javne varnosti.
Človek bi v tovrstni šoli pričakoval izredno
ostro disciplino, in nekak vojaški red v starem
smislu besede. Toda daleč od tega. Slušatelji si-
cer vzdržujejo red, toda iz lastne zavesti. Snaga
v njihovih sobah bi bila lahko za zgled premno-
gim gospodinjam. Možem postave ni pod častjo,
da na pomlad in v poletnih mesecih gojijo tudi
cvetlice in urejajo gredice, kar je poklicnemu
vrtnarju v veliko veselje. V odmorih in ob pro-
stem času polni njihovo šolo glasba.^ V šolski
knjižnici je ob strokovnih knjigah vsaj še to-
liko leposlovja. V lastnem kinu predvajajo več
zabavnih in umetniških filmov, kakor tudi stro-
kovnih. Tako je tudi prav. Njihovo delo je nepo-
sredno zvezano z ljudmi, zato morajo spoznati
o ljudeh čim več, naučiti se morajo ponašanja
med ljudmi, vse tja do plesnih vaj.
V takem okolju nastajajo v »Rozmanovem
gaju« pod Šmarno goro čuvarji javnega reda
in varnosti novega tipa. Iz tečajev in šol pri-
hajajo ljudje, ki v razmeroma kratkem času v
zgoščeni obliki osvojijo vse številne izkušnje, se
spoznajo z družbenimi problemi in okoliščinami,
v katerih se bodo gibali in delali.
Kratkotrajen je bil obisk v šoli, vendar sem
dobil že ob vstopu vtis, da je ta šola pot, po
kateri bi lahko doseglo svoj življenjski smoter
veliko več mladincev, ki se odločajo za bodoče
poklice. Res je, da je miličniška služba povezana
z učenjem, napori in včasih tudi z nevar-
nostmi. Toda ali vsega tega ne odtehta zavest,
da je ta poklic časten, izredno pomemben in če
hočete — izredno človekoljuben. Kaj je bolj čast-
nega od odgovornosti za varnost poštenih držav-
ljanov pred storilci, ki ogrožajo imetje, zdravje
in celo življenja soljudem. -c
Boljša orgonizocijo dela
v gradbeništvu
v letošnjem letu naj bi se v celj-
skem okraju povečal obseg gradbe-
nih del za približno 14 odstotkov.
Nedvomno bo to povečanje zahte-
valo izboljšanje organizacije dela in
večje napore izvajalcev. Zelo važno
je vprašanje vskladitve gradbenih
in zaključnih gradbenih del. Tako
bodo v »Ingradu« obrati zaključnih
del povečali povprečno svoje kapa-
citete za 50 odstotkov, soboslikar-
ski obrat pa celo za 100 odstotkov,
kar bo zelo pripomogle k rešitvi in
vskladitvi tega problema. Važno
vlogo pa igra tudi pri hitrejši in so-
dobnejši gradnji modernizacija, ki
dobiva tudi vse pomembnejše mesto
v gospodarskih investicijah.
Za izvršitev vseh nalog, ki čaka-
jo gradbeništvo v letošnjem letu.
pa bo potrebno kadrovsko ojačati
projektantske organizacije, ki naj
začnejo izdelovati tudi projekte za
instdTacijo. Tako dobi gradbeništvo
za kadre poleg industrije največ
sredstev. Jasno pa Je, da se bodo
morale poleg kadrovske ojačitve
gradbeništva, izboljšati tudi razme-
re delavcev na gradbiščih, ki mno-
gokrat niso preveč ugodne. V mno-
gih gradbenih podjetjih pa bodo
morali še izboljšati sistem nagra-
jevanja po ekonomskih enotah.
Ustanovitev poslovnega zdru-
ženja, ki bo skrbelo za vskladitev
vseh tistih faz dela gradbene pro-
izvodnje, je korak dalje k realiza-
ciji programov in pogodb gradbe-
nih podjetij. Združenje pa bo tudi
skrbelo za spoštovanje gradbenih
rokov, tako da bo tudi ta problem
delno rešen. Posebno skrb pa po-
sveča letošnji družbeni plan celj-
skega okraja stanovanjski izgrad-
nji, ki naj bo kolikor mogoče siste-
matična in intenzivna.
Letos naj bi v celjskem okraju
predvidoma zgradili 1100 stanovanj
za kar "bi porabili okoli 2.759 mili-
jonov dinarjev; vse večjo pozornost
pa je treba posvečati hišnim sve-
tom, ki pridobivajo na samostoj-
nosti. Za sistematičnejšo stanovanj-
sko izgradnjo pa bodo v vseh ob-
činah sestavili petletni program .sta-
novanjske izgradnje; začeli pa bo-
do tudi še z intenzivnejšo gradnjo
objektov družbenega standarda, po-
sebno objektov družbene prehrane.
Obeta se nam bogato leto v grad-
beništvu, ki bo zahtevalo napore
vseh gradbenikov, kajti naloge, ki
jih predvideva družbeni plan, težij«
predvsem k sistematični in inten-
zivni izgradnji.
Vloga žene v družbi in gospodinjstvu
Problem enakopravnosti žene v Jugoslaviji ni več politični
problem niti problem pravnega položaja žene v družbi; kolikor
še obstaja, je v glavnem problem ekonomske nerazvitosti, primi-
tivizma, religioznih pojmovanj in drugih konservativnih pred-
sodkov privatnolastniškega odnosa, ki še vplivajo na življenje v
družini. Zaostalo gospodinjstvo in obstoječi materialni problemi
družine preprečujejo ženi, da bi mogla v polni meri sodelovati
v ekonomskem in družbenem življenju, ustvarjajo konflikt med
njeno vlogo v družbi in njeno vlogo v gospodinjstvu. Zaostalo
gospodinjstvo ovira tudi vse druge člane družine v njihovi druž-
beni aktivnosti.
Ti problemi se posebno zaostrujejo s hitro industrializacijo
dežele, s spremembo socialne strukture prebivalstva. Materialni
razvoj dežele nudi hkrati možnosti za ustvaritev tehnične baze,
podružbljenje služb, namenjenih potrebam gospodinjstva, s čimer
moramo urediti konflikt med sodelovanjem žene v družbenem
življenju in njenim položajem v družini, pa tudi izboljšati živ-
ljenjski standard vseh članov družine.
MAJHNA STVAR - VELIKA KORIST
Au! bi ncKu^ gotovo zavpil, če bi
mu padel takle, kar precej težak
obroč valjane pločevine na nogo.
Brez zmečkanih prstov gotovo ne bi
ušel. In vendar se v tem in še v
mnogih drugih primerih to ni zgo-
dilo. Čevlji, ki jih ima ta delavec
na nogah niso navadni. V spred-
njem delu imajo vgrajeno posebno
jekleno, dokaj odporno in preizku-
šeno kapico. Že nekaj časa uporab-
ljajo v nekaterih naših podjetjih ta-
ke čevlje in marsikdo si je že ohra-
nil svoje noge ob padcih, stiskih in
drugih podobnih primerih.
Ponekod teh čevljev še niso na-
bavili, pravijo, da so predragi, da
nimajo denarja, da bi jih kupili.
Drugje o njihovi koristnosti še sploh
niso spregovorili in sklepali. Boljše
bo, če ne Čakajo, da bi nekdo od
delavcev na lastni koži preizkusil
slabe posledice. Povsod tam, kjer so
noge pri delu posebno izpostavljene
raznim padcem in udarcem, bi bilo
prav, da delavci uporabljajo to za-
ščitno sredstvo.
Statistični podatki še vedno po-
vedo, da imamo vsako leto kar ve-
liko število poškodb. Ce se lahko
temu vsaj delno izognemo, zakaj ne
bi tega storili. Izračun nam bo po-
kazal, da se nam izplača, če že ne
upoštevamo nog, ki se ne dajo tako
enostavno in hitro popraviti.
Prebava in zavese
Vse lepo in prav .. Tudi z »Mi-
gnonom«, samo če... 2e spet ta
»če«. Naj bo kakor koli, Mignonu
so potrebne zavese. »Zakaj le?« se
bo vprašal oni, ki še ni bil v tej
priljubljeni, nekdaj imenovani »mla-
dinski« restavraciji. Dejstvo pa je,
da je tu kljub večji izbiri jedil in
pijače kot v naši samopostrežbi,
vendarle nekaj napak. Skozi neza-
krita okna lahko vsak mimoidoči, ki
ima vsaj trohico »firbca« v sebi, po-
kuka v Mignon naravnost v žlico in
ugotovi, kakšno dobroto nosi gost
v usta. Miru željni obiskovalci išče-
jo zato zatočišče med stebri poseb-
no zvečer, ko so najbolje razstav-
ljeni, vendar je stebrov premalo.
Morda imajo nekateri motnje v pre-
bavi. Mi lahko storimo le to, da
vsem tistim, ki obiskujejo Mignon,
zaželimo mnogo sreče med stebri,
dokler ne bo tudi za njihove težave
poskrbljeno. D. Z.
RAZGLAS
Na podlagi temeljnega zakona o varstvu živine pred žival-
skimi kužnimi boleznimi (Ur. 1. FLRJ štev. 26/54) razpisuje Ve-
terinarska inšpekcija občine Celje obvezno cepljenje psov proti
pasji steklini, po naslednjem razporedu:
V Veterinarskem zavodu Celje, Pot na Lavo, dne 21. marca
1960, 22. marca in 23. marca 1960 od 14. ure dalje.
Za eventualne zamudnike bo cepljenje na istem mestu ob, isti
uri dne 28. marca 1960.
Proti vsem lastnikom necepljenih psov se bo postopalo po
kazenskih določilih omenjenega zakona.
problemi v gospodarstvu in delo
kadrovsko - socialnega
sektorja v podjetju
javljamo, da so v nekaterih podjetjih brez pravega posluha za ta vpra-
šanja. Značilna je predvsem razbitost in nepovezanost teh služb v po-
sameznih podjetjih, zato pa tudi manjša učinkovitost: posamezne službe
najdemo v tehničnem sektorju (služba varnosti pri delu), v računskem
lektorju (služba soc. zavarovanja), v personali ali splošnem sektorju
(sprejem, evidenca delavcev), v upravnem odboru (politika izobrqže-
^^nja, napredovanja delavcev), v raznih komisijah delavskih svetov
pri sindikalnih podružnicah (družbeni standard v širšem smislu, do-
P^sti, soc. zaščita itd.) ali celo pod neposrednim vodstvom direktorja
^.°'|jetja. Nekatere posebne službe, ki spadajo v sklop kadrovsko so-
lalnih sektorjev, pa v mnogih podjetjih niti niso organizirane.
Enotnega sektorja torej ni, ki bi vse dejavnosti skrbi za človeka
^.°^C2oval, analiziral stanje ter njihovo medsebojno povezanost in od-
'snost. Zato tudi organi delavskega samoupravljanja ta vprašanja
jOoivajo v razpravljanje in odločanje zelo razdrobljeno in običajno pod
^°CKo »razno«. Posebej je še težko družbeno političnim organizacijam
Podjetju pri vodenju in usmerjanju celovite politične akcije o teh
^P^'ašanjih, kjer ne razpolagajo s pregledom celotnega stanja glede
j^^^transke skrbi za človeka. Takšna nepovezanost posameznih služb
^ 'Udi posledica premajhnega ugleda, zapostavljanja ali celo podcenje-
l'^ja teh služb v skrbi za človeka in ne nazadnje njihove premajhne
^'nkovitosti ter dgovornosti.
sv ^ stališča boljšega in uspešnejšega upravljanja delavskega
^|a in s stališča večje aktivnosti sindikata o kompleksnih vprašanjih
2 ?'^vodnje, gospodarjenja, storilnosti, skrbi za kadre itd. se postavlja
nuH-?^^ po koordiniranem sektorju skrbi za človeka. Ta sektor bi lahko
ail organom upravljanja vsestranski pregled stanja na tem področju
sredno in neposredno pa učinkoviteje koristil proizvodnemu procesu
ra "^u^""^'"! rezultatom. Sindikatu bi omogočil, da bi se razbremenil
j^.znih tehnične administrativnih opravil, s katerimi se še ukvarja, da
izv^^ '^hko bolj posvetil proučevanju celotnega stanja v podjetju m
J ^.J^nju uspešnejših političnih mobilizacijskih akcij. Vsestranska skrb
5'.°^eka je prav tako stvar podjetja kot vsestranska skrb za prolz-
' proces In proizvajalna sredstva.
«»čev   • ^      delavsko in družbeno upravljanje na Teharju je pri pro-
if, J        organiziranosti podjetij že v letu 1958 izhajala iz izkušenj
seben     ,       stanja ter vse službe skrbi za človeka povezala v po-
sektor. Iz tega je razvidna vsebinsko organizacijska oblika
kadrovsko socialnega sektorja. Razumljivo je, da bo ta sektor moral
prilagajati svoje oblike dela kot to delajo ostali sektorji, odnosno da
bo morala biti organizacija in delo tega sektorja dovolj elastično in
prilagojeno konkretnim pogojem in potrebam posameznim kolektivom.
Na ta način bi vsi sektorji v podjetju imeli isti položaj, vodje vseh
sektorjev pa bi predstavljali strokovni kolegij odnosno svoj sektor
dela pred organi samoupravljanja in družbeno političnimi organiza-
cijami.
Za kadrovsko socialni sektor je izredne važnosti metodologija
dela — oblike dela —, ki se prepletajo s funkcionalnim in operativnim
značajem, o čemer pa sedaj ne bi podrobno govoril. Prav tako ne bi
govoril o podrobni vsebini dela posameznih služb sektorja, ker je
to preobširno gradivo, ki ga bo treba obdelati in urediti za posredo-
vanje tistim posameznikom, ki bodo v tem sektorju zaposleni.
Kratek pregled dela po organizaciji in vsebini dela tega sektorja
bi bil naslednji:
1. Kadrovska služba s centrom za sprejem in izobraževanje delav-
cev: planiranje potreb po novih delavcih in študij njihovega strokov-
nega profila (nujnost sodelovanja med to službo in služ-bo za organi-
zacijo dela in analizo delovnih mest v podjetju), industrijska psiholo-
gija, rehabilitacija in prekvalifikacija, nadaljnje izobraževanje in na-
predovanje delavcev, evidence, statistike in analize o kadrih.
2. Služba za varnost pri delu: proučevanje varnostnih ukrepov in
varnostne vzgoje delavcev skupaj s tehnično službo, zdravstveno pre-
ventivo ter s strokovnimi sodelavci na tem področju izven podjetja.
3. Služba za delovne odnose: tehnično administrativna izdelava
notranjih avtonomnih predpisov za urejanje delovnih odnosov, skrb za
pravilno vzdušje v kolektivu, tovarištvo in medsebojne odnose, pravna
pomoč članom kolektiva, proučevanje disciplinskih prekrškov, posebna
skrb za žene, mladino in invalide, analize osebnih dohodkov in njiho-
vega trošenja, posebna informativna služba za delovni kolektiv itd.
4. Komunalna služba: operativno in neposredno izvrševanje ukre-
pov za dvig družbenega standarda delavcev (delovni in življenjski po-
goji), sodelovanje z organi v komuni in stanovanjski skupnosti (sta-
novanja, prehrana, dopust, oddih, prevozi, šport, skrb za otroke itd.),
razbremenitev raznih komisij pri delavskem svetu in izvršnega odbora
sindikalne podružnice od neposrednega izvrševanja omenjenih ukrepov.
5. Zdravstvena  služba:  zdravstvena  preventiva  in zdravstvena
kurativa, široka koordinacija z vsemi službami kadrovsko socialnega
sektorja.
6. Socialna služba: pooblaščena služba socialnega zavarovanja v
podjetju, analize, bolezenski izostanki in dajatve zanje, sodelovanje
z zdravstveno in varnostno službo, socialna zaščita posameznikov aH
skupin članov kolektiva.
Metoda dela samega sektorja ali posameznih služb bo torej orga-
nizacijsko vsklajevalna, študijiska in informativna — to je funkcionalna,
v več primerih pa neposredno operativno izvršilna. Delo tega sektorja
bo uspešno šele tedaj, če bo opravljal svoje naloge s široko zasnovanih
družbenih stališč in potreb. Samoupravni organi in organizacije v pod-
jetju se bodo zato morale še posebej zanimati za njegovo delo ter ga
pravilno usmerjati. Potrebno pa bo tudi tesno sodelovanje z organi
v komuni in stanovanjski skupnosti.
