Političen list za slovenski narod. Po poŠti prejeman veljd: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za eetrt leta 4 gld.. za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljd: Za eelo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za eetrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesee 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. YredniStvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/«6. uri popoludne. Štev. SO. 7 Ljubljani, v petek 16. aprila 1886. Letnik XIV. Državni zbor. Z Dunaja, 15. aprila. Domobranski zakon. Knotz je včeraj govoril skoraj tri ure ter strastno napadal vlado in desnico državnega zbora, Češ, da vlada in desnica med seboj barantata, plačevati pa mora narod nemški. Kakor da bi bil domobranski zakon namenjen samo za nemške prebivalce in bi ne zadeval v enaki meri tudi slovanskih! Napadal je še posebej Poljake in trdil, da je eden najodličuejših rodoljubov poljskih, knez Car-torijski, pisal brošuro, v kteri pripoveduje, da so Poljaki pripravljeni, s svojo krvijo braniti Poljsko-Rusko, ako se da, car Aleksander v Varšavi kronati s krono Jageloncev. Dr. Riegerju pa je Knotz oponašal, da je pri delegaciji delal zoper avstrijsko-nemško zvezo. Konečno je stavil predlog, da naj se o tem načrtu prestopi na dnevni red. Ko je izgovoril, so mu njegovi nemški tovariši čestitali in roki stiskali, predsednik dr. Smolka pa ga je poklical k redu in pokaral, ker je med drugim vladi oponašal, da je izbrala zvijačno ali zavratno sredstvo (Hinterlistiges Mittel). Drugi nasprotni govornik bil je dr. Sturm, ki je govoril v imenu nemško-avstrijskega kluba in bil v strašanski zadregi zavoljo Knotzevega govora. Nemško-avstrijski klub namreč svoje prave namene po vsi moči prikriva in se štuli, kakor da bi le on sam zastopal državne koristi, in da le on goji pravo avstrijsko rodoljubje. Kar pa pride Knotz in na vse grlo pove, kaj levičarji mislijo in kaj hočejo. Edini vzor jim je Nemčija; Avstrija naj se nikar ne gane, ona naj ne misli, kako bi se mogla krepko braniti in ustavljati sovražniku; ona naj svoje vojne nikar ne pomnoži, da jo bodo Nemci laglje pohrustali itd. Taka načela so veleizdajska, in kdor bi zunaj parlamenta tako govoril ali pisaril, kakor je včeraj povoril Knotz, bi se mu proti njegovi volji nemudoma pripravila prilika, premišljevati znamenja in dolžnosti pravega rodoljubja. Umevno je toraj, da so prišli nemško-avstrijski poslanci vsled Knotzevega govora v veliko zadrego, in da je bilo za Sturm a jako sitno, popravljati, kar je Knotz pokvaril. Prizadeval si je sicer v ta namen po svoji najboljši moči in volji, vendar pa tega ni dosegel. Rekel je, da se on in tovariši njegovi s Knotzem ne strinjajo v tem, da bi prešli na dnevni red, in da hočejo glasovati za nadrobno obravnavo in priporočati nektere premembe, tega si pa Sturm vendar ni upal trditi, da on in tovariši njegovi za Knotza ne marajo, da imajo glede države in obstanka njenega bistveno vse drugačne nazore, ampak govoril je le o nekaki formalni razliki in konečno je tudi on trdil, da bo desnica zarad glasovanja svojega odgovorna ne samo svojim volilcem, ampak odgovorna tudi narodu nemškemu. Nasprotovanje levičarjev je tem čudnejši, ker so dosedaj pri vsaki priliki trdili, da so Nemci Avstrijo vstanovili, da so jo oni branili in ohranili, da toraj zarad tega zaslužijo nekako prednost pred drugimi prebivalci. Kdor poznti zgodovino našega cesarstva sicer vč, da ta bahasta trditev ni resnična, in da v tem oziru noben narod za druzimi ni zaostal, toda odslej Nemci tudi navidezno ne bodo mogli več trditi, da so oni najmogočnejši steber avstrijske države, da jo oni varujejo razpada itd. Kdor državi neče privoliti pripomočkov, s kterimi bi se mogla braniti pred vnanjim sovražnikom, nima pravice trditi, da mu je za obstanek države kaj mar, in še manj pravice ima zahtevati nekake prednosti in nekako nadvlado nad narodi, ki so državi v naj nevarnejših časih zvesti ostali, jo varovali in rešili propada, ampak ki hočejo to tudi zdaj storiti in privoliti, kar varnost cesarstva našega zahteva. To sta tudi oba desnična govornika Hompež inGiovanelli včeraj povdarjala. Hompež je omenjal, da se je že zdavnej pokazala potreba našo vojno tako vravnati, da bode v prilični primeri z drugimi državami. To namerava domobranski zakon, ki ni sicer vzoren, pa sedanjim okoliščinam primeren. Evropske razmere so take, da moramo posnemati zgled drugih držav, ako hočemo obvarovati svojo moč in svoj vpliv, ako hočemo ukazovati mir. Gim mogočnejši je država, tim gotovejši more obvarovati mir. Dober Avstrijanec mora glasovati za ta zakon, ki ga naklada potreba, ki ga nam vsilujejo vnanje razmere. Ravno tako je tirolski poslanec Giovanelli izrekel, da bode s svojimi tovariši glasoval za to postavo, kakoršno imajo Tirolci že več stoletij sem. Ker je pa na Tirolskem dotične zakone dozdaj sklepal deželni zbor, govornik naznanja, da glasovaje za ta zakon nikakor nečejo kratiti dotične pravice deželnega zbora tirolskega, ampak to pravico varovati tudi za prihodnje čase. Ob štirih popoludne je sklenil predsednik sejo, v kteri je pred sklepom dalmatinski poslanec Vojnovič izročil še neko interpelacijo, v kteri vlado popraša, kdaj da bode državnemu zboru predložila postavne načrte glede povzdige kupčijskega brodarstva. V današnji seji, ki se je pričela ob enajstih dopoludne govoril je najprej levičar Steinwender, za njim pa je poprijel besedo deželno-brarabovski minister grof W e 1 s e r s h e i m b, ki je načrt pojasnoval in našteval vzroke, ki državi nakladajo zakon o do-mobrauu. O tem govoru spregovoril bom pozneje nekoliko obširneje. Za danes le dostavljam, da je za ministrom govoril še Poljak Klucki, potem pa je bil sprejet konec splošnje obravnave, in sta bila za generalna govornika izbrana na levici Menger, na desnici pa knez Alfred Liechtenstein. Kei je v posebni obravnavi vpisanih 37 govornikov, bo zvečer menda tudi seja, da bo ta zakon ako mogoče, jutri dovršen. Gospodska zbornica pa ga bode obravnavala še le po veliki noči, ker je treba počakati se bodo li sklepi naše zbornice vjemali s sklepi državnega zbora ogerskega. Ako bode kaj razlike med njima, bote gospodski zbornici reč poravnale, in potem bota prišla načrta še enkrat