mali oglas velika prilo
A»


Oorer^ska borzno posredniška družba d,d.
Vaš posrednik pri prodaji in nakupu vrednostnih papirjev
Koroskti J.i, 4(Hm Kranj t ft.: 04 i 2SU in 40. 2 SO 10 17. 2S0 /O .W Jaks: 04 2S0 10 12
H H H-.^hd.si, injo('( fihd. si
TiirnoU ) vfrt>A<<i M<<.\/ t Jim<>\Mii\t
BORZA, VRKDNOS FNi PAPIRJI,
PRODAJA, NAKUPI IN SVETOVANJE: v Oddelku vrednostnih papirjev na sedežu Gorenjske banke, (04/208-43-28, 04/208-44-! 4
PRODAJA: na vseh naših bančnih okencih.
t ; v a U . - ' ► A»
Goren|ska^* Banka
Bankaposluhom_
Leto LVII - ISSN 0352 - 6666 - št. 84 - CENA 300 SIT (16 HRK)
Kranj, petek. 22. oktobra 2004
V novembru bodo zaposleni že prejeli sklepe o prenehanju delovnega razmerja z enomesečnim odpovednim rokom. Likvidacija zagotavlja vsa poplačila zaposlenim.

v.
. 'J' r

> Tfü
V'
-
Zaposlenim v Vezeninah lahko sindikat in zavod za zaposlovanje pomagata le s seznanjanjem o oblikah samozaposlovanja. Najbolj pogosta poklica v Vezeninah sta sicer šivilja in tekstilni tehnik.
Bled - Blejske Vezenine, ki danes zaposlujejo 119 delavcev, gredo novembra v likvidac^o. "Odločitev je dokončna. Za zaposlene je likvidacija še vedno bo^-ša rešitev kot stečaj, saj sta nam vodstvo in lastnik obljubila, da bomo zadixji dan tridesetdnevnega odpovednega roka prejeli poplačilo vseh odpravnin, polovice še neizplačanega regresa, nekoriščenega dopusta in jubilejnih nagrad. Po programu razreševanja presežnih delavcev je za poplačilo delavcev namenjeno 135 milyonov tolarjev," je pojasnil predsednik sindikata Mirzo Vukalič.
Vodilni sindikalist v Vezeninah pravi, daje podjetje v krizi že od leta 1989. "Zaposleni in sindikat smo pretekla leta kooperativno sodelovali z vodstvom podjetja, saj nismo pustili, da bi Vezenine uničili. Kljub vsem težavam lahko zatrdim, da smo redno dobivali plaČe, mogoče s kakšnim dnevom zamika, a še vedno v tekočem mesecu," seje z likvidacijo že sprijaznil Vukalič, ki se že tako čudi, daje v situaciji, v kakršni se je znašla tekstilna industrija, blejsko podjetje sploh zdržalo tako dolgo s toliko zaposlenimi. V torek so se sestali sindikat, vodstvo podjetja in likvidacijski upravitelj Marko Vidiyevič (zadnja dva dni nedosegljiv po telefonu), ki je vodilnim v blejskem podjetju ponudil predlog lastnika Antona Maglice (solastnik Veletekstila, kjer pa nas včeraj "niso znali" povezati z njim) o možnosti najema in kasnejšega nakupa. "Vodstvo ima do konca meseca čas, da se odloči, ali bo nadaljevalo s proizvodnjo na Bledu. Osebno menim, da bi se dalo ohraniti med 40 in 50 delovnih mest," meni Vukalič. Direktorica Vezenin Marija Bergant se brani, da nima pooblastil za dajanje izjav, je pa dejala, da bodo proučili ponudbo lastnika o nadaljevanju proizvodnje. V neformalnih pogovorih z nekaterimi drugimi vodilnimi v Vezeninah pa smo v sredo izvedeli, da jih je nekaj vendarle prepričanih, da ima program Vezenin ob manjšem številu zaposlenih še dovolj perspektive in da bodo najverjetneje lastniku izročili svoje ponudbe.
Na območju Vezenin naj bi sicer zrasel Mercatorjev trgovski center, v zazidalnem načrtu pa načrtujejo tudi poslovno-stanovanjske objekte. "Vendar javne razgrnitve še ni bilo, zato ni še nič odločeno," opozarja Irena Černigoj Rus, vodja oddelka za okolje in prostor na blejski občini.	Simon Šubic
Pokojnine še po starem
Ljublana - Upravni odbor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je na torkovi seji ugotovil, da je porast plaČ v letošnjih prvih osmih mesecih zaostajal za pokojninami in da torej še vedno ni zakonskih razlogov za zvišanje pokojnin. Pokojnine se bodo morda povišale novembra, verjetno pa se bo to zgodilo šele decembra. Po podatkih državnega statističnega urada je bila povprečna mesečna bruto plača, izplačana v obdobju od januarja do avgusta, za 3,1 odstotka višja od lanskega povprečja, najnižja pokojninska osnova, s katero merijo rast pokojnin, pa se je po podatkih zavoda v primerljivem obdobju zvišala za nekaj manj kot 3,7 odstotka. Pogoj za zvišanje pokojnin bi bil izpolnjen, če bi plače porasle bolj kot pokojnine.	C.Z.
Finančno poročilo ni zaključeno
Ljublana - Minuli ponedeljek zvečer se je v Ljubljani sestal organizacijski komite Planica 2004, na katerem naj bi vendarle pregledali finančno poročilo o februarskem svetovnem prvenstvu v poletih v Planici. Poročilo ni bilo v celoti potrjeno, saj je bilo v njem še vedno nekaj nepravilnosti, zato je predsednik Smučarske zveze Slovenije Stane Valant predlagal, da predsednik Športnega društva Planica Janez Gorišek in generalni sekretar OK Planica Branko
v
Dolhar do tega ponedeljka poročilo dopolnita. Sele po sprejetju
poročila naj bi razrešili sedanje člane organizacijskega komiteja Planica in imenovali nov OK, tudi prenovljen OK pa naj bi vodil Stane Valant, ki je vodenje prevzel po odstopu dolgoletnega predsednika Miloša Kovačiča konec lanskega leta.	V.S.
Janez Gori
Branko Dolhar
Cesta
več kos
Medvode - Promet skozi center mesta se že nekaj let vije kot jara kača, še posebej ob delovnih konicah. Obstaja izračun, ki kaže, da se v povprečju pelje skozi sosednje Medno kar 26.000 vozil ha dan. Obstoječa
prometna infrastruktura pa temu ni več kos. Na pobudo Ministrstva za promet je bila v začetku jeseni prva prostorska konferenca, na kateri so razpravljali tudi o navezovalni cesti na avtocesto, na odseku Jeprca -
StanežiČe. V predlogu so tri variante, ki obravnavajo tudi Medvode. Prva možna varianta je rekonstrukcija obstoječe ceste na štiri pasove, druga pa je krajša obvoznica mimo Medvod, ki se od priključka Na Klancu do
h^c J.' '	•
..v	,
Kamniku mednarodna nagrada
Kamnik - Tekmovanje, na katerem sodelujejo mesta iz vsega sveta, je letos potekalo v kanadski Niagari, Kamnik pa se je nanj prijavil prvič. V ostri konkurenci krajev, ki so glede na število prebivalcev razdeljeni v pet kategorij, je bil izbran v pol-fmale, kjer je žirija mesta ocenjevala na podlagi več kriterijev, z glavnim poudarkom na urejenosti okolice, ohranjanju dediščine, vključevanju lokalnega prebivalstva in načrtov za prihodnost. Kamnik so v
Kanadi predstavljali župan Tone Smolnikar, Miran Jereb, direktor Agencije za turizem in podjetništvo, Andreja Eržen in Jernej Stritih. V svoji predstavitvi so največji poudarek namenili zgodovini mesta in vrednotam, ki jih v prihodnosti, skupaj s prebivalci želijo ohraniti. Na tekmovanju so osvojili bronasto nagrado, udeležba pa je bila pomembna predvsem zaradi izmenjave izkušenj in kakovostne promocije mesta. Jasna Paladin
križišča Preska preusmeri na levi breg Save. Tretja varianta je daljša obvoznica mimo Medvod po levem bregu Save vse do obstoječega križišča za motel Medno. Vrata za razpravo so še odprta, tudi za sejo občinskega sveta. Slišati je bilo, da so na občini najmanj naklonjeni razširitvi obstoječe ceste, ki bi Medvode še bolj razdelila na dva dela in porušila ravnovesje centra. Pohvala pa je bila na predlog mini obvoznice, ki bi bila tudi najhitrejša rešitev.
Suzana P. Kovačič, foto: Gorazd Kavčič
m
CN
o u)
CN
in m o r-
VB-LEAS)NG d o o. Pcpt za Krajem 38. (OBnj
<b o t(
4ft V