Za izvrševanje tako pomembnih družbenih nalog in toliko zahtev-
nih strokovnih nalog se razumljivo postavlja vprašanje kadrov za ta
sektor: potrebni bodo vodilni kadri za sektor in strokovni delavci za
posamezne službe v sektorju. Vsekakor bi to morali biti ljudje iz kolek-
tiva, ki že poznajo tamkajšnjo problematiko in ki uživajo potreben
ugled ter zaupanje. Te in ostale kadre, ki jih bo treba poiskati tudi
izven podjetij, pa bo treba sistematično izobraževati. Delne potrebe po
teh kadrih bo v bodoče lahko krila Višja šola za socialne delavce v
Ljubljani, če bo svoje učne programe korigirala in prilagodila tem
zahtevam, sicer pa bo potrebno poiskati tudi druge oblike. Ena takšnih
bi bila šola z zgoščenim poukom (štirje semestri), ki bi jo Delavska
univerza v Celju odprla v letošnji jeseni. Do takrat bi gospodarske
organizacije izvršile ustrezen izbor lastnih ali drugih kadrov za šolo,
Delavska univerza pa bi pripravila učni program in vse ostalo. Sola
bi delala po korigiranem učnem programu, proti koncu šolanja pa bi
bila specializacija za posamezne službe ali delovna mesta v tem sek-
torju. V šolo bi se vključili tudi uslužbenci občinskih ljudskih odborpv#
ki bodo opravljali podobne posle. O tem je že bil informativni razgovor
z oddelkom za družbene službe pri GLO Celje, ki je na takšnem izobra-
ževanju kadrov zelo zainteresiran.
Iz referata predsednika OSS tov. Jošta
na zadnji seji OK ZKS v Celju
Spomion velikega pokojnika
Letos potekajo tri leta, kar je sredi nenehnega, neutrudljivega in
doslednega revolucionarnega snovanja za socialistični družbeni red in
za prihodnost jugoslovanskih narodov umrl Moša Pijade. Njegovo živ-
ljenje je bilo in ostane neločljivo povezano s težavnim toda zmagovi-
tim bojem delavskega razreda v stari Jugoslaviji, z bojem naše Partije
v ljudski revoluciji in po njej; je b?Io in je de! naše vsakdanjosti, tisti
žlahtni del, iz katerega črpajo tako sedanja kakor bodo črpala prihod-
nja pokoienja svojo moč, vero v človeka in človečnost. In čim bolj
se odmika čas, tem tesnejše so vezi, ki nas vežejo nanj in na njegovo
delo, zakaj duh velikega Moše Pijada je duh naše stvarnosti, je nemin-
ljiv in trajen.
Chopinov večer
Dne 9. marca smo proslavili v
Celju 150. letnico rojstva enega naj-
večjih glasbenih genijev in brez
dvoma najnežnejšega lirika, kar jih
pozna glasba, Frederica Chopina.
Ob klavirju so se zvrstili študent-
je ljubljanske glasbene Akademije,
ki so nam tenkočutno pričarali bo-
gat čustveni svet tega velikega ro-
mantika. Pestro zasnovan spored je
vseboval dela od razmeroma zgod-
njega opusa (op. 10), pa tja do op
57, pisanega leta 1845, štiri leta
pred smrtjo skladatelja. Tako je
koncert v glavnih obrisih prikazal
življenjsko delo umetnika, ob uspe-
lem komentarju Danila Pokorna je
pa Chopin zaživel pred nami ne sa-
mo kot umetnik, marveč tudi kot
človek. Šest preludijev (iz op. 28),
ki imajo to skupno potezo z Bacho-
vimi, da je vsak izmed njih mojstr-
sko zgrajen iz enega samega ritmič-
nega obrazca, ki kadencira in mo-
dulira od začetka do konca skladbe
pri čemer prehaja skozi vrsto boga-
tih razpoloženj, je uspelo zaigral
Andrej Jarc, slušatelj II. letnika
Akademije. Prav tako Polonezo
(As-dur, op. 53), ki sodi med ona
dela, ki vežejo Chopina na poljski
glasbeni zaklad.
Štiri etude (iz op. 25 in op. 10)
in poetični Nocturno (Des-dur, op
27) je prepričljivo zaigrala Marija
Kocijančič, slušateljica I. letnika
Akademije, zlasti uspela je bila nje-
na interpretacija Berceuse v Des-
duru (op. 27), kjer je zableščala s
tehniko drobne, barvite igre in z iz-
vrstno vživetostjo.
Podobo Chopina-skladatelja so
zaokrožile tri pesmi za mezzosopran
v interpretaciji Vere Klemenškove
slušateljice III. letnika Akademije
Od teh sta dve (Litvanska pesem.
Kdo je kriv) uvrščeni v op. 74, ki
obsega kar 27 poljskih pesmi. Tož-
ba je pa prirejena po etudi št. 2 iz
op. 10 in je kljub temu izmed treh
izvajanih pesmi morda najbolj uspe-
la v smislu vokalne stilizacije, ki
Chopinu, pianistu, kot kaže, ni po-
sebno »ležala«. Vera Klemenškova
je pokazala lep glasovni material
le škoda, da je doživeto podajanje
kazila neizrazita izgovarjava.
Program koncerta je vseboval tu-
di Scherzo v b-molu (op. 31) v sim-
patični izvedbi Marjance Koroščeve,
slušateljice IV. letnika Akademije,
ter dve Mazurki (op. 17, št. 4, op.
30, št. 4) in Balado v g-molu (op.
23) v izvedbi Aca Bertonclja, sluša-
telja IV. letnika Akademije. Vsa tri
dela, strastno posvečena domovini
skladatelja, sodijo med najuspelejše
točke prijetnega večera, ki je v na-
polnjeni dvorani izzvenel kot pri-
srčna glasbena manifestacija.
FESTIVAL v Laškem
v nedeljo je bilo Laško prizori-
šče kulturnega dogodka, ki zlepa ne
bo šel v pozabo. Dvorana TVD Par-
tizan, ki lahko sprejme 600 ljudi, je
bila tokrat premala in ni mogla
sprejeti vseh tistih, ki bi bili radi
prisotni na drugem festivalu pionir-
skih pevskih zborov občine Laško.
Prireditve sta se med drugim
udeležila tudi predsednik občinskega
ljudskega odbora Stane Brinovec in
sekretar občinskega .komiteja ZKS
Ljubo Zelič.
Pred ocenjevalno komisijo, ki je
ocenjevala kvaliteto vsakega nasto-
pajočega zbora — bilo jih je 6 —
je bila zelo težka naloga — določiti
zbor, ki bo zastopal laško občino na
okrajnem festivalu v Žalcu. Upošte-
vajoč vse okolnosti in pogoje, v ka-
terih so se ti zbori pripravljali, je
bilo mišljenje ocenjevalne komisije,
da je kvaliteta zborov brez razlike
od zadnjega festivala vidno napre-
dovala. Komisija je dodelila najviš-
jo oceno pionirskemu zboru osem-
letke Laško, ki se bo pod vodstvom
požrtvovalnega pevovodje Julija
Gorica udeležil okrajnega pevskega
festivala.
V nedeljo, 6. marca je bila v Žalcu skupščina občinskega sveta
Svobod in prosvetnih društev, ki se je je udeležilo okrog 100 delegatov
iz 7 DPD Svobod in 12 prosvetnih društev, poleg tega pa še zastop-
niki okrajnega in občinskega sveta Svobod in prosvetnih društev iz
Celja ter zastopniki  političnih in množičnih organizacij iz 2alca.
Število članstva je v zadnjem letu poraslo za 259, tako da štejejo
sedaj prosvetna društva v žalski občini 2450 članov. Največ novih čla-
nov so pridobili v Zabukovci, Libojah, Preboldu, Galiciji. Društva so
bila aktivna zlasti v lanskem letu ob proslavah 40. obletnice ustano-
vitve KPJ in SKOJ.
VETER ŠOLSKE REFORME JE ZAPIHAL TUDI PO HRIBOVSKIH UČILNICAH
Amaterska dramska revija
že nekaj mesecev se dramske
skupine v našem okraju priprav-
ljajo na svojo revij q. Petnajst
društev se je prijavilo za ocenje-
vanje. Žirija okrajnega dramske-
ga sosveta je do sedaj ocenila že
deset skupin. Izbrala bo pet pred-
stav, ki iso po kvaliteti primerna
za okrajno revijo.
Revija bo prve dni aprila v in-
dustrijskih Storah. Trajala bo tri
dni in bodo vse skupine 'prisotne
pri vseh predstavah. Po vsaki
predstavi bo razčlemba igre in re-
žije. Ob tej priliki se bodo reži-
serji ter igralci pogovorili o vseh
problemih amaterskih gledališč.
Svoboda v Storah bo nudila
amaterjem gostoljubno zavetišče
v času revije. Železarji in ljudje
iz okolice pa bodo napolnili dvo-
rano pri vseh predstavah. Že se-
daj je čutiti veliko zanimanje
med amaterji za to revijo. Vsi
prijavljenci so po svojih zmožno-
stih kar najbolje pripravili pred-
stave. Res, da kvaliteta uprizo-
ritev ni bila povsod na višku, to-
da razveseljiva je ugotovitev, da
v vseh dramskih družinah sode-
luje največ mladine.
Okrajnemu sosvetu za drama-
tiko so kar tri društva prijavila
otroške igre: Prosvetno društvo
»R. Iršič« pravljično igro Trnjul-
čico. Delavski oder v Celju »Ča-
robno palčioo« in »Janko in Met-
ka«.
Svoboda iz Teharij je prijavila
za revijo dramo »Stilmondski žu-
pan«, Svoboda Prebold »Via ma-
la«. Svoboda Žalec »Molčeča
usta«, prosvetno društvo »Žmavc«
Gornji grad »Ko bi padli oživeli«.
prosvetno društvo Br. Dobrotin-
škov Skof ja vas »Klopčič«, Vojnik
Zagrad in Velenje »Priložnostni
zdravnik«, in Delavski oder v
Celju »Muza na mansardi«; mla-
dinci iz Ljubečne pa »Ta veseli
dain ali Matiček se ženi.«
Repertoar kaže, da bo revija
lahko poleg dobrih uprizoritev
pokazala tudi pester program.
Pravljične igre, drame in mo-
derne komedije bodo nudile ši-
roko temo za razgovore igralcev
in režiserjev. Republiška žirija
bo ob tej priliki imela možnost
izbrati delo, ki bo morda prišlo
v poštev za letošnjo is-lovensko
revijo v Kopru.
O pripravah za okrajno dram-
sko revijo v Štorah bomo še po-
ročali.
Z. F.
Ivo Osolnik:
MOJA DOBRA SAMOTA
Ne izženi me,
če zopet kdaj
zatečem se skrivaj
v prostornost tvojega neba
brez zvezd,
sprejmi me. Če kot berač
priplazim reven se pred tvoja
vrata
s svojimi umrlimi željami
in te zaprosim za zavetje.
Moja bela samota.
Vzemi me,
če zopet kdaj se vrnem
ves blaten, truden,
z daljnih cest spoznanj,
sprejmi vase to ubogo
že mnogokrat pohojeno srce
in joči z mano.
če bom v dlani ti zaihtel.
Moja črna samota.
PribodDji koncerti
Proti zaključku bogate letošnje
sezone koncertov pričakujemo 23.
marca ansambel Slovenskih solistov
pod vodstvom violinskega virtuoza
Karla Rupla. Ta godalni orkester,
sestavljen iz naših najboljših in-
strumentalistov, bo izvajal za ko-
ristnike abonmaja dela italijanske-
ga baročnega mojstra Corellija in
Koncert za klavir in orkester Seba-
stiana Bacha s solistko Tatjano Bu-
čarjevo. Glasbeno moderno bosta
zastopali deli Meditacije na češki
koral češkega skladatelja Josefa Su-
ka in zelo konservativno napisana
Simfonija za godala živečega an-
gleškega skladatelja Benjamina
Brittna, ljubko delo, brez večjih vse-
binskih ambicij.
Dne 30. marca bo gostoval v Ce-
lju Akademski pevski zbor »Tone
Tomšič« s programom ljudskih pe-
smi in renesančnih mojstrovin. Ge-
slo: »Za vsak okus nekaj«.
V soboto in nedeljo, dne 2. in 3.
aprila bo dvodnevna revija pevskih
zborov, na kateri se bodo zvrstili s
kratkimi programi mladinski pevski
zbori celjske občine. Tu bo žirija iz-
brala najboljše zbore za majski fe-
stival.
Dne 13. aprila bo (izven abonma-
ja) koncert znanega angleškega pi-
anista Kendala Taylora. Izvajal bo
dela Sebastiana Bacha, D. Scarlat-
tija, Beethovna, Schuberta, Liszta
in Chopina. Ljubitelji vabljeni!
Zapisek o šolskem
odboru
Sicer je že precej časa od tedaj,
ko sem si na tretji osemletki v Ce-
lju zapisal teh nekaj skopih podat-
kov, vendar po vsej priliki niso v
ničemer zastareli, da ne bi smeli na
dan. Gre za šolski odbor, ki za raz-
liko od drugih šolskih odborov de-
la po komisijah, ki je zelo delaven
in si naposled prizadeva, da bi šolo
čim bolj približal stvarnosti izven
nje.
Med komisijami je najbolj delav-
na pionirska komisija, ki skrbi za
pr»slave in organizacijo krožkov.
Teh je na šoli več in poglavitna na-
loga komisije je v tem, da skrbi za
strokovne vodje (mizarja, knjigove-
za idr.).
Ideološka komisija je napravila
program študija zbornice, poleg te-
ga pa se trudi, da bi pouk moralnih
ur na šoli potekal čim bolj smotrno
in učinkovito. Največ konkretnega
dela pa ima zadružna komisija (za-
druga šteje 93 članov), ki snuje
svoj kmetijski sektor in ki ga bo tu-
di osnovala, v kolikor bo dobila na
razpolago obljubljeno zemljišče. Za- j
družna hranilnica ji je pred kratkim
v ta namen že dodelila 20 tisoč di- «
narjev.
Foto kino društvo: Keramika (Peršak Franc)
DROBNE
iz laške občine
v laški občini so pripravili agita-
cijo za knjige Prešernove družbe
pod geslom: »Kolikor članov Svo-
bod in prosvetnih društev, toliko
knjig Prešernove družbe.
V občini Laško je preko 170 aktiv-
nih šahistov, če pa prištejemo k
njim tudi pionirje, jih je še enkrat
več.
*
Dramska dejavnost v laški obči-
ni popušča, čeprav si na pode-
želju dramskih del želijo. Vzrok
je pomanjkanje finančnih sredstev
saj so prosvetna društva v večini
primerov brez prjrebnih rekvizitov
in odrov. Razen tega pa primanj-
kuje tudi režiserjev.
Godbi na pihala DPD Svoboda
rudnika Loško, ki je bila še pred
leti ena najboljših v Sloveniji, preti
razpad. Nekateri godbeniki so odšli
k vojakom, nekateri pa drugam v
službo. Godba zaradi tega niti ne
more nastopati, če ne dobi okrepit-
ve od godbenikov iz Zidanega mo-
sta. Razen tega so tudi glasbila že
iztrošena in le s težavo še služijo
svojemu namenu. Za nova glasbila
pa bi potrebovali 3,5 milijonov din,
kar rudnik niti občina ne zmoreta.
Po sklepu občine so laški kino
prikključili podjetju »Komunala«,
čeprav so se nekatri močno zavze-
mali, da bi kino prevzela laška Svo-
boda. Eni menijo, da je aparatura
zastarela in zato je prav, da je kino
prevzelo podjetje »Komunala«, ki
bo lažje vršilo popravila. Na kak-
šen dobiček pa ni računati. Drugič
pa zopet menijo, da bi kino za Svo-
bodo predstavljal vsaj en vir do-
hodkov. Vprašanje je, kdo ima
prav?
Glasbeno šolo v Laškem, ki so jo
pred dvema letoma ukinili, mislijo
z novim šolskim letom zopet posta-
viti na noge. To so sklenili na letni
konferenci občinskega sveta Svo-
bod in prosvetnih društev.
Od podjetij v laški občini je lani
le rudnik prispeval 500.000 din v
sklad pri Okrajnem odboru SZDL za
pomoč družbenim organizacijam.
Društvo prijateljev mladine v La-
škem je iz tega sklada dobilo 200
tisoč din. Na letni konferenci sveta
Svobod in prosvetnih društev v La-
škem so nekateri izrazili željo, da bi
se naj letos takšen sklad ustanovil
v okviru občine. Z njim naj bi
upravljal poseben upravni odbor,
ki bi zbrana sredstva pravično delil.