nazaj v zbornico poslancev, da bode pritrdila premembam. Govor posl. kneza Liechtensteina v 33. seji državnega zbora dne 22. marca pri splošni obravnavi državnega proračuna. (Dalje.) Še v najnovejših časih ste nam v nekterih prav trpkih demonstracijah pokazali, da Vam sicer ne manjka volje, pač pa moči, da bi cerkvi škodovali. Nočem navajati zgledov, „exempla sunt odiosa", a mislim, Vaša vest Vam more to očitati. No, gospoda moja, je bila pa še druga pot, ktere bi se bili lahko držali. Ko ste se vrgli na cerkev s podvojeno silo, bi bili imeli vendar spo- štovati prostost slovanskih narodov in pravice dežel in kronovin. V tem slučaji bi Vas ne bili motili Slovani, morda bi Vas bili v marsičem podpirali slovanski liberalci. Rekli mi boste, da Vas je skrb za državo, za nje ohranjenje in moč zadržavala držati se te poti. Brez stroge centralizacije na znotraj je država slaba na zunaj. Gospoda moja! Ako si ne morete moči in slave drugače misliti, je to Vaša krivda, Avstrija pa tega ni kriva, nje slavna zgodovina zoper to govori na vsaki strani. (Pohvala na desni.) Vendar, gospoda moja, ako neradi iščete v preteklosti naše države, obrnite se na največo državno stvar v sedanjosti, na moderno Nemčijo, na ktero se tako radi v primerni ali neprimerni priliki obračate. Nemška država ne obstoji iz dežel s tako skromno mero samostalnosti, kakor je tukaj žele federalisti, ki najdalje segajo, marveč je suverenih držav, ki imajo svoje vladarske rodovine, ki so žrto-vali središčini oblasti le to, kar je najsilnejši potrebno. Iu vendar je, gospoda moja, Nemčija najmogočnejša država v Evropi, in vsak avstrijski patrijot, mislim, mora tako sijajno in velemožno stanje svoji državi pri posvetu narodov vošiti (Prav dobro! na desni.) in vendar je v najnovejši preteklosti pri raznih prilikah centralizujočemu državnemu zboru v Berolinu knez Bismark, ki je v vprašanjih, kar zadeva edinstvo, bolj kompetenten, kakor Vi vsi, kar naravnost rekel, da mu je nemški zavezni (Bundes-rath) organ nemških kraljevin in dežel, organ nemškega razkosanja (partikularnost) zmirom pomožen pri izvrševanji državnih opravkov, a parlament, organ centralizovanja, ga često zadržuje in nadleguje- Gospoda moja! Niste hotli hoditi ne po tej, ne po oni poti. Slovanske liberalce ste odgnali, ljudstvo svoje pa z verskimi in šolskimi postavami razdvojili. Sedaj ste pa ostali osamljeni in tožite osodo. (Ugovor na levi.) Gospoda moja, tožite sami sebe! Politikovali ste tako brezobzirno, tako brezbrižno, kakor da bi bila Avstrija neobljuden rodoviten otok in Vi sami pa Bobinson Krusoe, ki se je naselil s prtljago rešeno iz razbite ladije na ujem. GospSda moja! Avstrija ni brezdomovinska dežela. Tukaj pri nas ima vsako ljudstvo pravna zgodovinska, natanko omejena tla, vsaka dežela ima svoje starodavne zapisane pravice in cerkev nadalje je tako globoko vkoreninjena v srcih, da je ne boste izrovali. Vse posedajo lastniki, kterih ne boste spravili iz posestva. Krusoe nima pri nas nič opraviti. Mi bi mogli bolj priprosti biti, kakor namreč Freitag, ko bi nam zapovedoval, človek rešen iz barkoloma. Gopoda moja! Da Vaše potrpežljivosti preveč ne utrudim, hočem končati kritiko o liberalni politiki v Avstriji. Govoril sem le zarad tega o nji, da jo moji lastni stranki pokažem v svarilen izgled. Mi, gospoda moja, moramo ravno temu nasprotno . politikovati. Nimamo samo spodrivati nasprotnikov, imamo tudi zaveznike, ktere moramo k sebi privabiti, imamo sosede, ktere imamo čislati. Naša stranka mora spoznati najprej svoje moči in potem ravnati se v svojih načrtih. Ona mora, ako hoče v državi., kaj veljati, zanašati se na druge naslombe, ki ^ bodo dale moči. V Avstriji je bila od nekdaji n^? 'Šf, mogoča brezobzirna politika. Vsa naša zgodo^ij,^^/ se suče neprestano o poravnanji nasprotij. Kakor se v našem osolnčji slehern planet ne suče le okoli svoje osi, marveč se vrti tudi okoli osredujega solnca in na njegovo drago vplivajo tudi drugi planeti, tako mora tudi v naši Avstriji, ki je zapleten svet, sama ob sebi vsaka posamezna stranka gibati se po raznih težnjih, in kljubu temu vlada povsod enakost in soglasje v tej sostavi. Naša stranka mora biti katoliška, avstrijska in nemška. (Klici na levi:, toraj nemška v zadnji vrsti I) Prav dobro, gospoda moja, po tej vrsti gredo naši pridevki! Ali višje obzorje ne izključuje nižjega in ga obsega, in zarad tega hočemo biti istotako dobri Nemci, kakor smo dobri Avstrijani in katoliki. Ne tajimo tega, marveč pripoznamo s pononosom: v naši sistemi je stalno in nepremakljivo središče, večno solnee krščanstva. To je nam izvir svitlobe in prava, in ker smo prepričani, da krščanstvo po-klada temelj k sreči in blagru narodov, nismo s tem zadovoljni, da bi omejeno ostalo, stalne cerkve na pol svitle, marveč pogumno ga bodemo nesli čez prag na prosto, v državne postave in v naprave družbinske. (Pohvala na desni.) Na krščanski podlagi bodemo toraj postavili družbinsko osnovo, pravo delavnih stanov in vzgojo mladine. Hočemo pa tudi biti dobri Avstrijani, in ker ta država ne more biti brez ravnopravnosti narodov, hočemo to radovoljno, brez pridržka priznati. (Pohvala na desni.) V Avstriji ne gospodujejo ne Nemci, niti Slovani, pač pa vladarska rodoviua, ki nas enako ljubi in kteri smo vsi udani. (Dobro, dobro! na desni.) Hočemo pa biti tudi dobri Nemci, in ker to zanimiva naš narod in tudi Vas (obrne se k levici), hočem uprav to točko dalje izpeljati. Najprej vnanjo politiko. Pri tej priliki ponavljam to, kar sem že večkrat in pri drugih prilikah povdarjal. Mi nemški konservativci smo za nemško zvezo (Pohvala na desni.), da se avstro-nemška zveza ne le ohrani, marveč očvrsti, da vstraja in se ne ruši. (Pohvala.) Prepričani smo, da bode ta zveza v blagor in na moč obeh držav (Dobro! na desni.), a ne moremo se spoprijazniti z onim načrtom, kterega zagovarjajo prenapeti narodnjaki, vsled kterega naj nemško-državno zvezo parlamenta obeh držav potrdita in vpišeta. Kar parlamenti morejo sprejeti, istotako lahko spremene in zavržejo, a tega ravno nočem. Globoko sem prepričan, da vnanja politika pripada le vladarju in njegovim svetovalcem, ker zadeva osebno naglih sklepov in molčečnosti, in zato je parlamentarni stroj preveč omahljiv in preokoren. (Pritrjevanje na