(0 <
M
i-a

GORENJSKI GLAS • 2. STRAN
POLITIKA / Simon.subic@g-glas.si
Petek, 22. oktobra 2004
LDS brez kandidatov?
Sredin neformalni sestanek med SDS in LDS ni prinesel
bistvenih rezultatov.
LJubljana - Predstavniki obeh strank so se le dogovorili, da se še enkrat snidejo, ko bo verjetno Janezu Jan^i uradno podeljen mandat za sestavo vlade. Kol je po sestanku dejal Janša, ima vtis, da v liberalni demokraciji še vedno analizirajo rezultat volitev. Predsednik L13S Anton Rop pa je dejal, da bo njihova stranka konstruktivno sodelovala pri vseh projektih, ki so pomembni za Slovenijo. Rop je kol enega od projektov omenil ustavne spremembe, ni pa navedel, katere spremembe ustave ima v mislih.
Stranki sta spregovorili tudi o oblikovanju nove vlade in parlamenta, vendar brez kakršnih koli konkretnih dogovorov, LDS pa menda ne bo predlagala kandidatov za vodstvo parlamenta. Janezu Janši se ta poteza zdi nespametna: "Če se neka stranka odloči za opozicijsko vlogo in če gre za največjo opozicijsko stranko, potem ji po poslovniku pripada podpredsedniško mesto. V SDS bomo v tem primeru podprli kateregakoli kandidata
LDS, saj vztrajamo pri omenjenem načelu, tudi če ne bomo imeli zagotovila s strani LDS, da bo podprla kandidata SDS za vodstvo državnega zbora."
Še pred tem seje sestal izvršni odbor LDS, po njem pa je Rop povedal, da v tem trenutku ni potrebe, da bi predlagali kandidata za vodstvo državnega zbora, saj Še vedno ni znano, kakšna koalicija se bo vzpostavila. To se lahko do petka še spremeni, je dodal Rop. Če bo LDS v opoziciji, ji pripada mesto podpredsednika parlamenta, je pojasnil. Po njegovem obstaja velika verjetnost, da bo LDS v naslednjih Štirih letih v opoziciji, Če bo potrebno, bo LDS vseeno podprla sestavo vlade čim prej, saj bi bilo dobro, da bi Slovenija čim prej dobila vlado in da država normalno deluje, je še dejal Rop in dodal, da Janše in nove vlade ne bodoj)odprli za vsako ceno. Vse je odvisno od sestave vladne koalicije in njenega programa, na tej podlagi pa se bodo v LDS odločili, ali bodo vlado podprli ali ne. S.Š.
Nacionalna stranka bo v opoziciji
Ljubyana - Predsednik Slovenske nacionalne stranke Zmago Jelinčič Plemeniti je po torkovem pogovoru z Janezom Janšo dejal, da stranka ostaja v opoziciji, kjer bodo delovah konstruktivno in bodo podprli tiste projekte, ki bodo v korist slovenskih državljanov in države. Ta odločitev je "dozorela v stranki", je dodal prvak SNS. Janez Janša o njunem sestanku ni dajal izjav.
Kasneje je Janša povedal, da se je SNS že pred pogovori o vstopu v vlado odločila za opozicijsko držo. Ta teden je najverjetnejši mandatar vnovič poudaril, da ga manjšinska vlada ne zanima. Če sestava trdne vlade ne bo možna, so po njegovem najboljša rešitev predčasne volitve.	S.Š.
Po korupciji na 31. mestu
Kranj - Slovenija se po indeksu zaznavnosti korupcije med 146 državami uvršča na 31. mesto, je objavljeno v poročilu nevladne organizacije Transparency International. Že peto leto zaporedje država z najmanj korupcije (torej uvrščena na 1. mesto lestvice) Finska, sledijo ji Nova Zelandija, Danska in Islandija, medtem koje korupcija najbolj razširjena večinoma v državah, ki so bogate z nafto: Angola, Azerbajdžan, Čad, Ekvador, Indonezija, Iran, Irak. Libija, Nigerija, Rusija, Sudan, Venezuela in Jemen.	S.S.
Prerivanje za srednje sedeže
Danes dopoldne se začne ustanovna seja državnega zbora, na kateri naj bi poslanci po potrditvi svojih mandatov izvolili novega predsednika parlamenta. Bolj kot vprašanje, kdo bo novi predsednik državnega zbora, je stranke
v zadnjih dneh obremenjevalo vprašanje, kako se bodo posedli v parlamentarni dvorani.
Ljubljana - Skoraj tri dni pogovorov in uslilajevanj je dosedanji predsednik državnega zbora Feri Horvat potreboval, da je s predstavniki poslanskih skupin določil sedežni red. "Najpopularnejši" so bili sedeži na sredini velike dvorane, za katere sta se pulili največji stranki - SDS in LDS. V SDS so namreč želeli, da bi poslanci Koalicije Slovenija (SDS+NSi) sedeli skupaj. Kot je dejal začasni vodja poslanske skupine SDS France Cukjati, je to "tam, kjer je edini prostor, da niso razdeljeni - na sredini". V LDS so po drugi strani predlagali, naj se SDS zgolj "razširi" na tiste sedeže, ki so jih druge stranke na zadnjih volitvah izgubile.
Potem ko kar nekaj predlaganih rešitev ni bilo sprejetih, je v "prerivanje na sredini" posegel predsednik parlamenta in odločil, da se bodo sedeži razdelili na podlagi 10. člena poslovnika državnega zbora. Po njem se upošteva velikost strank. Največja (SDS) je prva uveljavila svoje želje, za njo so svoje med Še prostimi sedeži izbrali v LDS in tako naprej po velikosti. Kot je v sredo popoldne pojasnil Feri Horvat, si bosta sredino delili SDS in LDS, .sedežni red pa je bil v večji meri oblikovan
DeSUS se bo pogovarjal
Ljubljana - Izvršni odbor DeSUS je v torek sklenil, da bodo nadaljevali s pogovori o morebitnem vstopu v vladno koalicijo. O njem bo najbolj odločala vsebina pisnega predloga s strani Janeza Janše, ki gaje DeSUS zahteval. Stranka upokojencev kot predpogoj za nadaljevanje pogovorov o sestavi nove koalicije izpostavlja ohranitev nivoja socialnih pravic. "Osnova za skupne pogovore je predvsem področje pokojninskega in invalidskega varstva, gospodarska rast in ustvarjanje novih delovnih mest," je dejal predsednik DeSUS Anton Rous.
po 10. členu poslovnika. "Potrebnih pa je bilo nekaj kompromisov," je pojasnil Horvat.
Po novem sedežnem redu bo vseh 29 poslank in poslancev SDS sedelo v sredini dvorane, desno od SDS, a Še v srednjem delu dvorane pa bo sedelo tudi 18 poslancev in dve poslanki LDS, štirje poslanci in ena poslanka liberalne demokracije pa bodo sedeli še bolj desno od sredine. Na desni polovici bosta sedela tudi poslanca obeh narodnih skupnosti, vseh šest poslancev SNS, sedeže na skrajni des-
ni pa bo zasedalo sedem poslancev SLS. Na levi strani parlamenta bo po novem poleg desetih poslancev ZLSD in štirih poslancev DeSUS sedelo tudi devet poslancev NSi. Poslanska skupina NSi bo tako prva soseda SDS z leve strani. Določen sedežni red bo veljal vsaj na prvi seji, potem pa se lahko tudi spremeni. Poslanci so se tako prvič posedli v klopi že včeraj, ko so opravili generalko. Ta je bila pomembna predvsem za nove Člane državnega zbora, da so se seznanili z delovanjem glasovalnih naprav.
Danes je na vrsti konstitutivna seja, ki jo bo vodil najstarejši poslanec Vasja Klavora (DeSUS), na kateri bo državni zbor najprej potrdil poslanske mandate - za začetek dela jih mora potrditi najmanj 46. Nato sledi izvolitev novega predsednika parlamenta. V zadnjih dneh se je najbolj pogosto omenjalo ime prvaka Nove
Slovenije Andreja Bajuka, ki pa bi menda rad prevzel vodenje finančnega ministrstva. Predsednik SDS Janez Janša je sicer že dejal. Če v NSi ne bodo sprejeli ponudbe za vodenje državnega zbora, bo funkcijo prevzel nekdo iz njegove stranke.
Kaj lahko pa se zgodi, da vodstvo državnega zbora danes sploh še ne bo izvoljeno, ker Še niso znana koalicijska razmerja. Pri izvolitvi predsednika in treh podpredsednikov državnega zbora se je zapletalo tudi v preteklosti, saj niti leta 2000 niti leta 1996 predsednika državnega zbora niso takoj izvolili. Pred štirimi leti so Boruta Pahorja (ZLSD) za predsednika parlamenta izvolili štirinajst dni po ustanovni seji, leta 1996 pa je bil Janez Podobnik (SLS) izvoljen šele v drugem poskusu. O predsedniku in podpredsednikih sicer poslanci glasujejo v paketu.
Simon Šubic
VdTeC v ^LfkMftTV
S.S.
KOTIČEK ZA NAROČNIKE
Za Martina na izlet
Letošnja letina grozdja je menda zelo dobra. Prva asociacija na grozdje pa je vino. In prvo slavje v čast novemu vinu je martinova-nje. V Gorenjskem glasu vas za ta nezapovedani, a priljubljeni praznik vabimo v Belo krajino.
y soboto. 13. novembra 2004, ob 11. uri se bomo pod taktirko vodiča iz turistične agencije Linda odpeljali izpred poslovne stavbe Gorenjskega glasa na Zoisovi 1 v Kranju v smeri Ivančne Gorice in naprej po dolini Krke do Semiča, kraja, na katerega pobočju se vije neskončno veliko vinogradov in zidanic. Tu bomo imeli na kmetiji Malnarič degustacijo priznanih belokranjskih vin, pa tudi pogače ne bo manjkalo za prigrizek. Nato še vožnja do bližnjega Črnomlja, kjer bo veselo ves dan in pozno v noč. Degustacija mladih vin, tekmovanje za Martinovo "harmoniko, nastop društva kmečkih žena iz Dragatuša ... Mi se bomo zvečer odpravili do dobrega domaČega gostišča, si privoščili Martinovo večerjo in zaplesali ob zvokih ansamr bla. Domačim raje ne povejte, kdaj pridete domov, ker bomo zagotovo pozni ...
Cena izleta je 8.500 SIT, za naiočnike časopisa Gorenjski glas pa 15 odstotkov manj. V ceno je všteto: prevoz z avtobusom, vse cestnine in parkirnine, degustacija s prigrizkom, Martinova večerja, glasba, ogledi po programu, vodenje, DDV, nezgodno zavarovanje in organizacija izleta. Prijave zbiramo v Gorenjskem glasu in turistični agenciji Linda, do zasedbe avtobusa. O podrobnostih izleta boste obveščeni v naslednjih številkah Gorenjskega glasa.
lUIGLAS'
Gorenjski glas, d.o.o., Zoisova 1, 4000 Kranj, tel.: 04/201 42 41
. j , ■ J>
0-in»l: lruM>*)db.«L Mmcind»«
Prisrčno vabljeni.
I\iristicna agencija Linda, d.o.o. Staneta Žagarja 32, 4000 Kranj, tel.: 04/235 84 20
Petra Kejžar
Loške plače so prenizke
"V Škofji Loki je največja rak rana prometna infrastruktura. Čeprav je brezposelnost tu relativno nizka, pa so plače
prenizke," nam je povedal poslanec Anton Kokalj.
Za vas bele/Jmo
v
Skofja Loka - Anton Kokalj je bil na dr-
žavnozborskih volitvah izbran na listi Nove Slovenije. Zadovoljen je z volilnim izidom in z jasno voljo volivcev po spremembah.
Kokalj je univerzitetni diplomirani inženir elektrotehnike. 15 let je uČil na Srednji šoli tehničnih strok, od leta 1994 do leta 2002 je bi^ župan občine Vodice, štiri leta predsednik Združenja občin Slovenije, zadnji dve leti pa opravlja delo glavnega tajnika stranke. Z družino, ženo Nado in štirimi otroki,
v	^^
živi v Sinkovem Turnu. Zagotavlja, da bo predvolilne obljube izpolnil. Njegovo geslo je bilo "Za človeka", saj je prepričan, da vsaka odločitev Državnega zbora vpliva tudi na posameznika. Volivcem bo na voljo vsak ponedeljek od 9. do 11. ure v poslanski pisarni na Mestnem trgu 38, ki bo prvič odprta 25. oktobra, z njimi pa se bo srečeval izmenično tudi na terenu v obeh dolinah.
Na volitvah je stranka dobila nekoliko manj glasov, kot ste pričakovali Ali ste bili nad vašo izvolitvijo presenečeni?
"Povsem odkrito povem, da sem bil ob rezultatu stranke prepričan, da ne bom izvoljen. Pri uspehu mi je pomagala sprememba volilnega okraja pred nekaj meseci. Ta sedaj zajema poleg mesta Škofje Loke tudi okolico, ki mi je bila nekoliko bolj naklonjena. Na izvolitev je vplivalo več dejavnikov: dobro smo se potrudili pri izpeljavi kampanje, na državni ravni je bila stranka zadnja štiri leta načelna, pomagal pa mije tudi loški poslanec, dr. Jožef Bernik, ki je zame zastavil svoje dobro ime."
'r-


Anton Kokalj
Ste eden izmed štirih poslancev škofjeloškega območja. Kako gre izkoristiti to prednost?
"Moja politika bo usmerjena v to, da bom posebej pazil, kako vsaka odločitev državnega zbora vpliva na posameznika. Za obe dolini in Škofj o Loko velja, da so bile v preteklosti s strani države zapostavljene. Še nikoli tu niso bili izvoljeni štirje poslanci, kar
pomeni izredno priložnost za vse območje. Upam, da bomo skupaj uspeli najti formulo za uspešno delo parlamenta in vlade, ki bo zagotovila skladnejši razvoj države in podprla družinsko politiko."
Izvoljeni ste bili v Škofji Loki, a tu ne živite. Kateremu kraju boste dajali prednost?
"Poslanec je po ustavi poslanec vseh državljanov, a bom prednost dal okraju Škofja Loka, k mojemu udejstvovanju pa bom dodal tudi obe dolini in celotno Gorenjsko. če bi pristal v vladi, pa bo na moje mesto prišel Janez Hrovat, ki živi v Poljanski dolini. Tudi v tem primeru bi se skupaj zavzela za območje obeh okrajev. Sicer se bom prizadeval predvsem za skladnejši razvoj celotne Slovenije ter boljše delovanje občin."
Kateri so največji problemi v Škofji Loki in kako jih rešiti?
"Problemov je veliko, vsak pa jih gleda iz
v
svojega zornega kota. Želim pomagati celotni občini, sicer pa je zagotovo največji problem prometna infrastruktura. Rak rana tega območja je poljanska obvoznica, manjka tudi večja tržna ponudba bogate kulturne dediščine, ki jo ima Škofj a Loka. Občina in država bi lahko še bolje sodelovali, treba pa bi bilo tudi poenostaviti postopke in dati občinam več pristojnosti. Izkoristiti moramo tudi evropske izkušnje.
Na državni ravni je potrebno tudi spremeniti odnos do gospodarstva. Čeprav je brezposelnost tu relativno nizka, pa so plače zagotovo prenizke."
Boštjan Bogataj
petek, 22. oktobra 2004
AKTUALNO / infoCSg-glas.si
GORENJSKI GLAS • 3. STRAN
V Komendi nastaja poslovna cona, ki po Pharovi študiji sodi med tri najperspektivnejše v državi. Za izgradnjo cone, ki vzbuja pozornost po vsej Sloveniji,