-ma-
Petintrideset let
dela v pevskem
zboru
Letos obhaja tovariš Ivan Petan
iz Dobrne obletnico uspešnega dela
v pevskem zboru. Rodil se je 22. de-
cembra 1899. Se sedaj kot šestde-
setleten mož redno hodi k pevskim
vajam. Njegov lepi jubilej je lahko
vzgled vsem mlajšim pevcem v zbo-
ru na Dobrni. Tovariš Petan rad
pripoveduje o življenju v zboru pred
petintridesetimi leti.
Tovarišu Petanu ob lepem jubi-
leju iskreno čestitajo sodelavci in
mu želijo pri delu v zboru še veliko
uspehov. B. P-
IGRA V PODČETRTKU
v soboto in nedeljo so se v Podčetrtk«
pod  vodstvom  požrtvovalnega  šolskega
upravitelja Jožeta Brileja predstavili *
Marinčevo »Komedijo o komediji«.
Nova osemletka
NA PLANINI
Doslej je bilo v šolskih okoliših Pla-
nine, Dobja in Bohorja 600 otrok brez
osemletke. Šolarji, ki so hoteli doseč.i
popolno osemletno šolsko izobrazbo, so
se morali ali zadovoljiti z dejansko po-
sredovalno učno snovjo petega ali naj-
več šestega razreda in še to v skrčenem
obsegu, ali pa odhajali v IS km oddalje-
no osemletko v Šentjur oziroma Lesično.
Slednje pa je bilo povezano s stroški
vzdrževanja v injtematu, česar pa pre-
iiekateri starši niso zmogli. S tukaj-
šnega kmetijskega področja, kjer ni in-
dustmje, niti pogojev zanjo, mladina
odhaja — toda kam? Saj ji domača šola
ni mogla dati niti popolne šolske iz-
obrazbe, da bi se ta mladina lahko
uspešno vključila v obrt ali industrijo.
Tako imamo danes vrsto nekvalificiranih
ali zgolj priučenih delavcev na kmetij-
skem posestvu ali kot drvarje v Bo-
horju. Le redkim ise ponudi prilika
vključiti se v šolo za odrasle v Šentjur-
ju. Razen tega danes tudi v kmetijstvu
ne gre več po stari navadi — da bo
kmečki sin dober kmet tudi z nekaj
razredi osnovne šole ... Dandanes ne
več! Nasprotno! Kmečki sin, ki prevze-
ma kmetijo, naj bi imel vsaj popolno
osemletko s kmetijsko gospodarsko šolo,
če že ne srednjo kmetijsko šolo. To je
danes nujnost, posebno še na tukajšnjjem,
sicer počasi napredujočem, vendar še
sorazmerno zaostalem področju. V na-
sprotnem primeru bodo jalovi napori za
dvig proizvodnosti v kmetijstvu, me-
hanizacije, agrotehnike in podobnih mer.
Občina Šentjur pri Celju je v polni
meri pokazala razumevanje ter potem,
ko je proučila celotno šolsko proble-
matiko na tukajšnjem področju, odloči-
la, da ima šola na Planini največ pogo-
jev za razvoj osemletke. Občina je
ugodno rešila tudi vprašanje učiteljske
stanovanjske zgradbe na Planini, ki bo
letos urejena in bo služila zgolj pro-
svetnim delavcem. Dani so tudi pogoji
za ureditev šolske delavnice in' šolske
kuhinje, kjer bi se hranili oddaljeni
otroci.
Domači prosvetni delavci delajo v na-
stajajoči osemletki požrtvovalno in so
spričo pomanjkanja učnega kadra pre-
komerno obremenjeni. Šolski upravitelj
na primer, ki bi naj kot podagoški vod-
ja poučeval le 21 ur tedensko, poučuje
39 nr; prav tako učiteljice, ki poleg
osnovnega razredn«ga dela poučujejo
še po deset do petnajst nadur tedensko.
— Pretirano udarništvo pa je pri naših
prosvetarjih pokazalo že tudi nezaželenfc
posledice — saj so se proti koncu pr-
vega polletja kar vsi zvrstili v staleža
obolelih . . . Res je, učitelj odgoreva kot
sveča . . . daje se naši ukaželjni mladini,
posebno še hribovski. . .
Njega dni se je zglasil v šoli očanec,
rekoč: »Le kaj vse je tako zanimivega
v današnji šoli — fante mi je skozi
zadnja vrata ušel v šolo, ko sem ga
mislil obdržati doma pri delu ..
Zares, veter šolske reforme je zapihal
tudi po hribovskih učilnicah ... In prav
je tako! Tudi tam živi naš delovni
človek!
S. D.
Zborovanje učiteljev in profesorjev
v soboto je bilo v Žalcu zborova-
nje Društva učiteljev in profesorjev
žalske občine. Na zborovanje so po-
vabili tudi univ. prof. dr. Stanka
Gogalo, ki je zbranim prosvetnim
delavcem predaval o temi: »Učite-
ljeva osetjnost«.
Predsednik Društva učiteljev in
profesorjev Stane Pejovnik je član-
stvo seznanil s potekom kongresa
prosvetnih delavcev v Beogradu in
njegovimi priporočili.
Posvetovanja so se udeležili tudi
sekretar občinskega komiteja ZKJ
Ivan Kovač, predsednik ObSS Jože
Pilih ter predsednik okrajne komi-
sije za prosvetne delavce Marčič, ki
je utemeljil potrebo po delitvi sindi-
kalne podružnice. Taka kot je sedaj,
ne bo mogla odigravati vloge, ki bi
jo sicer morala: večja aktivizacija
članstva pri reševanju raznovrstnih
vprašanj v zvezi s šolsko reformo,
načrtni študij ter dopolnilno izobra-
ževanje učiteljstva, skrb za mate-
rialne zadeve članov, utrditev uči-
teljskih kolektivov itd. Čeprav je
članstvo razdelitev sedaj enotnfl|
sindikalne organizacije na tri al'
štiri manjše zaenkrat sicer odklo-
nilo, vprašanje ni stavljeno za vse-
lej z dnevnega reda in ga bo po-
trebno rešiti jeseni ob občnem zbo-
ru. J. G-
OB GOSTOVANJU
MARIBORSKEGA
GLEDALIŠČA V CELJU
Jutri bo gostovala v Slovenskeifl
ljudskem gledališču v Celju mar''
borska Drama z uspelo komedij"
Miloša Mikelna »Golobje miru«, d^'
lom, ki je bilo nagrajeno s prvo na-
grado na natečaju ljubljanskega
Delavskega odra.
Miloš Mikeln celjskemu gledali'
škemu občinstvu ni neznan, saj i'
celjsko gledališče uprizorilo skor^J
vsa njegova dra^nska dela.
Mikelnova komedija »Golobje i"''
ru« bo na sporedu celjskega gled*'
lišča v soboto ob 15.30 in ob 20.
CEUSKl TEDNIK — STEV. 11 — 18. marca 1960
5
Povečanje hektarskega prirastka - osnovna
naloga gospodarjenja v gozdovih
Preteklo soboto je bil v Celju let-
ni občni zbor Poslovne zveze za
gozdno in lesno gospodarstvo Celje.
Poslovna zveza vključuje nad 110
tisoč hektarjev privatnih gozdnih
površin, 'kar znaša 72 odstotkov od
vseh gozdov v našem okraju. Ta
številka zgovorno priča, da so na-
loge poslovne zveze izredno važne,
saj predstavlja gozdarstvo v našem
okraju s svojimi 40 odstotki povr-
šine celotnega okraja eno izmed
osnovnih gospodarskih vej.
Tri leta je doslej delovala po-
slovna zveza na področju gozdar-
stva in se ukvarjala s številnimi
nalogami, kakor varstvom in zašči-
to, gojitvijo in čiščenjem, z gradnjo
gozdnih komunikacij itd. Kako važ-
no je tako kompleksno gospodar-
jenje, dokazuje dejstvo, da je v goz-
dovih splošnega ljudskega premo-
ženja, kjer gozdne uprave že več
Pol našega okraja pokrivajo
gozdovi...
kakor 10 let gospodarijo s tem pri-
rodnim bogastvom, mnogo višji na-
ravni prirastek in je zaloga lesa ne-
primerno višja, kakor v zasebnih
gozdovih. Zaloge v družbenem sek-
torju znašajo 183 prostorninskih
metrov lesa na hektar, v zasebnem
pa trenutno le 149 metrov. Ce pa
imamo v vidu zaželeno povprečje
250 prostorninskih metrov na hek-
tar, potem je jasno, kakšne naloge
nas še čakajo na področju gozdar-
stva, zlasti v družbenem sektorju.
Poslovna zveza je v sodelovanju
z zadrugami izvedla gojitvena dela
na velikih površinah. Zasadili so v
prete^klem letu 269.700 sadik iglav-
cev in 55.800 sadik listavcev. Vred-
nost teh del pri pripravi tal za sa-
jenje, pri pogozdovanju, izpopolnje-
vanju, pri čiščenju plevela, melio-
racijah, čiščenju novih nasadov in
urejevanju gozdnih stez znaša okoli
14 milijonov in 500.000 dinarjev.
Pri zaščiti gozdov je zveza opra-
vila veliko delo. Boj z raznimi gozd-
nimi škodljivci je terjal mnogo tru-
da. Kostanjev rak, črnilovka, osip
borovih iglic, bukova kobilica, su-
šenje jelke so škodljivci in bolezni,
ki so povzročile tudi spremembe v
gojitvenem asortimentu.
Veliko nalogo je poslovna zveza
opravila pri vzdrževanju in novo-
gradnji gozdnih komunikacij, ki jih
je na področju ^veze 668 kilo-
metrov, od tega tlakovanih 34 kilo-
metrov, gramoznih za 42 km in ne-
utrjenih za 592 km. Te številke do-
kazujejo, da je stanje gozdnih ko-
munikacij v celjskem okraju izred-
no slabo, saj je v najslabšo kate-
gorijo gozdnih komunikacij vklju-
čenih kar 97 odstotkov.
Velik uspeh je zveza dosegla pri
gradnji gozdnih cest:
Partizanska cesta na Dobrovlje je
z lani zgrajenim cestiščem v dolži-
ni 2.440 metrov dosegla vrh Dobro-
velj in je sedaj dolga že nad 8 km.
Cesta Mozirje—Šmihel se pribli-
žuje h koncu izgradnje in bo dolga
7 km in 600 metrov.
Cesta Boharin^—Skomarje je bila
lani začeta in je doslej zgrajena v
dolžini 1360 m.
Nadalje so rekonstruirali ceste v
Velunjskem grabnu. Reka—Svetina,
Zepina—Jarmovec, Poljane—Lisca
itd. Za vse te gradnje so bile iz-
dane izdatne vsote denarja in to za
novogradnje 55 milijonov, za rekon-
strukcije pa 73 milijonov dinarjev.
Nedovoljenih sečenj je bilo lani
v okraiu 2382 primerov, pri čemer
so posekali okoli 11.751 kubičnih
metrov lesa. Veliko škodo v gozdo-
vih, zlasti na Pohorju, dela divjad,
predvsem na novo zasajenih povr-
šinah.
Uslužbenci poslovne zveze imajo
izredno težke naloge, saj za 64.000
hektarjev zasebnih gozdov in za
1600 hektarjev gozdov splošnega
ljudskega premoženja skrbi 9 gozd-
nih inženirjev, 7 gozdarskih tehni-
kov, 5 gozdnih nadzornikov, 66 lo-
garjev in 16 pomožnih logarjev.
Gnezdo malih bekonov .., Posebna vrsta mesnatih prašičev, ki jih
uvajajo naša družbena posestva, pa tudi posebni svinjerejci, imajo
vrsto prednosti. So pasma, iskana na svetovnem tržišču, dosežejo
naglo svojo težo, hkrati pa plemenice te sorte skotijo več mladičev,
povprečno 12 do 14. Slika je posneta v plemenskem hlevu v Ihanu
pri Ljubljani.
Ali so občinski zdravstveni centri potrebni?
o ponovni — zboljšani reorganizaciji
zdravstvene službe se razpravlja že ne-
kaj let.
Na področju okraja Celje je že bilo
več sugestij občinskim ljudskim odbo-
rom in zdravstvenim zavodom kot osta-
lim odgovornim organom. Ponekod tudi že
same inciative pri občinah v tem smislu.
So pa še občinski ljudski odbori in
zdravstveni zavodi, ki na tako v per-
spektivi postavljeno organizacijo gledajo
skeptično — neizvedljivo — ali vsaj
težko izvedljivo. Razlogi so različni,
objektivni  in  često  tudi  subjektivni.
Zadnji, to je najnovejši osnutek Za-
kona o zdravstveni zaščiti predvideva
organizacijsko obliko vertikalne pove-
zave t. j. občinske, okrajne in republi-
ške zdravstvene centre oziroma zavode.
Vse ostale družbene, gospodarske in
politične organizacije imajo svojo stro-
kovno vertikalno močno povezavo, zdrav-
stvena služba pa, razen v upravnih or-
ganih, takšne koncentrirane strokovne
povezave nima.
Mislimo, da je skrajni čas, da se k
temu pristopi, da zdravstvena služba ne
bo tako razdrobljena in neenotno vode-
na in da bodo imeli odgovorni organi in
celotna družba pravočasno točen pre-
gled o dejavnosti, potrebah, planiranju,
izvrševanju postavljenih nalog, ter kont-
no kontrolo nad izvrševanjem ter smo-
trno uporabo finančnih sredstev, ki jih
družba tej panogi daje.
Zakon o kmečkem zavarovanju je za-
jel še glavni del prebivalstva, ki bo že
s 1. 4. t. 1. to socialistično blagodat
začel koristiti. Tako bo zdravstveno za-
varovano vse prebivalstvo in bodo de-
ležni osnovne zdravstvene zaščite vsi.
Zaradi tega tudi ne bi bilo pravilno,
da se zdravstvena služba ne bi v ob-
čini in okraju usmerjala, opravljala ter
glavno tudi po enotnih principih stro-
kovno izvajala.
V nekih okrajih oziroma občinah v
naši republiki in sosedni Hrvatski so
s sličnimi reorganizacijami dosegli že
vidne uspehe.
Tudi okrajni svet za zdravstvo je na
svoji decembrski seji sprejel ustrezen
sklep ter dal priporočila in navodila
občinskim ljudskim odborom. Jasno je,
da ;s tem ne bo v ničemer okrnjeno sa-
moupravljanje in samofinanciranje in
da za takšno organizacijo obstajajo vse
zakonske možnosti.
To tezo podkrepimo še s tem, da gre
vsa dejavnost v komunalni sistem in da
je vsestransko sodelovanje in soodloča-
nje ter tudi odgovornost državljanov
mogoča v komunolnem sistemu — pa je
to potrebno tudi v zdravstvu.
V komuni se bodo zbirali in upravljali
vsi fondi in je logično, da tudi skladi
za zdravstveno zavarovanje.
Nadaljevanje sledi.
R. F.
Kaj js intenzivna in l(aj el($tenzivna
proizvodnja
V prejšnji številki je prišlo do ne-
ljube zamenjave dveh pojmov, ki
sta v članku »Kmetijstvo v hribih«
nekoliko zmaličila odgovore inženir-
ja Križnika.
V tem članku je govora o eksten-
zivnem pridelovanju v ravninskih
legah. Ista beseda se ponovi v od-
stavku, ki govori, da bi v hribih,
kakor v dolinah družbena posestva
morala poskrbeti za ekstenzivno
proizvodnjo. V obeh primerih bi se
moralo glasiti — intenzivna proiz-
vodnja.
Ko smo pa ravno pri tem, pojas-
nimo tudi razliko med intenzivnim
in ekstenzivnim načinom proizvod-
nje:
Intenzivna proizvodnja je tista,
ki na hektar daje visoko proizvod-
njo ob visokem vlaganju agroteh-
ničnih sredstev in delovne sile. Ta-
ka proizvodna ima za cilj, dati čim
večji bruto dohodek.
Ekstenzivna proizvodnja v nobe-
nem primeru ni nazadnjaška ali za-
nemarjena proizvodnja. Toda ta na-
čin je tak, da na hektar z malo
sredstvi in z malo delovne sile do-
bimo čim večji čisti dohodek.
