t spodarske y obrtniške narodne m « Izhajajo vsako sredo po eeli poli. Veljajo v tiskarniei jemane za eelo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za ěetrt leta 1 gold.; pošlý po pošti pa za eelo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za eetrt leta 1 gold. 30 kr. Ljubljani v sredo 26. maja 1880. O b s e g : Goveja kuga na Hrvatskem. Ali zađostuje dandanes kmetovalcu, da Je po stari navadi kmetuje? (Dalje.) Glavne napake trtoreje in kletarstva na Dolenjskem. (Dalje.) Gospodarske novice. Tristoletno godovanje ce- sarske kobilárne v Lipici in Prestranku na Krasu. Novičar. Pšateška gora Pisma iz Ogerske. Naši dopisi. Gospodarske stvari Goveja kuga na Hrvatskem. Sl. deželna vlada kranjska z oklicom od 16. dne . m. naznanja to neprijetno dogodbo tako le: Glasom telegrama c. kr. generalne komande v Zagrebu od 14. t. m. je nastala živinska kuga v Otoku in Oštariji ogulinskega okraja in glasom telegrama kraljeve hrvatsko - slavonsko - dalmatinske deželne vlade v Zagrebu od 16. t. m. v Priliščih, občini mođropo-toški podžupanije karlovške. Prepovedana tedaj po po-oblastilu visocega c. kr. ministerstva za notranje reči od 16. t. m. in na podlagi postave od 29. junija 1868., drž. zak. 118, z ozirom tudi na tukajšnje oznanilo od 30. marca t. y in prevožnja goved št. 2548, je brez izjemka vsaka uvožnja in vseh ovac in kóz, njih surovih prirodkov v gori imenovane postave omenjenih stvari iz Hrvatskega in iz okolice deželnega glavarstva re- škega. Prestopki te prepovedi se bodo po namenu te postave o živinski kugi najostrejše kaznovali. Osebam, katere ovadijo oblastniji tak prestop, je zagotovljeno plačilo, in sicer: 1) za naznanilo vsake skrivaj vpeljane in dejansko za zapadlo spoznane goveđi plačilo 5 do 10 gold., po razmerah tudi plačilo do popolne vrednosti za ovado storjenih dru- do 50 goved izrečenih za zapadle; gih prestopkov postave o živinski kugi plačil goldinarjev, po razmerah do 100 gold. Vsled obstoječih postav se je po razglasu c. k. črnomaljskega okrajnega glavarstva odločil kužni pomejni okraj. Ta okraj obsega cele občine Gr i bije, Tribuče, Adlešiče, Vinico, Vrh > Obrh tora] in vas Desinec občine Loke. y Bu- te m kužnem pomejnem okraji veljajo naslednje Občinski predstojnik vseh teh občin mora Ako katera omenjenih prepovedani. Iz kužnega pomejnega okraja je pre- povedano izpeljevati govedo, ovce in kozé, surovo ovčjo volno, neraztopljen loj, rogove, parklje, seno, slamo, na- steljo in gnoj Zavoljo tega je tudi ljudem kužnega pomejnega okraja prepovedano , na živinske sejme ho diti, in je tedaj občinskim predstojnikom prepovedano y tištim ljudem živinske potne liste daj ati, kateri spadaj o v kužni mejni okraj. kužnem pomejnem okraji skupna paša in skupno napajanje goveje živine pre- povedano. Vse gori omenjene občine in vasi, katere spađajo v kužni pomejni okraj, morajo na deželni meji, in sicer od Gribelj do Speharjev, na ove določene stražne kraje nemudoma in ravno tako civilne straže postaviti, kakor se je ta straža pri zadnji kugi v zadnjih treh mesecih 1. 1879. vršila. 10) Kdor se zoper te naredbe pregreši ali tudi sicer zoper dolocbe postave o goveji kugi ravná, zapade v denarno kazen 500 gold, ali pa v kazen štirimesečnega zapora; po novi postavi, katera bode koncem tega meseca v veljavo stopila, pa zapade celó v denarno kazen do 2000 gold, ali pa do 3 leta zapora. Ali zađostuje dandanes kmetovalcu, da le po stari navadi kmetuje? Spisal prof. Fr. Po vše. (Dalje.) Kako malo se še rabi gips pri gnoju, čeravno vse skušnje uče da je gipsani gnoj skoro za polov nisi telj od se še gipsaj o m v • avadnega gnoja. Kako malo Kako malo se gospodarji menijo za menj teč de tost semena Kako malo so še razširjeni dobri umni polje del naredbe : vso govejo živino, ovce in kozé koj ogledati, popisati, T sešteti in v razvidu imeti. troji, na pr. dobra orala, okopo b Kako malo skoro ni najti v celi deželi in osipači skrbi cen j žita ? razun kake in smetí, ne da bi ločila živali oboli ali pade (crkne), se mora to nemudoma ob- veternice, ki odnaša èinskemu predstojniku naznaniti, kateri ima dolžnost, to malopridno plevelno zrnje, ni najti žitočistilnic odmah c. kr. okrajnemu glavarstvu in ako bi znala v Kako malo se skrbi za naše kmetovalce kužnem okraji ravno kužna komisija biti, tišti naznaniti. zi v 1- eJ Oni ne poznajo umnih vodil, po katerih Vsaka mrtva žival se mora na tistem mestu, kjer je edino je mogoče res kaj prida dobivati iz živinoreje. padla, skrbno pokriti in se je nima nihče dotakniti, do- Kaj pomaga najžlahniša žival, če pa pride v roke ne-kler ne pride zapoved, kaj je z njo naprej storiti. 4Ï vadnou in nemarnežn. ki ie ne erlešta nridno. ki nima Goveja živina ovce m kozé vednežu in nemarnežu, ki je ne glešta pridno se smejo le takrat skoz pojma o plemenitni živini, kateremu je vse eno ali Je J me» j u v^u in jtov oiiiuju lvž larvi av orvu^i ^v/jma u jji^/jlíi^iiiuiii civilu ^ awivjiviuvA jv * ^ w ; jv pomejni okraj prignati, ako to c. k. okrajno glavarstvo telica ali junček za pleme sposoben ali ne. Kedar je posebno dovoli. To veljá tudi za uvoz in izvoz sena in poln hlev, takrat še tako lepo tele mesarju prodá ko slame. fvuii. j.u vtJijtt luui za UVU55 m ízvuz sena. m pum luev , lai^rai se iči is. u ispu tcic juicocwju. xw Živinski sejmi so v kužnem pomejnem okraji pa nastane prostor, se prvi še tako slabotni teliček koj — 164 odloči za nadaljno izrejo. Ni čuda, da je naša govedo-reja še na nizki stopinji. Naj si siehern zapomni, da tudi krave morajo biti sposobne za plemenitev in da iz grđih starih „škatelj" tudi od žlahnih bikov ne bomo izrediti mogli lepih mladičev. Kako zelo je še razširjena navada med živinorejci, da prvegarumenega mleka ne sme dobiti novorojeno tele, ako prav je uže od na-rave odločeno za sčiščenje črevic mladica. Preidimo na svinjerejo. Tudi tu je še dokaj zboljšati, prav tako v konj er ej i. Kar se tiče čebe-loreje, so še veliko premalo razširjeni izvrstni Dzierzo-novi ali po njegovem sistemu izdelani čebelni panjovi. Kako stojimo v sadjereji? Ali imamo uže povsod obilno žlahnega sadja, ali ni še dokaj divjacine, ali niso še zeló zanemarjena sadna drevesa? Ali skrbimo za umno porabo sadja v obilnih sadnih letinah? Kako se še vedno sušé slive, češnje, orehi itd.? Koliko smo ^pa napredovali v trtoreji in vinokletar-stvu? Se vedno kraljujejo slaba trtna pozno zoreča plemena, katera dajó prekislo vino, namesto da bi se umaknila rano zoreČim trtnim sortam, kakor so na pr. burgundec, modri zgodnji portugizec itd. Kako se še vedno v novo napravljajo in zasajajo vinogradi! Na kako nizki stopinji je še naše kletarstvo! No! nadej am se, da sem dovolj važnih vprašanj navedel, katera vsa jasno kličejo kot izdatno pomoč : dajte kmetovalcem poduka! Ce res ljubite narod, ki je v ogromni večini poljedelsk, skrbite za njega strokovno izomiko, učite ga, da bo moder gospodar, podpiraj ga visoka vlada, ne štedi zboljšati mu njega zemlje po umetnih vredbah rek itd. in srecen bo naš kmetovalec! Nikar ne zapirajte oči, kakor tie štrus, ki glavo zarine v pesek in meni, da ga lovec ne vidi ! Preglejmo vendar enkrat, da tako ne bo šio naprej, da jedro naroda na Kranjskem, to je, kmetijski stan, propada in da ce mu ne pomoremo ter ga sposobnega sto-rimo materijalno in duševno, da bo zamogel tekmovati z drugimi ptujimi kmetovalci, bo onemogel in propal. Da! kmetijskih šol, sploh kmetij skega poduka je treba, ker dandanes ni dovolj, da kmetovalec po starem delà, — razumen in marljiv mora biti. Iz moje razprave pa je tudi razvidno in mogoče vsaj na večino onih od sl. kmetijskega ministerstva stavljenih vprašanj odgovoriti, kar poskušam v sledečem na kratko posneti. 