bodo poskušali pridobiti tudi evropska sredstva.
Komenda - Ob regionalni cesti Moste - Vodice na meji med občinama Komenda in Vodice nastaja poslovna cona Komenda, ki bo po prvi fazi obsegala 18 hektarjev, s Širitvijo v naslednjih letih pa kar 93 hektarjev, kar je enako velikosti ljubljanskega BTC ali treh trzinskih poslovnih con. Kot pravi komendski župan Tomaž Drolec, naj bi cona že po ureditvi prve faze dala okoli 400 novih delovnih mest. "Cona bo za našo občino pomenila prelomnico, predvsem na področju zaposlovai^ja, saj je trenutno v naši občini brezposelnost kar 12-odstotna in je najvišja med 25 občinami v ob^ub^anski regiji,'^ razlaga Drolec.
Sprva so nameravali v Komendi poiskati primerna zemljišča za izgradnjo poslovne cone le za poki ilje lastnih potreb. Potem ko so imeli na razpolago dve lokaciji (nasproti bencinske Črpalke OMV in v bližini Most), a se občinski svet ni uspel odločiti, katero bi namenili poslovnim dejavnostim, so na predlog občinske svetnice dr. Marte Ciraj izvedli posebno delavnico, ki je bila posvečena izključno poslovnim dejavnostim v občini. Ob sklepnem dejanju delavnice seje porodila zamisel, da poslovno cono uredijo na 18 hektarjih v t.i. Ozkih delih ob cesti Moste -Vodice.
"Ta zemljišča so bila v tedanjih prostorskih planih rezervirana za odlagališče komunalnih odpadkov. Ker pa imamo skupaj s Kamnikom podpisano pogodbo z mestno občino Ljubljana o odlaganju komunalnih odpadkov na barju, smo to idejo razvili do te mere, da smo lani uspeli spremeniti prostorski plan. Hkrati je Pharova študija naŠo cono opredelila za eno od treh najbolj perspektivnih poslovnih con v Sloveniji, saj sta blizu letališče in avtocesta, tudi cestna povezava bo z zgraditvijo načrtovane hitre ceste Zelodnik - Vodice še boljša. Ugodna je tudi zaradi bližine vodovoda, daljnovoda, plinske
postaje in ne nazadnje tudi zaradi bližine Ljubljane, Kamnika in Kranja. Prav Pharova študija je pokazala, daje možno v Komendi zgraditi tudi 100 in veČ hektarjev veliko cono. Zaradi tega smo takoj že v postopku spreminjanja prostorskega plana vključili tudi rezervacijo za dodatnih 75 hektarjev poslovne cone. Cono v obsegu 93 hektarjev je nazadnje potrdil tudi občinski svet," je pojasnil župan Tomaž Drolec.
Vsem enake pogoje
Ze lani je občina od 56 lastnikov odkupila zemljišča za prvo fazo poslovne cone, celotno kupnino pa bo občina poplačala še letos, čeprav je bil pogodbeni rok plačila tri leta. "Občina je tako postala lastnik vseh zemljišč, prav zato pa so nadaljnji postopki tekli precej hitreje, kot bi v nasprotnem primeru. Sedaj že zaključujemo lokacijski načrt, ki ga bomo najbrž na občinskem svetu potrdili na naslednji seji, še letos pa naj bi pridobili tudi gradbeno dovoljenje. Za lokacijski načrt čakamo le še na dve soglasji," dodaja župan.
Marjan Potočnik, občinski urbanist, pravi, daje osem investitorjev do sedaj kupilo že 15 hektarjev zemljišč na območju
prve faze poslovne cone. "V poslovni coni ne bo hrupnih dejavnosti. Med znanimi investitorji so med drugim Petrol, italijansko podjetje De Biasio (cash&cary), Tehrol iz Mengša (proizvodnja senčil in rolet), Marija Miklavčič (predelava plastike) ter Andrej Čebulj in Janina Šink Čebulj (gostinski lokal). Kar polovico zemljišč bo zasedlo trgovsko podjetje, ki bo tu zgradilo distribucijski center, s katerim bo pokrivalo Slovenijo. Imena družbe žal za javnost ne morem povedati," je pojasnil Potočnik. Njegova zavezanost k molčečnosti pa niti ni potrebna, saj se je v javnosti že pojavilo ime nemškega trgovca Lidl. Če bo vse teklo po načrtih, bo poslovna cona zaživela že naslednje poletje.
"Takoj po plačilu kupnine lastnikom zemljišč v prvi fazi bomo pristopili k podpisovanju pogodb z lastniki v drugi fazi poslovne cone. Odkupni pogoji bodo povsem enaki kot v prvi rundi, nobenih izjem ne bo, kot jih ni bilo niti pri prvih lastnikih. To sem obljubil takoj na začetku in tako bo tudi ostalo, saj je zaupanje v občino ključno za uspešno izvedbo tega velikega projekta. Kdor ne bo želel prodati zemljišča, se bomo z njim poskušali dogovoriti o nadomestnem zemljišču," poudarja župan Drolec. Na pomisleke, da so poslovno cono preširoko zastavili in ne bo ekonomsko upravičena, pa župan odgovarja, da ni bojazni: "Zanimanja med investitorji je ogromno, še posebej po velikih zemljiščih." Ker cona leži ob meji z občino Vodice, jo bo možno na vodiški strani tudi širiti, zato bodo pri načr-
Komenda
sil
Komendski župan Tomaž Drolec kaze lokacijo Poslovne cone Komenda.
tovanju druge faze sodelovali s sosednjo občino, da bodo njeno infrastrukturo prilagodili tudi potrebam in željam v Vodicah.
Samo v prvo fazo poslovne cone bo občina Komenda po izračunih v idejnih projektih za komunalno opremljanje namenila okoli 570 milijonov tolarjev (plus DDV). V Komendi so sicer poskušali že letos poleti pridobiti evropska sredstva, vendar jim ni uspelo, ker niso pridobili gradbenega dovoljenja. "14. januarja bo drugi rok za oddajo vloge za nepovratna evropska strukturna sredstva. Pričakujemo in tudi zagotavljajo nam, da bomo prejeli okoli 500 milijonov tolarjev. Stroške komunalnega opremljanja cone smo sicer sposobni finančno pokriti tudi sami, ne nazadnje je to tudi po-
goj za sodelovanje na razpisu," je pojasnil Drolec.
Vpliv na okolje zanemarljiv
Na nastajajočo poslovno cono že ves čas letijo očitki o spornem poseganju v okolje. "Ti očitki so bolj osamljeni, posamezniki pa večinoma nasprotujejo zaradi nepoznavanja oziroma dezinformacij. Največ pomislekov je letelo na nas zaradi bojazni, da bo cona škodljivo vplivala na podtalnico in vodovarstveno območje, vendar so študija varstva podtalnice s strani zavoda za zdravstveno varstvo Kranj, geološke raziskave in poročilo o vplivih na okolje, ki smo jih pridobili med izdelavo lokacijskega načrta, to bojazen zavrgle. Ne nazadnje je pozitivno mnenje izdala tudi
s
Kdaj do planinskega muzeja
Muzejski odbor pri Planinskem društvu Dovje-Mojstrana opozarja, daje projekt Slovenski planinski muzej zastal.
Mojstrana - Namera za izgradi^jo osrednjega planinskega muzeja in informativnega centra TNP v Mojstrani se od leta 1997 ni premaknila da^ od idejnega projekta. Člani muzejskega odbora so zaskrbljeni, ker imajo lahko Triglavsko muzejsko zbirko v stari stavbi le še dobri dve leti.
Lani so slovenski planinci proslavili 110-letnico organiziranega delovanja. Iz planinske zgodovine organizacije so shranili veliko dokumentarnega gradiva. Planinci v Mojstrani so začeli v šestdesetih letih prejšnjega stoletja prikazovati na razstavah zapuščino Jakoba Aljaža. Nato so dobili gradivo še iz drugih društev, nekaj pa gaje ostalo v Ljubljani, ker so tedaj razmišljali o
ureditvi osrednjega planinskega muzeja v glavnem mestu. V Mojstrani so vseeno nadaljevali; najeli in uredili so stavbo Naravnega zdravilišča Triglav, kjer so leta 1984 postavili in odprli Triglavsko muzejsko zbirko. Le-ta obsega okrog 1540 predmetov in gradiva od prvih pristopov na Triglav do druge svetovne vojne.
"Zbirka je v slovenskem prostoru edina, ki v tolikšnem obse-
gu predstavlja področja planinstva, alpinizma in gorske reševalne službe v vzhodnih Julijskih Alpah. Na ogled je od maja do oktobra vsak dan razen ponedeljka. Glede na to, da jo vsako leto obišče preko 2000 ljudi, jo je v dveh desetletjih videlo med 40 in 50 tisoč obiskovalcev. V sedmih sobah ni niti dovolj prostora, da bi razstavili vse gradivo. Del gradiva je smanjen v zadružnem domu na Dovjem, kar pa ni naša največja težava. Sedaj nam celo grozi, da bo zbirka čez dobri dve leti ostala na cesti," je povedal Miro Eržen, predsednik PD
Dovje-Mojstrana.
Eli Gradnik, Miro Eržen in Avgust Delavec se bojijo za usodo Triglavske muzejske zbirke
Sami ne vedo, kako iz zagate
Za najem stavbe na Triglavski cesti 50 v Mojstrani je imelo društvo pogodbo z Naravnim zdraviliščem Triglav za deset let. Stečaj zdravilišča in uvedba postopka za denacionalizacijo te stavbe sta zavlekla rešitev. Letos sta se poravnala stečajni upravitelj in upravičenec za vrnitev premoženja, ki naj bi dobil stavbo v last do konca leta. Lastnik s Polzele je bil prej pripravljen prodati stavbo, sedaj pa zagotavlja najem stavbe le do konca leta 2006.
"Časa za izgradnjo slovenskega planinskega muzeja je malo,
s
projekt pa se ne premakne z mrtve točke. Že leta 1997 smo PD Dovje-Mojstrana, PZS in Občina Kranjska Gora podpisali pismo o nameri za izgradnjo muzeja v Mojstrani. Pozneje se je pridružil projektu še zavod TNP, ki načrtuje informativni center. Izdelali smo scenarij, imenovali projektni svet, izvedli natečaj za idejni projekt in izbrali idejno zasnovo. Velikost prvotne stavbe, ki naj bi stala blizu 600 milijonov tolarjev, smo zmanjšali. Odkupljeno je več kot 3000 kvadratnih metrov veliko zemljišče ob sedanji stavbi, ni pa končne odločitve. Čimprej bo treba odgovoriti na vprašanja, ali muzej sploh hočemo, kako velik naj bo, pa kako idejo
uresničiti. Najšibkejši člen je Planinska zveza Slovenije, ki rešuje tudi problem poslovnih prostorov v Ljubljani. Zavedamo se, da ni denarja za vse, zato smo vodstvu PZS predlagali združitev njenega sedeža in muzeja na enem mestu. Za to ne kažejo navdušenja, lahko pa bi naredili več za angažiranje javnosti, da bi podprla izgradnjo Slovenskega planinskega muzeja," je ocenil Miro Eržen, s katerim sodelujeta v muzejskem odboru tudi skrbnik zbirke Avgust Delavec in kustosinja Gor-njesavskega muzeja Eii Gradnik z Jesenic.
"Srčno si želimo, da bi sloven-
v
ski planinci dobili ta muzej. Zal smo tako v društvih kot v zvezi revni. PZS je doslej prispevala približno 1 milijon tolarjev za dokumentacijo, v več kot 240
društvih pa smo doslej zbrali le 3 milijone tolarjev. Rešitev vidim v zmanjšanju investicije na okrog 200 milijonov tolarjev in širitvi stavbe po stopnjah. Po nasvetih ministrstva za kulturo bo treba najti vire financiranja tudi v evropskih skladih. Glede poslovnih prostorov PZS pa to! Zamisel za selitev iz stavbe na Dvoržakovi ulici v Ljubljani je propadla, dobro pa je, da smo lani tam obnovili vsaj propadajočo streho," je predsednik PZS Franci Ekar komentiral očitke muzejskega odbora iz Mojstrane.	Stojan Saje
Agencija RS za okolje," pomirja Marjan Potočnik in dodaja, da bodo ob cesti Moste - Vodice ohranili 20-metrski varovani gozdni pas.
V razširjenem delu nastajajoče poslovne cone je nekaj površin, za katere naravovarstveniki za-
v
htevajo, da obstanejo. Zupan Drolec zagotavlja, da bodo te zelene površine tudi ohranili. "Je pa zanimivo, da naravovarstveniki največjo kakovost na tem območju vidijo v jelši. Sicer pa so tam večinoma neplodna zemljišča in gozdne površine 3. in 4. kategorije."	Simon Šubic
(mmmmmGi^
Odgovorna urednica
Marija Volčjak
Namestnika odgovorne urednice
Jože Košnjek, Cveto Zaplotnik
Uredništvo
novinarji - uredniki: Boštjan Bogataj, Alenka Brun, Helena Jelovčan, Katja Dolenc, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Suzana P. Kovačič, Urša Peter-nel, Stojan Saje, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavri Žle-bir, Štefan Žargi; stalni sodelavci: Matjaž Gregorič, Mateja Rant, Mendi Kokot, MIha Naglič, Milena Miklavčič, Jasna Paladin, Renata Škrjanc. Simon Šubic, Marieta Smolnikar
Tehnični urednik
Grega Flajnik
Fotografija
Tina Doki, Gorazd Kavčič, Gorazd Šinik
Lektorica
Marjeta Vozlič
Vodja komerciale
Mateja Žvižaj
Vodja marketinga
Petra Kejžar_
GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino. Ustanovitelj in izdajatelj: Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktorica; Marija Volčjak / Naslov: Zoisova 1, 4000 Kranj / Tel.: 04/201 42 00. fax: 04/201 42 13, e-mail: info@g-glas.si; mali oglasi in osmrtnice: tel.: 04/201 42 47 (sprejem na avtomatskem odzivniku 24 ur dnevno); uradne ure: vsak delovni dan od 7. do 15. ure / Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22.000 izvodov / Redne priloge; TV okno (tednik). Moja Gorenjska (mesečnik), Letopis Gorenjska (enkrat letno) in devet lokalnih prilog / Tisk: SET, d.d., Ljubljana / Naročnina: tel.: 04/201 42 41 / Gena izvoda: torek 200 SIT, petek; 300 SIT; naročnina za oktober: 2.300 SIT, drugo polletje: 13.300 SIT, letna naročnina: 26.000 SIT; redni letni plačniki imajo 25 % popusta, drugi letni naročniki pa 20 % popusta; naročnina za tujino; 100 EUR; v cene je vračunan DDV po stopnji 8,5 %; naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do pisnega preklica, ki velja od začetka naslednjega obračunskega obdobja / Oglasne storitve: po ceniku; oglasno trženje; tel.: 04/ 201 42 48.
GORENJSKI GLAS • 4. STRAN
GORENJSKA / inf0@g-glds.si
Petek, 22. oktobra 2004
Prodajna razstava glinenih izdelkov