To pomeni, da ob intenzivni pro-
izvodnji dosežemo velike količine
pridelkov z močnim vlaganjem in
razmeroma velikimi sredstvi, v
ekstenzivni pa skrbimo predvsem
za to, da iz zemljišč iztisnemo ren-
tabilnost in dosežemo večji ali
manjši čisti dobiček.
Kje je mlada živina
Mekateri bralci postavljajo vpra-
'anje kje je mlada živina, oziroma
Jjg so teleta, če pitališč v okraju še
veliko in če živali tudi pri me-
sarjih ni?
' iviavidezno je res tako. Tejetina je
-ilna redkost, pitališča pa so v okra-
ju še v izgradnji. Le nekaj pitališč
Lamo z nekaj sto glav mlade ži-
yjne, vendar to ne odtehta letnega
prirastka.
Kje je torej ta mlada živina?
V črnem zakolu jo zelo malo iz-
rrine. To so redki, nepomembni pri-
°,eri. Pač danes zadružniki redijo
veliko več živine, kakor prejšnja
leta. Na to povečanje vzreje vpli-
vajo cene. Kmetje za 4- do 6-me-
g^no žival v teži od 140 do 160 kg
dobijo 230 dinarjev za kilogram.
jy[el(ateri prodajo take živali pitali-
^5eni, drugi pa vzrejajo pogodbeno
naprej v mlado klavno živino (baby
Jeef) v teži 400 kg itd.
poleg tega moramo upoštevati, da
zadružniki povečujejo svojo čredo,
plasti pa hmeljarji, ki so v zadnjih
rriesecih povečali stalež v povprečju
Qd 70 do 80 odstotkov. Te živine
niso mogli vzrediti dom.a od svojih
dosedanjih krav, ampak so mlado
Živino kupovali po vsem okraju in
Je izven njega. Ta nagel skok, ka-
kršnega je naredila Savinjska doli-
na pri povečanju staleža, je gotovo
poglavitni vzrok na videz nenor-
malnega »izginevanja« govejega
podmladka.
Poleg tega moramo računati tudi
na večje pridelke krme, ki so lani
vsaj po količinah bili mnogo višji
od prejšnjih let. To je deloma po-
vzročil močan napredek pri uporabi
agrotehničnih pripomočkov, deloma
pa vremenske prilike. Ce pa je krme
dovolj, potem živinorejci laže in ra-
je redijo živali, ki se rodijo doma.
Razen tega pa smo ravno v ti-
stem času, ko se po uredbi o pre-
povedi klanja telet obvarovana'te-
leta še niso mogla pojaviti na trži-
šču, ker so ravno sredi pitanja. Po
vsem tem sodeč, bi bilo praktično
nemogoče ustreči v enem letu kar
vsem. Ce bi v začetku, odkar velja
uredba, imeli že pripravljena pita-
lišča, potem bi bili v zagati bodisi
kooperanti, ki morajo imeti predvi-
deno število živine, ali pa pitališča,
ki bi  ne  mogla  napolniti  svojih
hlevskih prostorov. Tako pa bodo
zainteresirani živinorejci v tem letu
napolnili svoje hleve, v prihodnje
pa bodo teleta romala v pitališča, in
sicer takšna, ki bodo že odstavljena.
Tako je s to stvarjo. Uredba o
prepovedi klanja telet je bila učin-
Vovita in bo prispevala k veliko
večji proizvodnji klavne živine ta-
ko za domači, kakor tudi za tuji
trg. -k
Zemlja zahteva človeka
Precej majhni sta bili sladko-gor-
ska in kristanvrška zadruga ter sta
v nedejavnih zimskih mesecih ži-
votarili predvsem na račun trgovske
dejavnosti, ki je do lanskega leta
nista opustili. Razvoj v kmetijstvu
pa od zadrug terja vse več.
Se ni dolgo tega, ko sta se združili
v novo mestinjsko zadruge, ki zdaj
zajema 512 gospodarstev. Kmeto-
valci so v začetku godrnjali in se
obotavljali, ko pa so uvideli, da ni-
so na Sladki gori zastonj zgradili
lepega zadružnega skladišča, ker je
ostal tam obrat kot prej, so se ze-
dinili za veliko zadrugo s sedežem
v Mestinju, kjer je železniška j)o-
staja in prometno cestno vozlišče.
Mračilo se je že, ko sem pred
Smehovo hišo, kjer zaenkrat še go-
stuje zadružna uprava, ujel prijaz-
nega upravnika Vinka Skaleta.
»Ne, ne; tu ne bomo ostali,« se
je široko nasmehnil. »Pravkar smo
nameravali tam na travniku zgradi-
ti zadružno poslopje, pa ga zdaj še
ne bomo. Sicer je to škoda za Me-
stinje, pa kaj, ko so razpustili
šmarsko poslovno zvezo, od katere
^omo prevzeli zdaj tisto veliko skla-
•^išče tam na ovinku,« je pokazal
Pi'oti Grlicam, kjer stoji veliko skla-
dišče, ki ga bodo morali še preure-
diti.
»GosDodarimo še kar, saj tudi
prej nismo najslabše. Kooperacijski
načrt smo v poljedelstvu in trav-
ništvu dosegli stoodstotno, v živi-
noreji pa ga bomo vsekakor do
maja tudi. Zdaj urejamo pitališče za
60 glav mladega goveda.« Malo se
je pomračil, ko sem ga povprašal po
lastni proizvodnji. »Nekaj malega
že imamo. Osem hektarsko plantažo
črnega ribeza bomo kmalu uredili
do konca. Zakupna zemlja? Veste,
tu pa moramo biti previdni. Saj
nam nekateri ponujajo zemljo v za-
kup, predvsem tisti, ki je niso v re-
du obdelovali in je zdaj krepko za-
nemarjena. Vidite, vzeli bi jo nekaj
let v zakup, vanjo bi vložili dosti
sredstev, da bi jo poživili, potem pa
bi... Ne, pri vsem mora biti po-
štena enakopravnost na obeh stra-
neh. Pri Lembergu in Kristan vrhu
bomo prevzeli v zakup okrog 30 ha,
kjer bomo gojili predvsem krmne ra-
stline za silažo. Živinoreja in sad-
jarstvo sta osnovni kmetijski veji
naše zadruge. Na Pečici že priprav-
ljamo plantažni nasad srednjede-
belnih jablan.« Zagledal se je tja
proti Boču in na licih mu je igral
nasmeh, kot bi že videl lep plan-
tažni sadovnjak s sočnimi plodovi.
»Mhm, danes se kmetje že zave-
dajo, da brez znanja, "brez strokoY-
nosti ni kmetovanja. Za sodelovanje
z zadrugo so najbolj mlačni pač ti-
sti starokopitni gruntarji, ki imajo
še toliko, da neobhodno še ne po-
trebujejo pomoči od zadruge; pa tu-
di fabričani, ki imajo še zemljo, se
največkrat obotavljajo. Danes je pa
že tako, da zemlja zahteva celega
človeka.«
Res je. Dober kmetovalec mora
biti že pravi strokovnjak. Mestinj-
ska zadruga štipendira tri tovariše,
ki bodo pomagali kmetovati od
Sladke gore do Kristan vrha. »Zem-
ljo moramo negovati kot otroka, ji
dajati in jo hraniti, če hočemo, da
nam bo v polni meri vračala ko
dobra mati.« Natlačen obsoteljski
avtobus bi mi skoraj pobegnil, tako
sem se zaveroval v prijeten klepet
s prijaznim upravnikom KZ Me-
stinje. Sotelski
V Žalcu politična šola
za mladince
Na pobudo občinskega komiteja
Ljudske mladine v Žalcu je bila pred
kratkim ustanovljena mladinska po-
litična šola z namenom, da se poži-
vi ideološko politično delo v orga-
nizacijah LMS.
Ko smo vprašali upravnika šole
Jožeta Jana o namenih in nalogah
šole, pa tudi o mladincih, ki jo ob-
iskujejo, je odvrnil, da je bila šola
ustanovljena predvsem zato, da bi
dobili mladinski aktivi sposobne lju-
di, ki bi znali zastopati težnje na-
šega razvoja in jih vsklajevati s hi-
trim tempom.
V šolo se je prijavilo 50 mladin-
cev iz vseh območij žalske občine.
Največ jih je iz tovarn in to 80%,
ostali pa so iz vaških aktivov.
Program šolskega dela je zelo pe-
ster. Sicer pa obravnavajo vpraša-
nja, ki mlade ljudi najbolj zanima-
jo. Tako razpravljajo in proučujejo
delavsko samoupravljanje, kmetij-
stvo, organizacijo komune itd.'
Šola je vzbudila veliko zanimanje
tudi drugod. Zato ni naključje, da
so jo obiskali razen predstavnikov
okrajnega komiteja iz Celja tudi za-
stopniki CK LMS in CK LM Jugo-
slavije. J. C.
IVIODNE SiVlERNICE 1960
NAPOVEDI NAJBOLJ ZNANIH TUJIH KROJACEV ZA MOSKO MODO 1960
Moška moda se manj spreminja
kakor ženska, kljub temu pa ima
vsako leto nekaj značilnosti, ki da-
jejo pečat tej modni sezoni. Mojstri
te vrste v Italiji, Franciji še pose-
bej pa v Angliji, so že pokazali prve
modne novosti letošnjega leta. No,
pa začnimo kar s podrobnostmi.
Moške obleke so iz kamgarna,
volnenega tropikala, grobega črno-
belega tweeda, poletne pa iz flane-
le, svileno-volnenega šantunga, tro-
pikala, teritala in shatlanda. Rame-
na pri moških oblekah so nepodlo-
Praktična moška srajca za poletne
dni...
žena, obleke imajo kratke reverje in
se zapirajo z dvema, tudi s tremi
gumbi. Suknjič je predvsem udob-
nega kroja in nekoliko daljši kakor
lani. Hlače nimajo zavihkov in niso
več zelo ozke. — Plašči, zlasti
športni imajo raglane rokave, ne-
podložena, zaobljena ramena in se
zapirajo s tremi gumbi, imajo pas
in vrezane ali našite žepe. Športni
plašči so kratki do kolen, medtem
ko so elegantnejši plašči nekoliko
daljši, imajo dve vrsti gumbov, vši-
te rokave, visoke in ravne reverje in
nizke vrezane žepe. Ti plašči so obi-
čajno iz svetle kamelje dlake ali iz
modrega shatlanda. Dežni plašči so
še vedno predvsem peskaste barve,
imajo prešite robove in pas, vedno
raglane rokave. Te dežne plašče le-
tos podlagajo s tweedom tako, da
nastanejo tako imenovani double-
plašči, ki jih moremo nositi na obeh
straneh. Prevladujejo vse nianse
rjave barve, kar je enako kakor pri
ženski zimski modi te zime. V rjavi
barvi nosijo možje tudi modne do-
datke (rokavice, šal, klobuk in čev-
lje) k sivi oble'ki.
Klobuki so predvsem rjave barve
v vseh odtenkih in imajo razmero^
ma nizko glavo in ozke krajce, trak
je grobo tkan. Moderni so zlasti
klobuki iz kosmatih materialov ali
iz mehkega tweeda. Elegantnejši,
klobuki k večernim oblekam imajo
visoko glavo in širok trak, ozke
krajce in so temno sivi ali črni. —
Po italijanskih vzorih zadnjih let
prevladujejo temne nogavice, le rfed-
ko z vzorcem. Šali so iz debelejših
materialov (mohaira) in so eno-
barvni v odtenkih rjave barve ali z
lahnim karirastim vzorcem. — Čev-
lji imajo nekoliko prisekane konice,
in jih vežemo spet skozi 4 ali 5 pa-
rov luknjic. Barve čevljev so temne.
Bele srajce, ki so jih zlasti Itali-
jani začeli nositi ob vsakem času,
so sicer zelo lepe, vendar si takšne-
ga razkošja ne more privoščiti vsak.
Za službo so priporočljive tako ime-
novane srajce polo, ki jih nosite
lahko preko hlač, vsekakor vedno
brez kravate. Takšno srajco nosite
samo k športni oblaki in je iz jerse-
ya ali iz tanke boucle volne. — Kra-
vate so temne, enobarvne ali pa
imajo neizrazito obarvan komaj
opazen, nesimetričen vzorec.
LEP ODNOS KOLEKTIVA DO
SVOJE DELAVKE
Ob nedavnem požaru v poslopju
Hmezada v Žalcu je bila težko oško-
vana tudi neka žena, ki je v tej stav-
bi stanovala. Požar ji je uničil vse,
kar je imela v svoji sobi, tako po-
hištvo, obleke, posodo. 2ena je de-
lavka pri Industrijsko-eksploatacij-
skem podjetju Gorenje, kjer je o
svoji nesreči tudi povedala. Kolek-
tiv tega podjetja je nato sklenil v
eni izmed naslednjih nedelj nado-
mestiti izgubo tej ženi in je to z
udarniškim delom neko nedeljo v fe-
bruarju tudi naredil. Dobiček tega
dne je ženi povrnil vso s požarom
nastalo škodo.
Nega sulie koze
Suho kožo imajo predvsem svetlo-
laske in žene svetlih oči. To je za
pogled najlepša koža, je pa zelo ob-
čutljiva, ki lahko ob vremenskih in
temperaturnih spremembah dobi li-
šaje, je pa sicer nagnjena tudi h gu-
banju. Trajno lep videz ima suha
koža le, če jo redno in sistematično
negujemo s sredstvi, ki nam jih pri-
poroči strokovnjak.
O negi kože pa tole:
zvečer si kožo očistimo z mastno
emulzijo, potem pa namastimo lice
in vrat s primerno kremo, ki jo z
rahlim tolčenjem vtremo v kožo v
smeri lege mišic. Po nekaj minutah
kremo, ki je na obrazu ostala zbri-
šemo, bolj namaščene pustimo le
predele okrog oči. Včasih lahko su-
ho kožo umijemo s kamilicami.
Zjutraj si umijemo lice in vrat s
prestano vodo, brez mila. Ce je vo-
da trša, ji dodamo malo boraksa ali
kamiličin ekstrakt. Na osušeno ko-
žo nanesemo kremo, ki jo čez nekaj
minut odstranimo. Eva
ZNIŽALI SMO CENE!
Moške obleke več vrst od 1000 do 3500 din pri komadu,
moški plašči od 2500 do 8000 din pri komadu, ženski pla-
šči od 2000 do 3500 din pri komadu, in še večje število
otroških oblek, moških in otroških hlač ter veternih jopic.
Oglejte si pred nakupom oblačil po znižanih cenah veliko
izbiro, izkoristite priliko pri
VARTEKS OBLEKE,
CEUE,
Prešernova ul. 8
Zaradi zemlje...
— Evo, vidite, tu je naš se-
dež, je dejal tov. Ivan Glojek,
predsednik poravnalnega sveta
v Smartnem ob Dreti, ko je od-
piral knjižnico v nadstropju
zadružnega doma.
V sobi je bilo mrzlo. Navzlic
temu sva ostala nekaj časa v
njej, segala po zapiskih in pri-
javah, brala in se pogovarja-
la...
— Navadno se zberemo v
teh prostorih enkrat na mesec.
Medtem pridejo prijave, ki jih
nato obravnavamo. Za marec
jih imamo že tri. Upam, da
bomo kmalu zasedali.. .
Poravnalni svet v Smartnem
ob Dreti ima tri člane in tri
namestnike. Od novembra lan-
skega leta pa do vključno fe-
bruarja letošnjega leta je ob-
ravnaval že dvanajst zadev, ki
so jih vložili tamkajšnji ljudje.
Mimo tega je že na začetku
obstoja prejel dve zadevi od
sodišča, ki ju pa niso rešili,
ker strank na poravnavo sploh
ni bilo. Kdo ve zakaj? Morda
zaradi omalovaževanja novega
organa? Od dvanajstih zadev
je poravnalni svet uspešno re-
šil sedem nesporazumov med
domačini, en primer je ostal
nerešen in bo bržkone romal
naprej, čeprav za to ni razlo-
ga. Štiri zadeve pa so bile tre-
nutno odložene. Obravnavali
jih bodo pozneje, morda pa še
ta mesec.
Zakaj ljudje pridejo navzkriž
in iščejo razsodnika?
Ze prvi primeri, ki jih je ob-
ravnaval poravnalni svet v
Smartnem ob Dreti, kažejo, da
se ljudje najpogosteje gledajo
po strani zaradi zemlje. Oh, ti
nesrečni mejniki!
— To je še moje! se čuje na
poravnavi od ene strani.
— Ne, to je moja zemlja, za-
vrača drugi, dokazuje, se jezi
in preklinja.