1. Kakor je razvidno iz mojega spisa, je prav lahko mogoče pomnožiti pridelovanje živinske klaje. Visoka vlada naj le stalno ostane pri sklepu, da bo branila naše živinorejce pred ptujo živino. Prav pa imate „Novice", da dober poduk bo najprej dovedel naše gospodarje do poskušenj ene ali druge krmenske rastline in srečen vspeh bo potem gotovo slehernega po-skuševalca privedel do tega, da bo v obilni meri přiděloval take krme. Priporočati pa si dovoljujem, da bi slavna kmetijska družba skrbela za to, da bi vsaj v začetku priredila, kakor sem nasvetoval v spisu „o semen- ski kupciji, glej št. 8. in 9. „Novic," in preskrbela gospodarje z dobrim, zanesljivo kaljivim semenom in če mogoče, da bi od ministerstva dobila tudi podpore za to, tako da bi zamogla razna krmenska semena (toliko od detelje, kakor od krmenske pese, zimske grahorŠice, zimske ogeršice itd.) po znižani ceni oddajati gospo-darjem. S tem bi marsikaterega gospodarja dovedla do tega, da bi za mali denar si nekoliko semena vsaj za poskušnjo kupil in ob enem pa bi veliko naravnost po-spešila razširjenje krmenskih rastlin, ker žalibog le preveliko je sleparije v semenski kupciji in če se kmetovalec opehari z nakupom kakega semena, silno težavno je prepričati ga drugi pot, da bi zopet poskusil. Jasno je kot beli dan, da detelja bo morala zvonec nositi v vrsti krmenskih rastlin, in kako težavno je najti dete-ljino ali lucernino seme prosto sitne predenice! Ako hoćete res odpreti pot razširjevanju lucerne, oskrbite kranjske gospodarje s čistim deteljnim semenom. Ce bo katera subvencija obilni sad obrodila, gotovo bo ona za prospeh te semenske priredbe veliko koristila. Sploh zavračam o tem na moj omenjeni spis „o semenski kupciji". 2. K drugi točki dostavljam le kratko: Kjer se nahajajo odpadki sposobni kot nastilski surogat, gotovo je umno to storiti, pa tudi tukaj bo kmetijsk poduk izdaten. 3. Prav tako o tretji točki. Namesto po strnišnem žitu sejati ajdo, katera komaj v 10 letih enkrat povoljno bogato obrodi, katero tako pogostoma v začetku setve suša, pozneje o cvetji pa dež, in kmalu potem jesenska slana pobere, katera pa obilno fosforo-kisiih soli iz zemlje poropa, ter zemljo hudo izmolzuje, bodo pač se dali gospodarji prepričati po umnem poduku, da bodo rajši vsejali gosto turšico, katera se pokosi, ko je 2 čevlja visoka in daje zelena prav izvr3tno pičo tudi za molzno živino; pa tudi posušena, ker mlada pokošena, in na slamoreznem stroju zrezana bo po zimi ži-vinoreicem ljub primeček na senilniku. Nadejati se je, da bodo naši gospodarji kmalu poprijeli se krmen ske pese, katera bo preljub zboljševalen dodatek k zimski slamnati pici, ki je sama za-se zeló pusta. Tudi tù bo dober zgled in napeljava po primernem poduku naj več izdala. (Kon. prih.) (Konee.) Da se vinogradi po Dolenjskem le prepovršno obde-lujejo, je deloma krivo to, da Dolenjci nič kaj pravega orodja za obdelovanje trt nimajo. Skratka rečeno: trtoreja je na Dolenjskem povsod, kjer sem bil, z izginljivo majhno izjemo — blizo Krškega — taka, kakoršna bi ravno biti ne smela. Prav nič preveč ne rečem, ako trdim, da o trtoreji bi mogel sleherni Vipa-vec Dolenjcem v zgled služiti. Tudi dolenjsko kletarstvo, žalibog, skoro nič kaj boljše ni, kakor je trtoreja. Pred vsem pomanjkuje na Dolenjskem pravih vinskih kleti, kajti po vino-gradih raztrešene „zidanice" se vendar kleti imenovati ne morejo. Da se na ločitev belega grozdja od črnega ob trgatvi prav nič ne gleda ali celó malo, to spričuje r d e č a barva velike većine dolenjskih vin. R o b 1 j a n j e grozdja, to je ločenje hlastin od jagod, pravilno zaprto kipenje mošta, pravilna naprava crnine, pravilna posprava praznih sodov, — vse to je na Dolenjskem s kaj majhno izjemo nepoznáno. Da! še celó presnemanje (pretakanje) vina se vrší zeló površno; večina vinorejcev presnema Ie po enkrat, pa je tudi mnogo tacih vinorejcev, kateri še enkratno presnetje za nepotrebno smatrajo. Če se vino dobro obdrži, je prav, — če se pokvari, pa tudi nič ne dé. Res smejati sem se moral pravi angleški „šecko-jednosti", s katero so se v nekaterih krajih vinorejci o tem pogovarjali, koliko predlanskega — 1878. pridelka so iztočili. „Koliko si ga ti iztočil, koliko ti?" — so se pomenkovali. Jaz nisem koj razumel, kaj da hočejo reči z besedo „iztočiti"; razumel sem jo še le potem, ko mi je nek mož razodel, da za „vino iztočiti" se čep odbije, da izteče vino — po vinogradu, od koder je prišlo. Res kratek proces! 165 tehnični porabi kletarskih odpadkov, kakor asistovali štirje đuhovniki iz bližnje okolice, v Pre-tropin, droži itd. nisem na Dolenjskem nikjer nič za- stranku župnik iz Hre no vice prečastiti dr. J. Ster-pazil, razen nekoliko prav neumne naprave kisa ali je- benec. Po službi božji je ogovoril navzočnike princ siba. Koliko tropin sem videl po vinogradih ležati, ka- Thurn-Taxis in odkrile so se spominske plóče ter tere so iz tiskalnic kar naravnost ven na dež bile vr- razdelili novci, v Prestranku kar na městu in do- žene » 1 Li LioliailIIlj iiai liaiaviiuob vuu ua uu^j řjxiu vx" im^u^aiai uv v ví j v i i uo m wuau aai na uuvoiu ^ m u.u Suma sumárum: Kakor trtoreja, tako čepí bile so déleže obcine ; Trnje, Pet el i nje, Slavina tudi kletarstvo na Dolenjskem na kaj nizki Koče y Zeje y Rakitnik, M ate nj a Vas, Brelo stopinji, da se kupčija z dolenjskim vinom, to je ) ) t s Hr eno vice in Gorice. C. kr. okrajni glavar G Io- ta kim, kakoršno se večinoma dandanes pri- bočnik iz Po st oj ne je v daljšem slovenskem go-del] uje, tudi potem nič kaj oživěla ne bode, ako do- voru zastopnikom omenjenih občin razlagal pomen sve- lenjska čez vse potrebno železnico dobí y kajti čanosti in Najvišjega darů. V Lipici in Prestranku taka vina vzlic inozemstvu niso za kupčijo. Nizka vina so v dandanašnji kupčiji res najpoglavitnejša — vide slavonska vina! — al ona ne smejo, kakor Nernec Je okončal tristoletnico slavnostni obed, na katerega so pravi, „ Dreimánnerweine" biti. se tù in tam povabili tudi kmetski občinski zastop-niki. V Prestranku so po obědu možje poprosili župnika dr. J. S ter ben ca, naj izjavi svetlemu princu Gospodarske novice. Zopet nov sovražnik pšenici prošnjo, da ponižno zahvalo občin za vse milosti in zagotovilo vednega sporazumevanja s c. kr. dvorno kobi- lámo izroči Njega veličanstvu. Pri obedu kjer so se v spomin tega dneva tu in tam delile na bonbónih umeteljno napravljene slike Nju veličanstev, cesarje-severni Ameriki se je po uradnem poročilu on- vica in njega neveste, napil je princ Thurn-Taxis dašnjega ministerstva notranjih uprav prikazal grozno Njih veličanstvoma in presvetlima zaročencema, in vsa Vi 1 I •» v v 1 1 I • T __ _ _ _ 1____ ^ A________// • 1 V 1 1 1 I T^V ♦ f L € TI ^ 1_ ^ ^J I____JL •. _ _ I _ ^ ^ 4> « *** I n 11 n I 11 rm m\. 