Kadovyica - Učenci jeseniške osnovne šole Poldeta StražiŠarja in varovanci varstveno delovnega centra Šk rat ta mesec v radovljiški, blejski in bohinjski knjižnici razstavljajo svoje izdelke iz gline. V radovljiški in blejski knjižnici je na razstavi okrog petdeset vaz, skled, svečk in drugih izdelkov, v bohinjski okrog deset. Razstava je prodajna, izdelke je možno rezervirati pri knjižničarki, v radovljiški in blejski knjižnici bo prodaja v sredo in v četrtek med četrto in šesto uro popoldne. Denar od prodaje bodo namenili za nakup novega materiala pa tudi za izlet, piknik ali druge oblike druženja. V torek zvečer je bilo v radovljiški knjižnici tudi predavanje profesorice glasbene vzgoje Diane Šimbera z naslovom Glasba kot terapija za vso družino, predavanje pa je z nastopom popestril še družinski kvartet Šimbera. Kot navaja Urša Emeršič, skupinska habilitatorka v jeseniškem varstveno delovnem centru, učenci in vaiovanci zelo radi oblikujejo z glino, saj z njo lahko na izviren, spontan in iskren naČin izrazijo svoje lastnosti, posebnosti, pomanjkljivosti, sposobnosti in želje. Nekateri jo mečejo in udarjajo ter tako sproščajo agresivnost, drugi ob njej doživljajo občutke kontrole in obvladovanja, tretji postanejo bolj samozavestni, vsem pa je prijetno, če njihovo delo dobro sprejmejo tudi učitelji in delovni inštruktorji. Pohvala spodbuja ustvarjalnost.	C.Z.
Med upokojenci dejavni pohodniki
Jesenice - V tednu vseživljenjskega učenja je Društvo upokojencev JavDrnik - Koroška Bela 18. novembra pripravilo pogovor o rekreaciji v tretjem življenjskem obdobju. Med njihovimi člani se je v zadnjem desetletju zelo razvilo pohodniŠtvo, čeprav gojijo tudi druge Športe, ki so primerni za starejše ljudi, denimo balinanje, kegljanje, nihajna krogla. Šah, smučanje, namizni tenis, razmišljajo pa tudi o organizaciji ur plavanja, kolesarjenja in družabnega plesa. ''Pomembno je, da se upokojenci dobivajo pri skupinskih športih, kajti individualni športi so preveč stresni. PohodniŠtvo je najbolj primerno za ta bsta, saj se krepijo roke, noge, vsi organi, zlasti dihalni," razlaga Ivan Borštner, pri društvu zadolžen za šport in rekreacijo. Njihovi pohodniki so začeli z rednimi p(jhodi leta 1995 in postali tako zavzeli, da v planine odhajajo vsako sredo. Poleg nižinskih in sredogorskih vzpetin so dosegli tudi visokogorske vrhove, kot so Jalovec, Stenar, Triglav in Piz Boe v Dolomitih. V povprečju se pohodov udeležuje okoli 30 članov, vpisanih imajo pa še enkrat veČ. Poti dokumentirajo na diapozitivih in zapisujejo kroniko. Poleg pohodov so druženja še na predavanjih - o gorskih rožah, opremi, prehrani, testiranju psihofizičnih sposobnosti. Dejavnost financirajo sami, menijo pa, da bi morali biti upravičeni do kakšnega občinskega tolarja, ki se namenja za športne in kulturne dejavnosti. V bodoče bi kazalo, da izkoristijo tudi razpise za preventivne dejavnosti in se v okviru upokojenske zveze povežejo z drugimi društvi zgornjesavskega konca.	M. K.
Bučarijada v Cerkljah
Cerklje na Gorei\jskeni - Gostišče ČeŠnar v sodelovanju s Turističnim društvom Cerklje organizira v nedeljo, 24. oktobra, 19. vseslovensko bučarijado. Kot kažejo napovedi, letos ne bo rekordnih velikosti buč oziroma dolžin, še posebej ne na Gorenjskem, izjeme pa prav gotovo bodo, pravi Ciril Zupin iz Grada pri Cerkljah, ki je sodeloval skoraj na vseh dosedanjih bučarijadah. Buče bodo člani komisije sprejemali za merjenje in ocenjevanje v gostišču Češnar od 12. do 14. ure, do 15. ure bo sledilo merjenje in ocenjevanje buč, ob 16. uri pa bodo razglasili rezultate in podelili nagrade. Za tri priznanja in praktične nagrade, ki so jih prispevali podjetniki iz občine Cerklje, se bodo potegovale najdaljše in največje buče, obiskovalci pa bodo lahko ocenjevali in nagradili najlepše namizne aranžmaje iz buč ter najlepše bučke. Udeleženci lahko sodelujejo v vsaki kategoriji le z eno bučo oziroma aranžmajem, prireditev pa bo v Cerkljah ob vsakem vremenu.	Janez Kuhar
Zanimanje za gasilstvo
Kranj - Mesec varstva pred požari poteka letos pod geslom "Da ne bi zagorelo". V vodstvu Gasilske zveze MO Kränj so se odločili, da predstavijo tokrat svojo dejavnost tudi izven gasilskih domov. Od ponedeljka do četrtka je bila na ogled v kranjskem centru Mer-cator zanimiva razstava. Pozornost obiskovalcev je zbujala zlasti ročna brizgalna PGD Predoslje iz leta 1905. Ob njej so postavili so-dobne ročne gasilne aparate, modele gasilskih vozil, fotografije iz dejavnosti zveze in reševalnih akcij poklicnih gasilcev v prometu, likovna dela učencev s tematiko požarov in propagandno gradivo. Janez Rupar iz Poljanske doline je pohvalil izvirno idejo prikaza stare tehnike v sodobnem središču. Člana PGD Stražišče Marta in Jože Homan pa sta ocenila za dobro, da na tak način spoznajo gasilstvo še drugi, predvsem mlajši. Kot je povabil Cveto Lebar iz vodstva zveze, si lahko jutri, 23. oktobra, od 9. do 11. ure prebivalci ogledajo prikaz gasilske opreme in gašenja kar na treh lokacijah v Kranju. Člani PGD Kranj-Primskovo, Žabnica in Podblica bodo potešili njihovo radovednost pred trgovskima centroma Merkur na Primskovem in Supernova v Savskem logu ter na Slovenskem trgu. Na sliki: ogled razstave v Mercatorju.	S. S.
Štirimi zvezdicami
Prenavljajo blejski hotel Lovec. Vrednost naložbe 1,3 milijarde tolarjev. Prvi gostje prihodnjo pomlad.
Bled - Hotel Lovec je po šestih letih, toliko časa je bil zaprt, vendarle dočakal boljše čase. Že dober mesec je veliko gradbišče. Ljub^anski hotel Slon, ki je pred dvema letoma postal i\jegov lastnik, ga bo temeljito prenovil in ob njem zgradil rekreacijski center z garažno hišo. Hotel s štirimi zvezdicami naj bi prve goste sprejel maja prihodnje leto.
Ljubljansko podjetje Energo-plan bo prenovilo hotelske sobe, po novem jih bo 62, hotel pa bo lahko sprejel okrog 150 gostov. Prizidek, v katerem je bila
doslej kuhinja, so porušili, saj bodo ob hotelu zgradili rekreacijski center z bazenom in parkirno hišo za hotelske goste. "Rekreacijski center bo name-
njen sprostitvi in dobremu počutju gostov, hotel bo po novem imel tudi bazen, v njem pa bosta še restavracija in slaščičarna. Tudi po prenovi, naČrle zanjo je pripravil Arch Design iz Ljubljane, bo ohranil prvotno podobo, ne bomo ga širili, saj tega sedanja lokacija tudi ne omogoča, hotelska oprema pa bo sodobno oblikovana," je povedal Jernej Drašler iz ljubljanskega
Hotel Lovec bodo do pomladi prenovili In ob njem zgradili rekreacijski center.
podjetja OGD Inženiring, ki nadzira gradnjo. Investicija bo stala 1,3 milijarde tolarjev, večino denarja je z lastnimi sredstvi in krediti zagotovil sedanji lastnik, po končani gradnji pa naj bi dobili denar tudi od evropskih skladov.
Prenova naj bi bila končana do konca aprila prihodnje leto, hotel bo tudi v prihodnje obdržal sedanje ime, zunanjosti ne bodo bistveno spreminjali, le glavni vhod bodo z glavne ulice prestavili na notranje dvorišče. Drašler je dejal, da bodo delali tudi čez zimo, predvidoma konec oktobra pa bodo na cesti, ki vodi mimo hotela, odpravili polovično zaporo prometa. Hotel Lovec, ki je bil nekoč last znane blejske družine Pernuš, po drugi svetovni vojni so ga nacionalizirali, je eden najstarejših blejskih hotelov. Njegova prednost je tudi odlična lokacija v središču mesta, ki gostom nudi lep razgled in pogled na Blejsko jezero, blejska obvoznica pa jim bo prinesla tudi več miru. "Restavracija in slaščičarna bosta odprti tudi za zunanje obiskovalce, v novi poletni sezoni pa bo hotel obogatil turistično ponudbo Bleda. Njegov lastnik se je dogovarjal tudi za nakup sosednje hiše, kjer je bila Emona, zdaj pa je že dalj Časa zaprta, vendar je bila cena previsoka," je pojasnil Drašler. Renata Skrjanc
Dobro zasedeni vrtci
V sedmih vrtcih v radovljiški občini je letos 551 otrok, med njimi so tudi trije s posebnimi potrebami.
Za 36 otrok so starši oproščeni plačila.
Radovljica - Vrtci vzgojnovarstvenega zavoda Vrtec Radov^ica so tudi v letosixjem šolskem letu zelo dobro zasedeni, največja prostorska stiska je prav v Radovljici, kjer so trenutno samo Še tri prosta mesta.
Kot je povedala ravnateljica zavoda Francka Kocjan, sedem vrtcev oz. enot Begunje, Kropa, Kamna Gorica, Posavec, Brezje, Lesce in Radovljica letos obiskuje 551 otrok, kar je petnajst več, kot ob koncu lanskega šolskega leta. Ob vpisu niso nikogar zavrnili, nekaj otrok pa so iz Radovljice preusmerili v Lesce, kjer je še nekaj prostih mest. Otroci, stari od enega do šest let, so razvrščeni v trideset oddelkov, med njimi sta tudi dva, v Radovljici in v Begunjah, s poldnevnim pro-
gramom. Vsi vrtci so v povprečju zelo dobro zasedeni, v nekaterih ni več prostora, v drugih je samo še nekaj prostih mest. Največja stiska je v Radovljici, kjer je v enajstih oddelkih 220 otrok in so za "rezervo'' samo še tri prosta mesta.
Občina Radovljica je kot ustanoviteljica zavoda letos namenila denar za obnovo dveh sanitarij in kuhinje v vrtcu v Radovljici ter za ureditev igrišča pri vrtcu na Posavcu, še letos pa bodo v radovljiškem vrtcu na podlagi od-
ločbe požarnega inšpektoija poskrbeli za varnostno razsvetljavo. Potrebe po vlaganjih se kažejo tudi za naprej, treba bi bilo zamenjati avtomobila, s katerima prevažajo hrano, na vrtcu v Radovljici strešno kritino, v Radovljici in v Lescah opaže, v Begunjah prepleskati opaže, povsod še dodatno opremiti igrišča ...
Cene v vrtcih so se L aprila letos zvišale za 5,6 odstotka, 1. avgusta so glede na inflacijo porasle Še za 2,6 odstotka, na občino pa so že naslovili vlogo za uskladitev cen z novim pravilnikom o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, po katerem bo še večji delež plačil morala prevzeti občina. Višina
plačila staršev je odvisna od njihovih dohodkov oz. premoženjskega stanja. Za 36 otrok so starši oproščeni plačila, za 14 otrok plačujejo najvišji znesek oz. 80 odstotkov cene programa, vsi ostali plačujejo od 10 do 70 odstotkov cene: za otroke od enega do treh let starosti 9.030 do 72.237 tolarjev na mesec in za otroke od tretjega do šestega leta starosti od 7.759 do 62.068 tolarjev. Večina otrok je v tretjem plačilnem razredu, za katerega morajo starši plačevati 27.089 oz. 23.276 tolarjev na mesec. Razliko plača občina, za vse otroke prispeva najmanj 20 odstotkov cene programa.
Cveto Zaplotnik
Jeseniška bolnišnica potrebuje naložbe
Stavbo Bolnišnice Jesenice bi bilo potrebno v celoti posodobiti, najbolj pa so prenove potrebne operacijske sobe
Jesenice - "Problem je v tem, daje hiša dejansko stara, dotrajana, grajena med drugo svetovno vojno, vse instalacije so potrebne temeljite obnove, prostori so ozki in za normalno delo ne ustrezajo, pa tudi v preteklosti ni bila vzdrževana, kot bi bilo potrebno," pravi direktor bolnišnice Igor Horvat'.
Najbolj kritične so operacijske sobe, saj so na 170 kvadratnih metrih kar tri, po sodobnih standardih pa bi morali za eno imeti na voljo 200 kvadratnih metrov. Po mnenju direktorja bi bila najbolj prava rešitev v novih operacijskih sobah z ločenimi čistimi in nečistimi potmi ter skladiščem za sanitetni material. Urediti bi bilo treba še umivalnice, vse instalacije, zamenjati okna, namestiti klimatizirano prezračevanje. Vložek za nov operacijski blok v ob-
stoječih prostorih je ocenjen na 1 do 1,5 milijarde tolarjev. "Opravili smo statično presojo stavbe, vendar je finančno zalogaj prevelik, da bi se sanacije lotili sami. Sami zmoremo samo nujna vzdrževalna dela, da zagotovimo varno delo in delno kupimo novo opremo." Druga možnost je še v nadzidavi novega dela rentgena za dve nadstropji in nadzidava nad ambulantnim delom za nadstropje. Če nič od tega ne bo možno, je nujen vsaj korenit poseg v obstoječe prostore.
Igor Horvat tudi opozarja, da bi že letos morali začeti z gradnjo urgentnega bloka, pa se naložba odmika v leto 2009, morda celo v leto 2015. Prednostno bi morali posodobiti tudi kuhinjo, obnoviti dvigala ter instalacije in sanitarije po vsej hiši.
Potem, ko si je bolnišnica v
preteklosti nabrala dolgove do dobaviteljev, od lani pozitivno tekoče posluje. V postopku prek zdravstvenega in -finančnega ministrstva je njihova prošnja za najetje kredita v višini 500 milijonov tolarjev. Tristo bi jih porabili za poplačilo dolgov za nazaj, sto namenili za posodobitev energetike in sto za prenovo radiološkega oddelka. Pri slednjem je cilj uvedba digitalnega sistema, ko niso več potrebne rentgenske slike. V nasprotnem primeru bi morali obnoviti temnice, kar bi bil, upoštevajoč fotografski material in kemikalije, približno enako velik strošek, kot potrebujejo denarja za posodobitev.
Iz lastnih sredstev pa so letos že kupili pet monitorjev s centralno enoto za koronarni oddelek in z nekaj novimi ventilatorji opremili postelje na oddel-
ku za intenzivno terapijo. V načrtu je nakup rentgenskega aparata za operacijsko sobo, novega mamografa in ultrazvočne naprave za kardiološki oddelek, ki bo zamenjala iztro-šeno obstoječo. Za našteto bodo namenili več kot 100 milijonov tolarjev, še vedno pa se trudijo zbrati donatorska sredstva-za ultrazvočno napravo za preglede srca.
Da jim kakšen tolar ostane za nakupe opreme in nujna vzdrževalna dela, prihranke iŠČejo v boljši organizaciji dela, manjši porabi medicinskega potroš-nega materiala in nenehnih pogajanjih z dobavitelji za ugodnejše cene. "Ne varčujemo na račun bolnika, ampak za bolnika. Kajti vse, kar prihranimo, vrnemo bolniku nazaj." dodaja Igor Horvat.
Mendi Kokot
i i