Navadno gre za košček zem-
f Ije, bodisi v gozdu, pa tudi na
njivi. Za čisto majhen košček,
morda tudi za izkoriščanje poti
in podobno. Torej, za same
majhne reči, ob katerih bi mo-
rali ljudje pokazati več strplje-
nja, se sami med seboj pogo-
voriti in seči v roko. Toda, ne!
Tožil ga bom!
Tako pride zadeva pred po-
ravnalni svet, pred domače,
ugledne in poštene ljudi.
— Veste naše delo ni zabav-
no, niti ni prijetno imeti opra-
viti s takšnimi zadevami. Ven-
dar, zmeraj se potrudimo, da
najdemo pravo pot. Velikokrat
smo šli vsi skupaj v gozd ali
na njivo, ugotavljali in merili
sporno zemljišče, nato pa v za-
dovoljstvo vseh lepo rešili...
Naše obravnave, je nadalje-
val tov. Glojek tečejo čisto po
domače. Vsi se med seboj po-
znamo in zato jih tudi po do-
mače »uglihujemo«, kot pravi-
mo. Ko spravimo zadevo v pra-
vi tir, smo zadovoljni in veseli
vsi, člani sveta in tožeče se
stranke. Sele takrat spoznajo,
kako nespametno bi bilo zade-
vo gnati pred sodišče, ki je po
vrhu vsega še precej od rok, v
Šoštanju. Zato ogromna veči-
na ljudi odobrava naše delo in
pozdravlja ustanovitev porav-
nalnih svetov. So pa tudi ne-
kateri, na srečo redki, ki pod-
cenjujejo poravnalno vlogo do-
mačih ljudi. Upajmo, da bodo
kmalu sprevideli, da imajo na-
pačno mnenje.. M. B.
Fizioterapevti
so zborovali
Fizioterapevti in delovni terapevti iz
celjskega okraja so imeli pred dnevi v
Laškem ustanovni občni zbor okrajne
podružnice, ki so se ga udeležili tudi
zastopniki okraja, ljubljanskih klinič-
nih in ortopedskih bolnišnic ter pokro-
vitelj društva, ravnatelj zavoda za medi-
cinsko rehabilitacijo v Laškem dr. Barle.
Pred zborovanjem so priredili preda-
vanje o rehabilitaciji traumatiziranega
kolena ter o fizioterapiji v torakalni
kirurgiji. Ob koncu so za predsednika
šbdružnice izvolili tov. Janka Piceja iz
Laškega.
Celjski trg
Krompir 24—28 (24—30), čebula 25-50
(40—60), česen 120—150 (160—200), visok
fižol 115—120 (90—100), nizek fižol 100
(160—90), endivja solata 90-100 (100-120),
cvetača 30—70 (100), špinača 150 (200—
300), radič 120-250 (200-300), motovileč
— (200— 300), regrat — (200—250), ohrovt
60—68 (60-70), koleraba - (40—50), glav-
nato belo zelje 30—90 (40—70), rdeče
glavnato zelje 50 (—), ribano zelje 50
(50), repa ribana 40 (40)j limone 200,
(—), pomaranče 190 (—), banane 270 (—),
jabolka 68 (60—70), datelji 260 (—), jajca
i7 (14—17),
Trg je bil v zadnjem tednu slabo pre-
skrbljen, verjetno zaradi ponovnih snež-
■ih padavin. Povrtnina je bila zelo slaba
in je zmanjkala že v zgodnjih jutra-
njih urah. V zadnjih dneh se je stanje
spet izboljšalo, zadostna je ponudba
prvih pomladanskih solat, regrata, mo-
tovilca in radiča.
Knuiika^n(»rej|
NESREČA PRI DELU
Pri podjetju Kolarstvo v Celju si je
zaposleni Franc Pinter pri delu z dle-
tom presekal žilo na roki. — Ivan Tro-
biš iz Brezove v Rožni dolini pa si je
pri žaganju drv odrezal palec na desni
roki.
OCETNO KISLINO JE PILA
J. J. iz Bu(! iz neznanega vzroka. Zdravi
se v bolnišnici.
Z NOŽEM SE JE ZABODEL
Jože Ramšak iz Pongraca. Pri pletenju
košev mu je namreč zdrsnil nož in za-
bodel se je v trebnh.
NESREČNI PADCI
Pri padcu z voza si je poškodoval gla-
vo Vinko Orešnik iz Polzele. — Edvard
Tomažič iz Vojnika je padel in si zlo-
mil roko. — Ivan Brodej iz Trnovelj pa
si je pri padcu zlomil rebra in desno
ključnico.
IN SE: PAZITE NA OTROKEI
Triletni Štefan Kiseljak iz Rogatca je
zlil po sebi lonec vrele vode. Močno se
je opekel p6 telesa in se zdravi ▼ bol-
nišnici.
Komisija za sprejem in odpoved delovnih razmerij pri
MEHANIČNI TKALNICI METKA, CELJE
razpisuje dve prosti delovni mesti:
MOJSTRA KLJUČAVNIČARSKE STROKE
Pogoj: daljša praksa.
STROJNEGA TEHNIKA
Pogoj: začetnik ali s krajšo prakso.
Pismene in osebne ponudbe sprejema Splošni oddelek podjetja.
VZGOJA - GLAVNA NALOGA
v',f
avto-moto društva Slavko Šlander
S keterekoli strani ocenjujemo
sobotni občni zbor avto-moto
društva Slavko Slander v Celju,
moramo priznati, in to radi, da
je društvo lansko leto zaključilo
z vrsto lepih uspehov. Pa ne sa-
mo to, tudi perspektiva je lepa;
obljubljena pomoč prav takšna.
Društvu so s svojo navzočnostjo
izkazali veliko pozornost še naj-
vidnejši predstavniki javnega in
političnega življenja celjskega
mesta. Tako so mu tudi v razpra-
vi dali priznanje, ki si ga zasluži.
Ce povzamemo glavne misli iz
poročila predsednika Franca Pi-
pana, je na dlani, da si je celjsko
avto-moto društvo največ pKri-
zadevalo pri vzgoji kadrov. Tu
je naletelo na hvaležno pomoč
pri JLA. Njegovo izobraževalno
delo pa je seglo še dlje — na šole,
med pionirje in mladino. Hiter
porast števila motornih vozil terja
tudi od društva hitrejših ukrepov
pri vzgoji kadrov. To nalogo bo
lahko uspešno opravilo le tedaj,
če bo imelo za to tudi osnovne
pogoje — poligon, kabinet itd.
Društvena dejavnost je našla
hvaležno področje še v turizmu.
V ta namen so že odprli posebno
informacijsko pisarno.
Občni zbor pa je nakazal še
potrebo po ustanavljanju servis-
nih delavnic za popravilo motor-
nih vozil. V Celju bi potrebovali
takšno delavnico z neprekinjenim
delovnim časom. In to že letos.
Ko pa je tov. Pipan govoril o
nekaterih organizacijskih nalogah,
je dejal, da bi bUo prav, če bi
društvo zajelo v svoje vrste še
kolektivne člane, od gospodarslkih
organizacij in drugih.
Kot je dejal taj^nik tov. Milko
Turk ima avto-moto društvo
Slavko Slander v Celju 321 čla-
nov. V njenem sklopu pa delata
tudi krožka na Dobrni in v Rim-
skih Toplicah.
Nekoliko bolj kritično je izzve-
nela razprava, saj je na koncu
koncev opozorila, da bo društvo
moralo posvetiti še več skrbi rnla-
dini, zlasti pa tisti na učiteljišču,
ki lahko pozneje v poklicu posta-
ne njegov stalen sodelavec. Člo-
vek ima tudi občutek, da je v
društvu premalo prosvetnih de-
lavcev.
V tem delu zbora so se udele-
ženci seznanili z veliko akcijo, ki
jo pripravlja posebna komisija in
ki bo v prvi fazi posvečena kole-
sarjem, nato pešcem in nazadnje
motornim vozilom, vse z name-
nom, da se zboljšata red in disci-
plina na naših cestah in s tem
zmanjša število prometnih ne-
sreč. Na koncu te akcije bo pro-
metni teden.
Ob zaključku so sprejeli obse-
žen delovni načrt in izvolEi novo
vodstvo. —mb
Ne za šalo -
ker je res
Zadnji celjski avtobus iz La-
škega v Celje je dobil živahne
goste... Štirje fantje in dve
dekleti. Najstarejšemu med
fanti je komaj začel poganjati
puh pod nosom. Gladko poče-
sane Marlon Brandovske priče-
ske so jih izdajale, da so se
pravkar kopali v laških topli-
cah. Najstarejši je bil strašno
važen. Govoril je zelo na glas,
ker če bi ne bil, bi tega zdaj ne
mogel napisati.
»Kateri pevci se ti zdijo naj-
pomembnejši?€
»Peter Kraus, Luis Arm-
strong, Harry Belafonte.. .c
Odgovori so tekli bolj glad-
ko kot poštevanka.
Krohotali so se, zbijali šate^
vstajali s sedežev, ker niso
imeli potrpljenja, da bi sedeli
v miru ...
Da sem star godrnjavec, bo-
ste rekli.
O, saj nisem bil nejevoljen,
ker so poznali vse pevske ve-
ličine jazza in nobenega oper-
nega pevca vmes. Ne zato ker
so zbijali šale. Saj so mladi.
Tudi ne zaradi pričesk ...
Jezilo me je le, da so znali
vse, niso pa znali odstopiti pro-
stora starejšim, čeprav je bila
med temi tudi bodoča mati, kar
so pri vsej »brihtnosti« morali
opaziti...
In zakaj vse drugo o priče-
skah, pevcih in smehu? Se
vprašate? Drugače sploh vedeli
ne bi, da sem mislil prav njih.
Samo - most...
Zgodi se, da pred savinjskim mo-
stom v Pečovniku. stoje že kar ko-
lone avtomobilov in voznikov z
vprego. Nič ne pomaga »robante-
nje« enih ali drugih, zapornice se
ne odpro niti na povelje »Sezam —
odpri se«. Most je namreč že delj
časa zaprt za ves promet, razen ko-
lesarjev in pešcev seveda, ki pa si
tako ali tako najdejo pot brez do-
ločil. Strinjamo se s tem, da je most
dotrajal, toda že skoraj na cilju
obračati nazaj in potem voziti čez
mesto in po Grajski cesti, ni nič
kaj prijetno. Za avtomobiliste to še
nekako gre, več težav pa je pri »šti-
rinožnih vpregah«, ki izgubijo ve-
liko časa s potjo naokrog.
Ce govorice, da bodo postavili
nov betonski most, drže, lahko to
pohvalimo, Polule pa bi poleg boljše
zveze z drugo stranjo Savinje do-
bile tudi lep okras.
BOMBAS
v nedeljo so se dopoldanski spre-
hajalci na Titovem trgu presene-
čeno ozirali kvišku. Leteči krožni-
ki? Kaj še. Od nekod, bržčas z vi-
šine, so nanje letele mokre bombe
južnega snega. »Bombaš« si je iz-
biral predvsem žrtve v krilih. Ke-
pe so treskale po cestišču in k
sreči ni nobenia zadela glav in —
šip.
Ker sem že ravno pri pisalnem
stroju v svoji priročni »opazoval-
nici«, vam zaupam, da so kepe le-
tele s podstrešne line hiše števil-
ka 5. Pobalin si je pred nosom
uredništva privoščil svojo čudno
(lahko bi bila tudi nevarna) šalo.
Ob dnevu žena so pionirji celjskih osemletk kakor vsako leto doslej
tudi letos obiskali partizanske mame in jih obdarili s cvetjem. (Na sli-
ki: pionirji ob Jerinovi mami.)
Žalosten konec divje vožnje
v soboto zvečer se je na Te-
harski cesti v Celju pripetila hu-
da prometna nesreča, pri kateri
je izgubil življenje 18-ietni Ivan
Suster iz Selc pri Celju. Pokojni
se je pozno zvečer vračal proti
domu na dvokolesu. Vozil je pra-
vilno po desni strani. Nasproti pa
je s precejšnjo hitrostjo pripe-
ljal voznik osebnega avtomobila
Stanko Povale iz Šentjurja. Vi-
njeni voznik je upravljal svoje
vozilo bolj po levi polovici ceste.
Kolesarja je opazil šele zadnji hip.
Pri tem je močno zavrl. Toda
bilo je prepozno. Na zasneženi
cesti je avtomobil zaneslo še bolj
na levo stran, kjer je z vso silo
trčil v kolesarja in ga sunil da-
leč po cesti. Osebni avto je nato
zaneslo s ceste v škarpo, kjer je
obstal. Kolesar je zaradi močnega
udarca obležal na mestu mrtev.
Voznik osebnega avtomobila je
takoj po nesreči zbežal. Organi
Ljudske milice pa so ga kmalu
izsledili Zaradi brezobzirne vož-
nje v vinjenem stanju, ki je za-
htevalo smrtno žrtev, je bil stav-
ljen v zapor.
j. k.
Gibanje prebivalstva
v času od 5. do 12. marca 19M je bilo
rojenih 13 dečkov in 16 deklic.
Poročili so se:
Štefan Gros, upokojenec iz Brookfiel-
da — ZDA in, Ana Mlevac, upokojenka
iz Zgornjega Pobrežja. Marijan Jazbec,
strojni ključavničar iz Zgornje Hudinje
in Terezija Pustnik, preddelavka iz Za-
grada. Franc Knm, soboslikarski pomoč-
nik iz Potoka in Ana Avsec, trgovska
pomočnica iz Malega Slatnika. Jožef Vo-
roš, predmetni učitelj in Ivana-Zlatka
Cafnta, profesor, oba iz Mnrske Sobote.
Umrli so:
Marija Kurjak, upokojenka iz Celja,
stara (tS let. Alojzija Oprešnik. delavka
iz Hrastnika, stara 4? let. Rozalija Dr-
nozg, gospodinja iz Potoške vasi, stara
57 let. Julijana Uranjek, upokojenka iz
Celja, stara 81 let. Alojz Cimerman,
upokojenec iz Nove vasi, star 74 let.
Justin^ Artviga, gospodinja iz Celja,
stara 56 let. Jurij Dimec, upokojenec iz
Celja, star 56 let. Branko Grnšovnik.
otrok iz Stražice, etar 5 mesecev.
NOVI ŠTEVILKI »SODOBNE PISARNE«
Med vrsto uglednih revij, ki
izhajajo pri nas, sodi tudi revija
»Sodobna pisarna«). Izhaja šeJe
drugo leto, pa se je že razširila
in priljubila med posameznimi
bralci oziroma podjetji, ki želijo
isodobno urediti pisarniške pro-
store in poslovanje na sploh. Ne
le, da prinaša vrsto strokovnih
člankov, ki svetujejo zaposlenim,
ima tudi stalne ruibrike iz pravo-
pisa in poleg modnega kotička še
vrsto drugih.
V zadnjih dveh združenih šte-
'Ukah najdemo več zanimivih se-
tavkov in koristnih nasvetov. V
>rvi in drugi številki je med dru-
^m zanimiv sestavek o ocenje-
vanju uslužbencev, nadalje o
vzgoji administrativnega ičadra,
ob robu nekaj podatkov in ugo-
tovitev o glasbi med delovnim ča-
som. Statistike namreč kažejo, da
se ob glasbi delovni učinek po-
veča. Po reportaži o proslavi ob-
letnice Administrativne šole v
Ljubljani, bi v tej številki lahko
našli tudi odgovor na vprašanje,
kam na dopust, naše žene pa ne-
kaj lepih nasvetov za ljubkost
doma, v službi in na dopustu.
Tiidi v tej številki najdemo pre-
usmerjevalni strojepisni tečaj za
vsakogar, kotiček za dobro voljo
in še kaj.
Nič manj ni zanimiva nasled-
nja številka »Sodobne pisairne«,
ki poleg stalnih rubrik govori tu-
di o razstavi knjigovodsikih in sta-
tističnih strojev v Beogradu. Ne-
dvomno bi fotografije bile lahko
v pomoč našim podjetjem, ki
urejujejo svoje prostore in si pri
tem delajo nepotrebne skrbC O
kongresu mednarodne federacije
za stenografijo in stroj epis, pa
tudi o velikem uspehu jugoslo-
vanskih strojepiscev na tretjem
mednarodnem tekmovanju bomo
v reviji lahko brali. Tajnice, ste-
nodaktilografke in strojepiske pa
bodo prebrale sestavek, ki jim je
namenjen. Zdioižitev kazala z de-
lo vodnikom, o poklicnem življe-
nju švicarskih žena, o pomenu
prava za korespondenco, so pri-
spevki, ki koristijo vsakomur.