desni, ugovor na levi.) Se se z žalostjo spominjam tiste debate, ki se je vršila tukaj v zboru, o Berolinski že sklenjeni pogodbi in o zasedanji Bosne. Zagotoviti Vam moram, iu tako se sploh sodi, da tista manjšina, ki je tačas napadala dejanja že dovršena, ki se ne dajo prenarediti, osmešila se je pred Bogom in pred svetom. (Živahno ugovarjanje na levi.) (Dalje prih.) Politični pregled. V Ljubljani, 16. aprila. Notranje dežele. Ljudje, ki slišijo, kako da trava raste, jeli so na Dunaji med pristaši opozicije raznašati jako nično vest, da se Taaffejev kabinet že na vseh voglih maje in da se bo menda že po veliki noči podrl, če že ves ne, vsaj deloma. Prva dva moža, ki se bota v novi kabinet poklicala sta: tirolski cesarski namestnik vitez Widmann in pa šlezijski deželni predsednik markize de Bacquehem. Wid-mann prevzel bi ministrovanje notranjih zadev, če se mu namreč poprej vpelje postava, po kteri bo nemščina državni jezik postala; Bacquehem bo pa trgovinski minister postal. To pa ni še vse! Tudi med cesarske namestnike in deželne predsednike bo treščilo, in bo marsikterega zmanjkalo. V prvi vrsti sta streli odločena češki in moravski namestnik. Kdo pa še za tema dvema na vrsto pride, modrijani še niso določili. Da je to le gola bedarija, pač ni treba še posebej povdarjati, ker je že na prvi pogled tako prozorna, da bolje biti ne more. Raznesli so jo levičarji sami zarad tega, da bi si edinost ohranili tudi pri glasovanji za domobransko postavo, pri kteri so se mislili razcepiti nekteri proti, dragi za postavo. Ker pa ti ljudje vendar-le še vedno upajo, da danes ali jutri zopet na krmilo splezajo, so sprevideli, da je pri takih zadevah, kakor je sklepanje domobranske postave v prvi vrsti potrebna dobra volja, ki jo dovoli, v drugi pa edinost; obeh teh čednosti so v svoji stranki pogrešali. Da bi jih obudili, so si izmislili zgoraj navedeno kombinacijo o predstoječi kabinetni krizi, češ, sedaj pridemo pa mi na vrsto, pokažimo toraj, da smo mi še vedno mi! Anarhisti. so svoje tipalnice tudi v Galicijo stegnili. „Csas" pripoveduje, da so v Gryhovskem okraji že po treh vaseh kmetje silno razdivjani, ker so zvedeli da ondašnji plemiči in grajščaki orožje nabirajo, da bi ž njim o velikonočnih praznikih nad kmete planili, ktere bodo kar od kraja morili in pobijali, kakor muhe. Vse to godilo se bode pa menda iz maščevanja, ker plemiči niso še pozabili leta 1846, za ktero so hočejo menda letos, ko je ravno tisto leto, v kterem ima ves svet »gorje" vpiti, osvetiti. Gosposka raznašanje takih vznemirjevalnih novic pa ne more mirnih oči gledati iu je preiskavo pričela, pri kteri je zvedela, da se je med kmeti od neznanih tujcev že lansko jesen razširjala strašna novica, da poljsko plemstvo po Galiciji za letos pripravlja skupno ustajo, pri kteri bodo v prvi vrsti po kmetih segli, da teh pobijejo, kolikor bode mogoče. Ker sedaj druzih društev v Evropi ni, kterim bi bilo na splošnjem prevratu kaj ležeče kakor pr os to-mavtarjem iu anarhistom, je pač očividno da so le anarhisti ondi svoje poslanstvo izvrševati začeli, prostornavtarji so jih pa pri tem z dobrimi novci podpirali, da jim je bilo potovanje sploh mogoče. Kajti anarhisti iz lastne moči kaj takega ne zmorejo, ker so večinoma na suhem; le kedar kje kako blagajnico oropajo, lastnika njenega pa ubijejo, tedaj imajo denar. Framasoni imajo pa velike svote na razpolaganje in ti jih podpirajo, kedar jih za svoje namene rabijo. In kaj bi jih ne, saj anarhisti v pravem pomenu besede niso prav nič druzega kakor izvrševalci, kakor hlapci framasonskih ukrepov. Kar prostomavtarji sklepajo, to anarhisti pa izvršujejo. Z borznim davkom na Ogerskem ne bo nič, vse tako kaže, kar pa ni čuda, če pomislimo, kdo da borzo obiskuje in kdo da je varovalec ber-sijancev, da se jim poleg krivega nosu tudi še kak las ne skrivi. Predlagal je borsni davek antisemit Istoczy in je njegov predlog liberalna stranka v po-slaniški zbornici že zavol) lepšega sklenila, da ga postavi na dnevni red med razprave. Uprla sta se mu pa že kar naravnost dva ministra, ki imata vendar le skoraj da poglavitno besedo pri tem. Prvi se mu je namreč ustavil finančni minister Szapary, češ, ne nakladajte naši vseskozi pohlevni borzici davka, s kterim bi Židom nekoliko kapljic črne krvi spustili. Promet na naši borsi je tako pohleven in neznaten, da pač o kaki znatni svoti davka niti govora biti ne more, promet bi pa posebno na žitni borsi veliko škode trpel. Sploh pa borsni davek na Ogerskem ni še dozorel, (morda židje nimajo še zadosti palač?). Tisza je pa rekel, da se temu predlogu upira, ker se mu dozdeva, da ga je Istoczy bolj iz verskih, kakor pa iz narodnogospodarskih razlogov stavil. Zarad tega bi zbornica pač prav storila, če bi se prav nič ne ozirala nanj. Predlog Istoczyjev, pravi Tisza, naj se izroči finančnemu in narodno-gospodarskemu odseku, kjer naj se njegova neumestnost do dobrega dokaže in na tej podlagi naj se potem predlog zavrže. Iz tega je že zadosti razvidno, da ga uiti Szapary niti Tisza ne mara in ga tudi drugi židovski prijatelji ne bodo marali, le da ne bi ljubljencev Abrahamovega rodu žalili. Kakor jim drago! Bodo pa sami tolikanj več plačevali. V nanje države. Visoka porta je silno zadovoljna, da je konferenca sprejela popravljeno turško-bolgarsko pogodbo, h kteri je tudi knez Aleksander rad ali nerad prikimal, če je pa s tem politična varnost na Balkanu kaj bolj vtrjena, pa ni še nikakor do-gnano. Aleksander se je skupnemu sklepu podvrgel, ker je sprevidel, da z glavo ne bo mogel skozi zid; rekel pa je, da si to in ono še pridrži za poznejo določitev, ker se sedaj še ne more z vsem strinjati, kar so mu velesile na glavo navalile. Turčija mu je tudi še obljubila, da ga nekoliko potolaži, da se mu bo dotični ferman ali dekret, s kterim ga bode imenovala za generalnega guvernerja južne Bolgarije, sostavil v sporazumljenji s sedanjo vlado bolgarsko. Ko je veliki vezir knezu čestital na novo dostojanstvo, mu je Aleksander rekel, da že prevzame, ker se nadja, da kar sedaj ni, še bo. Ob enem bo pa takoj izvolil v komisijo može, ki se bodo pečali z določitvijo državnih mej in pa s preosnovo državnega štatuta za iztočno Rumelijo. Od te strani bi bilo toraj preskrbljeno, da se bo na Balkanu mir ohranil, če