J
petek, 22. oktobra 2004
GORENJSKA / info@g-glas.si
GORENJSKI GUS • 5. STRAN
V sredo zvečer so v kranjski občinski avli odprli razstavo rokodelskih izdelkov, ki bo na ogled
teden dni. Le deset razstavljavcev.
Krai\j - Gre /a drugo razstavo te vrste, ki jo prireja sekcija domače in umetne obrti pri Območni obrtni zbornici Kranj. Vendar pa se letošnja od lanske bistveno razlikuje. Čeprav lanska v vsega nekaj dneh ni bila ravno množično obiskana, je letošnja, raztegi\jena na deset dni, obetala večje zanimanje tako med občudovalci domaČe in umetne obrti kot med razstavljavci.
Zgodilo pa se je ravno nasprotno. Obiskovalcev je bilo, vsaj na odprtju razstave, le peščica, opazen pa je tudi osip sodelujočih rokodelcev. S svojimi izdelki "z dušo", kot se je slikovito izrazil kranjski župan Mohor Bogataj, ki je zaželel, da bi tovrstni izdelki, ki jih v velikih supermarketih ni mogoče kupiti, našli svoj stalni prodajni prostor v starem mestnem jedru Kranja, namreč sodeluje le deset članov sekcije domače in umetne obrti pri Območni obrtni zbornici Kranj. Svojega razočaranja nad slabim odzivom tudi predsednica sekcije Barba Štembergar Zupan ni mogla skriti. Po njenem naj bi bil to odraz nerazumevanja države do domače in umetne obrti, saj, kot je dejala, se od rokodelstva ne da živeti. Z izenačenjem obdavčitve teh izdelkov z industrijskimi izdelki se je položaj rokodelcev še poslabšal. Zato bodo o tem, kako naprej, prihodnji petek spregovorili tudi na okrogli mizi.
Sicer pa je razstava v avli mestne občine Kranj, kolikor je pač je, privlačna. Izdelki bodo na ogled do 27. oktobra, vsak dan, razen v nedeljo, od 10. do
18. ure, v soboto pa od 9. do 12. ure. Upajmo, da bo v sredo, ko jo bodo zapirali, med
razstavljavci vendarle kaj veČ optimizma. Med deseterico zavzema posebno mesto brdski mlin Jožefa Dolharja s skoraj 500-letno tradicijo, ki si je za to ob tej priložnosti prislužil tudi priznanje Območne obrtne zbornice Kranj.
Razstavljajo pa še: Barba Štembergar Zupan z lončarskimi izdelki, Stanislav Lamovšek
z izdelki iz ročno struženega lesa, Tatjana Švab in Romana GaŠpirc z ročno pletenimi izdelki iz domače volne, Branko Mirt, Jolanda Kalan in Boris Škrjanc z vitraži, Marjan Čalič s patchworki in Stanislav Grilc s smrekovimi skodlami. Prireditev so obogatile Bodeče neže iz akademske folklorne skupine Ozara. Helena Jeiovčan
Odvoz odpadkov ne bo draiyi
Preddvor - Javno podjetje Komunala Kranj je že v vseh drugih občinah, kjer ravna z odpadki, pridobilo soglasje za povečanje cen za 5,3 odstotka. Občinski svet Preddvor pa tega predloga ni sprejel, ker so svetniki ocenili, da glede ravnanja z odpadki sodijo v najvišji cenovni razred, in sicer v tistega, kjer se za merilo cene jemlje oddaljenost nad 10 kilometrov od deponije odpadkov. V Preddvoru so že na skupščini javnega podjetja opozarjali, da so od odlagališča odpadkov oddaljeni manj kot 10 kilometrov, če jemljejo najkrajšo možno razdaljo, medtem ko je predstavnica Komunale pojasnjevala, kako v resnici potekajo poti smetarskih kamionov. Preddvorčani so tudi zahtevali, naj ob izračunih odvoza smeti predložijo tudi primerjavo cen z drugimi občinami. Za pet odvozov (po 240 litrov odpadkov) nad 10 kilometrov Preddvoru zaračunavajo 1522,69 tolarja. Nižje cene imajo občine Domžale, Ljubljana in Škotja Loka, višje pa Ajdovščina, Tržič, Radovljica in Vrhnika. To pa niso bili podatki, ki bi zadovoljili svetnike, saj so želeli primerjavo z občinami na območju upravne enote Kranj.
Danica Zavrl Žlebir
Na odprtju razstave je Stanislav Lamovšek prikazal ročno struženje lesa. Foto: Gorazd Kavčič
Razstava rezbarij Franceta Žvana
Šenčur - Občina Šenčur je ob 100-letnici rojstva rezbarja Franceta Žvana v prostorih šenčurskega muzeja razstavila njegova najboljša dela.
v
Rezbarije so prispevali tako vaščani kot tudi družina Zvan. Razstavo so odprli 7. oktobra, odprta pa bo vse do 14. novembra. Zanimanje za rezbarjevo delo je zelo veliko, saj se je že na otvoritvi razstave zbralo rekordno število obiskovalcev - nekje od 150 do 200.
v
France Zvan se je rodil leta 1904 na Javorniku pri Jesenicah. Svojo nadarjenost za kiparstvo naj bi podedoval po svojem očetu, ki se je samouško ukvarjal tudi z rezbarstvom. Prve izkušnje si je nabral v rezbarski delavnici Karola Hrovata v Domžalah. Nekaj časa je tu delal kot pomočnik, nato pa je odšel na Jesenice, kjer se je večinoma preživljal z rezbarstvom. Njegovo rezbarstvo je že v tem času nemalokrat preraslo v kiparstvo, kar je tudi posebnost njegovih del. Leta 1937 seje France z družino preselil v Šenčur, kjer je leta 1964 tudi umrl.
V Šenčurju je opravljal delo vaškega rezbarja oz. podobarja. Za vaŠČane je izdeloval razne kipce za različne prilike, popravljal je križe v bogkovem kotu, popravljal ali dopolnil je oltar v cerkvi, izdeloval rezljane skrinje za poroko, rojstni dan ali kakšno drugo slovesnost in drugo.
Nekaj teh umetnin je na ogled tudi na razstavi. Še posebej pa izstopajo kip stoječe Marije, lestenec z lovskimi motivi, adaptirana stara skrinja s Francetovo rezbarijo na čelni strani, figurice za jaslice ter kipec nimfe, ležeče gole na skali sredi razburkanega morja. Slednja nekako ne spada v to zbirko, saj predstavlja razgaljeno žensko telo, France pa je rezljal in upodabljal, poleg kmečkih in delovnih motivov, predvsem nabožne motive.	Polona Pegan
Življenje v gorskih občinah je trše
Občina Preddverje pobudnica ustanovitve združenja gorskih občin, kakršna poznajo
vse sosednje alpske države.
Preddvor - Več kot štiri tisoč gorskih občin v evropskih državah je vključenih v 356 združei\j, ki imajo pomemben vpliv na oblikovanje politike v teh okoljih. Po vzoru Avstrije, Italije, Švice, Francye bi morale tudi občine pri nas osnovati takšno združei^e, sosedi\ji Italyani pa so ga vk^učili celo v ustavo.
Ustanovitev takšnega združenja podpirajo županja in župani občin Bohinj, Jezersko, Bovec, Kranjska Gora in občin v Savinjski dolini, je povedal pobudnik mag. Franc Ekar, župan občine Preddvor. Združenje gorskih občin bi si prizadevalo, da bi ta območja posebej zavarovali in obravnavali po posebnih merilih, kajti življenje v njih se občutno razlikuje od onega v nižinskih občinah. Že za ogrevanje šol porabijo nekajkrat več denarja, pa za šolske prevoze iz oddaljenih krajev, težje vzdržujejo razvejano omrežje lokalnih cest, na strminah imajo več
opravka s hudourniki, obenem pa naj bi ohranjali poseljenost in varovali naravo. V preteklosti je država ta območja varovala kot demografsko ogrožena, danes pa zakon o regionalnem razvoju ne upošteva dovolj posebnosti življenja v teh okoljih, meni podžupan občine Bovec Robert Trampuž. Slednji pobliže pozna italijanske izkušnje, saj sta dve najbližji občini na drugi strani meje vključeni v Comuni-ta montane, z občino Ponteba imajo celo skupni projekt za pospeševanje razvoja kmetijstva. Pravi, da občine v Italiji s svojimi interesi skozi vso hierarhijo
zelo težko prodrejo do države, prek omenjenega združenja pa je njihov vpliv večji. V občini Bovec podpirajo pobudo, o enakem združenju pri nas, ki si bo prizadevalo pri državnih institucijah doseči takšno obravnavo, ki bo izboljšala položaj gorskih občin in olajšala življenje njihovim prebivalcem. Vse občine niso v enakem položaju, pravi Trampuž, saj je denimo njihova že po obsegu (370 kvadratnih kilometrov) težko obvladljiva. Županja Izole svojo obhodi v enakem času, kot mi svojo ob-vozimo z avtomobilom, navrže primerjavo iz ožjega regionalnega okolja. Sodelovanje v združenju gorskih občin pa bo olajšalo tudi pot do evropskih institucij in njihovih razpisov, sta prepričana sogovornika.
Danica Zavrl Žlebir
Naložba naj se nadaljuje
Potem ko so sejo akademskega zbora na Fakulteti za organizacijske vede Kranj
odlagali od pomladi, so se profesorji oktobra sestali že drugič.
Kranj - V ponedeljek, deset dni po prvi seji, seje znova sestal akademski zbor, da bi nadaljeval razpravo s prejšnje, ko so obravnavali razmere na fakulteti. Kot je povedal predsednik prof. dr. Jože Zupančič, so bila na dnevnem redu vprašanja razvoja fakultete, uresničevanje bolonjske deklaracije, obremenitev profesorjev, raziskovalna dejavnost. Na ponedeljkovi seji je akademski zbor sklenil, da soglaša s podpisom
dokumenta identifikacije investicijskega projekta za investicijo v stavbo študentskega doma, doma podiplomcev in gostujočih profesorjev s prostori inštituta in restavracije. Soglaša tudi, da se investicija začne in nemoteno nadaljuje ter da jo do zaključka mandata vodi sedanji dekan.
Gre za gradnjo stolpiča, za katerega so temeljni kamen položili lani decembra ob prazniku mestne občine Kranj. Študent-
ski dom z 80 posteljami bo financiralo Šolsko ministrstvo iz nacionalnega programa za izboljšanje študentskega standarda, ostalo pa fakulteta sama iz sredstev izrednega študija in v sodelovanju z gospodarstvom. Stavba, vredna 5,5 milijona ev-rov, naj bi bila dograjena leta 2006. Z gradnjo in razvojem infrastrukture na Zlatem polju se v Kranju odpira možnost za razvoj visokošolskega središča.
Danica Zavrl Žlebir
Ponudba velia od 22.10.2004- 15.11.2004 oz«do razprodaje zalog
«.