Morda najzanimivejši je sestavek
o slovenski stenografiji in pre-
nosu stenografije na hrvatski in
srbski jezik.
Omenili smo že, da revija pri-
naša kopico zanimivosti ne le za
podjetja, temveč tuc^ za posa-
mezne bralce.
POKLICI     jih premalo cenimo
Pred kratkim mi je prijatelj de-
jal, da mu je Celje zelo všeč, po-
sebno zaradi tega, ker je mesto či-
sto in ima zelo lepo urejene nasa-
de, posebno poleti. Ponoči sem po-
iskal Jožeta Pirca, pometača; enega
izmed tistih, ki jih sicer ne pozna-
mo, a vendar si ne moremo zami-
sliti, da bi naše življenje v mestu
brez njih teklo tako kot je treba.
Ob srečanju mi je dejal:
»Nisem še dolgo na tem delov-
nem mestu, a vseeno moram pove-
dati, da je delo predvsem nečisto in
zvezano z vremenom. Naša naloga
je, spraviti vso nesnago s ceste,
kar pa je poleti težje, kajti takrat
je zelo prašno. Naše delo je tudi
nezdravo. Saj sami vidite! V na-
šem mestu je 12 pometačev, ki skr-
bimo za lep videz mesta. Delamo
ponoči, tako kot jaz danes, neka-
teri pa podnevi, tako, da je mesto
vedno čisto. Naše orodje je zelo
preprosto. Želel bi pa, da se tudi
mi moderniziramo, da dobimo mo-
dernejše vozičke z gumijastimi ko-
lesi ipd. Pešci so včasih malo ne-
obzirni do nas, še bolj pa avtomo-
bilisti. Dobro bi bilo, da bi bili malo
bolj uvidevni do nas, saj smo vsi
ljudje!«
Zaključila sva razgovor bolj po
sili, kajti drveči avto je »dobro«
opravil »svojo« funkcijo, oba sva
bila poškropljena do glave. Res
težko je njihovo delo, sem še en-
krat pomislil, kajti o neuvidevnosti
šoferjev sem se prepričal celo sam
Zaželel sem, da bi kmalu dobili mo-
dernejše vozičke in morda tudi še
kaj sodobnih pripomočkov, ki jih
poznajo že drugje. Težko bi bilo v
našem mestu, če ne bi bilo teh lju-
di. Saj s čiščenjem skrbijo, da se v
mestu ne razširijo razne bolezni, ki
bi jih prinesla nečista ulica. Ali si
lahko zamišljate mesto, kjer 'eži po
cestah najrazličnejša umazanija, od
gnoja pa do odpadkov? Prav zato
moramo biti hvaležni možem, ki to
delo opravljajo.
Obiskal sem še Anico Poznič, či-
stilko na Okrajnem ljudskem od-
boru v Celju. Radi imamo čiste pi-
sarne, laže delamo v njih, z več-
jim veseljem, pa vendar stopimo
vanje z blatnimi čevlji, kot da je
vseeno, če bo kasneje nastala pod
nogami velika luža. Sicer pa naj
pove sama:
»Naše delo ni ravno težko, a ven-
dar je zelo umazano. Najtežje je
strugati tla in želela bi, da bi se
našel nekdo, ki bi izumil stroj za
struganje. Tisti človek bi nam res
ustregel. Zelo bi tudi želela, da bi
dobili loščilce za pod in podobno.
Danes si že težko zamišljamo go-
spodinjstvo brez loščilca, pa vendar
nimajo toliko dela kot mi, ki jih ni-
mamo. Menim, da bi morali nekateri
uslužbenci bolj paziti na snago v
pisarnah. Res je, da nekateri pazi-
jo, a teh res ni dosti. Dobro bi tudi
bilo, da bi si stranke očistile čev-
lje preden vstopijo v pisarno, ne pa
dobesedno vdrejo v pisarno z vse-
mi blatnimi »pritiklinami«. Mi se
trudimo, da naredimo pisarne pri-
jetne, a pri tem nam morajo poma-
gati vsi, kajti le tako bo šlo.«
Hitro sem se poslovil, kajti tudi
meni se je delala pod nogami lužo
in bal sem se. da bi tudi jaz postat
stranka, ki vdre v pisarno. Tako
sem spoznal v malem delo dveh
poklicev, ki so potrebni v našerrt
življenju, a jih vendar večinoma (^^
cenimo dovolj! -b^
CELJSKI TEDNIK ~ ŠTEV. 11-18. marca 1960
7
AD Eladivar - društvo mladih ljudi
LANI SO DOSEGLI 38 SLOVENSKIH IN 24 DRŽAVNIH REKORDOV
;t Celjska atletika ima že dolgo-
letno tradicijo; tradicionalni in
povsem razumljivi pa so postali
tudi uspehi, ki jih iz leta v leto
dosega atletsko društvo Kladivar.
Ta ugotovitev je prišla do izraza
tudi na nedeljski skupščini, ki so
ji ob številni udeležbi mlajših
članov (proti pričakovanju so
manjkali nekateri starejši) in se-
veda ostalih prisostvovali še pred-
sednik ljudskega odbora celjske
občine FRANC RUPRET, major
FAJDIGA, sekretar OK LMS
EMIL ROJC, zastopnik Atletske
iveze Slovenije EVGEN BER-
GANT itd-
Tadi minulo leto je bilo leto
»^ehov, je v svojem poročilu
med drugim dejal predsednik
društva Karel Jug. Toda navzlic
temu, da so ti uspehi nesporni in
da so vidni daleč naokrog, so bile
■a dveh konferencah terena Dol-
go polje, torej tam, kjer je sedež
najmočnejšega atletskega kolek-
tiva v državi, izrečene nekatere
kritične besede na račun društve-
■ega dela in celo namena edin-
stvenega stadiona. Presenetljivo
in nerazumljivo hkrati! Ce bi je-
mali vso reč resno, potem bi de-
jali — nepoznavanje društvene
Tftalnosti, nerazumevanje ipd. To
tembolj, ker je več kot znano, da
je društvo upoštevalo pri svojem
delovnem načrtu napotke zadnje-
ga kongresa Ljudske mladine Ju-
goslavije in zlasti še sedmega
kongresa Zveze komunistov Jugo-
slavije. In prav tej okolnosti je
pripisati uspehe, ki jih je doseglo
tako pri množičnem vključevanju
mladine, pri doseganju vrhunskih
rezultatov in nazadnje pri izva-
janju celotnega programa sploh.
V vrstah AD Kladivarja je 350
aktivnih članov, od tega 195 pio-
nirjev in pionirk, 124 mladih lju-
di do 18. leta itd. Torej izrazito
društvo mladih ljudi! Vseh čla-
Predsednik Karel Jug poroča o delu
nov skupaj, s podpornimi vred,
pa je 650. Pravilna je bila še ugo-
tovitev predsednika, da je v dru-
štvu premalo delavske mladine.
Prav zaradi tega bo AD Kladi-
var izkoristil desetletnico delav-
skih svetov ter s predavanji in
tekmovanji v okviru delavskih
športnih iger širil atletske panoge
med člane celjskih delovnih ko-
lektivov.
Tehnično delo društva je slo-
nelo na amaterskih inštruktorjih
med katerimi zasluži največ pri-
znanja Fedor Gradišnik, ki skrbi
za vzgojo 40 tekmovalcev in tek-
movalk. Čeprav najmočnejši atlet-
ski kolektiv v državi, AD Kladi-
var je tudi lani osvojil neoficielni
naslov absolutnega državnega pr-
vaka, nima plačanega trenerja.
Tudi to je edinstveno pri nas.
Vzgoji mladine pa je društvo po-
svetilo veliko skrb s pionirsko
atletsko šolo in v zadnjem času
s šolo tekačev čez zapreke, ki je
bila organizirana s pomočjo Atlet-
ske zveze Jugoslavije.
Nič kaj razveseljiva ni ugotovi-
tev, da je povezava med sloven-
skimi atletskimi društvi silno sla-
ba. Zato pa ima Kladivar tesne in
prisrčne stike z zagrebškima klu-
boma Mladostjo in Dinamom, s
katerima se bo tudi letos srečal
na predtekmovanjih zvezne lige.
Celjski atleti in atletinje so lani
nastopili na 94 prireditvah; od
teh so jih doma imeli kar 32! V
ekipnem merilu so dosegli naj-
večji uspeh mlajši mladinci in
mladinke, ki so osvojili naslov
državnega prvaka. Medtem, ko so
bili starejši mladinci četrti v dr-
žavi, so člani zasedli tretje, čla-
nice pa peto mesto. Na sploh se
v društvu čuti močan priliv mla-
dih ljudi Lani so člani in članice
vseh starosti AD Kladivarja osvo-
jili 37 republiških in 18 državnih
prvenstev, zraven tega pa posta-
vili 38 slovenskih rekordov in 24
državnih rekordov, torej vsega
skupaj 62. Sicer pa držijo še 54
slovenskih in 24 državnih rekor-
dov. Kvaliteta celjske atletike je
prišla do izraza še v sodelovanju
enajstih članov in članic v držav-
ni reprezentanci! In končno —
AD Kladivar ima kar osem olim-
pijskih kandidatov.
Kakor opravljeno delo, tako tu-
di program za letošnje leto opo-
zarja na obsežnost akcij. Letos bo
Kladivar proslavil deseto oblet-
nico svojega obstoja. V društvu
bodo ustanovili pionirski odsek,
pa tudi televizijski klub. V po-
častitev petega kongresa SZDL
Jugoslavije bo prirejen orienta-
cijski pohod. V načrtu so tudi
tekmovanja delovnih kolektivov v
atletiki. Dan mladosti bo društvo
počastilo s pionirskim prven-
stvom v atletikL Pozabili pa ne
bodo niti na obveznost, ki jo ima-
jo do ostalih krajev, kot so Štore,
Trbovlje, Murska Sobota itd. To
so samo nekateri odtenki iz pro-
grama, ki pa bo seveda izpopol-
njen z neštetimi tekmovanji ekip-
nega prvenstva, mitingi ipd.
Želimo, da bi AD Kladivar ves
ta načrt uspešno izvršil. Pri tem
mu bo prav gotovo v hvaležno
pomoč 21-članski novoizvoljeni
upravni odbor ter prav tako šte-
vilčen sodniški zbor.
Partizan na Polulah bo znova zaživel
Zaradi bolezni in drugih okolnosti je
delo pred leti zelo uspešnega društva
»Partizane na Polulah v zadnjih mese-
cih precej opešalo. Društvo $e je borilo
z raznimi težavami, predvsem z materi-
alnimi, kljub temu pa je doseglo lepe
uspehe, zlasti do jeseni lanskega leta,
ko je imele več prireditev in sodelovalo
pri raznih telesnovzgojnih manilestici-
jah, vključeno z zletom »Partizana« v
Beograda.
Na letnem občnem zboru, ki je bil
v soboto, so se o vsem temeljito po-
menili. V okviru nove stanovanjske skup-
nosti bodo povečali svojo dejavnost,
predvsem pa bodo poskrbeli za prira-
stek novih kadrov, kajti tudi z vaditelji
so precej na šibkih nogah. Društvu bi
bila potrebna večja pomoč, predvsem de-
narna. Boljše sodelovanje s političnimi
in dragimi organizacijami jim je bilo
zagotovljeno. Drnštvn bo v bodoče še
bolj v pomoč šola in t njo vse množične
organizacije na terena stanovanjske
skupnosti *Pod gradomc Za novega
predsednika so na občnem zboru izvolili
dosedanjega požrtvovalnega načelnika
tov. Lesa. —k
NOGOMET
PRVO KOLO —
ŠELE V NEDELJO
Zaradi izredno slabih vremen-
skih razmer je ibilo prvo kolo
spomladanskega dela prvenstva v
slovenski comski ligi preloženo
od 13. na 20. mairec. Tako bo celj-
ski ligaž Kladivar šele v nedeljo
potoval v Ljubljano, kjer se bo
pomeril z Grafičar jem.
Smučanje
CELJE : ZAGREB
Tudi letos bo na sporeda tradicionalno
srečanje mestnih reprezentanc Celja in
Zagreba v alpskem smučanju. Dvoboj bo
v soboto, 19. tega meseca pri Celjski
koči (kolikor bodo sjiežne razmere še
ugodne), sicer pa na smučiščih okoli Mo-
zirske koče. Start bo v obeh primerih
v zgodnjih popoldanskih urah.
Letošnji medmestni dvoboj bodo iz-
popolnili še mladinci zagrebškega Gra-
fičarja in smučarskega društva Celja,
ki se bodo prav tako pomerili med seboj.
MLADINCI »CENTRA« —
V STRELJANJU
Mladina stanovanjske skupno-
sti Center je minulo nedeljo pri-
redila tekmovanje v streljanju z
zračno puško. Zmagal je Alojz
Baškera. Naslednja mesta pa so
zasedli: Peter Glas, Boro Vuko-
vič, Anton Macuh ml. itd.
Med mladinci, ki so se udele-
žili tega tekmovanja, je veliko
zanimanje za strelski šport. Zato
so želeli, da bi se še večkrat tako
pomerili, hkrati pa so se zahvalili
vsem, ki so jim omogočili nastop.
-Hzd
OBČNI ZBOR SSD ELEKTRO-CELJE
Pred dnevi je bil redni letni občni
zbor sindikalnega športnega društva pri
podjetju Elektro v Celju. Ugotovili so,
da imajo največ težav v odbojkarski
sekciji. Društvo nadalje stremi, da bi
zajelo v svoje vrste čim več članov.
Prav tako si prizadeva prisluhniti željam
članom kolektiva in ustanoviti sekcije.
Tako so med dragim predlagali, da naj
bi ustanovili turistično planinsko sekci-
jo; v njenem okviru pa naj bi delali
smučarji.
Na občnem zboru so veliko govorili še
o petih letnih športnih igrah elektro-
gospodarskih podjetjih Slovenije, ki bo-
do 24. in 25. junija v Celju. Na njih bo
nastopilo okoli tisoč športnikov. Prire-
ditelj se bo zavzel, da bodo igre kar
najbolje pripravljene, zlasti pa bo gle-
dal, do bodo v redu opravljena tekmo-
vanja v atletiki. D. R.
ZAKAJ?
Kakor smo zvedeli, je bil v
soboto popoldne občni zbor
celjske nogometne podzvere.
Na ta pregled dela nismo bili
povabljeni; zato o njem ne mo-
remo poročati.
Da nismo prejeli vabila, je
pravzaprav čudno in težito ra-
zumljivo. To tembolj, ker sta
sedeža naše redakcije in nogo-
metne podzveze v isti hiši; pa
tudi zato, ker smo v naši ru-
briki posvetili veliko prostora
nogometu in njegovim proble-
mom ter uspehom.
Zato, ne zamerite, če vpra-
šujemo, zakaj nismo bili med
vabljenimi gosti in sodelavci?
Zakaj?
TEKMOVANJE  ZA  »ZLATO  PUSCICOc
2e od januarja dalje se razvija
območja celjskega okraja tekmovanje
za »Zlato puščico«. V tekmovanju strel-
skih družin je nastopilo nad tisoč pet
sto strelcev in strelk. Po tekmovanju r
merilu občinskih odborov pa je bil*
minulo nedeljo v Celju zaključno okraj-
no tekmovanje, ki se ga je udeležile
57 strelcev in strelk iz vseh občinskik
območij.
Rezultati: i. Jagcr 557 od 600 možnih,
2. P. Tržan 555, 3. Štrajhar (vsi Celje)
553, 4. Dečman (Store) 550, 5. Majd«
2elj 547, 6. Pihler 546, 7. Dobovičnik (vsi
Celje) 544, 8. Rozman 542, 9. Seme (ob«
Štore) 542, 10. Hočevar (Celje) 540 it4.
Upravni odbor gostinskega podjetja »BRANIBOR«, Celje,
razpisuje mesto
računovodje-kinjB
Pogoj: ustrezna šolska izobrazba z najmanj 5-letno praks* v
stroki. — Nastop službe I. julija 1960, ali po dogevom.
Interesenti naj pošljejo pismene ponudbe na upravo podjetja,
najkasneje do 31. marca 1960.
KEGLJANJE
KEGLJACI INGRADA -
PROTESTIRAJO
T soboto in nedeljo je bilo na vrsti
zadnje kolo ekipnega prvenstva Slove-
nije v kegljanju. Člani Ingrada in Elek-
tra so nastopili v Kranju in Ljubljani.