ga ne bodo Grki na drugi strani pregnali s svojimi velikanskimi vojnimi pripravami, med ktere so že tudi neke nove vrste torpede uvrstili, če tudi niso prav nobene sreče ž njimi imeli. Ko so jih poskušali, kako daleč da se namreč dajo pod vodo proti sovražniku spuščati, so sprevideli, da so torpedi ravno toliko vredni, kakor je bil lansko leto vreden tisti smodnik, ki so ga doma delali. Komaj po dva konca so jih prisilili pod vodo, potem pa so se potopili na dno morja. Ta skušnja jih bo že zopet nekoliko potrla, če ne spametovala. „Novoje Vremja" ima dopis iz Cetinje, v kterem se pripoveduje, da je črnogorski knez vojaške čete na albanski meji pomnožil, ker se pričakuje napad Albancev na črnogorske vasi. Promet med Črnogorci in Albanci je popolnoma preuehai. V tistem pismu se tudi govori, da Črnogorski knez Nikolaj hoče vravnavo mej z Albanijo iu z Avstro-Ogersko oziroma s Hercegovino. Iz Belegagrada se javlja, da hočejo liberalci iu radikalci združeno postopati. Kar drugi drugim obetajo, hočejo pismeno zagotoviti, in to poslati odsekom po deželi. Liberalci (njim na čelu Ristič) pričakujejo o tem dobrega vspeha. Bismarkov list, »Kolnische Ztg.", ima že zooet rusko balkansko politiko na dnevnem redu in jo tako obdeluje, da je pri vsaki besedi razvidno, da Bismarku na ruski prijazuosti ni prav nič več ležeče, naj se je toraj znebi kedar-koli. »Koln. Zlg." ali bolje Bismark, v tej razpravlja ukaz kneza Aleksandra, s kterim je nedavno sklical tudi iztočno-rumelijske zastopuike v narodno sobranje bolgarsko in pravi, da je tudi tukaj Rusija po svoji dvojezič-nosti skušala Aleksandra v kot spraviti. Iztočno-rumelijsko narodno sobranje je bilo do sedaj sostav-ljeno iz elementov povsem drugačnih, kakor pa bolgarsko narodno sobranje. V prvem so sedeli voljeni in pa imenovani člani ter uradniki. Bolgarsko sobranje je pa osnovano na demokratski podlagi. Preden toraj ni preosnovan organični štatut za iztočno Rumelijo, tako dolgo bi se knez ne bil smel drzniti tukaj samostojno postopati in Rumelijcev v Sofijo klicati, če se ni hotel razpostaviti nevarnosti, da ga Rusi iz novega smatrajo za prekucuha. Po drugi strani si pa Rusija zopet noč in dan prizadeva po svojih agentih v iztočno Rumeliji narod podpihovati, da ta skupni parlament zahteva. Tako, so mislili Rusi, ga bomo vguali tega neznosnega Battenberga! Pa zmotili so se, pravi Bismarkov list dalje, kajti Aleksander je našel nit Arijadne iu se je srečno izmotal iz labirinta venkaj s tem, da je nove volitve le v severni Bolgariji razpisal, iz južne Bolgarije je pa dosedanje poslance povabil, da naj v bolgarski parlament v Sofijo poslušat pridejo, če se bo Južno-Bolgarom ali Iztočno-Rumelijcem tudi pravica glasovanja dovolila, še ni določeno, skoraj pa — gotovo. Tako presoja Bismark najnovejši dekret bolgarskega kneza, ki smo ga nedavno med telegrami omenjali. Cerkveno-politiiini predlog je bil sprejet v nemški gosposki zbornici z več, kakor dve tretjini glasov po sklepih komisije in po nasvetih škofa Kopp-a. — Duhovniki na Pruskem bodo toraj smeli vernim sv. zakramente deliti ne samo v nujnih slučajih. A za slovesne sv. maše ostanejo še postave veljavne. Najhuje so obdelovali liberalci zarad dolžnosti za oznanila cerkvenih služeb, tako, da je poslednjič knez Bismark rekel, da se bode stvar (zarad naznanil) na novič vredila. V poslaniški zbornici ne bode stvar trčila ob kamen — in pruski katoliki bodo vendar-le učakali konec kulturnega boja. O transkasx>iski železnici piše general črnajev, da se železnica dalje kakor v Merv ne bode dala izpeljati, pesek v puščavi bi vse zasul, a iz političnih, strategičnih in gospodarskih ozirov zagovarja brodarstvo po reki Amurdacija. Črnajev pravi, da je vsled afganskega prepira Rusija mnogo zgubila v Aziji na svoji veljavi, mogoče, da se bodo čez nekaj časa za njo zmenili v Bokhari toliko, kolikor se sedaj brigajo za njo v Belgradu in Sofiji. Pravijo, da Črnajev zarad tega tako govori, ker je bil odpoklican iz Turkestana, ker je na svojo roko politikoval proti Bokhari. Izvirni dopisi. Od Save, 14. aprila. (Slovenski poslanci in koroške razmere.) Žalostno stanje koroških Slovencev znano je slehernemu zavednemu narodnjaku — vzlasti pa tistemu, ki je imel priliko spoznavati razmere iz lastnega opazovanja. Ne le, da so šole popolnoma nemške, marveč otroci v marsi-kterem kraji še slovenskih črk ne poznajo in katehet jih mora najpred naučiti sam slovenski čitati, ako hoče v krščanskem nauku kakšen napredek doseči. Najslabeje je v tem obziru v fužinskih krajih, kjer so ljudje popolnoma odvisni od fužinskih gospodov. Tam se tudi vrši vsako politično gibanje na komando. Pametno so toraj storili tisti naši poslanci, ki so se potegovali v državnem zboru za pravice koroških Slovencev. Nemški liberalci odgovarjali so jim sicer z navadnimi frazami, da nimajo pravice se mešati v razmere dežele, ktere niso zastopniki. Toda pri tem niso pomislili, da tudi oni niso zastopniki koroških Slovencev, ker so jih volili le koroški Nemci, ter zmagali le vsled napačnega volilnega reda. Statistika dokazuje, da so Slovenci pri vsih volitvah po slovenski Koroški vedno glasovali z veliko večino za narodne zastopnike. Ali, ker so razdeleni ua dva volilna okraja (za državni zbor) in pomešani povsodi z Nemci, zmagajo le težko kedaj. Skupno oddajo vselej več glasov, kakor naj si bode kterikoli kmetski volilni okraj na Koroškem; ker so pa razkosani, imajo večino vedno le Nemci. Živa potreba in glavna naloga naših poslancev bila bi toraj delati na to, da se Schmerlingovi volilni okraji na Koroškem Slovencem pravičneje razdele, potem bi i»eli vsikdar gotovo kterega zastopnika v državnem zboru in več deželnih poslancev. Mir vlada res v deželi »Koroški", na kterega se nemški liberalci sklicujejo, toda ta mir je le navidezen, ker ljudski glas se povsodi umetno zatira. Velika nesreča za koroške Slovence je tudi ta, da jim manjka zavedne narodne inteligence. Saj se pa temu tudi ni čuditi, ko vidimo, da se mladina po vseh šolah vzgojuje le v nemškem duhu. Na ta način se vstvarja nam mnogo nasprotnikov, ker rojeni Slovenci se pozneje sramujejo v javnem življenji svojega maternega jezika zato, ker se ga v šoli niso nikdar pravilno učili. Skrajni čas vseh zavednih Slovencev je pač