(Družba Poslovne skupine Sava ¥ partnerstvu z evropsko znamko)

' % I
Visokelnmilfetee obfi#vl|w#
slattk« pii^vfiHitik«
različnih armenzij, št.art.: 5660170
Tek^Mi pr^ti iwrxovmilw
ll.za vetrobransko stekk) do Hart.: 3208212
Jmkmümo pr#ti tmnonmmim
3lza vetrobransko steklo do -40®C, št.art: 3208188
^ Mognetni nosilec xa tmuii
št.art.: 3210812
Stoioio so plotUte
št.art.; 3185^7
Sneifie verig« Car trend
velikosti oö 2-fO, št.art.: 4166302
OBI Kranj
staro eoftto 2S. SI -MOO KronJ Tol.. 04 231 24 15, Fax.: 04 261 24 40
odprto:
pon. - sob od 8:00 - do 20:00 nedela od 8:00 - cto 12:00
'"M ■iii
••••t
I ^^t
'! rxt»^ atuö Inu

^ TBSS
t



h w v Sf'P« wah #1F)da#r* e ortdndiiw
poorM» 'e^ntšr^ fisianidh rtoek. Vil Miici «o te»
ftU^ to Molte. Cr« vMbčtMc DOV
GORENJSKI GLAS • 6. STRAN
GORENJEC MESECA, SEDMICA / jnfo@g-glas si
Petek, 22. oktobra 2004
GORENJKA - GORENJEC MESECA
SEPTEMBRA 2004
V drugem krogu
125 glasov za ...
Mateja Pintar
Zvonka Hočevar Šajatovič
... Matejo Pintar. V drugem krogu glasovanja za Gorenjko oziroma Gorenjca meseca smo prejeli skupaj 136 glasov, med katerimi je tudi tokrat večina za Matejo Pintar. Matematični izračun po dvotedenskem glasovanju je naslednji: Mateja Pintar: 136 + 125 = 261 Zvonka Hočevar Šajatovič: 16 + 11 =27
Matejino olimpijsko zlato se vse bolj sveti, pomemben pa je v življenju prav vsak, ki misli na nas - zalo je tudi 27 glasov za Zvonko pomembnih. Številni glasovi bralcev Gorenjskega glasa in poslušalcev Radia Triglav Jesenice ter Radia Gorenc za Matejo so očitno presegli naše znanje računstva, tako da smo se v zadnjem prispevku zmotili pri navedbi njenih let. Prišteli smo ji kar tri leta, za kar se ji iskreno opravičujemo. Danes jo bomo z veseljem pomladili na ta pravih 19 rosno mladih let.
Mateja Pintar, 19-letna namiznoteniška igralka iz Praprotnega v Selški dolini, je na letošnjih paraolimpijskih igrah v Atenah ugnala vse konkurenike, saj je njej, namiznoteniški zmagovalki na čast, prvič zaigrala slovenska himna. Sicer pa je zlata kolajna Mateje Pintar, ki je letos končala škofjeloško gimnazijo, pred poškodbo pa je bila tudi odlična rokometašica, tretja zlata kolajna Slovenije na paraolimpijskih igrah doslej. Dve je namreč leta 1992 osvojil atlet Franjo Izlakar.
Zvonka Hočevar Šajatovič, direktorica Doma Petra Uzarja v Tržiču, je na letošnjem sicer že osmem natečaju Hartmann European Care Award, Slovenija je prvič sodelovala, za temo z naslovom Zavrženi - ali spoštovani? dobila prvo nagrado. Izbrana je bila med osmimi udeleženci iz Slovenije. V nedavnem pogovoru je povedala, da ji je letošnja tema, ki se je dotikala predvsem starejših, predstavljala velik izziv. Prvo nagrado pa so ji prisodili zaradi vrste zanimivih predlogov, ki jih je nanizala.
Glasujete bralci Gorenjskega glasa in poslušalci Radia Triglav Jesenice ter Radia Gorenc. Vaš glas pošljite z dopisnico na naslov Gorenjski glas, p.p. 124, 400UKranj, po e-pošti: info@g-glas.si ali s klicem na Radio Triglav oziroma Radio Gorenc.
V	oktobrskem glasovanju sodelujejo z nagradami: GORENJSKI
GLAS, FRIZERSKI ATELJE SILVA v TC Dolnov na Prim-skovem in TERME SNOVIK v Tbhiiyski dolini.
Med glasovalci v prvem krogu smo izžrebali:
V	Frizerskem studiu Silva se bodo posvetili Štefki Polak iz Šenčurja, tri nagrade Gorenjskega glasa pa prejmejo: Jernej Dragan iz Tržiča, Marinka Cufar z Jesenic in Andrej Lipar iz Cerkelj. Obvestila o nagradah boste prejeli po poŠti. Šest vstopnic za Terme Snovik smo izžrebali naslednjim glasovalcem: Karin Schauer, Goriče 33 D, Helena Resman, Juleta Gabrovška 32, Kranj, Marija Štaut, Podbrezje 259, Naklo, Jani Polak, Pipanova C. 66, Šenčur, Simon Znidar, Juleta Gabrovška 19, Kranj in Marjan Vidic, Čopova 2, Lesce. Vstopnice boste prejeli v Termah Snovik ob predložitvi osebnega dokumentarna blagajni.
SEDMICA
Balkansko sorodstvo
Vedno, kadar je govora o finančno podjetni transverzali London - Beograd - Ljubljana, zastrižem z ušesi. Nenazadnje se po tej poti sprehaja razvpiti Orion. Zdaj se mu je pridružila še londonska družba Energy Financing Team s svojo ljubljansko hčerko Električni finančni tim. Po podatkih časnika Finance so matico pred štirimi leti ustanovili trije Srbi in Britanec, specializirana pa je za oskrbo z energijo na Balkanu in v srednji Evropi. Regionalni sedež je v Beogradu, kjer so tudi vsi trgovci. Hčerinska podjetja in podružnice ima raztresena po nekdanji Jugoslaviji, v Grčiji, Albaniji, Bolgariji,
Romuniji in na Madžarskem. Od lani pa tudi v Ljubljani. Sprva so trgovali z elektriko le na debelo, Slovenija pa je za Grčijo in Madžarsko tretja država, v kateri začenjajo tudi ponudbo odjemalcem.
Hči EFT, ki jo vodi Beograjčan Mirko Ivkovič, je v Sloveniji presenetljivo hitro shodila. Je članica slovenske borze električne energije Borzena, že letos pa naj bi v Slovenijo uvozila osemdeset odstotkov vse električne energije, ki pride k nam čez hrvaško mejo. Kar predstavlja približno dvajset odstotkov porabljene električne energije v naši državi. Kaže, da podjetju EFT manjka samo še telefonski priključek.
Vprašanje, ki se postavlja samo po sebi, je, v čem ali v kom je skrivnost bliskovitega vzpona EFT? Del zaslug lahko družba zagotovo pripiše direktorju trženja Andreju JanŠi. Ali ga je beograjsko poslovno sorodstvo v podjetju zaposlilo zaradi njegovih poslovnih sposobnosti ali zato, ker je bil pred
tem zaposlen v Elektro Ljubljana, je pa druga stvar. Vsekakor je Andrej Janša s seboj prinesel pomembno doto in sicer informacije o poslovnih skrivnostih konkurence, torej državnega podjetja Elektro Ljubljana, skupaj s ceno, ki jo slednji trži za megavatno uro električne energije. Janša je namreč neprevidno napovedal za pol evra nižjo ceno od konkurence.
Zaradi prestopa Andreja Janše v konkurenčno zasebno podjetje so z ušesi zastrigli tudi na ministrstvu za okolje, prostor in energijo. Kar je logično. Bojim se le, da so logiko prepozno uporabili. Pamet bi morali uporabiti že, ko so v Elektro Ljubljana postavljali kadre. Direktor tega državnega podjetja je namreč Vincenc Janša, oče prestopnika. Pri sorodstvenih vezeh in v razmerah, v katerih poslovna morala ni v navadi, je računati na konkurenčno klavzulo prvovrstni cinizem.
Državni sekretar in predsednik nadzornega sveta Elektro Ljubljana Djordje Žebeljan si
zdaj umiva roke, češ da je kadrovanje v pristojnosti uprave, ki mora vedeti, kakšne ljudi zaposluje in kakšno konkurenčno klavzulo imajo. Kar seveda drži. Drži pa tudi, da riba smrdi pri glavi. V tem primeru je glava ministrstvo za okolje, prostor in energijo, ki v državnem podjetju postavlja upravo.
Državni sekretar Djordje Žebeljan gospodu Vincencu Janši žuga, da mora dokazno nevtralizirati sorodstvene vezi. Kako naj bi te sorodstvene vezi nevtraliziral, ni povedal. Vsekakor je po toči prepozno zvoniti. Tudi če se Janša Andreju javno odpove. Najbolj resno bi se vlada Gordijskega vozla lotila, če bi računsko sodišče pregledalo poslovanje državnega podjetja Elektro Ljubljana. Kdo ve, če se ne bi izkazalo, da gre za konkreten primerek klienteliz-ma in korupcije, o čemer je Janez Janša v predvolilni kampanji razpravljal bolj ali manj na teoretični ravni.
Marjeta Smolnikar
V SPOMIN
Drago Cerar
(1909-2004)
Velika imena, ki so usn^arjala zgodovino najbolj popularnega športa vseh časov na Jesenicah, odhajajo. V častitljivi starosti 95 let se je pred dnevi poslovil Drago Cerar. Njegov prispevek k razvoju tega športa je velik, morda sedanje generacije niti ne vedo dovolj, kakšne utopične misli je uresničil pred natanko pol stoletja.
v
Po prihodu iz Ljubljane na Jesenice je bil projektant v takratni Železarni. Najprej ga je bolj privlačil atletski šport, v zelezarskem mestu pa ga je kmalu prevzel kolektivni šport na ledu. Med takratnimi privrženci dinamične igre je imel velik ugled in leta 1948 so ga izvolili za prvega predsednika Hokejskega kluba Jesenice. Poln novih idej in zamisli se je lotil takrat skorajda utopičnega projekta izgradnje umetne ledene ploskx^e. Skrivnosti izdelave umetnega ledu je odkril v Nemčiji in ob povratku se je z najbolj vnetimi privrženci hokeja lotil dela. Leta 1954 so Jesenice dobile prvo umetno ledeno ploskev i' Jugoslaviji. Pot je bila odprta za razvoj tega zimskega športa in leta 1957 se je začela zlata pot jeseniškega hokeja, tlakovana z osvojenimi zvezdicami državnih prvakov in drugih lovorik. Ko je opravil svoje poslanstw, se je Drago Cerar dostojansn'eno umaknil iz uprave kluba, vsa leta do visoke starosti je tekme spremljal s tribun. Vse generacije jeseniškega hokeja, tako igralci kot drugi privrženci, se ga bodo spominjali z velikim ponosom in spoštovanjem. V takratnih letih je bil res "oČe" jeseniškega hokeja; delaven, iznajdljiv, učitelj in svetovalec. Rad je prihajal na srečanja hokejskih veteranov, kjer je še vedno kljub častitljivim letom ohranil bistre in preudarne misli. Rad je obujal spomine na pionirske čase železarskega hokeja.
Janko Rabič
Piše Milena Miklavčič
Usode
Nekoč Je bilo vse drugače
"Ko smo bili še otroci, je bilo drugače. Spominjam se kozolca pri Ančk' Trčkov. Bil je krit s slamo, rekli smo mu periunk. Skupaj z Balantovi-mi in Rupčerjevimi smo se drsali po strehi in verjetno naredili nemalo škode. Anca je zato prišla zvečer k nam. Ker je govorila malo bolj fino kot drugi, sem jo tako spoznala po glasu. Očeta je vprašala, kje sem. Takoj sem vedela, kaj bo, ušla sem in se skrila. Ata je bil prepričan, da nekje moram biti, zato so me vsi iskali. Ko mu je Anca povedala, kaj sem ušpičila, se ga je slišalo vse do mojega skrivališča. Zame se je potem postavila teta, ki je živela z nami, saj ni pustila, da bi me zaradi take neumnosti kaznovali. "
Včasih je malokdo imel sanke.
Marica je Bizjakovi nosila mleko. Tam so imeli velike sanke. Prosila je gospodinjo, če sijih lahko izposodi. Bile so imenitne, saj so imele lanene štrike. "Bizjakova nikoli ni rekla ne, le zabičala mi je, da se lahko samo jaz sankam.
Pri Nagliču so imeli take, na katerih se jih je lahko peljalo vsaj pet.
Takrat smo bile še otročje, noge nam niso prišle niti do tal. Ob poti ni bilo nobene ograje, vendar niti pomislile nismo, da bi se nam kaj zgodilo. Pri
Rupčerju smo se nekoč zaletele v ograjo, stegna sem imela vsa obdrgnjena. Sankali smo se tudi po grapi od Lavreta navzdol. Doma sem imela za sankanje le ta dolg stol. Vendar je bila zunaj pred hišo ena skala, ki je~gledala ven iz snega. Zato je bilo nevarno. Pa še starejši niso dovolili, da bi se vozili, ker smo preveč zgladili pot in je bila potem nevarna za peš hojo."
v
Kopali so se v Zupncah, v starem toku Sore,
v	_	v
rekli so tudi "Semončkov jeri" Tam so Zirovci napajali in čistili konje. Toda malo naprej je bila vrba, ki je imela veje tik nad vodo. Na njih so sedele in čofotale in se pogovarjale.
Hodile so tudi v kino, ki je bil v Partizanu. Zmeraj jo je bilo strah, ko se je v temi vračala proti domu. Farovž je bil podrt, .polknice so glasno ropotale in zdelo se ji je, da so zidovi polni senc. To jo je ubrala čez most!
O svoji mami ve Marica povedati veliko lepega.
'*Mama je bila zelo načitana ženska. Čeprav denarja ni pobirala po tleh, je imela naročenega Rodoljuba. Karla Mayja je prebrala v celoti. Ko je nehala klekljat, je šla na peč in se še kakšno uro posvetila še knjigi. Umrla je pred začetkom druge svetovne vojne. Kap jo je. Oče je stekel po zdravnika, toda že po nekaj minutah so ga poklicali nazaj, da ji ni več pomoči. Bila je že mrt\'a. "
O kakšnih večjih prepirih v Tabru Marici ni znanega. Ljudje so si prihajali navzkriž zaradi vsakdanjih stvari, kajti kjer je "p reg o sto, je hudo
v
Sundri so zaradi tega, kdo bo rihtal poti ali kdo bo sneg kidal.
Janez, ki je bil bolj tih in ni hotel besedovati, se je potem največkrat kar sam lotil dela.
Kakšnih naravnih nesreč ni bilo, čeprav je bilo včasih, ko so bile strehe še slamnate, zelo nevarno, da bi izbruhnil požar, ki bi gotovo zajel vse domačije.
Kdaj so dobili vodovod, se ne spomni, ve pa, da so ga imeli že od njenega otrošt\'a sem. Dobro se še spominja, kako je delavcem, ki so kopali za cevi, nosila malico. Rezervoar je bil (in je še) pri Blažičkovem Lojzetu. Cevi so potem napeljali do vseh hiš.
Ko je bila otrok, je imela en par čevljev, za v šolo je nosila mamine, čeprav so bile za kakšno številko večje.
Ni bilo denarja, kajti najprej je bilo treba plačevati davke.
Čeprav so živeli blizu italijanske meje, niso kontrabantali, niso imeli žilice za to.
Po svetu ni dosti hodila, enkrat je šla s prijateljicami v Idrijo. Nazaj grede so se peljale z vozom, Janko S labet ov z Govejka jih je naložil.
v	^^
Sle so tudi na igre, to pa rade. Tudi zdravi so bili Tabarčeni, zdravnika so malokrat videli, v glavnem jih je kap zaradi hudih naporov.
"če se samo na mojega očeta spomnim. Koliko skrbi je imel! Žalosti zaradi fantov, ki so padli, pa še jaz v logarju. Preživel je tudi 1. svetovno vojno
v
na Soški fronti. Se potem, ko sem se vrnila, ni nobeno noč legel k počitku. Hodil je sem in tja, kadil fajfo, razmišljal, tuhtal. Ni se mogel znebiti trpljenja, ki ga je zaznamovalo."
v
Kot vsi pridni Zirovci sta se tudi Marica in Janez lotila zidave hiše. Toda zidati v bregu, kakršen je v Tabru, je drugače kot kje na ravnini. Najprej je bilo treba narediti škarpo. Kamion je cement razložil spodaj pri Kafurju, potem pa ga je Janez vsega pretovoril do parcele na hrbtu. Dalmatinci, ki so zidali škarpo, so potem dejali, da bi z materialom, ki so ga vgradili, lahko zgradili že pol hiše.
v
Življenje se je počasi umirilo, rodili so se trije otroci.
Toda tudi zadovoljštino in mir ne trajata dolgo.
"Janez mi je rekel, da gre samo jabolka obrat. Da bo kmalu nazaj. Malo je rosilo, zato mu pravim, da bi bilo bolje, če ostane doma. To ni nič,
v
je zamahnil z roko in se izgubil na poti v Zirk. Toda potem, ko ga še ob petih ni bilo na spregled, me je začelo skrbeti. Bila je pozna jesen, naredila se je že tema. Tesno mi je bilo pri srcu. Ko pride Tanja iz službe, jo prosim, naj gre pogledat za očetom. Z baterijo i' roki odhiti k jablanam, vendar najde le škundro, očeta pa ne. Na pomoč pokličem sina Janeza. Dolgo časa ga iščeta, potem ga le zagledata pod potjo. Zgleda,
v
da je samo zaspal da ni ničesar čutil. Se kapo je imel na glavi..."
Danes živi Marica mirno in odmaknjeno. Težke trenutke iz preteklosti je zakopala v svoje srce, spominja se le tistega, kar ji prinaša vedrino in dobro voljo.
/se nadaljuje/