1r\ T n VIH n 1 • W% v\ rv nr li i ▼▼ ri li /-v w ^v r i r« / J «a ^ « I ^ f 1 — ____— ^ ___Jv i.___ I__ škodljiv žužek neka t y yy Lyg leucopterus" množica mu je navdušeno odzdravila. Dvorni sovétnik (Angleži ga imenujejo ,,Chinch-Bugu)> ki je v kratkem vitez Jvoy je napil princu, kateri si je o kobilarnah času nad 1000 milijonov dolarjev škode na pšeničnih in nje okolicah pridobil mnogo zaslug, dvorni tajnik poljih, južno od velikih jezer, naredil nica treba da uže daj Ce je to res- Auer, pisatelj izvrstne spomenice „Lipica 1580 naša xiiva y u vua j ua u^v o^uaj íiuiout » awuw wtv** ^ ta škodljivi mrčes ne pri tepe tudi v našo državo 1880% vlada vse stori, da se ki se je razdelila slavnostnim gostom, napil je na daljni y naj Amerikancem ostane in nam pomaga y da ne bodo z prospeh teh naprav amerikansko pšenico naših sejmov os Cena zitu in mesu pali napomnjeni knjižici je vzlasti zanimiva „instruk- cija" cesarja Leopolda I. leta 1658., kjer je čitati poleg druzega to le: „Der Capellan (v Lipici) soilte ver-bundten sein das heilige Evangelium in win-pada po vsi Evropi zato, ker prihajajo iz Amerike in discher Sprach zu expliciren, damit die knecht i ^ » A V J-T1 \J\J y » VJ. J^/X JlAAWj V«J V/ — —' • —v —— vu w v ju, v a k^ ^ a. mi v/ u m-a vi. v j^/ * a v a j. v ax ^ vicvu.11 u U4U ju* uwwill Avstralije najugodnejša poročila o ondašnji dobri letini vnd Hueter auch dem Worte Gottes beywohnen klidnil u x „ -i „ n « i n r^ifn r\ tt nr/m v,«« a nen." — Na drugem mestu tega po vsem temeljito in skrbno sestavljenega popisa dvorne kobilárne in njenih pridružnic navajane so tudi ko se jemlje v misel zdravilna rastlina „Astra montana", m nam čedalje več mesa in žita dovažajo. v Pri deželni kmetijski soli v Gutenhofu na Stajarskem so razpisane tri štipendije po 120 gold., tri pa po 100 naše „Novice", in sicer y gold. za leto in dan. t. Prošnje se vlagajo do 1. avgusta zdravilo, če koga gad ugrizne, kateri je prej žlahnim tu CV À v l 1U vi Li X A • X A V U AIJ W V W AW'V^ VWJ KJ VA vy o. • ^ ▼ ^ vi^ wi-v WU1 li T y V/V XV V/^MÍ O O V } pri ravnateljstvu te šole, ki je Čisto nemška in do Lipičanom délai toliko kvare. katere po takem učenci slovenskih starjšev, ki niso Završujoč to svoje po večem narisano poročilo nemščine zmožni, nobene pravice nimajo. Stajarskahoče obžalujemo, da nimamo prostora, ponavljati vseh lepih in resničnih besed, ki so se govorile v pridigah in go-vorih o visoki pomembi ces. naprave, katero ima za ka- po vsem le biti Nem ka in ne pozná Slovencev!! Trlstoietno godovanje cesarske kobilárne v Lipici in Prestranku na Krasu. in Letošnji binkoštni prazniki so bili našim K r a š e v- národno gospodarstvo in národno blagostanje tere so v obilici zbrani lojalni stanovniki iz okolice, oziroma njih zastopniki dobro sprejeli. Dovolj bodi, da povemo: to so bile svečanosti, v Lipici in v Prestranku, na vse strani dovršene, in še pozni rodovi x-ívcvřouj i uiuauotux jjiaauii\i ou uni i*x « u w » o u aua U| ua voo oncim uuviovuc j xu oç? jjuůuí j.\j\jl\ cem prazniki v dvojném oziru. Binkoštni ponedeljek bodo pámetili dan 17. in 18. majnika letošnjega leta. se je namreč praznoval v Lipici spomin tristoletnice > kajti leta 1580. ustanovil je Karol, nadvojvoda notranje-avstrijski (štajerski, koroški in kranjski), tamkaj c. k. dvorno kobilárno, in drug dan potem je imela tak P. pl. Radies. praz- nik pridružnica v Prestranku. Ozir po domovini. Pšatcška gora. Teh slovesnosti omenjenih dvornih kobiláren se je udeleževalo ob jednem tudi stanovništvo kraško y ker Pregovor pravi: „obljuba delà dolg Šenturške gore 13. maja u Kraševcem dajete, vzlasti v slabih letinah dvorni ko- kedo kaj obljubi, sjt spodobi, da tudi spolni to bilárni po obče znani milosti cesarski čvrsto podporo. Tudi zdaj je Njega veličanstvo slavnost v Lipici in Tedaj y ce y kar je *) Plemenski žrebci in kobile so v Lip bilo je po Prestranku vzvišalo z dokazom svoje milosti y kajti četkom 1. 1880. 6 žebeev plemenjakov in 87 kobil. Locij se daroval je cesar sosednim občinam znamenito vsoto tri plemena: čisti Lipicani, ki izhajajo od španskih andulu 2400 gold, in ta najvišji dar je razdelil njih stanovní- ških žebeev, čisti Arabci, ter Lipicani mešani z Arabci. Od kom navzočni višji konjušnik princ Thurn-Taxis, stavljena žebeta pošiljajo večidel na Dunaj, in tam jih priva general kónjici. jajo za voz ali pod sedlo. Žebčekov je zdaj v Prestrankí Lipici in Prestranku se je praznik začel s 80 in ravno toliko kobilic na Bilah. Med letom bodo pri slovesno službo božjo; v Lipici je pridigoval kaplan stopili še spet novi odstavlj iz Lip Konj so trdni ko dvorni kobilárni prečastiti gosp. E. Legat, v Pre- zdravi in trpežni Zató tudi daleč slovč in so jako dragi, stranku pa prečastiti župnik Saje ve c iz Slavine, likor jih dajo na prodaj. Dveletna žebeta prodajajo po 1200 ) obá v slovenskem jezici; pri véliki maši v Lipici so 1500 srld. in tudi še dražj Po poročilu ..Slov " yy * obljubil, sicer je — kakor pravimo — „figamož". Obljubil sem pa v zadnjem listu lanskib „Novic", da bom na spomlad na drobno preiskal Pšateško goro, in to sem tudi storil. Preiskoval sem jo 1., 12., 16. in 23. dan minulega meseca ter jo te dni přehodil gori in doli, sem in tje; a povedati moram kar naravnost, da nisem našel tega, o čemur priprosti ljudje vedó toliko pripo-vedovati. Će si mislimo Pšateško goro, katera kakih 2400 čevljev nadmorske visoČine meri, od zahoda proti vzhodu navzdol prerezano, kakor kako povitico, prikazali bi se nam ti-le nasadi: v znožji, od Poženka do vasi Pšata nekoliko rdeče-rumenkaste gline; vrh nje precej debel nasad škriljastega peščenca, spremljevanega od Kasijan- skih skladov, ki se stezajo sem od Poženka, zlasti pod Flegarjem, do gozdnega pota nad Pšato in se vlecejo memo Apnega pod Ravnem proti Zatiški vasi. Ti utvari nosijo na tej strani nekaj Halinskih skladov. Na drugi strani, od gozdnega pota nad Pšato in Reškem grabnom prevaguje pa uže dolomit Halinske sklade. V zvišeni dolini, za goro, se nahaja mnogo kotlin ; od Apnega do Zatiške vasi naštel sem jih 19, večih in manjših: a veliko jih je še po gozdu, katerih pa zarad trudapolne hoje skozi goščavo nisem hotel vseh iskati in šteti. Od votlin, jam in brezdnov, od katerih so mi ljudje prej toliko pripovedovali, zasledil sem samo li-sičjo luknjo, katera se nahaja visoko nad vasjo poleg