obračati svojo pozornost bratom na Koroškem. Bati se je celo, da mnogozasluženi oče in voditelj koroških Slovencev, velečastiti gosp. And. Einšpieler, ne dobi vrednega naslednika. Jako potrebno in koristno bi bilo, izvrstni časopis „Mir" še veliko bolje podpirati, kakor se to do sedaj godi, vsaj je obče znano, da dandanes časnikarstvo veljd za šesto vele-moč. Koristna družba sv. Mohorja je na Koroškem še vse premalo razširjena. Častita duhovščina in učiteljstvo je v prvi vrsti poklicano delovati na to, da Mohorjeve knjige pridejo v vsako slovensko hišo. S tem spolnujejo le svoje dolžnosti, kajti na ta način skrbe najbolje tudi za versko in moralno življenje svojih rojakov. Prva in glavna skrb in naloga »Ciril-Metodove družbe" naj bi bila svoj delokrog najpred omejiti na Koroško, ker Slovenstvo ni nikjer v toliki nevarnosti, kakor ravno tam. Pred vsem treba bi bilo gledati na to, da se mladina reši napredajoče ger-manizacije. Ta namen bi se po mojih mislih naj-lagje s tem dosegel, da bi se vstanovile štipendije za pridne in nadarjene dijake, ki bi se šolali v Ljubljani. Samostojne šole naša družba pač menda nikdar ne bo mogla vstanovljati, kakor to dela »Schul-verein" in »Matica školska" , kajti pri nas manjka kapitala in mecenov. Omenjeno delovanje bi se pa dalo z združenimi močmi doseči in imelo bi gotovo tudi velik vspeh. Potem bi se znale tudi vresničiti besede slavnega dr. Tomana, ki poje: „Da smo tudi mi Slovani, Da slovonsk je Gorotan. Narod naš dokazo hrani, Jezik naš in duh in stan." —a—. Iz Železnikov, 14. aprila. Kaj burno je postalo življenje zadnji čas v našem malem trgu. Kovači, skoraj bi smel jih primerjati Izraelcem v egiptovski sužnosti, predramili so se v toliko, da so se začeli zavedati, da so ljudje, da jim gredo človeške pravice. Nekterim ljudem, se ve, da to ni po volji; za svoje zanemarjene ter ubožne rojake nimajo druzega, kakor psovke, dasi radi spravljajo njih krvavo zaslužene krajcarje. Da bi jim pa podali roke ter jih oteli dušnega in telesnega pogina, zato se ne zmenijo. Pred letom dni se je vstanovilo bralno društvo, da bi bila dana prilika tudi siromaku se izobraževati, da bi se s spoštenimi zabavami zatrle grde po-gubljive razvade. Namesto po gostilnah in pri igrah, zbirali smo se v društvenih prostorih, brali in po-pevali nekvarljive narodne pesni, ktere so že spodri-nile umazane ponočnice. Pa satan je bil tudi tu ljulko zasejal. Možje, ki so gotovo poklicani v voditelje ljudstva, začeli so dobro stvar iz samopridnih osebnih ozirov napadati in skušali jo zatreti. Nek prerok izustil je celo, da društvo ne bode leta dni dočakalo. Pa vse jim je spodletelo, ostali so krivi preroki. Veselo smo se zbrali 11. t. m. v društvenih prostorih k občnemu zboru, da smo si volili novo načelništvo. Najpred vstane g. Pr. Grošelj, ter pravi: Spoštovani društveniki! Danes, ko nastopi naše bralno društvo drugo leto svojega obstanka, naj mi bo dovoljeno, ozreti se še enkrat nazaj v spomina polno preteklo leto. V primerno kratkem času svojega dolovanja imelo je naše društvo prestati mnogo težav, zopernosti in nasprotovanja, a vkljub vsem zaprekam živi in razcveta se to društvo veselo in nadepolno, dasi res prvo leto boljšega želeti ne moremo. Mladi fantje in priletni možje spoznavajo korist branja dobrih knjig in časnikov; začeli so brati, učiti in spoštovati se sami sebe 8 tem, da se ogibajo slabe družbe, igre in žganje-pitja. A, predragi rojaki! za ves napredek in blagostanje ima se naše bralno društvo zahvaliti edino le našemu velečast. g. predsedniku, ki je s svojo neumorno požrtvovalnostjo ohranil društvo v prvotnem delovanju. Zato se zdaj, č. g. predsednik, obrnem na Vas in se Vam v imenu vsega bralnega društva prav prisrčno zahvalim za vse Vaše dosedanjo truda- i polno delovanje, pristavljajo ponižno prošnjo, da blagovolite, kakor do sedaj, tudi nadalje ostati varuh, zaščitnik in predsednik našega bralnega društva. Zagotavljamo Vas danes, č. g. predsednik, da, kakor z vsem spoštovanjem izrekajo in bodo na veke izreko-vali nesrečni črni potomci Kamovi častito ime slavnega kranjskega apostola Abuna Solimana, ki je prvi zasadil znamenje sv. križa v tropičnih deželah afri-kanskih, tako, da še lepši ohranilo se bo Vaše častito ime pri nas in naših potomcih, ker ste prvi dejansko pokazali, da Vam bije v prsih sočutno srce do nas Zato povabim vas, častite društvenike, da vstanete in zakličete: »Bog živi mnoga leta našega č. g. predsednika!" Zahvaljeval se je potem g. predsednik v imenu vsega odbora navzočim zborovalcem in vsem udom bralnega društva. Sledilo je poročilo o delovanji in stanji društva v preteklem letu. Volil se je potem nov odbor, v kterega so izvoljeni sledeči gg.: Jakob Mrak, župnik, za predsednika; M. Klun, kaplan, za podpredsednika; Ivan Demšar, Pr. Grošelj, Franc Košmelj, Mart. Klobčič in Pr. Oblak, za odbornike. Bog blagoslovi delovanje odbora, da bi bilo tako rodovitno kakor preteklo leto, a sad in vspeh pa še obilniši! Z Dolenjskega, 15. aprila. »Kdor hoče druge učiti, mora pred sam znati," pravi prislovica. Bavno ta prislovica menda veljd za neki kraj na Dolenjskem. V tem kraju je neki mož postavljen za učitelja na ljudski šoli. Učitelj ima mnogo posla z otroci, ker jih je silno veliko, ki hodijo k poduku v to učilnico; zraven tega je občina napravila tudi šolski vrt, v kterem naj učitelj otroke uči drevje saditi, cepiti ter ga gojiti, z besedo, kjer se otroci uče umnega sadjarstva. Toraj je učitelj poduka, sadjarstva, — morda tudi gozdarstva? Pred nekaj časom je kupil od nekega zapravljivca za 10 gold. cel gozdni del smerek; pa kakovih? Večina je takih, da so komaj dva do tri palce debele na štoru; izmed vsih pa ni bilo 10 toliko debelih, da bi merile do sedem palcev na štoru. Je li toraj to po postavi, ktera govori, da se ne sme nedoraščen les sekati? Mar ni to očitno vničevanje gozdov? Smereke so veljale 10 gl., delavcem in voznikom ki so speljali komaj 1 hm daleč pa 20 gl. Toraj po eni strani učitelj umnega sadjarstva otrokom, po drugi pa učitelj odraščenim, kako naj gozde vničujejo. Kaj se bode neki prej spolnovalo, beseda poduka ali dejanski izgled? Prav gotovo zadnji, prva pa bode ostala na papirju. Domače novice. (Profesor Jagič) postal je vendar-le redni profesor