Na obeh dvobojih so dosegli boljši re-
2oItat kegljači celjskega Elektra, med-
tem ko je Ingrad nastopil v nenavadnih
okoliščinah, zaradi katerih je vložil tndi
Brotest. Sicer pa je Ingrad postavil v
Ljubljani rezultat 6273, v Kranju pa
*15« kegljev. Elektro je v Ljubljani po-
>drl 6373, T Kranju pa 6219 kegljev. Med-
tem, ko je bil pri Ingrada najboljši
tubej, se je pri Elektru izkazal Kranjc.
Po tem rezultata je Ingrad trenntno
na desetem mestu, kar mu seveda ne za-
■došča za sodelovanje na državnem pr-
venstvu. V kolikor bo protest ugodno
rešen, bo moral v ponovnem nasiopu po-
staviti boljši rezultat, če se bo hotel
■vrstiti «aed udeležence najvišjega tek-
movanja, —k
BOKS
OLIMP : BRANIK 8:4
Ker so gostje prišli v okrnjeni sestavi,
je imel prijateljski dvoboj v boksa med
celjskim Olimpom in mariborskim Bra-
nikom samo šest borb. Pri domačinih
sta bila najboljša Oštir in Jovanovič,
sicer pa sta zmagala še Pirnat in Bo-
»eto. Borbi sta izgubila Ogrizek in Sle-
mcnšek.
V eksbibicijski borbi je Cesnik pre-
magal Šeliha po točkah.,
Komisija za sklepanje in odpove-
dovanje delovnih razmerij pri pod-
jetja   »Avtobusni   promet«,   Celje
razpisuje delovno mesto:
VEC KVALIFICIRANIH
AVTOMEHANIKOV
Pogoji:   vsaj   trileitna   praksa.
Plača   po   tarifnem   pravilnika.
Nastop službe takoj ali po dogo-
vor«.
Uredništvo: Celje, Titov trg 3 —
poštni pre<ial 16 — telefon 25-23
I« 24-23 — uprava: Celje, Trg
V. kongresa 5 — poštni predal 152
— <elefon 23-75 in 20-89 — Teko^
račun pri Komunalni banki Celje
6«5-r0-l-656 — izhaja o petkih —
letna naročnina 500, polletna 25*,
ietrtletna 125 din — posamean«
itevilka 15 din — rokopisov ne
vračamo.
Poštnina plačana v gotovini.
Kovinsko podjetje KLIMA, CELJE, sprejme v delovno razmerje
večje število
KVALIFICIRANIH IN POLKVALIFICIRANIH
KLJUČAVNIČARJEV TER SAMOSTOJNEGA
ORODJARJA.
Plača po tarifnem pravilniku podjetja.
Prošnje je treba vložiti na tajništvo podjetja.
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri
podjetju Tovarne esenc in eteričnih olj v Celju razpisuje nasled-
nja delovna mesta:
L KALKULANTA,
2. SALDAKONTISTA,
3. LABORANTA.
Pogoji: pod 1. in 2. srednja ekonomska šola, pod 3. kemolabo-
rantska šola ali tehnična srednja šola, kemični oddelek.
Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe po dogovoru.
TOVARNA TEHTNIC CELJE
sprejme
1. KVALIFICIRANE IN POLKVALIFICIRANE
KLJUČAVNIČARJE (strojne, orodne)
2. KVALIFICIRANE IN POLKVALIFICIRANE
STRUGARJE
8. KVALIFICIRANE IN POLKVALIFICIRANE
SKOBLARJE
4. KVALIFICIRANE IN POLKVALIFICIRANE
ELEKTROVARILCE
6. KVALIFICIRANE REZKARJE
8. STROJNE TEHNIKE
7. MATERIALNEGA KNJIGOVODJO
Interesenti naj se osebno zglasijo v sekretariatu podjetja.
TOVARNA TEHTNIC CELJE
OBVESTILO BRALCEM »CELJSKEGA TEDNIKA«. Naslove za oglase, ki so pod šifro, NE IZDAJAMO, oziroma NE PO-
!5ILJAMO. Za te oglase vložite PISMENE PONUDBE na upravo lista. Za ostale oglase, za katere se naslovi in informacij«
dajejo v upravi lista, bomo pismeno odgovarjafi le, če bodo prosilci v svojih pismih priložili znamko za 30 din. Spreje-
manje oglasov in objav zaključujemo vsako sredo ob 12. uri. Uprava Celjskega tednika. Trg V. kongresa 3.
STANOVANJ.rv
DVOSOBNO   STANOVANJE  v   Šmarju
zamenjam  za enako v Celju. Naslov
v upravi lista.
V CENTRU CELJA zamenjam dvo in pol
sobno stanovanje za enako s kopalnico.
Najemnina   stanovanja   je  3.000  din.
Pismene ponudbe na upravo lista pod
šifro »ZAMENJAVA«.
SOLIDNEGA sostanovalca — nameščenca
sprejmem. Naslov v upravi lista.
Prosvetni delavcil
IZLET V ATENE s posebnim vlakom
v okvirn prvomajskih praznikov. Štiri-
dnevno bivanje v Atenah bo omogočilo
ogled številiDih zanimivosti, ki krase
glavno mesto Grčije. Prijave zaključu-
jemo s 26. 3. 196«.
V okvira prvomajskih praznikov pri-
reja KOMPAS-CELJE za kolektive dvo
in tri dnevne avtobusne izlete preko
Plitvičkih jezer v Crikvenice in na otok
Krk. Cena tridnevnega izleta 6.300 din.
Kmetijske zadruge t
Obiščite 27. mednarodni kmetijski ve-
lesejem v Novem Sadni KOMPAS-CELJE
prireja od 29. aprila do 8. maja 1960
dvo in tri dnevne avtobusne izlete v
Novi Sad. Zahtevajte programe in vse
ostale informacije v poslovalnici KOM-
PAS-CELJE, telefon 23-50.
Udeležujte se kvalitetnih Kompasovih
potovanj, na njih boste spoznali lepote
in zanimivosti sveta!
OBVESTILA
OBVESTILO
Za komisijsko prodajalno potrebujemo
otroške športne vozičke, kolesa, šivalne
stroje, harmonike, pisalne stroje in po-
hištvo.
Priporočamo se za cenjene ponndbel
Nadalje prosimo komitente, da dvig-
nejo vse blago, ki je v prodaji nad tri
mesece, predvsem pa nesezenoska —
zimska — oblačila in obutev. Opozar-
jamo na občutno ležarino!
»Posrednik« Celje
RAZNO
ZAHVALA
Tovarišici Horvatovi in Eberstarjevi in
vsem učencem obeh njunih razredov v
1. Osnovni šoli v Celju, se najtopleje
zahvaljujem za izkazano pozornost ob
Dnevu žena, saj so me z izvajanjem
pevskega in recitacijskega programa ter
ter s prisrčnimi čestitkami prijetno pre-
senetili in razveselili.
Marija  Frece
Nova vas štev. 3 — Celje
GOSPODINJEI Domači sadni i« vinski
kis dobite pri STERMECKl, v Lokrov-
cu pri Celju.
GARAŽO IN VRT na Otoku oddam. Na-
slov v upravi lista.
USLUŽBENEC pred upokojitvijo gre v
skupno gospodinjstvo, ali kot podna-
jemnik k neodvisni ženski srednjih
let. Nudim nagrado. Ponudbe i<a upra-
vo lista pod šifro »UPOKOJENEC«.
PREKLIC. Centa Anica, Tovsto, p. Laško
preklieujem žalitve, ki sem jih izja-
vila napram Pfajfer Rozaliji. Tovsto
št. 5, p. Laško v zvezi s krajo de-
narja, ker so neresnične. Centa Anica.
PRODAM
UGODNO prodam črpalko za vodnjak s
cevjo. Pere, Franc, Dobrova 33.
BREJO KRAVO z drugim teletom prodam
po ugodni ceni. Naslov v upravi lista.
SEDEM LESENIH STEBROV - novih za
za vrtno ograjo prodam. Leskoškova
nlica 2, Celje.
PARCELO 1.245 m« ob cesti v Lokrovca
prodam. Naslov v upravi lista.
PRAŠIČA ZA ZAKOL prodam. Naslov v
upravi lista.
MALINOVE SADIKE, prvovrstne, 50« ko-
madov prodam. Ferlež Kari, Šentjur
pri Celju.
PRAVICO ZAZIDALNE PARCELE (5 mi-
nut od postaje Celje) prodam. Naslov
v upravi lista.
ENODRUŽINSKO HIŠO prodam. Ogled
— petek in sobota popoldne. Naslov
v upravi lista.
POHIŠTVO ZA SAMSKO SOBO. dobro
ohranjeno, ugodno prodam. Prajnik,
Celje, Savinjsko nabrežje 4.
Cešplje, slive, breskve, črni ribez in
nizke vrtnice oddaja in razpošilja Jelen,
drevesnica, Velenje, Šentilj.
Celjskim naročnikom dostavljamo sa-
dike do Petraka na Lavi 37.
KONCERTI
Sreda, 23. marca: VI. (zadnji) abonmaj-
ski koncert — Slovenski solisti —
dirigent prof. Karlo Rupel.
Sreda, 30. marca: Koncert akademskega
pevskega zbora »Tone Tomšič« —
dirigent Janez Bole.
Sobota, 2. aprila: Revija mladinskih
zborov občine Celje.
Nedelja, 3. aprila: ob 15.30 uri: Revija
mladinskih zborov občine Celje.
Sreda, 13. aprila: Koncert pianista Ken-
dala Taylora (London).
ZAHVALE
ZAHVALA
Ob bridki izgubi našega ljubega moža,
očeta in starega očeta
JURIJA DIMEC
se iskreno zahvaljujemo vsem znan\cem
in sorodnikom, ki so ga v tako velikem
številu spremili na njegovi zadnji poti.
Zahvaljujemo se vsem, ki so z nami
sočustvovali in darovali številne vence.
Žalujoča žena z otroci
ZAHVALA
Vsem, ki so spremili na zadHJ4 poti
našo drago ženo in mamo
JUSTINO ARTVIGA
roj. Samec
iskrena   hvala).   Posebno  zahvalo   smo
dolžni    kolektivom    tovarne    »Metka«,
»Celjski tisk«, »Cinkarne«  in »Tovarne
emajlirane posode«, godbi TEP ter vsem
sostanovalcem   in  darovalcem  vencev.
Žalujoči:
mož, hčerka in sinova
ZAHVALA
Ob   težki   izgubi   naše   ljube   mame,
babice in prababice
JULIJANE URANJEK
(mlinarjeve mame iz Zaloga
pri Petrovčah)
se  prisrčno  zahvaljujemo  vsem,  ki  so
jo spremili v njenem 82. letu starosti
k zadnjemu počitku.
Žalujoči:
hčerke, sinovi, zeti, številni
vnuki in ostalo sorodstvo
'   SLUŽBE
RAZPIS
Komisija za sprejem in odpast delav-
cev  pri   podjetju   ».Avtoobnova«  Celje,
razpisuje  naslednja delovna  mesta:
1. MATERIALNI KNJIGOVODJA-KINJA,
pogoj — praksa: 3 leta ali srednj«
strokovna izobrazba, praksa 1 let«.
Nastop službe takoj.
2. VAJENCI ZA NASLEDNJE STROKE:
mehanično, avtokleparsko in avtoli-
čarsko.
Prošnje za sprejem je vložiti pisme*«
na gornjo komisijo.
GOSPODINJSKO POMOČNICO k štiri-
članski družini iščem za takoj. Nadim
lepo lastno sobo in dobro plačo. Pred-
nost imajo starejše, vendar začetnic«
niso izključene. Javite se r »Stari
lekarni« Celje — mr. Zor« Cukala,
dnevBO od 13. do 14. ure.
KUPIM
ŠIVALNI STROJ z okroglim čolničkom
kupim. Ponudbe na naslov: REZAK
Frančiška, Glinsko 1, Skofja vas.
DVOSOBNO KOMFORTNO stanovanj«
T Celja kupim. Ponudbe na oprav«
lista pod »VseljiT««.
GLEDALIŠČE
SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE
CELJE
Sobota, 19. marca ob 15.30 in 20. nri —
Miloš Mikeln: Golobje miru — Izve« —
Gostovanje Drame SNG Maribor.
Opozarjamo občin'stvo na gostovanje
mariborske Drame in vabimo obči«-
stvo, da si čimprej nabavi vstopnice,
ob 16. uri — Levstik-Grun.: Kastelk« —
Gostovanje na Ljubnem.
Nedelja, 20. marca ob 10. uri — Rose !■
Bndjuhn: Dvanajst porotnikov — IL
nedeljski dopoldanski abonma in izve«.
Petek, 25. marca ob 20. uri — Shakes-
peare: Beneški trgovec — premiera —
premierski abonma in izven. Vsio^
niče so v prodaji.
KINO
KINO UNION
Od 17. do 20. 3. 1960, »MOBI DICKc
(BELI KIT), ameriški barvni film, TT
Od 21. do 24. 3. 1960, »FANTOVŠČINA«,
ameriški barvni film
KINO METROPOL
Od 18. do 21. 3. 1960, »BEATRICE ČEN-
ČI«, italijanski barvni film, Csc
Od 22. do 25. 3. 1960, »DEŽELE IN NA-
VADE«, ameriški barvni film
MATINEJA
Dne 20. 3. 1>6«, »LAŽNI KAPETAN^
■emški barvni film
MLADINSKI KINO
Dne   19.   in   20.  3.   1960,   »GLASBA   Z
MARSA«,  češki  film
Predstave  so:  vsako  soboto ob  15. i«
17. uri in vsako nedeljo ob 10., 15. im
17. nri.
KINO »SVOBODA« SEMPETR
V SAVINJSKI DOLINI
Od   19.  do  20.   3.   1960,   »TAMANGO«,
francoski barvni film, Csc
Od 23. do 24. 3. 1960, »KO PRIDE LJU-
BEŽEN«, jugoslovansko francoski film
Cenjene naročnike prosimo, da ob spremembi naslova javijo poleg novega tudi svoj stari naslov. Novi naročniki, ki potom
nakazila po položnici naročijo naš list naj i^to označijo z besedo »NOV«, ker nam bo to omogočilo hitrejše i« matančnfeji«
poslovanje. NASLOVI NAJ BODO NAPISANI ČITLJIVO! Uprava Celjskega ted«ika. Trg V. kongresa 5.
Ko se zemlja strese
Ogenj, voda in potres. Izmed vseh
treh je potres najhujša nesreča, ker
se pred njim praktično ni mogoče
zavarovati niti ga je moč predvide-
vati. Tektonski in vulkanski potre-
si, obojni so lahko siloviti, lahko pa
dokaj nedolžni in lokalni. Tektonski
potresi nastajajo zaradi premikov
zemeljske skorje in sesedanja praz-
nih prostorov v zemljini notranjo-
sti, ognjeniški pa zaradi izbruhov
žareče lave. Toda tektonski potresi
lahko pretresejo vso zemljo.
Doslej znani hudi potresi so bili:
# Potres na Japonskem 1. 1923.
ki je razrušil Jokohamo in pokopal
pod sabo tudi del Tokia. Žrtev je
bilo 142.C00.
# Zaradi potresov so močno
trpela mesta: Lisbona, San Franci-
sko in Messina, v zaporedju 1755,
1906 in 1908.
# V naši državi je bil najhujši
potres 1667. leta, ki je porušil
Dubrovnik in Cavtat, ter potresa v
Ljubljani (1895) ter Zagrebu (1880)
Pogled na kupe mrtvecev, ki so jih rešili izpod ruševin. Reševalci
so se pred smradom morali zavarovati z maskami in rutami, pre-
pojenimi z razkužilnim sredstvom.
ki sta obe mesti močno pr'zadela.
Tem velikim potresnim tragedi-
jam se je pred dnevi priključila ka-
tastrofa, ki je zadela lepo prista-
niško mesto Agadir na Marokanski
obali Atlantika. Mesto s 50.000 pre-
bivalci je bilo v nekaj potresnih
sunkih, ki so trajali le sedem se-
kund, do tal porušeno. Nesreča je
terjala okoli 12.000 mrtvih in veliko
večje število ranjenih. Reševanje je
bilo kmalu nemogoče, ker je zaradi
vročine, ki v teh krajih vlada, na-
stala nevarnost okužb zaradi raz-
padajočih žrtev. Zrak je bil zadnje
dni v Agadirju tako neznosen, ch:
so celo podgane bežale iz -mesta.