gozdnega pota, ki se tu v dva razdeli, katerih eden na Ravne drži; in pa brezdno, ki je skoraj v znožji gore, nad Urhovo hišo, in če se ne motim, v njegovem po-sestvu. To brezdno, o katerem so čenčali, kako ne-znansko je globoko, da je na dnu vode polno, katera je prej ko ne v dotiki z velikim jezerom v gori, sem dvakrat dobro premeril. Privezal sem na motoz kakor kurje jajce debelo železno kroglo ter jo dvakrat spustil v globočino, jo zopet nekoliko potegnivši naglo izpustil, pa vselej sem čutil, da ni nikjer obtičala, marveč padla do dna, in sicer na suha in ne na mokra tla , kar mi je tudi popolnem suha krogla potrdila, ko jo na površje privlečem. S pošetom premerjeni motoz pokazal mi je, da brezno je 12i/2 sežnja globoko. Spustiti se va-nj po vrvi me ni mikalo, ker naravnost navzdol drži; vrh tega pa je še odprtina tako mala, da bi se člověk komaj splazil skozi to luknjo. Obraščena je Pšateška gora se storžnjaki in listovci, ki so: tenke jelke in smreke, namešane z mecesni in borovci; potem hibe ali bukve, gabri, vmes tu in tam tudi kak hrastiček. V znožji vidiš breze, oljše, debelo-debla kostanjeva drevesa, posebno pa veliko borovja. Okoli pohištev — se ume — je mnogo raznega sadnega drevja. Videti pa je, da sekira hudo razdeva gozd, ker je uže precéj jasno v njem, zlasti na južni strani gora uže preveč gola rebra kaže. V znožji blizo Urhove hiše izvira še potok Pšata, a ne na enem, temuč na več mestih, ki koj tako naraste in močen postane, da kmalu od izvira uže mlinske kamne vrti. Tudi njega sem preiskal. Meril sem gor-koto vode pri izviru in gorkomér mi je kazal 7 stopinj R. Da si je voda dosti hladna, vendar za piti ni kaj okusna, je nekako preveč mehka, kar razodeva, da v gori po ilovici teče. V potoku živé tanki piškurji, de-beloglavi kapeljni, in kedar po kakem obilném dežji voda kaj bolj naraste, pripodi seboj tudi mnogo okusnih postrv spod gore. Žab tudi ne manjka. — Izmed družine povodnih žužkov dobil sem edinega „Elmis aeneus", ki se pod kamenjem in v mahu „Brahythecium rivu-lare" v obilném številu potikajo. Povodnih polžkov pa kar mrgoli po kamenji in mahu; ín ti so „Lithoglyphus fluminensis", „Paludinella Schmidti, austriaca, Lachei-neri" in pa „Limnaea peregra". To je kratek popis Pšateške gore in potoka ena-kega imena; kedor mi na besedo ne verjame, naj gre pa sam ju gledat in preiskavat. S. Robič. Ozir po svetu. Pisma iz Ogerske. VIL V predzadnjem pismu sem omenil, kako navdušeno Madjari svoj jezik gojijo , naj tedaj danes te razmere nekoliko s slovenskimi primerjam. Pa tukaj brž v naprej opomnim, da kedar o slovenskih razmerah govorim, naj nikdo ne misli, da želim imeti kakošno au-toritetno besedo, ne, kaj takošnega nikakor ne! — vse, kar pišem in prosim, so le proste opazke mimogredo-čega Ahasvera, kateri brez vseh obzirov in strankarskih namenov pripoveduje, kar je tu pa tam opazil in slišal ter si sara pri sebi poleg misli, a s tem nikogar na svetu žaliti noče. Meni se dozdeva, da gledé jezika in literature mi Slovenci imamo vse napake in slabosti Madjarov, a malo malo njihovih čednosti in kreposti. Govorijo li omikani Slovenci med seboj vselej slovenski kakor Madjari madjarski? a kedar slovenski govorijo, je li njihova slovenščina res tako lepa, pravilna, omikana, kakor je madjarščina? — Le redko kedaj mi je prilika, priti na Slovensko in med Slovence, a še kedar sem to srečo imel, slišal sem navadno več tujega govora nego domaćega in ta „mili, sladki, prekrasni" slovenski jezik čul sem le preredko res milo, sladko in krasno govoriti ; pa najbolj sem slišal vsakogar golčati svoj poseben lokalni gole baš tako, da kedar je več Slovencev skupaj, se brž lahko na govoru pozna, iz katerega kota je vsa-kedo domá. Obžalujem, da še nikoli nisem slišal slovenske Talije in parlamentarnih slovenskih debat, kjer upam, da se Čista, pravilna in omikana slovenščina — „milo, sladko in krasno" govori, kakor se piše ; ker je treba, da se lepota in milota naše slovenščine z živo besedo, pa ne samo z mrtvimi črkami in praznimi fra-zami na papirji pokazuje. V obče se meni čudno dozdeva to, da vsi naši po-klicani in nepoklicani filologi na „neko" čisto p i sav o toliko pazijo, na čisti pravilni govor pa tako malo: v lase si segajo zavoljo kakošne uboge, nedolžne, malehne črkice, ali zavoljo kakošnega „pisanega" akcenta, kedar se pa govori, mnogoterim nič ni mar, ako se ne samo malehne črkice, temoč tudi celi zlogi izpuščajo, da ne rečem tudi cele besede požirajo. Da se pri nas Sloven-cih še tako malo na lepi ustmeni govor gleda, kar pri res omikanih ljudéh vendar estetična čut zahteva, je čudna prikazen, vendar razumljiva, ker slovenščina se je dozdaj po vseh šolah premalo in preslabo za lep govor učila in vadila; vrh tega pa mislim, da je ti slovenski napaki tudi nemška navada kriva. Ne poznam kulturnega naroda na sveti — izvzemši nas Slovence — kateri bi na lep, čist, pravilen in omikan govor tako malo pazil, kakor nemški. Mnogo nas Slovanov se nem-škega jezika bolje nauči ter ga lepše govori nego sami rojeni Nemci. Navadno Nemec govori svoj lokalni dialekt , kakor se ga je v dětinstvu od svojih starišev naučil , koiikor koli je potem se šolal in kder koli bi bival, nepremenjeno z vsemi dialektnimi pogreški do svoje smrti; čist in pravilen govor, kakor ga pismeni jezik zahteva, ima za afektacijo ter za nekakošno tuj-ščino. Ta nelepa nemška navada je po mojem mnenji tudi mnogo kriva, da mi Slovenci, kateri smo najbolj pod nemškim vplivom, to nemško „Gemuthlichkeit" v govoru posnemamo ter tudi lep, čist, pravilen in omi- 167 kan govor, kakor bi ga naša pismena slovenščina za-htevaia, za neko afektacijo in tujščino smatramo. Lepi omikani ženski spol največ k lepi ustmeni besedi pripomaguje; kolikor se v tem oziru za slovenščino stori, je meni neznano; samo enkrat v dosedajnem svojem abasverskem življenji, in sicer lansko leto na Bledu, sem srečal lepo, mlado, omikano slovensko gospó, katera ni samo nemščino in francoščino lepo govorila, temoč tudi čisto slovenščino prav „milo in krasno", ter tako milega in krasnega maternega jezika slovenskega dvoje svojih vrlih sinkov učila. Upam, da je v beli Ljubljani še več takošnih gospej! (Kon. prih.) Politične »tvari. Hujskanja ni ne konca ne kraja. Z državnega zbora so prišli ustavoverci popolnoma pobiti, spoznali so, da tam je zdaj njihovemu gospodstvu popolnoma odklenkalo, ker se jim še njih stara praktika „divide et impera" ni posrećila. Skušali so namreč razdreti avtonomistično stranko s tem, da so posebno Poljake hujskali proti Cehom in drugim Slo-vanom, pa je bilo vse zastonj, avtonomistov trdne rajde niso mogli razdreti. Kar pa v zbornici, v parlamentu niso mogli doseći, tega so se zdaj lotili s tem večo silo zunaj parlamenta. Da bi spravedljivo ministerstvo Taaffejevo prekuc-nili, hujskajo zdaj nemški narod zoper Taaffeja na take načine, da do zdaj kaj tacega nikjer še ni bilo in se nikakor ne dá popisati. To je