slovanščine na Dunajski univerzi, kar je »Slovenec" že lansko leto »iz gotovega vira" sporočal, da bo, na kar se je »Slov. Narod" oglasil, da. to ni res in ravno to tudi še v včeranjem listu trdi, da je profesor Jagič na dotično povabilo naši vladi poslal — odpoved. Današnji telegram z Dunaja objavlja Jagičevo dotično imenovanje. (Taksa za vpisnino na univerzi) se bo vsled odloka naučnega ministra že v pričetku bodočega leta zvišala na 4 gld. Dosedaj je ta taksa znašala le 2 gl. 10 kr. ter je bila ravnotočna z ono, ki jo je treba vplačati pri sprejemu na gimnaziji. Ne tehniki in na kmetijski veliki šoli so bile pa te vpisnine ali sprejemnine že sedaj zdatno višje. Vplačevati je bilo namreč treba po 4 do 5 goldinarjev. Da se napravi enakost, povišala se bo vpisnina tudi na univerzah. Ta taksa se na univerzi porabi za nakup knjig v vseučiliščni knjižnjici in bo toraj povišanje njeno združeno ob enem z dobrim namenom. (Tržaški magistrat) je po najnovejših dogodkih bolj kaki beznici tatov in druzih nasilnikov kakor pa samoupravnemu uradu podoben. Ni še dolgo, kar smo sporočali, da so zaprli ondi nekaj uradnikov, ki so mislili, da iz svojega zajemajo, ko so davčne blagajnice praznili in že se zopet sporoča, da so v nedeljo poleg že imenovanih zaprli tudi načelnika mestnega računstva, Guidona Piccola, in njegovega likvidatorja Hngona Brenna. »Edinost" piše, da to še ni zadosti, temveč bode moral še ta in oni uradnik s Tržaškega magistrata v luknjo, ako bodo strogo preiskavo nadaljevali. Celo načelniku magistrata se svetuje, da naj prosi za penzijo in naj se zgubi rajši sam, da ga ne bodo pognali. Vladina naloga bo sedaj v prvi vrsti, da izpuli irre-dentovekemu magistratu vse agendo, ki imajo s politiko opraviti; denarna uprava naj se dene pa pod strogo vladino nadzorštvo. (Kompanija mornarjev) popolnoma za vojsko oborožena, podala se bode iz Pulja na Dunaj, kjer bodo v kratkem času odkrili Tegetthoffov spomenik, z vsemi dotičnimi pomorskimi častniki, kteri so se pod Tegetthoifovim zapovedništvom vdeležili pred dvajsetimi leti na kresni dan slavne pomorske bitke pri Visu. Kompanijo c. kr. pomorščakov bode vodil njen zapovednik, častniki pojdejo pa s c. kr. kontre-admiralom na čelu. (Somenj Podšentjurjem pri Zagorji o Savi) bo letos z dovoljenjem c. k. deželne vlade 28. in 29. aprila. (Razpisana) je služba zdravnika v Slovenski Bistrici na Štajarskem proti letni plači 600 gld. do 15. maja. (Notranjska posojilnica) je imela v teku leta 1885 57.360-02 gld. dohodkov in 57.234.97 gld. stroškov, toraj prometa 114.594-99 goldinarjev proti 83.565-64 v letu 1884. Gotovine v blagajnici je bilo dne 31. decembra pretečenega leta 395-05 gld. in pri drugih zavodih naloženo 908-53 gld. Na novo je pristopil zadrugi odličen rodoljub s 46 zadružnimi deleži po 100 gld., izstopil je ud z 1 zadružnim deležem in vzdignenih je bilo razun tega še 4 zadružnih deležev, tako, da ostaja vplačanega zadružnega fonda v letu 1885 3500 gld. Društvo šteje sedaj 95 zadružnih deležev po 100 gld., toraj 9500 gld., opravilnih deležev je vplačanih 126 po 10 gld., toraj 1260 gld., tako, da ima zadruga 10.760 gld. fonda. Posojila dovolilo se je 36 novim strankam in se je na ta konto vplačalo 38.498 gld., izplačalo pa 42.064-69 gld., stanje posojil koncem leta 1885 24.405 08 gld. — Posojila dajala so se le proti osobnemu poroštvu večinoma na izdavo dolžnih pisem. Zaostalih obresti je 78-28 gld., vplačanih pa celo leto 1859 66 gld., izmed teh za leto 1885 430-50 gld., kar je več pasivum. Društvo je imelo koncem 1. 1884 izposojil od drugih zavodov 5000 gld., na kar se je vrnilo 2500 gld., tako, da je saldo posojil koncem leta 2500 gld. Od izposojil je bilo plačanih 185 84 gld. obresti, med temi na leto 1886 15-55 gld., kar je več dobiček. Hranilnih uklad je bilo 7176 gld. — izplačalo se je pa na ta konto 4820-20 gld. in med letom obresti 176 08 gld. Kapitalizovane obresti znašaja 297-50 gld. Inven-tarna vrednost 126 86 gld. Na upravnih stroških je došlo 6 gld., izplačalo se je pa 150-55 gld., med tem stanovanje, pristojbine, pisarske priprave itd. — Znameuito je to, da je bila zadruga prisiljena, plačati pridobninski in dohodninski davek za leta 1888, 1884 in 1885 v znesku 425-17 gld., kar se je pa med poslednje zneske vpisalo, ker smatramo plačevanje davka po novih postavah o zadrugah neopravičene in bode društvu gori omenjena svota gotovo povrnena. Bilanca izkaže 25.914-75 gld. aktiva in 25.269-79 gld. pasiva, toraj dobička 643 96 gold. Pri občnem zboru posojilnice dne 4. aprila sklenilo se je, na reservni fond od dobička 10°/o odpisati, ravnateljstvo dobi 5°/o, deležnikom po 4°/<> na njih deleže, in kar ostane, se prepiše k reserv-nemu fondu, tako, da se bode ta pri tem dobičku vendar Ie zdatno pomnožil. — Ob enem izvoljeni so bili v ravnateljstvo gg.: Alojzij Kraigher, trgovec, ravnateljem; Josip Lavrenčič, trgovec, blagajnikom; Peter Kraigher, trgovec, kontrolorjem, in dr. Ivan Pitamic, odvetnik, in pa Franc Kuttin, trgovec, odbornikoma, vsi iz Postojne. V nadzorstvo so bili izvoljeni gg.: Anton Globočnik, c. k. deželne vlade svetovalec v Ljubljani; Adolf Obreza, deželni in državni poslanec v Cerknici; dr. Jurij Sterbenc, deželni poslanec in župnik v Hrenovicah. Franc Lav-rič, veletržec na Rakeku, Anton Lodes, nadlogar v Bukovji, in Franc Križaj, veletržec v Sv. Petru. Razne reči. — Cesarjevič Budolf vMostaru. 