• »V^, A

Petek. 22. oktobra 2004
GORENJSKA / info@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 7. STRAN
Ko bi stene govorile, bi se tresle
(lOriČane - Grad Goričane v tem Času ne kaže veličastne podobe, zaradi videza, ker je sredi obnovitvenih del, in tudi zaradi pravno nerešenih zadev. Grad, ki je bil z odločbo leta 2001 vriyen ljubljanski nadškofiji, je namreč še^edno v postopku denacionalizacije. Pa ni sporno lastništvo, ampak je predmet spora, povedano poenostav^eno, višina odškodnine za vlagai^ja v grad pred spremembo lastništva, ki jo zahtevata država in občina. Odločitev o tem je zdaj v pristojnosti Vrhovnega sodišča, odgovora pa še ni.
mena. V gradu je bil tudi muzej, v njem pa Etnografska zbirka neevropskih kultur. Konzervatorski svetovalec Modest Er-bežnik iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Ljubljana se Še dobro spominja, da se je v začetku osemdesetih let zaradi zamakanja
Kdaj se bo gradu vrnila njegova veličina?
Iz zgodovine je grad znan kot protokolarna rezidenca škofov. Graditi so ga začeli leta 1641 in so ga večkrat predelali. Ohranil
pa je svoj baročni videz in značilno arhitekturo, zato so ga pred nekaj leti razglasili za kulturni spomenik državnega po-
podrl strop, zato so s finančno pomočjo Ministrstva za kulturo in občine Medvode strešno konstrukcijo zamenjali, v na-
slednjem desetletju pa so sanirali tudi konstrukcijo gradu.
Z denacionalizacijskim zahtevkom je bil grad leta 2001 vrnjen ljubljanski nadškofiji. Javno pravobranilstvo, ki je v funkciji zastopnika javnega interesa, je vložilo tožbo zoper to odločbo. "Ni sporna pravica do vrnitve gradu, ampak vrnitev povečane vrednosti nepremičnine, ki je nastala zaradi družbenih vlaganj v ta objekt," je razložila Darinka Novak Za-laznik, državna pravobranilka. Upravno sodišče RS je to pritožbo zavrnilo, zato so se lani pritožili na Vrhovno sodiŠČe. Odgovora še ni. Od dveh sogovornikov smo neuradno izvedeli, da se sanacije gradu kljub pravnemu postopku ne zavira. Nasprotno pa je tiskovni predstavnik Slovenske škofovske konference dr. Andrej Saje povedal, da izvajajo le "nujna vzdrževalna dela z namenom, da objekt, spomenik prvega razreda, ne propada". O načrtih v zvezi z gradom pa, dokler zadeva ne bo rešena, dr. Saje ne želi govoriti. Investitor obnove je Tovarna papirja Medvode, vendar se na to temo prav tako niso želeli pogovarjati. Morda pa bo pregovorno le držalo "konec dober, vse dobro", da bo le grad kmalu dobil nazaj svoj sijaj.
Suzana P. Kovačič, foto: Gorazd Kavčič
M artin Reb olj novi ž up an
Občani Moravč so v nedeljo v drugem krogu izrednih županskih volitev izbrali novega
župana. Dveletni mandat so zaupali Martinu Rebolju.
Moravče - Martina Rebo^a,
letalskega tehnika po izobrazbi, so imeli Moravčani kot politika možnost bolje spoznati v preteklih dveh letih, ko je bil izvoljen za občinskega svetnika, svoje politično stališče in prepričanje, da je treba vse dogajanje v občinskem svetu kar najbolje predstaviti občanom, pa je uspel volivcem najbolje približati preko stalne rubrike v občinskem glasilu. Prav zato so ga občani sami prepričali, da se je po odhodu dosedanje županje Ljudmile Novak v evropski parlament odloČil za kandidaturo. "Vse sem stavil na javnost. Ljudem sem želel približati dogajanje v občini, saj občinska uprava ne sme biti sama sebi namen. Z ljudmi se je treba pogovarjati, imeti z njimi stalen stik. Prav zato sem v času predvolilne kampanje obiskal veliko domov, kjer sem skozi pogovore skušal spoznati resnične težave ljudi." Zmago na volitvah je pričakoval, z delom pa bo treba začeti takoj. Ena od glavnih
Za Martina Rebolja je v nedeljo glasovalo 1084 volilnih upravičencev, kar je slabih 53 odstotkov. Uradna razglasitev volilnega izida bo podana 23. oktobra, s svojim delom pa bo novi župan predvideno lahko začel ob koncu meseca, ko ga bo potrdil še občinski svet.
prioritet nove občinske uprave bo rekonstrukcija ceste skozi Moravče. "Sedanje stanje je nevzdržno. Promet skozi mesto je izredno povečan, razmere na določenih odsekih pa so že zares nevarne. Najbolj smiselna rešitev za Moravče bi bila obvoznica, na katero se bomo začeli intenzivno pripravljati, ker pa dokončanje takšnih projektov traja nekaj let, je najprej treba rekonstruirati glavno cesto." Pločnik, javna razsvetljava in razširitev cestišča je tisto, česar si krajani najbolj želijo, čeprav bo treba najprej rešiti težave z zemljišči. Ker pa je novi župan prepričan, da imäjo vsi krajani pravico do dobrih cest in vodovoda, se bo v prihodnje zavzemal, da bodo zgradili tudi kakšno cesto v bolj odročnih krajih, dokončali kanalizacijo v Krašcah, razširili cestni odcep za Tuštanj idr. ter nasploh za vse projekte skušali pridobiti več de-naija iz državnih pa tudi evropskih skladov.
Jasna Paladin
V spomin na Staneta
Pirniče - V nedeljo, 7. novembra, bo minilo 60 let od smrti legendarnega partizanskega poveljnika, komandanta glavnega štaba narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije Franca Rozmana - Staneta. Poveljeval jim je od 13. julija leta 1943 do tragične smrti 7. novembra leta 1944 v Lokvah pri Črnomlju.
Franc Rozman - Stane je bil Goreiyec po rodu. Njegov ded je bil Anton Rozman iz Smlednika, ki se je priženil na kmetijo Pri Mlakarju v Spodnjih Pirničah. Imel je sina Frančiška, ki se je poročil z Maijano Stare s Skaručne. Imela sta Štiri otroke. Kasnejši partizanski poveljnik Stane se je rodil kot tretji 27. marca leta 1911. Očetova smrt oktobra leta 1914 na ruski fronti je odločilno vplivala na življenje Rozmanove družine in na kasnejšo dejavnost Franca.
V spomin na tragično smrt poveljnika Staneta bo v začetku novembra več slovesnosti. Prva bo v petek, 5. novembra, ob 16. uri pred njegovo rojstno hišo v Pirničah.
J.K.
Za zlato Matejo
Škofj a Loka - Uspeha zlate paraolimpijke iz Aten Mateje Pintar so še posebej veseli člani Kulturnega društva Bukovica Bukovščica, saj so lani novembra za njo pripravili dobrodelno prireditev Z roko v roki za Matejo. S takrat zbranim denarjem so ji pomagali na poti do Aten. Mesec po osvojitvi medalje jo želijo še enkrat nagraditi in jo tudi spremljati pri nadaljnji športni poti, zato danes ob 19. uri pripravljajo kulturni večer Z zlato Matejo z roko v roki naprej. Društvo je povabilo znane slovenske športnike, program bo popestril Kiki Band. V sklop programa spada tudi licitacija slike Mira Kačana in majice atletinje Jolande Ceplak. B. B.
Brezplačni prevoz ni za vse
Škofja Loka - Občine morajo po zakonu poskrbeti za brezplačni prevoz učencev pod določenimi pogoji. V preteklih letih so bili do tega upravičeni učenci Osnovne šole Cvetka Golarja, ki prebivajo v naseljih Dorfarje, Forme, Sv. Duh in v delau Virmaš zaradi ogrožene varnosti na poti v šolo. ' Zaradi izboljšane prometne varnosti na njihovi poti pa so učenci in njihovi starši letos presenečeni nad ukinitvijo brezplačnega prevoza. Letos seje namreč izboljšala prometna varnost na odseku regionalne ceste Grenc -Sv. Duh, urejeni so bili pločniki in prehodi za pešce na Kidričevi cesti - križišče ob Mercatoiju ter
urejena pešpot po lokalni cesti od Kidričeve ceste mimo Egole-sa v vas Virmaše, nam je razložil Jernej Prevc, direktor loške občinske uprave in nadaljeval: "Še vedno je organiziran prevoz učencev v naselju Dorfaije, ki je več kot štiri kilometre oddaljeno od matičnega šolskega okoliša, ter v naseljih Sveti Duh in Forme. Ključ, ki določa pravico uporabe prevoznega sredstva v posebnem linijskem prevozu, do njegove zasedenosti tudi pod štiri kilometre, je izmenično najprej večja oddaljenosti od OS in nato nižji razred. Pravico do enega jutranjega in opoldanskega organiziranega šolskega prevoza v posebnem linijskem prevozu šolo-
obveznih otrok na relaciji Dorfarje - OŠ Cvetka Golarja - Dorfaije imajo vsi Šoloobvezni učenci 1. razreda devetletke." Učenci iz naselja Grenc in dela naselja Virmaše, južno od poti, ki poteka do športnega igrišča Športnega društva Polet, preko regionalne ceste Škofja Loka - Kranj po cesti, ki vodi do železniške proge in ob njej do železniške postaje na Trati, že pretekla šolska leta niso imeli brezplačnih šolskih vozovnic. Od začetka šolskega leta 2004/2005 nimajo pravice do brezplačne šolske vozovnice v matičnem šolskem okolišu OŠ Cvetka Golarja vsi šoloobvezni učenci iz Virmaš in Grenca od 3. razreda naprej.	B.B.
Nov most 18. decembra
Kamnik - Kamničani bodo predvidoma 18. decembra dobili nov betonski most preko Kamniške Bistrice, ki bo nadomestil sedanji leseni most za pešce pri podjetju Meso Kamnik. Gradbena dela so se začela že 5. oktobra, ves Čas gradnje pa bosta zaprla pločnik in kolesarska steza on Maistrovega mostu do omenjenega mesta gradnje. Investitor projekta je Občina Kamnik, vrednost gradnje pa je 110 milijonov tolarjev, vendar v to ceno še ni všteta vrednost semaforjev na križišču obvoznice.	J. P.
Odnos se spreminja
škofja Loka - "Odnos se spreminja do arhitekturne dediščine. Včasih so nas prišli občani spraševati, ali lahko staro bajto podrejo, sedaj pa nas sprašujejo po pomoči pri obnovi naše dediščine," nam je povedala Mateja Hafner Dolenc iz škofjeloške občinske uprave. Občina namreč že nekaj let prispeva finančno pomoč za kakovostno obnovo stavbne dediščine. Na letošnji razpis so na občino prejeli 22 vlog, od katerih so pred kratkim 13 razdelili približno 5,5 milijona tolarjev. Dva milijona sta Šla za obnovo fresk avtorja Jerneja iz Loke, iz 16. stoletja, iz cerkve na Suhi. Obnovo so zaupali dr. Ivanu Bogov-čiču. Drugi investitorji so se odloČili za menjavo oken, prenovo fasad in novo prekrivanje streh. Vsakdo je lahko pričakoval vračilo stroškov v vrednosti 25 odstotkov od vrednosti investicije. "Lastniki cenijo premik v vrednotenju stavbne dediščine, veliko jih pride k nam vprašat za pomoč. Odnos do starejših objektov se je z leti spremenil, zato z veseljem pomagamo," je Še povedala sogovornica. B. B,
Svečanost v Gozdu
Križe - Kljub slabemu vremenu seje v nedeljo, 7. oktobra, nad 200 ljudi zbralo na spominski svečanosti ob 60-letnici požiga vasi Gozd nad Križami. 7. oktober so krajevne skupnosti Križe, Pristava, Sebenje in Senično že pred 46 leti izbrale za svoj praznik, je zapisal v poročilo s slovesnosti tajnik kiajevnega odbora Zveze borcev Križe Janez Ribnikar. V kulturnem programu so sodelovali učenke in učenci osnovne šole Križe pod vodstvom Simone Zupan in Mitje Spreizeija, recitatorka Marija Sitar in ansambel Rožmarin. V imenu tržiške občine in krajevne skupnosti Senično je udeležence proslave nagovoril predsednik KS Senično Drago Ficko. Za prijetno počutje udeležencev je poskrbelo Planinsko društvo Križe. Predsednik ZZB Križe Janko Tišler je prebral zapis očividca takratnega dogodka Viktorja Tišlerja, ki se zaradi bolezni slovesnosti ni mogel udeležiti. Požgana je bila tudi njegova domačija. Nemci so že 13. julija požgali Zaplotnikovo domačijo. Mater in dve hčeri so izselili, oče in sin pa sta pobegnila k partizanom. Takrat so ustrelili Katarino Šebat. Nemci in domobranci so 7. oktobra ponovno napadli Gozd, saj so vedeli, da se v njem zadržujeta I. in III. bataljon KokrŠkega odreda. Na pomoč jima je prišel tudi drugi bataljon s poveljnikom Karlom, ki je bil hudo ranjen in si je sam vzel življenje. Nemci in domobranci so vas požgali, prebivalce pa nagnali v dolino. V partizane je odšlo 26 od 62 takratnih stalnih prebivalcev vasi. Šest jih je padlo.	J. K.
Vrtec v Lukovici bo draiyi
Lukovica - S 1. novembrom se bodo cene programov v VVE Medo dvignile do 10 odstotkov.
Na predlog vodstva OŠ Janka Kersnika Brdo, VVE Medo, je občinski svet občine Lukovica na zadnji seji sprejel sklep o povišanju cen vzgojno-varstvenih storitev v vrtcu Medo. Predlog povišanja cen za izvajanje predšolske vzgoje je bil podan na podlagi polletnega poročila o poslovanju vrtca, povišanje cen pa je nujno zaradi uskladitve s Pravilnikom o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih ter povečanja plač zaposlenim, kar je ministrstvo določilo v lanskem in letošnjem letu. Cene, ki se zadnji dve leti od ustanovitve vrtca niso spreminjale, bodo zdaj višje za 7,21 odstotka oz. 10 odstotkov. Tako bo cena programa za prvo starostno skupino po novem znašala 87.617 tolaijev, za drugo pa 65.836 tolarjev na otroka, pri Čemer po besedah Mojce Cerar iz občinske uprave, starši v povprečju plačajo 27 odstotkov tega zneska. Izračun novih cen je sicer pokazal, da povečanje stroškov v drugi starostni skupni predstavlja slabih 14 odstotkov, vendar Pravilnik določa, da enkratna podražitev ne sme biti višja od 10 odstotkov, tako da nov dvig cen lahko starši znova pričakujejo na začetku prihodnjega leta. Primerjava z vrtci v drugih občinah kaže na to, da bodo cene v VVE Medo tudi po podražitvi primerljive z drugimi.	Jasna Paladin
Obnova fasad v mestnem jedru
Obnovljena Fškova hiša sedaj prijazno pričaka obiskovalce Škofje Loke.
Škofja Loka - Domača občina skupaj s škofjeloškim Termom in proizvajalcem barv Jub že nekaj let pomaga lastnikom hiš pri obnovi fasad v starem mestnem jedru. "Letos smo skupaj z investitorji obnovili tri fasade, dve sta v Blaževi ulici in ena na Spodnjem trgu. Vse hiše so igrale v zgodovini pomembno vlogo," nam je povedala Mateja Hafner Dolenc iz občinske uprave. Za prenovo F'škove hiše, hiše Na Cvingrš in rojstne hiše Franceta Planine je občina iz občinskega proračuna primaknila pet milijonov tolaijev, kar znaša približno polovico vseh stroškov.	B. B

GORENJSKI GLAS
STRAN
REPORTA21A / info@g-glas.si
Petek, 22. oktobra 2004
Ljudi najbolj moti negotovost, ker jim tudi več kot tri mesece po potresu nihče ne pove, kaj bo z njihovimi domovi.
ČezsoČa - "To je moj dom. Čep rav vem, da je bivanje v i\jem nevarno, tvegani. Le spim drugje, v apartmaju, ki nam ga je kot nadomestno stanovai\je priskrbela občina," je pojasnil prebivalec Čezsoče, ki tudi več kot tri mesece po potresu, ki je najbo^ prizadel ravno to vas, še nič ne ve, kaj bo z lyegovo hišo. Njegovo usodo deli še mnogo drugih vaščanov, ki prav tako zivyo v popolni negotovosti. Čeprav je bilo namreč sprva videti, da bo obnova po tokratnem potresu stekla hitreje kot po tistem leta 1998, vse kaže, da le ne bo tako.
. ■■i' ».> J» L. >-.