hinavstvo, da mu ga ni para. Mesece uže natolcujejo in napadaj o ministerstvo in sedanjo večino državnega zbora, strašijo nemško prebi-valstvo z naj huj šimi nevarnostmi in ne izpusté nobene poskušnje kaliti mir med avstrijskim prebivalstvom. Najhujši v tem je njihov časnik „N. Fr. Presse". Ta je drznila se očitati Hohenwartu, da je zmer-nost, katero on hvali, pač res lepa čednost, da je pa pokazal ni on, marveč ustavaška stranka! To je kakor pri norcih, ki se na glavo postavljajo. Ali ni to basen o volku, ki je dolžil jagnje, da mu, ko pije spodej, vodo kali? Ta nesramni judovski list gré še dalje, v svoji predrznosti kar naravnost pravi : „Avstrija bo ali nemška, ali je pa sploh ne bo!" Ali je mogoče kaj strankarsko ošabnejega, druge narode huje zasramo-vajočega misliti? Kdaj li je kdo iz sedanje većine državnega zbora rekel: „Avstrija bo sl o vans ka, ali je pa ne bo?" Ni li marveč ta večina kazala o vsaki pri-liki naj resnicnej šega spoštovanja pravic nemštva? Niso li naši poslanci zadovoljni bili z najskromnejšimi predlogi in resolucijami, le da bi najabotnejših predsodkov Nemcev ne žalili, le da bi dokazali, da mi nočemo centralizirati Nemcev in ne nameravamo Avstrije pošlo va-niti, toraj nikakor ne pravimo, da cesarstvo nima biti, če ni slovansko. Pa ni čuda, če judovski listi tako hujskajo, saj je „bog" te stranke, dr. Herbst, jim najlepši izgled. Ta pogoreli vodja ustavakov je ves raz sebe. Uže pri banketu na Dunaji, predno so njegovi pristaši razšli se, je rekel: „Iz tega zborovanja bomo vzeli seboj nauk, da nam bo vprihodnje misliti ná-se." K tem besedám přidá „Grazer Volksblatt" prav resnično tako-le opombo: „Mar v dvajsetih letih svojega gospodstva niste mislili ná-se? Kdo pa je vstvaril one ustavaške razmere, ki so po vaših mislih za vse večne čase brez vašega dovoljenja nespremenljive? Kdo je skoval volilne rede, po katerih je napr. čisto slovenska Kranjska dobila nemško večino v deželnem zboru? Kdo je „kra- harjem" metal milijone? Kdo je mislil več dobička imeti od povišanja plač uradnikov, ko se je birokracija poliberalnila? Kdo je skazil šole po Ceskem in Moravském tako, da so se o njih v državnem zboru res lepe reci slišale? Ali ne sedi v vsaki vrsti na levici uže skoro po eden, ki ima od ministerske pokojnine lep priboljšek svojih dohodkov? Kdo li je ongavil s ,,cha-brusom" in pri tem ne segal ravno v svoj žep?" Iz vsega tega je videti, da gre tem ljudém le za to, da bi Slovanom v Avstriji vzeli državljansko pravico. Drugače bi si ne upali kričati in postaviti pravila: da bo Avstrija nemška ali pa je ne bo. Kako li se more reči, da Avstrija mora biti nemška, ker uže statistika kaže, da po večem re3 ni nemška ! Bodo li Slovane utajili, prezrli, zatrli? Kdo ima moč za to? Ustavaška politika sile je potlačena, po osemnajstletnem obupnem napenjanji morala je pobrati kopita. Nazaj na svoje mesto ne more več priti, uprli bi se jej Čehi in Poljaki, Rumunci in Slovenci in celó velik del nemškega prebivalstva ; vsi ti bi glasno in z vso silo protestirali zoper tako politiko sile, ki tudi cesarju gotovo ne bi bila več po volji. Zakaj se dunajsko časnikarstvo, ki je po večem v judovskih rokah in skoro brez izjeme služno judov-skemu bogastvu, poganja za to politiko sile, to je pač preveč jasno. Al blagor države in blagor cesarske hiše (dinastije) — to je vse drugačno in veče veljave , nego samogoltni nameni tistih ljudi, katerim dunajsko časnikarstvo služi in upije za-nje. Nemštvo jim je le grm, za katerem skrivaj o vse drugačne svoje naklepe. To se godi neverjetno nesramno, in v zgodo vini res ni kaj enacega, namreč da se nekaj v pisanji izurjenih ljudi, ki so vsi judje in še večidel poljski ali ogerski judje, nam nasproti postavlja kot brambovce nemštva, na naši strani pa so pravi, čisti Nemci in veliko zastop-nikov najplemenitejsih nemških rodovin. Prejšnja ministerstva so to „judovstvo v po li tiki" skrbno odgojila, zdaj se pa ta svoj at bojí, da bi ne minuli dnevi njene žetve in molzenja narodov, zato tak krik, tako plat zvonenje, tako hujskanje nemških narodov zoper Taaffeja in večino državnega zbora. In s temi ljudmi v ozki zvezi so dr. Herbst in njegovi pajdaši. Mi pa — in vsak pošten Avstrij ec — upamo, da se bo tudi to poleglo kakor pôk kanon le s smodnikom nabitih brez vse škode za Taaffeja in njegovo spravedljivo ministerstvo. „Quousque tandem"? — naj bi zagrmel minister Taaffe, ki uživa zaupanje cesarjevo, pa bo konec hujskanju. Nasi dopisi. V Gorici 23. maja. — Današnji je pomenljiv dan v naši domaći cerkveni zgodovini. Velečastitljivi metropolit, 831etni, pa še zmeraj krepki naš knez nadškof, Nj. eksc. dr. Andrej Gollmayr so posvetili četr- tega — zadnjega — poddružnega škofa cerk~ vene provincije goriške. Novi škof, monsignor dr. Franc Feretic, je rojen v Vrbniku na otoku Krku dne 3. decembra 1816.; dovršil je bogoslovske študije v Gorici in je mašnik od 29. dec. 1839.; doktor bogo- slovja vseucilišča dunajskega; do sedaj kanonik Krški, imenovan za škofijo ondašnjo 5. dec. 1879. 1. ; v Rimu potrjen v letošnjem postnem konsistoriji. Bil je mons. Feretic prejšnjih let tudi poslanec deželnega zbora isterskega. Krčani in kvarnerski otočani lahko rečejo: To je ves naš biskup, ker je po podobi in obnašanji skoz in skoz priprost, blag Krcan , pa bistra glava. Došel je gosp. dr. Feretić uže v petek dopoldne in stanuje pri prevzv. knezo-nadškofu. Preč. asistenta mons. dr. Jurij Dobřila, škof tržaško koperski, in mons. dr. 168 Ivan N. Glavina, škof poreško-puljski, sta prišla ta včeraj, uni v petek večer. Poreški škof je podělil včeraj v cerkvi centralnega semenišča, v katerem stanuje, niže redove enemu svojih (dveh!) bogoslovcev in pa enemu franciškanu. Tržaški škof je gost knezo-nadško-fov. Današnje veličastno sv. opravilo se je pričelo po 9. uri in končalo po 11 f/2• Izmed tuje gospode, ki je poveličevala to nenavadno svečanost, naj imenujem g. ces. namestnika barona Depretisa; dva kanonika, mons. Božanić-a iz Krka in dr. Bolmarič a z otoka Osora; in župana krškega, gosp. Pozzo Balbi a. Iz Gorice so bili razen duhovščine vsi svetni načeiniki: c. k. dvorni sve-tovavec baron Rechbach, deželni glavar g. vitez Pajer-Monriva, mestni župan dr. Deperis, c. kr. okrožne sod-nije predsednik gosp. Pavel Sbiša. Druzega ljudstva je bila cerkev — se ve da — natlačena. Po končanem sv. opravilu, ko so šli škofje z duhovščino v procesiji iz cerkve, pridružil se je novoposvečencu tudi gosp. na-mestnik. — Slavnostni obed pri prč. nadškofu je bil ob 2 urah; povabljencev je okoli 26 vnanjih in tujih odličnikov. Nekaj pa kali ta obed in vse današnje veselje. Ko se je bila po konsekraciji duhovska in svetna gospoda domu spravila, zapoje milo v prvostolni cerkvi mrtvaški zvon ; cesar smo že od jutra, ali že od sinoči pričakovali — zgodilo se je: umri je naš dobri prvostolni proŠt mons. baron Avgustin Co-delli-Fahnenfeldski. Rodil se je rajnki v Gorici leta 1807. (15. aprila) ; izšolal se je tukaj in kot bogo-slovec bil nekaj časa v Pragi ; mašnik je bil od 19. sept. 1830. in prost z mitro tudi uže blizo 50 let. Bil je lep prelat, popularen, Goričanom kot someščan jako priljubljen; tudi duhovščina ga je rada imela. V dolzih 50 letih je marsikatero častno službo opravljah Blago- srčen mož je bil in zavoljo tega smo ga videli mnogo-krat na čelu dobrotnih naprav. Uže v prejšnjih dobah in tudi zdaj do smrti je bil ud mestnega starešinstva. Pred 1. 