9. aprila se je pripeljal zjutraj ob 7. uri cesarjevič Budolf v Metkovič. kjer ga je sprejel deželni načelnik fml. \Vinterhalter in major Sauervvald. Po postajah v Kaplini, Žitomislicah in Buni so pozdravljali prestolonaslednika: prebivalstvo, duhovščina, deputacije iz okrajev Ljubuskega, Stolaca in Mostara. Ob Vi na 10 se je pripeljal vlak v Mostar. Mesto se je praznično obleklo. Po glavni cesti so bili mlaji z avstrijskimi in ogerskimi grbi in hiše slovesno okinčane. Na kolodvoru so ga pričakovali cerkveni dostojanstveniki, župan iz Mostara, Alaj Begov č, in podžupana, uradniki, deputacije iz Konjice in Neve-sinje in mnogobrojno ljudstvo. Med gromenjem topov in zvoneniem ie zannstil ppsnrievič Rudolf vagon in „ „ t " ' ~ — - ~ C? prvi ga je nagovoril župan Alaj Begovič, ki se je zahvalil za obiskovanje in izražil željo, da bi svitlt cesar in kralj blagovolil obiskati deželo. Župan je podaril cesarjeviču kruha in soli, in njegova hčerka cvetlični šopek. Predstavljali so se potem cerkveni dostojanstveniki; prestolonaslednik je pogledal častno kompanijo in stopil na voz, ki je bil že pripravljen. Po Ljubuski cesti in po predmestji Zahumje prišli so v katoliško cerkev, kjer ga je pričakoval škof Bukonjič s spremstvom in ga pelj-tl v cerkev. Po isti poti so se peljali nazaj na Franc Jožefov trg, kjer je bil slavolok postavljen in cela vrsta zastav po mlajih razobešenih. Cesarjevič je obiskal tudi peš Karagjosbegovo mošejo, ker ga je sprejel mufti, hodša, mahomedanski prvaki in učenci. Mahomedanci so tukaj napravili slavolok in ga okinčali z avstrijskimi in ogerskimi grbi. Nadvojvoda Rudolf je obiskal tudi pravoslavno cerkev. Pričakovala ga je ondi duhovščina v ornatu in peljali so ga na prestol pred altar, ki je bil ozaljšan s cvetlicami. Deklice so pot potresale s cvetlicami. Metropolit je molil in nagovoril prestolonaslednika 'in prosil, da bi presvitli cesar obiskal to mesto. Odpeli so cesarsko pesem in cesarjevič se je potem odpeljal ter obiskal vojaško bolnišnico in se je podal po glavni cesti do starega mosta čez Neretvo. Ob 12. uri je prišel nadvojvoda Rudolf na trg pred okrožno uradnijo, kjer so bili zbrani vsi cerkveni in civilni dostojanstveniki, šole in deputacije iz Nevesinje in Konjice. Sprejem je tu trajal kake pol ure. Pri obedu je bilo navzočih vseh skupaj 45 oseb, med njimi tudi župan in šest oseb iz prebivalstva. Po obedu podal se je cesarjevič v istem redu spremljevan na kolodvor. Ob 3. uri se je odpeljal vlak. FML. Winterhalter, major Sauer-vvald in okrajni predstojnik Koci so spremili Rudolfa do deželne meje. Vreme je bilo skoz in skoz lepo, a tudi v mestu vse v lepem redu. — Iz Pulja se poroča 14. t. m. m. Danes zjutraj ob 8. uri je šlo 18 ladjic in dve godbi naproti ladiji „Fantasie", ki je bila čez noč zasidrana v Fasani. Na ladiji „Fantasie" sta bila Nj. Visokost nadvojvoda Karol Štefan in nadvojvodinja Marija Terezija. Vgledavši slavno dvojico na krovu, pozdravili so jih povabljenci prav živahno in godbi ste igrali cesarsko pesem. Ladjice so spremile ladijo „Fantasie" do vojaškega pristanišča, kamor se je peljala. Slavna dvojica sta vstopila v krasni čoln, ti je veslal do državnega poslopja. Tam so se predstavili: okrajni glavar, škof iz Porečja in župan; dve belo oblečeni deklici ste podali svitli nadvojvo-dinji šopke v imenu mesta in mornarstva. V državnem poslopji so se predstavili: duhovščina, politični uradi, društva, častniki vojne in pomorstva. Nj. cesarski Visokosti podali ste se v palačo, kjer je bil krasen slavolok. Zvečer je bilo mesto ravsvitljeno. — V Pragi plete se sedaj že v drugič celi teden dolga krvava pravda zarad umora neke dekle, Kocourek po imenu. Zločina sumljiv iu ob-dolžen je njen gospodar, posestnik hotela „Platteis", g. Pivvald, sam, pri kterem je namreč Kocourek služila za varuhinjo njegovih otrok. Ker je varuhinja poleg otrok tudi polno čašo piva ali kake druge pijače jako obrajtala, Pivvald pa silno strog in mož nagle jeze, jo je 24. avgusta popoludne zapodil iz službe. Ravno tisti dan namreč pripeljal se je Pivvald iz Prage venkaj na kmete, kjer ima svojo vilo, v kteri je dekla z otroci pO letu prebivala. Ker mu je deklo nekdo zatožil, da je danes z otroci grdo ravnala in je eden fantičev pri očetovem prihodu res še jokal, razsrdil se je oče in je deklo s palico iz hiše pognal, ter jo je z njo tudi še nekaj časa po polji spremljal do bližnjega gozdiča, kjer so drugo jutro ljudje deklo ubito našli in s pogri-njačo pokrito. Tukaj se začenja uganjka, kdo je deklo umoril? Zdravniki so dokazali, da je bila zadavljena. Prič je bilo zaslišanih silno veliko, iz kterih pa živa duša ne more resnice posneti. Nektere z vso odločnostjo trdijo, da so slišale, ko je dekla vpila: „Za Božjo voljo, gospod Pivvald, nikar me ne umorite 1" O teh pričah pravi Pivvald, da so mu sovražne in bi ga rade pokopale. Druge priče pa z vso odločnostjo trdijo, da so videle Pivalda ob 10. zvečer že doma, deklo pa še ob 11. po noči na plesu v družbi malovrednih postopačev, in le-te priče vse trdijo, da Pivvald ni morilec. Ljudje pravijo, da so te priče od Pivvaldove žene podkupljene, ktera bi bila med tem, ko je bil njen mož v preiskavi, po pisarju Resselnu o vsem podučena, kako da naj priče za dober denar govoriti nauči. Danes ali jutri bo pravda končana, s kakim izidom, to nihče ne ve. Najbrž jo bodo morali zopet odložiti in od novega pričeti, da se resnica pokaže. — Kult urni boj na Francoskem. Iz Gre-noble se piše: V občini Chateanvillain je tovarna, v kteri je ravnatelj kapelo postavil. Vlada ga je štirikrat opozorila, naj prosi dovoljenja, pa zastonj. Duhovniku v Chateanvillain-u so zarad volitev plačo odteguili; on ni več maševal v cerkvi, ampak v kapeli pri tovarni, se ve da, tudi brez privoljenja. Prefektov namestnik je ukazal, da se ima kapela zapreti, redarski komisar iz Bourgaina je dobil zato povelje, ravnatelj Fischer se je zoperstavljal; prefektov namestnik je šel z žandarji na konjih k tovarni, da zatvori kapelo. Pred tovarno je bilo kakih 400 oseb, največ delavcav zagrajenih, imeli so palice in kamenje za boj; njim na čelu Fischer. Vladne osebe so stopile skoz stranska vrata, ravnatelj Fischer je petkrat vstreiii; žandarjev eden je padel s konja; neka žena je drugemu žandarju vrgla posodo na glavo, žandar jo je vstrelil. Streljali so z revolverji, šest oseb, med njimi prefektov namestnik, ravnatelj Fischer in dva žandarja sta smrtno ranjena. Poslednjič so zmagali žandarji. Začeli so stvar strogo preiskavati. — Ali je pa tudi vse res, kar beremo v „N. f. P." —Bomo videli! — Novejši časniki pa poročajo, da nasilstvo v La Cambe, kjer je bil smrtno ranjen ravnatelj tovarne g. Fischer, dela v Parizu več hrupa, kakor kujanje delavcev v Decazeville. — I kaj bi ne! — Republikanci so se navadili, nasilstvo razglaševati za postavo. Stirdeset let je bila že kapela, sedaj je bila nekoliko razširjena, škof jo je blagoslovil, a naučni minister Goblet pošlje ne da bi koga prašal, orožnike v »zasebno stanovanje" ljudi preganjat, ki so v kapeli molili. Ravnatelj Fischer je branil le svoje zasebno stanovanje. Kdo je tedaj postavo prelomil? Iz