Na tisoče presunljivih zgodb je
povezanih s to nesrečo. Ponovno je
bilo potrjeno dejstvo, da živali ču-
tijo nesrečo, saj se je ravno zaradi
živali in njihovega instinkta rešilo
veliko ljudi.
Nesrečnemu Agadirju so prisko-
čile na pomoč vse države. Tudi Ju-
goslavija je poslala pomoč v viši-
ni 50 milijonov dinarjev. Kljub te-
mu bo življenje teklo naprej in
blizu porušenega bodo v kratkem
začeli graditi nov Agadir. Agadir
je bil zgodovinsko mesto z luko na
rtiču. Tu so se zđčeli zapleti med
cesarsko Nemčijo in Britanijo, ki so
se pozneje sprevrgli v spopad v
prvi svetovni vojni.
Ta huda katastrofa je zbudila
spet vrsto razprav in pripravila šte-
vilne učenjake k iskanju zaneslji-
vejših sredstev, kako bi ugotavljali
bližajoče se katastrofe in reševali
vsaj življenja. Zemlja je še polna
skrivnosti in nadmoči nad člove-
kom. Toda človek se naposled tudi
preveč igra in preizkuša njeno
trpežnost. -c
POMLAD
Sonce se je spoprijelo s snež-
no odejo in po kapljicah zma-
govalo. Neznan potoček je ne-
slišno tekel od gredic čez ploč-
nik v obcestni kanal, v katerem
je klokotala voda kakor kra-
guljček v simfoniji prihajajoče
pomladi.
Pod napuščem stare hiše v
naši ulici je šibka magnolija
pognala brstje. Nežno drevesce
je vsako leto oropano najlepših
cvetočih vej, in vsako leto zno-
va poganja, kakor da nikoli ne
bo popustilo v bitki z nočnim-
tatovi svojih vijoličasto belih
cvetov...
Vsak dan prihaja iz stare
hiše deklica kostanjevih las s
šolsko torbico pod pazduho in
odhiti po pločniku — vedno v
isto smer. Na oknu stare hiše
se vselej za spoznanje odgrne
zavesa in ljubeče oči zrejo za
dekletom, dokler ne zavije za
vogal. ..
Letos pa je zavesa odgrnjena
dlje kakor prejšnja leta. Tiste
oči so vlažne in ko dekle izgi-
ne iz vida, se spustijo na gre-
dico, ki jo zapušča beli plašč
in na magnolijo, ki je spet jela
brsteti. Pomlad se neslišno pla-
zi na ulico polno ljudi, ki za-
grnjeni v plašče brezbrižno kri-
žajo svoja pota.
Jutri bo sonce grelo še svet-
leje. V zraku bo zadehtel špan-
ski bezeg. Magnolija bo raz-
prostrla svoje bohotne čaše.
Kakor je razkrilo beli plašč' z
gredic, tako bo sonce sleklo
deklici prekratek površnik in
razodelo vsem, da je dekletce
postalo dekle . . .
Potem ... Potem bodo prišli
tatovi magnolijevih cvetov.
SCC(^0WIN1@STIN10 J)1P©IN1C0
Dvatisočletna zgodovina je Ja-
poncem vtisnila pečat, da danes
veljajo za ljudstvo z najbolj značil-
no nacionalno kulturo. Tu so se me-
šali vplivi Kitajske, Indije, budiz-
ma in Zapada. Vsi ti vplivi so na
Japonskem naredili pravo sožitje
tradicij, navad, ver in običajev,
kakršnega nikjer drugje ne zasle-
dimo. Sicer nič čudnega. Japonska
je edina dežela v Aziji, ki je v po-
slednjih sto letih tako temeljito
spremenila svoje ekonomske prili-
ke — namreč iz izrazite fevdalne
države je postala moderna indu-
strijska dežela.
Vse številne raznolikosti, za nas
prava nasprotja, živijo tu v harmo-
ničnosti. Niso redki primeri, da je
oče vnet katolik, mati vdana budi-
stinja, sin toleranten protestant, hči
pa se je poročila po šintoističnem
obredu.
Japonci so narodno zelo zavedni,
skoraj vsi po vrsti pa hudi šovini-
sti. Svoje osebne interese voljno
podredijo interesom skupnosti, zato
Japonci, bolj kakor kateri koli na-
rod, če jih pred tem pripravijo,
vzdržijo vse težave in polome, ki
zadenejo narod.
»Vljudna laž«, tako pravijo Ja-
ponci sami, je značilna za njihovo
ponašanje. Ce kdo odkrito in po-
polnoma nasprotuje drugemu, je to
zanje neoprostljiva grobost in ne-
otesanost. Vedno so nasmejani, ven-
dar glasen smeh uvrščajo v vrsto
najhujše nevzgojenosti.
Japonci so ljubitelji lepote in na-
rave. Vrtovi polni rož in lične hi-
šice, ki se odlikujejo s čistočo, so
dediščina tisočletne vzgoje. Pitje
čaja, večeri ob plesu gejš, to je bolj
obred kakor zabava.
Za Japonce pravijo, da so narod,
ki rad posnema. To je res. Oni so
sprejeli vse od drugih narodov, kar
se jim je zdelo vredno. To je sicer
lastnost mnogih ljudstev, in nihče,
mimo Japoncev, ne more ponarediti
česa tako hitro. Svojih izumov ima-
jo malo. Ponarejajo pa tako teme-
ljito, da se kopije sploh ne dajo
ločiti od originalov. Vztrajnost jim
nadomešča domišljijo.
Pri nas se spričo naglega razvo-
ja industrije naglo menja tudi na-
čin življenja. Civilizacija in indu-
strijski razvoj puščata etnografske
posebnosti muzejskim ljudem. Se
pred leti znani običaji, so danes ne-
znani in redki. Na Japonskem ni ta-
ko. Obdržali so svoje običaje. Nji-
hova duhovna kultura je tako svoj-
stvena, da se ne da primerjati z no-
benim drugim narodom. Poezija,
dramatika je stara tisočletja. Celo
njihova narodna kuhinja je ob sti-
kih s tolikimi pomorskimi ljudstvi
ostala — japonska.
V enem samem dnevu se spreple-
tajo tisočletja v Japončevem življe-
nju. Cez dan je delavni Japonec
vešč uradnik, delavec, trgovec. V
stiku je z vsem svetom in občuje
s pisano množico raznoraznih ka-
rakterjev. Ko pa se vrne zvečer do-
mov, med prijatelje, se vrača v svo-
je tipično okolje, v kakršnem so ži-
veli pred stoletji. Ko sede na bla-
zino in si pusti postreči s čajem ali
riževo specialiteto in ko se vljudno
priklanja vsakemu, tudi najbližjemu
sorodniku, bi nihče v njem ne spo-
znal — recimo trgovca, ki je še
pred dobro uro telefoniral narav-
nost v NewYork in zaključil izda-
ten trgovski posel.
Sodobni tempo življenja in sta-
rinsko, tajinstveno vzdušje so Ja-
ponci znali izredno spretno vskla-
diti svojim notranjim in telesnim
potrebam. V. S.
Japonka v narodni noši pod
cvetočo japonsko češnjo...
f^aŽe PREBOLIJO
Neka ameriška denarna borza si
je izmislila nekaj prav posebnega.
Nobena denarna špekulacija ni
vztrajno bleščeča. Včasih se zatak-
ne in naložbe v obliki deln:c kar
vrtoglavo padajo. Take trenutke pa
ni tako lahko prestati.
Zato so kot izklicevalke vsako-
dnevnih borznih poročil zaposlili
lepa dekleta, ki so oblečena bolj ka-
kor zvezdnice plesnih revij. Baje
imajo tudi zelo nežne glasove. Pra-
vijo, da delničarji laže prebolijo iz-
gubo, če jo napove nežen glas lepih
deklet. Morda v Ameriki?
PRAVLJICA
O TETI TABLETI
IN SINU ASPIRINU
Dr. Leopold Budna
Če se že vse pravljice začnejo z »ne-
koč . . .«, se naj zaradi pravljičnega čara
začne tudi naša!
Torej, nekoč je za devetimi gorami
živela tudi dobra starka, kateri je bilo
ime teta Tableta. Imela je sina, katerega
so ljudje imenovali Aspirin. Priden je
bil ta sinko in dobrega srca, rad je ubo-
gal svojo mamico, pridno se je učil,
sploh, imel je vse dobre lastnosti, kakrš-
ne morejo imeti taki sinovi v pravljicah.
Z učenjem je rastla razumnost, v srcu
pa je začela tleti radovednost, kako ne-
ki izgleda tam v daljnem svetu, kamor
pelje tako vabljiva bleščeča cesta, llre-
tenenja je bilo vsak dan več. v prsih
e kipelo, kakor mleko v lončku. Za-
lotelo se mu je velikih doživetij, ju-
JVaških dejanj, časti in slave in lepega
Kaže, da mu niso všeč...
dne je stopil pred svojo mater ter ji
razodel svoj načrt. Teti Tableti so solze
napolnile oči, toda ni mu hotela braniti,
saj je dobro poznala mladost in hrepe-
nenje, ki vre v srcih takih junakov.
Lepo ga je oblekla, objela okoli vratu
in ga poljubila naravnost v sredino čela.
Povedala mu je tucat lepih naukov in
pri zadnjem objemu mu je naročila, naj
se le vrne še domov, čeprav bo razoča-
ran, ali pa slaven, da bi bilo slave do-
volj za devet junakov. Na pot pa mu
daje zdravilno moč, marsikateremu bol-
niku bo lahko pomagal, marsikatero bo-
lečino olajšal. Vendar naj bo preudaren,
kajti vse zdravilne moči le ne bo imel
in naj vedno dobro premisli in pretehta
značaj bolezni in bolnika, kajti ljudje
so nehvaležni in dobro radi pozabljajo,
kaj slabega pa napihujejo v nedogled,
>erjetno zaradi tega, da s tem skrivajo
svoje napake.
Prepotoval je devet dežel in devet
mest. Obiskal je borne bajte in luksuz-
ne palače, celo na dvorih se je oglašal.
Bil je dobrega srca. rad je pomagal,
kjerkoli je le mogel. Ljudje so ga imeli
rudi, mlade damice brez njega niso mo-
gle živeti, njegova slava je rastla in
>erjetno ni bilo človeka, ki bi ga ne
poznal, ali celo potreboval.
Vse bi bilo v redu. če ne bi ta slava
počasi začela Aspirinu lesti v glavo. Po-
stal je nerazsoden in domišljav. Prepri-
čan je bil. da lahko pomaga pri vsaki
bolezni, da lahko odvzame vsako težavo
in  na višku svoje slave se je počutil
vsemogočnega. Aspirin, edini in vedno
zmagoviti. Aspirin proti slabim sanjam,
proti škilavosti, proti driski, proti za-
prtju, proti nesrečni ljubezni, za dobro
polaganje izpitov, za srečno vožnjo na
morju, proti potenju nog, proti kurjim
očem, proti izpadanju las, za zn-ižanje
krvnega pritiska, za povišanje krvnega
pritjska, proti pasjemu vgrizu, prati
raztresenosti, proti kratkovidnosti, proti
bolham in ušem, proti glistam, za shuj-
šanje, proti debelenju, skratka za in
proti marsičemu, o čemur se mu ni niti
sanjalo.
Ljudje so počosi zgubljali v njega za-
upanje, slavni Aspirin je postal igračka
v rokah nehvaležnih ljudi. Iz dneva v
dan je moral doživljati nove neuspehe,
iz dneva v dan se je blatenje Aspirina
večalo. Po vsem svetu je završalo, da
je Aspirinu odklenkalo in če bi imel
obliko Napoleona, bi ga nehvaležni ljud-
je gotovo poslali na kak otok svete He-
lene. In poleg vsega dobro vemo, da
nesreča nikoli ne pride sama, zlasti v
pravljicah ne. pač pa potuje okoli po
svetu vedno v družbi sebi enakovrednih
ničvrednic. Tako je bilo tudi pri Aspi-
rinu. Ko mu je ljudske hvaležnosti osta-
lo samd še toliko, da si ni vzel življe-
nja, je završalo med ljudmi, da so pri-
šli novi junaki dneva. Njihov pohod po
svetu je bil triumfalen, slava eksplo-
zivna. Zavladali so nad vsem svetom.
Nadeli so si bleščeča imena, kakor: Pe-
nicilin, Aureomvcin, Streptomycin, Chlo-
romycetin, Treomycetin, Geomyc:n, Te-
ramycin in ne vem kakšni mycini še vse.
Repek myein je pomenil isto, kakor je
za časa feudalizma bilo potrebno imeti
spolnik »plemeniti«, če si seveda hotel
predstavljati človeka. Podivjali so ves
svet. Ljudje so za njimi ponoreli, po-
vsod se je govorilo samo še o mycinih.
Aspirin se je spomnil nasvetov mame
Tablete. Zlezel je v dve gube. sesedel
se je, položil dlani na obraz in debele
solze razočaranja so drsele med prsti.
Bilo mu je žal, da ni ubogal tete Ta-
blete, vendar se je sramoval vrnitve do-
mov. Nihče se ni več zmenil za njega.
Hirdobec mu je prišepetoval, naj si k
svojemu imenu natakne tisti nesrečni
mvcin in poskusi srečo znova. Ali se
morda ne bi popolnoma drugače čulo.
če bi se imenoval recimo Aspirinomycin?
V množici teh novih junakov bi se mo-
goče pod lažnim imenom le ohranil, zo-
pet pridobil na svojem slovesu in se
v kakšni situaciji maščeval nad nehva-
ležnimi ljudmi. Ze je skoraj pristal sam
pri sebi na ta peklenski načrt, če ne bi
v njem zmagala tista dobra plat. ka-
tera mora v pravljici vedno zmagati.
Odločil se je, da se takih podlosti ne bo
posluževal.
Nekako sprijaznil se je s svojim po-
ložajem, obrisal si je solze, vzel pot
pod noge, kakor se temu strokovno reče
in jo mahnil tjavendan ponovno po
svetu. Dolgo je hodil zamišljeno, toda
sčasoma je le moral prisluhniti ljudski
govorici. Kajti narava, tako kot je zlob-
na, je lahko tudi dobra. V začetku sicer
posamič, s časom pa se je vse pogosteje
čulo, da tudi mycini niso vsega spo-
sobni. Ne samo, da niso vsega sposobni,
ampak, da postanejo lahko tudi smrtno
nevarni. Ljudje so postali previdnejši.
Cesa vsega nemogočega so prej ljudje
pričakovali od Aspirina, tako so razne
nemogoče stvari sedaj pričakovali od
niycinov. In ti mvcini so postali sčaso-
ma muhasti. Prvič so pomagali, drugič
pa so popolnoma odpovedali svojo po-
moč. Po vsem svetu pa so se čuli tudi
primeri, da je zlasti Penicillin s svojo
taktiko alergič,ne reakcije spravil bol-
nika trenutno v grob. Sicer pa nič čud-
nega. Se preden so se ljudje s temi od-
ličniiki dodobra spoznali, že so bili z
njimi preveč domači. Še na kruh so jih
hoteli mazati in industrija jim je šla
preveč na roke. Aspirin je poslušal in
v tem hrušču in trušču je zopet zasli-
šal svoje ime. Ljudje so se ga ponovno
zopet spominjali, ponovno so ga klicali
in prosili za njegovo pomoč, kjer so bili
tudi razni mycini popolnoma brez moči.
Aspirin, mycini pa tudi ljudje so po-
stali bolj previdni in izkušeni. Vsaka
stvar pač zahteva svoj čas.
In. da pravljico še zaključimo!
Sin Aspirin se je vračal k teti Tableti,
da bi ji povedal o svojih doživljajih. Ni
treba posebej poudariti, da sta se po-
ni\no objela, da je imela teta Tableta
ponovno solzne oči. In ko sta se dovolj
najokala in nasmejala, sta preživela
zopet skupaj nekaj prijetnih uric. Ven-
dar, ker je bil na svetu potreben, je
ponovno zapustil teto Tableto in vsak
dan ga lahko srečamo.
Bodimo prepričani, da nam je lahko
d( stikrat v veliko pomoč in bo nam le
lahko on pomagal, čeprav si bomo želeli
raznih myc';nov. Prepustimo to odlo-
čanje zdravnikom, kajti dostikrat je le
res tako. da ni vse zlato, ker se sveti.
Tudi mjciffi ne . . .