1848. je bil dalj časa direktor modroslovskega učilišča. To je bila pa le častna služba v tedanji dobi. Do zadnjih let je bil rajnki cvetoč in krepak; vkljub letom bil je videti mlad. Kar na enkrat se ga je lotila putika, pozneje naduha — kakor so mislili — slednjič huda vodenica. Karakteristično je to, da je rajnki vkljub bolečinam s posebno skrbljivostjo vodil vse, kar se napravi) a za prihodnji jubilej prevzv. kn.-nadškofa, ki so bolnika pogostoma obiskovali. Sploh je bilo sočutje za-nj v vseh krogih veliko. — Kedaj bode pogreb, ne vem še zdaj; gotovo je, da bo veličasten. Truplo po-peljejo v Mušo (laško vas, poldrugo uro od tukaj), kjer ima rodovina Codelli-eva svojo rako v grajski kapeli. — Tuji škoije ostanejo jutre še vsi tukaj ; mons. Glavina bode delil jutre zjutraj v kapeli šolskih sester „de Notre Dame" mnogim deklicam sakrament sv. birme. — Zdaj še nekaj starših vesti. V soboto pred vinkošti je volilo naše prenovljeno m. starešinstvo župana. Izvoljen je z 19 glasi, to je, z vsemi razen 1 , dosedanji župan dr. Jož. Deperis. Dr. Deperis je do sedaj dobro žu-panil, nadejamo se, da bode tudi v prihodnji dob1. — Přetekli četrtek 20. t. m. je bil tukaj nadvojvoda Al-breht. Po vojaških preskušnjah je bil obed za 35 oseb pri „Pošti". To je prvikrat, da je visok gost slovo dal starim in res uže prestarim „třem kronom". Pri obedu so bili razen vojaških tudi civilni načeiniki in veljaki in prvi med njimi knez-nadškof. — V torek je fcm. baron Khun naše vojake ogledoval. — Kmetijska družba je imela 13. dne t. m. pomladanski občni zbor. — Italijanski list ,,L' Imparziale" ima brateca z imenom „II Raccoglitore". Vrstita se tako, da vsaki drugi teden eden izhaja. Tako jima ni treba kav-cije. — Naša čitalnica napravi 29. maja velik koncert v prostorni in za nas zgodovinski Stabile-novi dvo- rani na Travniku. — Dne 3. junija bo volitev dežel- negavposlanca v naših trgih. Štajersko. — V sv. Jurij poleg Celja je gospod dr. J. Vošnjak na binkoštni pondeljek sklical volilce svojega volilnega okraja v namen, da jim poroča o delovanji zbornice poslancev in stranke avtonomistov, kateri družnik je tudi on. Sv. Jurij se je praznično oliš-pal, pokali so možnarji in godba je svirala. Gospod župan dr. Ipavec je vljudno pozdravil zbor in dr. J. V o Šn jaka představil volilcein, rekši, da po záslužném delovanji ga sicer vsi poznajo, osobno morebiti ne. Zbor je navdušeno sprejel dr. Vošnjakov govor, v katerem je med drugim rekel, da zbornica poslancev je priborila tudi Slovencem kos ravnopravnosti, da pa treba, da se tudi rodoljubi sami potegujejo za postavne pravice, ki jim gredó. Vec kmetov se je oglasilo s pritožbami, da iz uradnij dobivaj o samo nemška pisma, — drugi, Eaj se omejí pravica ženitev itd. Potem pa se oglasi dr. Sernec iz Celja, připne svoj govor na norčavo po-čenjanje Gradčanov zarad tega, da so na zidovji „velikonemškega" mesta Gradca prilepljeni bili unidan pozivi v slovenskem jeziku, in nasvetuje resolu-cijo o vpeljavi slovenšćine v šolah in uradih, ki je bila soglasno sprejeta. Mnogo odličnih rodoljubov tudi iz druzih okrájev se je udeležilo tega shoda. Želimlje 20. maja. — Prosimo Vas, drage „.Novice", razglasite zaupnico, katero je naša občina v zboru 17. dne t. m. poklonila visokočastitemu c. k. deželnemu predsedniku gospodu Winklerju, tako le se glasečo: Štev. 54. Velečastiti gospod predsednik! O nastopu deželnega predsedstva počastili ste, velečastiti gospod predsednik naše kronovine, z vljudnim pozdravom, pisanim dne 4. maja t. 1., tudi naše občine ter jih zagotovili, da Vam bode posebna skrb in pose-ben trud za to, da se občinsko blagostanje povzdigne na stopinjo, katero blagostanje cele države zahteva. Kako je omenjeni prijazni dopis raz veselil vso deželo, tega Vam, visokočastiti gospod, jekleno peró popisati ne more, a tudi beseda ne dopovedati. Uže na imenovanje Vaše za načelnika naši deželi zaslulo je Vaše odlično imé — imé iskrenega rodoljuba — po vsej deželi in v električnem hipu ste si pridobili srca vseh poštenjakov. Zmagali ste, velečastiti gospod, uže pred nastopom deželnega predsedstva, zato Vam iz srca častitamo ! Podpisana županija želimeljska se zaveda, da bi bilo odveč, ako bi se trudila Vas zagotovljati, kako hvaležno bode sprejela Vaše pošteno vodstvo, in kako rada bode spoštovala Vaše skušene ukaze , zato je v zboru dne 17. maja t. 1. z navdušenostjo enoglasno skle-nila, odzdraviti Vas s prisrčno zaupnico, katero Vam ponižno podpisani v imenu cele občine z visocim spoštovanjem tukaj poklanjamo. Sprejmite zaupanje naše ter ohranite v Svojem bla-gem srcu zavest, da, kakor ste Vi, velečastiti gospod, po visocem pokliču stopili na čelo celi deželi, da delate in se trudite za nas, tako tudi mi stojimo vsi za enega — za svojega ljubljenega deželnega predsednika, da tako z zedinjeno močjo kot najzvestejši državljani pod krono presvitlega svojega cesarja Franca Jožefa I. delamo in žrtujemo se za blagor domovine in cesarstva. Naj previdnost Božja Vas, velečastiti gospod predsednik, ohrani v veseli zadovoljnosti mnogo let na ča-stitem predsedstvu, da bode domovina naša napolnila kupe letnikov z nebrojnimi čini Vaših zaslug ! Z visocim spoštovanjem odbor želimeljske občine dne 17. maja 1880. Jože Janežič, župan. La 17© Postoj ne. (Zivinska razstava in delitev premij.) Po dovoljenji sl. c. kr. ministerstva za kmetijstvo je přišel Tudi baron Schwegel je kot véliki posestnik volitvi in til, kakor „Tagblatt" poroca JL vj UU V UiJ vyliji Ol* IVL • JXilUlObUlObVOl jucai O t V U JU j^ilOUl XV. Y Ulit V 1 J 1JL LU | X\ai\Ul y y 1 U^UlClll pVJl kjvjca j jpOTO" bila 28. aprila t. 1. druga razstava živinska na cal, kako je on in kako so naši drugi konservativni po- Kranjskem, in sicer v Postojni za celo Notranjsko. kmetijstvo pomenljivi dan je přivábil blizo naše Za pol- slanci postopali v državnem zboru. Clovek ne bi —— *.....