sovraštva do cerkve, do duhovščine preganjajo ljudi v njih stanovanjih. — Kaj bodo še počenjali v imenu postave. — Sedem francoskih nadškofov in 21 škofov je pritrdilo pismu kardinala-nadškofa do predsednika republike. Telegrami. Dunaj, 16. aprila. „Wr. Ztg." objavlja imenovanje profesorja Jagiča, do sedaj na Petrograjski univerzi, za rednega profesorja slovanske fi-lologije na Dunajski univerzi. Rim, 16. aprila. „Agenzia Štefani" sporoča, da se je kolera iz Brindisi vže v Monopoli zanesla, kjer je že več ljudi za njo zbolelo, eden pa umrl. Ustanovilo se je več odborov za prvo pomoč. Prebivalstvo je mirno. Kakor kapitan Fracassa pripoveduje, jih je od včeraj opoludne v Brindisi že zopet 7 za kolero zbolelo. Najvišji zdravstveni sovet se bo danes sošel. Atene, 15. aprila. Na identično pismo velesil bo grška vlada odgovorila, da ne odjenja od svojih zahtev in da bo le tedaj odložila orožje, če se ji d&, kar zahteva. Kamora je dovolila posojilo 25 milijonov frankov in pa napravo 30 novih batalijonov. Tuj c i. 14. aprila. Pri Maliču: Horraina GrUnwald, z Dunaja. — Wienzl, Gziohai, Schulhof in Heydl, trgovci, z Dunaja. — G. Dittmar, frbrikant, s soprogo, iz Železnikov. — Coris in Glanzmann, trgovca, iz Trsta. Pri Slonu: Aleks. Taege, trgovec, iz Berolina. — H. E. Hasse, zasebnik, iz Hamburga. — Emil Reiss, trgovec, iz Leipziga. — Semon, Jankovich in Boehm, trgovci, z Dunaja. — Adolf Donati, hranilnični uradnik, iz Gradca. — Herinann Sirk, zasebnik, iz Gradca. — E. Herzog, zasebnik, iz Trsta. — Marija Ogorevec, trg. soproga, iz Novega mesta. — Her-mina Gač, iz Kostanjevice. — A. Goriup, iz Logatca. — Jan. Demšar, župnik, iz Ledine. — Frane Kepec, župnik, iz češnjice. Pri Južnem, kolodtoru: Ferd. Tummelej, trg. pot., z Dunaja. Pri Avstrijskem caru: Janez Korošin, komi, iz Bos. Broda. — Adam Heinisch, trg. pot., iz Gradca. — Antonija Maležek. Vremensko sporočilo. s =8 O Čas Stanje Veter Vreme Mokrine na 24 ur v mm opazovanja zrakomera v mm toplomera po Celziju 15. 7. n. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč. 731-50 730-28 730-24 -t- 6-4 + 9-6 + 6-4 si. s. m. vz. si. vz. oblačno oblačno oblačno 6-50 dežja Dež in veter, normalom. Srednja temperatura 7-8° O., za 1-3° pod kr Dunajska borza. (Telegratično poročilo.) 16. aprila. Papirna renta 5 % po 100 gl. (s 16% davka) 84 gl. 95 Sreberna „ 5% „ 100» (s 16% davka) 85 „ 05 4% avstr. zlata renta, davka prosta . . 114 „ 20 Papirna renta, davka prosta . . 101 „ 70 Akeije avstr.-ogerske banke . . 874 „ — Kreditne akcije......291 „ 50 London.......126 „ 10 Srebro.......— „ — Francoski napoleond......10 „ 02 Ces. cekini.......5 „ 94 Nemške marke......61 „ 80 Od 15. aprila. Ogerska zlata renta 4 % . . . .103 gl. 30 „ papirna renta 5% . . 94 „ 90 Akeije anglo-avstr. banke . . 200 gld. 116 „ 75 „ Liinderbanke.....115 „ 60 „ avst.-oger. Lloyda v Trstu . . 617 „ — „ državne železnice .... 242 „ — Tramway-društva velj. 170 gl. . . 206 „ 10 4% državne srečke iz 1. 1854 . 250 gl. 128 „ 25 4% „ „ „ 1860 . 500 „ 139 „ 60 Državne srečke iz 1. 1864 . . 100 „ 170 „ 50 n „ „ 1864 . . 50 „ 169 „ 50 Kreditne srečke . . . . 100 „ 180 „ — Ljubljanske srečke . . . . 20 „ 22 „ — Rudolfove srečke . . . 10 „ 18 „ 75 Prior. oblig. Elizabetine zap. železnice . . 118 „ 75 „ „ Ferdinandove sev. „ . 98 „ 50 5% štajerske zemljišč, odvez, obligac. . . 105 „ — Žitna eena. Pšenica banaška 1 hklt. 8 gl. 90 kr., — domača 7 gl. 10 kr. — Rž 6 gl. 92 kr. — Ječmen 5 gl. 60 kr. — Ajda 5 gl. 44 kr. — Proso 6 gl. 66 kr. — Turšica 5 gld. 60 kr. — Oves 3 gl. 62 kr. Razglas. co Daje se na znanje, da bode z dovoljenjem vis. c. k. deželne vlade v Ljubljani z dne 28. marca 1886, št. 3024, navadni letni somenj sv. Jurja v trgu Žužemberku letos na 8. maja prestavljen. Trško predstojništvo v Žužemberku, 15. aprila 1886. Franjo Florjančič, trški predstojnik. 5<) veder flotoia ruieeep Tii (Šilrja) je na prodaj v Brdovci na Hrvaškem. Več se izve pri č. g. Štefanu Hrnčičn, župnijskemu upravitelju v Poljanah, P. Podčetrtek (Windiseh-Landsberg.) V „Katoliški Bukvami" v Ljubljani je dobiti: DUHOVNO PASTIRSTVO. Slovenskim bogoslovcem in mašnikom spisal (10) Anton Ziij)iiii(,'i'■ G. PIC C O LI, lekar v Ljubljani I Ozdravlja kakor je razvidno iz zahvalnih pisem 1 in zdravniških spričeval bolezni v želodcu in j trebuhu, bodenje, krč, želodečno in premen-5 javno mrzlico, zabasanje, hemerojide, zlatenico, (migreno itd. in je najboljši pripomoček zopei gliste pri otrocih. [Pošilja izdelovatelj po pošti v škatljicah po 12 steklenic za 1 gld. 36 nove. | Pri večem številu dobi sc primeren odpust. Cena eni steklenici 10 kr. Gosp. Gabrielu Piccoli-ju, lekarju v Ljubljani. Na' zalitevanje potrjujem, da sem Vaš cvet za želodec, kojega deli so mi dobro znani, v velikih slučajih vspešno rabil proti boleznim v želodcu in zlati žili. Ljubljana, mesec januvar 1884. (39) Dr. Emil vitez pl. Stockl, c. k. vladni svotovnlcc in dežolno-sanitetni poročevalec. Podpisani potrjuje, da ima želodečna esenca ljubljanskega lekarja Piccoli-ja hitro in prečudne zdravilno moči. Z njo ozdravelo je mnogo ljudi moje in sosedne župnije; komaj preteče dan, da ne bi kdo prišel k meni, ki mo prosi za jedno steklenico želodečne esence, kojih imam vedno nekoliko pripravljenih. A. Wlassich, župnik-kanonik. Plomin, Primorsko. Antirrheumon, najboljše zdravilo proti prehlajenji, kostobolji, hromoti delavnih čutnic, bolečinam v križi in v prsih, prehladnim bolečinam v glavi in v zobeh. Steklenica 40 kr. Paštile santoninske; (kolesci zoper gliste iz-izkušeno zdravilo zoper glisto, škatljica 10 kr., 100 košček. 50 kr. 1000 koščekov 4 gld. 2000 košček. 6 gl. Salicilne pastile proti prehlajenju najboljši pripomoček proti davici (difteritis), pljučnim, prsnim in vratnim bolečinam, zoper kašelj in hripavost, škatljica 20 kr. Zeliščni prsni sirop. Ta iz zdravilnih zelišč izdelani sirop sc rabi z najboljšim uspehom proti vsein prsnim in pljučnim boleznim, zasliženju, kašlju, hripa-vosti, dušljivem kašlju itd. Odraščeni naj vzamejo 3 do 4 žlico v«aki dan, otroci pa toliko žiičic. Steklenic 36 kr. Tu navedena, kakor vsa druga zdravila se zmiraj sveža dobe v lekarni iFioooli-ja „PrI Anjfoin" v IJubljani, na Dunajski cesti, pošti proti povzetji izvršujejo. kjer se naročila takoj pc