- kar rr-~- —c ~ u ~ ~ verjel Če je res ? v Tagblatt o spovedi Schwe ; drugi sto najbolj vnetih živinorejcev s svojim blagom v gel no vi poroča —da more kdo, ki je še zdrave pameti prijazno našo Postojno, katera je po marljivi skrbnosti tacih deloma hudobnih kvant kvasiti, kakor jih je svo- imela dražbo jim volilcem kvasil Schwegel! Grofa Hohenwarta uže slavne kmetijske družbe v malih letih goved muriškega plemena in brezplačno delitev ovnov in kneza Windischgratza obdolžuje, da sta blagor in ovac žlahnega jezerskega plemena. Bil je gori ome- dežele kranjske žrtovala strančarski disciplini! da njeni dan v pravém pomenu kmetijski praznik in precej vse druge naše poslance so pri gíasovanji skoro edino zjutraj jeli so prihajati umni živinorejci iz bližnjih in oddaljenih krajev v Postojno. traj vodili f r a k c i j n i o z i r i ! da ustavoverska pričelo se je sprej emanje za razstavo namen jene Točno ob 8. uri zju- stranka je prava državopravna stranka! da doba, da so v merodajnih krogih je po- uže spoznali, kje je živine od lokalne komisije, katera sije načelnika izvo- pravi avstrijski patriotisem iskati ! ! itd. itd. No dekana J. Hofstetter-ja, in razvrstitev goved če je res, da vse to je govoril baron Schwegel, kaže lila v odločene prostore tolika in tako izvrstna živinčeta 9 resnici je bil krasen pogled na se čedalje bolj opravičen dopust, ki ga je dobil zato ker je kot vládni organ cesarjevim blagim namenom za kajti iz strahu, da ne primanjkovalo prostora, je lokalna komisija vsakemu spravo avstrijskih narodov prepredrzno nasprotoval. Na nekoliko napačnemu živinčetu vstop zabranila. Presojevalci si izmed sebe izberejo prvomestnika P. dej amo se pa tudi, da mu naši poslanci za škandalozno Lasnika, uda centralnega odbora in zastopnika Ijub- ostali, ljanske kmetijske dražbe, .in pričnejo ojstro svoje preso-jevanje. Ko je to dokončano in pa tudi dognano bilo, katera goveda imajo zavoljo izvrstnosti plemena, rasti njegovo besedovanje ne bodo temeljitega odgovora dolžni e to, da se katerim tukajšnjim žurnalistom ne zađostuje lažejo v 9) Tagblattu a ali da resnico zakrivajo v „Laibacherici", ampak laži prodajajo tudi po judov- in rabnosti dobiti premije, poprime načelnik lokalne ko- skih dunajskih listih v Jelegramih, ki se jim po misije besedo , razloži pričujočim pomen dneva in slo-vesnosti, omenja nekatere napake živinoreje, spodbuja gold, plačujejo. Tako je te dni nova „Presse" iz Ljubljane přinesla brzojav, da ,,v národnih krogih gospodarje k umni živinoreji in končá svoj govor s tri- cirkulira glas, da dr. Kaltenegger bode prestavljen v kratnim ,,živio"-klicem na presvitlega cesarja, pod ka- Gradec." Narodnjaki so se drug druzega popraševali ta ; kje so tišti „národni krogi", pri katerih cirkulira ta „po terim kmetijstvo vživa očetovsko skrb. Na to je sledilo imenovanje onih gospodarjev, katerih goveđa so bila od greta rihta"? al ni bilo druzega sledů najti ko V onih presojevalcev za najizvrstniša spoznana. Darila so do- krogih, ki se plazijo po „Bahnhofgasse.' bili naslednji gospodarji : Za junce muriškega ple- mena: premijo 40 gold. Matevž Lavrenčič z Vrh- pričel tukajšnje šole obiskavat XY1 U V IJAUJL41 J W ^J V7 JL/MIUUUVI^MÍ^UV, Gospod deželni predsednik Winkler je uni teden > da sliši, kako se polja pri Vipavi; 2. premijo 30 gold. Matevž Baraga davajo različni predmeti in koliko znajo dijaki. i r« % Vil r7 « A ^ y ____ _ ___1 ________ « 1 / 7? nr\ 7/» C //»«M/i'n^ A Ï^T n Ir rv TT A mi 11 V\ V/i n 111 pre- Za junce mešanega plemena: iz Cirknice. premijo 30 gold. Anton Kovšca iz" Planine mijo 20 gold. Jože Brus iz Logatca. pre- Slavija (Banka Slavija".) Kako vrlo napreduje banka u a,ltlulaj „ kj u kaj v vj kaj ,j â-V C* XV \j T 11 v UM^i V>V»MJW prepričati smo se imeli priliko iz zadnjega Za krave jednajstega — njeoega letnega poročila. Razvidno je iz muriškega plemena: 1. premijo 40 gold. Henrik njega, da jej obcinstvo s popolno pravico izkažuje svoje Rietter iz Palj ; 2. premijo 25 gold. Jožefa Lavren- zaupanje, kajti varnost, ki jo dajo njeni fondi členom čič iz Postoj ne. — Za krave mešanega plemena: vseh ođdelkov, je taka, da se ne more zahtevati boljše ; premijo 30 gold. Engelhilda Lavrič iz Rakeka 2. presegli so namreč koncem 1879. štiri in rf. • w "j ^ ^v o w v i i v x u iiaivciva ^ ćj • vuv^** ^ v ^ ^ ^ v v v v - — ------- —--- -- darilo 20 gold. Janez Spilar iz Št. Petra pri Postojni. pol milijonov gold., blagajnično premoženje Za telice muriškega plemena: 1. premijo 30 pa je znašalo štiri milijone gld. Koliko prevede gold. Janez Lenasi iz Planine; 2. premijo 20 goldi- na leto denarja, dokazuje najbolj to, daje bilo vlani na narjev Andrej Cole iz Zaloga. — Za telice mesa- njeno glavno blagajnico v Pragi poslanih 120.141 nega plfemena: Janez Hrovatin iz Matenje vasi poštnih nakaznic; kar se je vplačalo pri njenih premijo 20 gold. — H koncu omenjam le še to, da se desetih glavnih zastopih, katere ima po vseh kronovinah povzdiga živinoreje na Notranjskem radostnega srca pri- našega cesarstva, ni vzeto v ono število. Vsega leta poznati mora, za kar velika in zaslužena hvala c. gre sl. dohodki so znašali 1 milijon in 574.497 gold. 38 kr., od kar je ustanovljena banka pa do konca vlan- kmetijski družbi v Ljubljani. Ljubljane. — Te dni se je vsa pozornost držav- skega'leta iz plaćala je za škode 4 milijone in ljanov obraćala na zbornico gospôsko na Dunaji, 729.258 gold. 53 kr. Zavarovancem vzajemnih pode- ^ — —--— —^ A * v/ v ^ V/ isJ J*/ V-/ j^K \/ JLi \J\) VA iX CAJ I f ^ ^ ^ » ^ ^ - w — ---------- tu zboruje nekoliko dni, da dovrši svoje naloge. Ka- dovanskih društev je posebne važnosti vedeti 9 da jim dobička 106.498 kor nam telegrami z Dunaja kažejo, je bila te dni prava je vlansko leto připadlo čist ega centralistična gonja v tej zbornici, kjer gospoduje oni gold. 10 kr. ; njihovo skupno premoženje z naša starec Schmerling, ki je avstrijskim deželam skoval 3 milijone in 162.794 gold. 31 kr. Za gasilne krivični volilni red in s svojim glasovitim „wir konnen naprave in brizgalnice izdala je 9 kar se warten" Avstrijo razcepil na dvoje. Naj bi grof Taaffe, ne more o nobenem drugem zavarovalnem društvu tr- iz čistega dobička v oddelku zavaro- pravico m ravnopravnost hoče, se vendar poslužil diti vseh sredstev, da se zatare hujskanje narodov v zbor- van ja proti požaru 81.423 gold. 73 kr. Tudi le- nici gosposki in pa strupeno nemško-liberalno ščuvanje tos, kakor prejšnja leta, spadeta po sklepu občnega v dunajskih časnikih in njihovih grebenicah po deželah! zbora dve brizgalniciv pođročje ljubljanskega glavnega Včeraj je 49 tako imenovanih velikih posestni- zastopa in sicer jedna na okraj ljubljanske okolice 9 kov volilo viteza Vestenecka za poslanca v deželni draga pa na puljski okraj v Istri. Hranilnicam in za-zbor namesto viteza Langerja. Izmed volilcev konser- ložnicam posodila je vlansko leto 376.542 gold. Í6 kr. vativne (naše) stranke se ninobeden udeležil te vo- na hipoteke, menjice, police itd. pa 1 milijon in 621.666 litve, zato današnja „Presse" volitev Vesteneckovo pro- gold. 74 kr. — Kot národen zavod spominja se vsako leto národnih društev z zdatnimi zneski, med drugimi klamira za enoglasno 170 dobite letos „Mat Národ lovensk í. 100 gold 100 gold in Kedaj je še kak a Schwarzenbevrgu, ki je zagovarjal vládni ukaz zarad jezikov za Česko in Moravsko, poprime knez Kar- „ Ct 1 U U, 11 (4 O U 1 C4 AVU UU JW KJV """ — — ----------* ^ w »u ^ v; i M, » w u. v, w^x druga zavarovalnica spomnila naših národnih zavodov? los Auersperg besedo in sklepa govor z izjavo, da ob Kakor ona edina podp te y tako naj bi tudi ona se žaluj širila med národom slovenskim. To da se po novem razporu oddalujemo čedalje bolj izreci si štejemo v dolžnost, ko smo pregledali obširno katere od zaželene splošne zadovoljnosti. Po govoru Plenerj kneza Sap ie he in kneza Clam-Gall ? se letno poročilo banke TUU11U UČliiJk^C „Slavijo ♦ wuuiiiuiiiug iV/ivuvy, wcv Iz Kamnika nam je došlo prijetno poročilo, mnenje o jezikovem ukazu i • i . 1*1 n v ______• 1 • i u Schmerling rekoč da ogl je kot >7 višji sodnik" svoje uže da je bil ondi 20. dne t. m. narodni dr. Samec za žu- pravi — da je ustava v nevarnosti objavil; gotovo je pana volj Po poročilih h y ki jih odbor kmetijske družbe , al rovanje zoper njo se vrši bolj pod zem!jo , a zato je tem nevarnejše. Ministerstva predsednik grof Taaffe razgl v od 20. na 2i. dan t. m. po ne- svojem govoru, da bi se moglo pomirjenje in sprava te dni přejel, katerih krajih le malo, po druzih veliko škode naredila med narodi v Avstriji le tako doseći y na močvirji je škoda po v Rate b Vlada, ki d no s t y se ne čut z posebno fižolu in kromp sebno velika. Po dopisu kmetijske pod čah na Dolenjskem je slana v doljni savski dolini malo škodovala sem ter tje poljskim sadežem in pa no- vičenih narodnih terjatev. Vlad pravicenjem t sme in noče imeti nobenih jednostranskih trankarskih ozirov, smatra se kot m gradom. Temvec škode pa je prejšnji čas t dila v občini boštajnski m 3 druzih občinah y sem ter sadno drevje in trto popolno uničila nare-er je 1 g o v a r j a t čene terjatv^ kak tan j y rhinja torej opra se na P dnosti ne ozira ali da narodnosti v njih pravicah škoduje. Posebno se mora ( V velikem koncertu v Trstu), ki ga je 15. dne vlada zavarovati proti temu, da bi ona koli zoper nemško t. m. tržaško „slovansko delavsko društvo" priredilo na narodnost sovražno postopala. Grof Taaffe se skličuj" 1_ ___- _i. i. ________— 1 ^ /-I ^ ^ irl ^ni ^ TT i »T rv I rk rl 1 i X X i M^ rv tr* i /~k n. C i TI O 1 Í7 1 O TT A TT V\ /\ n 1 n v^ r* 1 •* rr V\ rv t^i ^ r-% -m ^ ^ « ^ • ^ ^ ---- ^ 1 korist temu milodarnemu društvu v gledališči „Feniceť na izjave v poslanski zbornici ojak in operni pevec gosp. No 11 i, vračaj » J^voiuiigivi jukj\jl U1V1 , zakaj OC U.13U IXIU^IC financijalne predloge še zvršiti. Vlada ne stoji na sta se niso mogle se ■je nas v Milan, "s sijajnim vspehom sodeloval. „Pesmi, katere lisci koncesij, temuč ona temeljito premišljuje svoje pred ]e pel pise Soča' vzbudile so velik entuzijazem skazal se s kras in izvabile gromovito pohvalo nim svojim glasom pravega u met nika". Med drugimi produkcijami tega večera odlikoval se je tudi Forsterj loge in naredbe. V tem ni nobene koncesije kaki stranki dl zbor „Ave Marij burni dobro-klici so grmeli po ob- tudi bi ona s tem ali osobnosti. Ministerski predsednik Taaffe za varuje zoper očitanje, da bi vlada z državnimi nimi postavami trgovala. To ne bi bilo dostoj ZJkJKJL ^nv Cï JJJ. C4i 1 XJ Of ) LfUl Hl VAWLFIU ivuvi k>\S ujvíi kj širnem gledališči, ki niso poprej ponehali, dokler se ni štuj vdrugič pel lepi zbor, ki ga je pelo 24 deklic in blizo eksekut svojo pravice parlamenta vladi prisego prelomila. Vlada spo- ? y ona m tud 50 pevcev dá posegat pred m in v t P n e d parlament P si ne p et naj ster i h. Taaffe y d k o m i s i j preiskavati, ali bi bil pod Dodatek k pozivu o spomenici Kopitarjevi. ktero drugo vlado polnoštevilen parlament sešel se, kakor Kakor se mi poroča, hoče se več odličnih pisatelj e v dobli 1 W i . • • • 1 • • 1 t • H /T J se je pod njegovo, ali to hoče konstatirati da "J^&^'^J ivvuoiamaii, via» je pri vseh elementov potrebno za okrepljenje ustave naših udeležiti spisovanja knjige y ki jo namerava „ Ma- tica slovenska" izdati v spomin stoletnici Kopitar- meniti Tudi leta 1851. smo imeli ustavo ki «uLw uoictiv/, xvi oc jc morala pre- ker se ni posrećilo vseh poklicanih elementov -jeví. Da ne bi več pisateljev obravnalo iste tva rine, kar bi nekaterim prizadelo brezvspešnega truda redakciji pa sitnosti in težav , se mi treba zdi opomniti rodoljube, ki jih je volja stopiti v kolo vzajemnega odboru Matičnem kmalu nazna-kaj nameravajo za navedeno knjigo pisati. Pro- za njo pridobiti. — Sekcijskišef Sacken motivjra po tem vladno naredbo o jezikovi enakopravnosti na Ceškem Poročevalec gospodske zbornice Moravském delà , naj blagovolijo niti y gram knjigi utegne mnogovrsten biti in na primer, ob-segati: životopis (po njegovi „Selbstbiografie" lepo po-slovenjen, toda okrajšan), delovanje njegovo v dvorni knji- ----: ---1.---— i. rii.^i nu^a kjer imajo zgodovino slov. literature, Dobrovský in Kopitar m Winterstein polemizira zoper Thuna, Sapieho in mistra Taaffeja, kateremu očita, da ni danes „skrbi" usta- 1 ti . • TTT w • <% se vovercev mogel pihati. Končno priporoča y naj 25. maja bila .Ie garni, poslovenjena „prolegomena k „Glagol. Clotz. naj bilo bi to, da se Kopitar in Miklošič itd. itd., — glavno načelo knjigi proslavijo zasluge Kopitarjeve za Slovanstvo v obče in za Slovence posebej. — Sl. vred-ništva slov. časnikov, ki so natisnila moj prvi poziv, preide v specijalno debato (Telegram „N ovi cam".) specijalna debata o proračunu. Grof Widmann zago varja idejo kompromisa in v razdelku „notranje uprave" govori za manj zamotano politiško upravo. Kardinal Kutschker graja, da se s cerkvenim zakladom ravná kakor da bi bil državno imetje, in zagovarja zvišanje prosim vljudno, naj priobčijo tudi ta dodatek. plače nižje duhovščine. Grof Thun in kardinal Schwar-zenberg grajata brezobzirna razdelitev davka cerkve- Dr. Jan. Bleiweis. se Novicar iz domaćih tu jih dežel. Dunaja. (Telegram „No v i cam" 24. maja.) nega zaklada, kardinal Schwarzenberg pa graja strašanske stroške, ki jih občinam prizadevajo ljudske šole. Schmerling mu nasprotuje. Naučni minister Conrad obljubi nove predloge o zadevah duhovščine bode vlada načelo 81etnega obiskovanja in objavlja , da Gosposka zbornica pričela je obravnavati državni pro- ljudskih šol po kmetih koiikor mogoče olajševala. račun. Zbornica je bila polna. Vitez Hasner napada Ostali razdelki proračuna, kakor tudi vojaška taksa itd. v daljem govoru ministra Conrada zarad Šolskih postav, so bili brez debate sprejeti. Ko je bila volitev v delegacijo izvršena, je grof Taaffe vsled cesarjevega ukaza objavil, da državni zbor hudo graja vlado , da je nemškim šolam v Zadru in Dubrovniku vzeía podporo in sklepa govor s tem, da ni se toliko bati federalizma kakor tihotapnega posto- začasno prestane. panja Taaffe-ovega. Grof Thun obžaluje tako bese- Poročilo Schwegelnovo o postopanji njegovem irr dovanje o razpravi finanční. Po govoru kneza Schon- drugih poslancev smatra se tukaj za flagrantno razža-burga, ki je v smislu Hasnerjevem govoril, in po knezu ljenje cele konservativne stranke. Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. Tisk in založba Blaznikovi naslednifei v Ljubljani.