Gostilno Vančar so morali porušiti
nova, z rdečo barvo pa so zaznamovane hiše, ki so bile predvidene za rušenje." Očitno njihovi lastniki čakajo, da bo to delo opravil naslednji potres.
... Gostinsko ponudbo pa začasno preselili v leseno brunarico.
Vedno nova gradbišča predstavljajo oviro za turizem.
"Zimo bom moral preživeti v apartmaju, Čeprav bi bil tako kot vsak drug raje doma. Najbolj nas moti negotovost." Med vaš-čane so precej nezadovoljstva vnesle tudi hiše, ki jih nekaterim poslavljajo s pomočjo denarja donatorjev. "Eni dobijo vse, drugi nič," je ogorčen Lojze, ki je svojo hišo popravljal že po potresu leta 1976, prizanesel pa mu je potres pred šestimi leti.
"Zadnji meje pa spet stresel, tokrat res močno. Streho smo le zasilno pokrili nazaj." Nekatere strehe v vasi še vedno prekriva zgolj polivinil namesto opeke. "To so v glavnem počitniške hiše, zato se lastnikom nič ne mudi," pojasni Lojze in pokaže na rumene in rdeče kroge, ki zidove teh hiš "krasijo" še od potresa izpred šestih let. "Rumeni krog pomeni, daje potrebna ob-
Država je očitno obljubljala preveč
Tistim, ki so kljub nemirnim tlom prisiljeni živeti v vasi, pa ni vseeno, kaj se dogaja z njihovimi hišami. "Dvakrat so me klicali iz državne tehnične pisarne, to pa je bilo tudi vse. Statik, ki si je ogledal hiŠo, je presodil, da bi obnova stala okrog 15 milijonov tolarjev. V tem primeru bi raje videl, da jo porušim in zgradim novo. Se od prejšnjega potresa nisem odplačal vseh posojil, tako da če bom
Le redki vaščani Čezsoče bodo do zime v novih hišah.
\a gradbišču je težko ponujati turizem
Potres v začetku julija je vsa pričakovanja v turizmu, ki so bila na začetku letošnje sezone po besedah direktorja LTO Bovec Marka Vidiča precej optimistična, obrnil na glavo. V maju in juniju so namreč z aktivno promocijo uspeli privabiti številne goste, 1. maja so gostili celo padalce iz vseh članic Evropske unije. Zaradi potresa, pravi Marko Vidič, pa je bilo letos za 10 do 15 odstotkov manj gostov. "Vedno znova se tu odpirajo gradbišča, neprestano se nekaj dela ... Na tem je težko ponujati turizem," opozarja Vidič.
"Pri nas sta dve sezoni. Zimska, ki traja od decembra do konca aprila, je bila sicer malo slabša kot pretekla leta. Vendar pa zime pri nas že tako ali tako stagnirajč) zaradi nekonkurenč-nosti kaninskega smučišča. Vendar pa smo primanjkljaj iz zimske sezone nadomestili v maju in juniju, ko se je začela poletna sezona. Na podlagi teh dveh mesecev so bila pričakovanja za le-
Marko Vidič
tošnjo sezono velika," je pojasnil Marko Vidič. Po potresu pa so predvsem slovenski gostje odšli iz Posočja. Marko Vidič ocenjuje, da so zaradi potresa ustvarili približno deset tisoč manj nočitev, kar pomeni do 500 tisoč evrov izpada pri prihodku. "Prav od sredine julija do konca avgusta je namreč najvišja sezo-
na, ko so cene tudi za trideset odstotkov višje. V teh dveh mesecih običajno ustvarimo okrog 70 tisoč nočitev, medtem ko jih drugače v vsem letu 130 tisoč."
S potresom, opozarja VidiČ, je povezan še drug problem. "Turistični ponudniki so obremenjeni s posojili še od potresa pred šestimi leti. To zanje predstavlja precejšnje breme. Z dobro sezono bi se že nekako dalo preživeti, tako pa bodo imeli precej težav. Pred nami so namreč zimski meseci, v katerih je povpraševanje zelo nestabilno." Zato, pravi Vidič, se bodo zavzemali, da bi jim dolgove recimo odpisali ali pa uvedli vsaj moratorij na odplačevanje posojil. Ob tem je pohvalil turistične delavce, ki so kljub vsem težavam uspeli zadržati nasmeh na obrazu. "Pred sezono so bili polni pričakovanj, a je potres vse pokvaril. Pa so kljub temu vse skupaj dobro prenesli, tako da so gostje iz naših krajev vsemu navkljub odhajali zadovoljni."
moral najeti še enega, ga bom edino za novo hišo," je odločen Zoran Klavora, ki vztraja v delavnici pod hišo, čeprav ni varno. "Povedali so mi, da bodo poslovni objekti prišli na vrsto zadnji. Ampak od tega jaz živim, to je zdaj moj edini dohodek, saj apartmaja vse od potresa nisem mogel oddajati, čeprav sem imel rezervirano do 10. septembra." Podobno kot številni drugi bi raje videl, da država sploh nič ne bi obljubljala, Če obljub ne more izpolniti. "Obljubili so 25 hiš, pa gradijo šele tretjo!" Če bi bil mlad, še dodaja Zoran Klavora, ne bi veČ ostal tu niti minute. "Tako pa mi ne preostane drugega," se je vdal v usodo. Več razlogov za zadovoljstvo ima Vladimir Kavs. Pričakuje, da se bo že konec novembra lahko vselil v nadomestno hišo, ki mu jo je postavila država. "Nimam besed. Zelo sem
zadovoljen. Tudi Če ne bo končano pred zimo, bo v redu," ni skrival navdušenja nad novo hišo, ki je že pod streho.
Počasi vsem zmanjkuje volje
Vendar pa je med redkimi srečneži, ki so v tako kratkem času prišli do nove hiŠe. Tako obupuje tudi lastnica gostišča Vančar Danica Komac, čeprav ji niti takoj po potresu ni zmanjkalo volje. "Objekt, v katerem smo imeli gostišče, je bil tako močno poškodovan, da ga je bilo treba porušiti. Čez poletje smo zato postavili lesen nadomestni objekt ob stanovanjski hiši v bližini, tako da smo lahko nadaljevali z delom vsaj v avgustu in septembru. Vendar ker je lesena brunarica zgolj provizo-rična, tako ne bo Šlo veČ." Zaradi tega tudi ne bodo mogli veČ oddajati apartmajev v najem.
"Gostje namreč pričakujejo, da jim postrežeš vsaj zajtrk zjutraj." Zdaj, pravi Danica Komac, so se že popolnoma izčrpali. "Računamo na pomoČ države, a ta čas vse visi v zraku, če bi prevzeli vsaj obveznosti za naše delavce. Zdaj mi jih še uspeva plačevati iz prihrankov, vendar nam bo do konca leta tudi teh zmanjkalo." Ivica Šafran, natakar v gostilni v gostilni Letni vrt v Bovcu, pa je potožil predvsem nad letošnjo kratko sezono. "Potres je pregnal predvsem domače goste. Na tujce pa smo verjetno mi delovali pomirjujoče. Čeprav je ta naš mir zgolj navidezen. Mislimo, da smo se navadili, v resnici pa je to v nas kot nek kratek stik. Z vsakim potresom so vedno večje razpoke ne samo na hišah, ampak tudi v naših dušah."
Mateja Rant, feto: Gorazd Kavčič
Večina projektov čez zimo
O tem, kako poteka popotres-na obnova v Posočju in kakšna je prihodnost Bovškega, smo se pogovarjali z županom občine Bovec Danijelom Krivcem:
Kako ste zadovoljni s potekom popotresne obnove? Se je po vaši oceni država tokrat odzvala hitreje kot po potresu pred šestimi leti?
"Na začetku je bilo vse naravnano tako, da bi se zadeve hitreje reševale. In dejansko se je sprva vse zelo hitro odvijalo, tako pri pripravi zakonske podlage kot podpisu prvih pogodb. Glede škode na samih objektih so upoštevali naŠ namig, naj se poskrbi vsaj za najnujnejše novogradnje. Prav tako so na naš namig pobudo pri obnovi dimnikov in manjših popravilih prepustili občanom. Na žalost pa odziv izvajalcev ni bil tak, kot smo pričakovali, saj se marsikateri izvajalec ni strinjal s ceniki državne tehnične pisarne, ki so še iz leta 1998. Kljub nekaterim zapletom pa se to kar v redu rešuje. Manj zadovoljni smo z odzivom pri vračanju poslovne škode, kar se je reševalo preko ministrstva za gospodarstvo. Za tiste, ki so imeli izpad dohodka, to je predvsem v turizmu in industriji, je vse skupaj že nekoliko zamujeno. Tudi če zdaj dobijo ta zapoznela sredstva, to ne bo imelo več takega učinka.
Kolikšna je skupna ocena poslovne škode?
"Poslovna škoda je nastala predvsem zaradi izpada dohodka in poškodb na objektih. V industrijski coni bo potrebna obnova na vseh objektih. Proizvodnjo so sicer lahko takoj zagnali, vendar je bilo potrebno nekaj dni, da so stroje spet usposobili.
te in bo takoj spomladi stekla obnova. Niti ni bilo pričakovati, da bodo do zime obnovili vse
Danijel Krivec
predvsem tiste, ki so računalniško krmiljeni. Pričakovalo se je, da se bo vsaj ta poslovna škoda izplačala kot akontacija, a se to ni zgodilo. Skupno je bila poslovna škoda ocenjena na okrog petsto milijonov tolaijev."
Kolikšna je bila škoda na objektih ?
"Na objektih je bila škoda večja, po uradnih ocenah okrog 3,6 milijarde tolarjev."
Ali so k temu, da se je država tokrat le odzvala nekoliko hitreje, kaj prispevale tudi volitve ?
"Sam sem ves čas trdil, da je to za nas negativno. Na začetku je sicer bil učinek, kasneje pa se je ustavilo pri čisto banalnih stvareh. Nihče noče nič podpisati, prevzeti odgovornosti ..."
Koliko ljudi bo moralo zimo preživeti v nadomestnih stanovanjih ?
"Po zadnjih podatkih je v apartmajih nameščenih 236 ljudi, mogoče bo Še kakšen več, če bodo še kakšen objekt predvideli za rušenje. Za večino objektov bodo čez zimo pripravili projek-
objekte."
Koliko objektov je bilo obnovljenih doslej?
"Obnovljenih je bilo okrog 120 dimnikov, za približno dvesto jih je še podpisanih pogodb. Podrli so 36 najbolj poškodovanih objektov. Doslej so postavili osem novih objektov, do zime naj bi jih bilo deset. Večje obnove pa še niso stekle. Projektno dokumentacijo naj bi pripravili čez zimo."
Kako so vsi ti potresi vplivali na ljudi - ali je opaziti odseljevanje, se mogoče odločajo za selitev proizvodnje drugam ...?
"Menim, da ne. Odseljevanje je bolj odraz vsega, kar se dogaja na Bovškem, kjer je bil investicijski ciklus, predvsem v tu-rizrnu, zadnjih nekaj let prekinjen, Kanin je stagniral ..."
O možnostih vlaganj v bovški turizem ste se med drugim pogovarjali tudi z vodstvom družbe Sava iz Kranja. Kaj pričakujete od tega ?
"Pričakujemo neki nov zagon. Potencialov imamo dovolj, tako so ocenili tudi v francoskem podjetju Transmontagne, s katerimi pogovori potekajo že dobro leto. Če v tem ne bi videli neke perspektive, se tega zagotovo ne bi lotili. Tako v Savi kot v francoskem podjetju so ugotovili, da se ujemajo, da eni druge dopolnjujejo. Francozi lahko ponudijo trg v tujini in znanje na področju infrastrukture, Sava pa na področju hotelskih in sprostitvenih zmogljivosti. Moj občutek je bil dober. Če bo prišlo do podpisa pogodbe, bo to velik premik na bolje za bovški turizem."
Petek. 22 oktobra 2004
OGLASI / info@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 9. STRAN
H of er
sporoča
BACK FAMILY testo za kekse ali testo za vanilijeve rogljičke
v zavoju 450 g ali 265 g
SIT
310
€1,29

Murbteig
KUCHENFÜRST testo za zavitek, normalno ali polnozmato
v zavoju 125 g
srr
286
€1,19




SWEET VALLEY
lešnikova
jedrca
v zavoju 200 g
SfT
358
€1,49
srr
358
€1,49

SWEET VALLEY lešniki
mleti in praženi v zavoju 200 g
KNABCHEN
premaz, punc ali čokolada
za premaz božičnega peciva, 200 g lonček
BACK FAMILY
surova marcipanova
masa
v zavoju 200 g
SIT
310
€1,29
i
izvleček iz ponudbe
SWEET VALLEY mandlji
mleti, v zavoju 200 g
srr
238
€-.99
SWEET VALLEY mandlji
celi,
v zavoju 200 g
H of er
/ .
SWEET VALLEY : mandlji
€ -,65 i v lističih, v zavoju 100 g
www.hofer.at
Hofer KG. A-4642 Sattledt, Hofer Straße 1
Hofer
KUCHENFURST kandirano sadje „Zitronat' ali „Aranzini"
v zavoju 100 g
€-,35
SWEET VALLEY, mak
mlet,
v zavoju 250 g
. rto - SWEET VALLEY
SfT lOo!
kokosove mrvice
v zavoju 200 g
Oblati za peko
v zavoju 100 kosov
sn
SWEET VALLEY rozine
v zavoju 500 g
€-,49
BELLINA
orehov ali makov nadev
v zavoju 250 g ali 300 g
238
€-.99
sn
. Izdelki so lahko v različnih embalažah. V vsaki od poslovalnic boste našli le eno vrsto embalaže.
Prodaja samo na končne porabnike. Vse cene se nanašajo na izdelke brez dekoracijskega materiala Tiskovne napake niso izključene. Cene v SIT so samo informativne in odvisne od valutnih razmerij.
RŽIŠNIK& PERC
Smo dinamično, razvijajoče se podjetje, ki sodi med več|a podjet|a s področja projektiranja in vodenja investicijskih poslov pri izgradnji objektov visoke in nizke grodnje v Sloveniji. Podjetje vodi tim mlajših, ambicioznih arhitektov in inženiriev. Pripravljamo se na občutno povečan obseg poslovanja v prihodniem letu, zato vabimo k sodelovanju:
1. Gradbenega inženirja (m/ž)
od kandidata pričakujemo univerzitetno izobrazbo, strokovni izpit in vsaj 3 leta delovnih izkušenj.
2« Gradbenega inženirja - pripravnika (m/ž)
Od kandidata pričakujemo univerzitetno ali visoko strokovno izobrazbo.
3. Projektanta (m/ž)
Od kandidata pričakujemo izobrazbo gradbene smeri z znanjem
ACAD-a.
Nudimo delovno mesto v uspešnem kolektivu, kjer skrbimo za stalno izobraževanje sodelavcev. Delo je timsko in dinamično, z možnostjo napredovanja
in stimulativnega nagrajevanja.
Pismene prijave z dokazili o izobrazbi pričakujemo do 5. 11. PROTIM Ržišnik & Pere, arhifekti in inženirji, d.o.o., Delavska cesta 24, Šenčur, tel. (04) 279 18 00, e>mail: protim.kadri@rzisnik-perc.si, v^v^.rzisnik-perc.si
2004
V v
ISCEMO NOVE
SODELAVCE
za delovno mesto:
AVTOMEHANIK
Pričakujemo:
ustrezno izobrazbo, najmanj 2 leti del. izkušenj, pasivno znanje angleškega jezika, osn. znanje dela z računalnikom, urejenost, vozniško dovoljenje B kat.
Nudimo:
• delo v prenovljenem servisu v Ljubljani z vozi i Saab, Chrysler, Jeep in Kia, - mesečni osebni dohodek do 240.000 S
KMAG
(1.000 EUR) neto.
Vaše ponudbe z dokazili lahko pošljete do 31. okt. 2004 na naslov: KMAG d.d., Leskoškova 2,1000 Ljubljana (za razpis) alinajob@kmag.net
TERMO, d.d.
industrija termičnih izolacij Škofje Loka
objavlja prosti delovni mesti:
VZDRŽEVALEC - INSTALATER (m/ž) in VZDRŽEVALEC - STROJNI KUUČAVNIČAR (m/ž)
Od kandidatov pričakujemo:
V. oz. IV. stopnjo izobrazbe strojne smeri vsaj 3 leta delovnih izkušenj s področja dela natančnost, zanesljivost, sposobnost samostojnega dela in dela v skupini
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s šestmesečnim poskusnim delom.
9
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Termo, d.d., Škofja Loka, industrija termičnih izolacij, Trata 32. 4220 Škofja Loka.
Podrobnejše informacije lahko dobite v kadrovski službi družbe po telefonu 04/5114 126.
Kandidate, ki bodo izpolnjevali pogoje, bomo povabili na pogovor.
J
GORENJSKI GLAS • 10. STRAN
KULTURA / kavka@g-glas.si
Petek, 22. oktobra 2004
Kranj na starih razglednicah
5
ni
ve C
Z motivi na prednji strani so razglednice za muzej vreden dokument časa, kot take pa so zanimive tudi za širši krog ljudi.
Tudi tokrat razstava beleži dober obisk.
Krat\j - Pred tednom dni je bila v Galeryi Mestne hiše odprta zanimiva razstava Krai\j na starih Razglednicah. Med več kot 300 starimi razglednicami mesta Krai\ja, ki jih hrani Goreixj-ski muzej, je najzanimivejše za razstavo izbrala višja kustosinja Marjana Žibert. Najstarejša razglednica, Še posebej zanimive so tiste, ki razkrivajo tudi maixj znane poglede na mesto, je bila poslana daljnega leta 1897.
Razstava žalnih vencev, ki jih je kol enkiatni dogodek preteklo soboto na Prešernovi ulici v Kranju postavil znani kranjski cvetličar, je kar nekako sovpadala k razstavi Kranj na starih razglednicah, ki je bila dva dni pred tem na ogled do začetka novembra postavljena v Galeriji Mestne hiše. Obe postavitvi, vsaka seveda na svoj način, namreč govorita o Kranju, kakršnega ni več. Če so bili venci Kranjčanom v opomin, so razglednice predvsem nostalgičen spomin na stare čase. Pa naj smo nekoč davno bili zraven ali ne. V zbirki Gorenjskega muzeja je več kot 3000 starih razglednic z različnimi motivi gorenjskih mest, vasi, znanih krajev, hribov od tega jih je več kot 300 povezanih z mestom Kranj. "Med razglednicami iz naše zbirke, v največji meri jih je zbrala moja predhodnica v muzeju Majda Zontar, ki so zgledno urejene od največjega mesta pa do zadi\je vasi
na Goreiyskem, je prav zbirka mesta Kranja najbo^ popolna," je odločitev, da med predstavitvami, ki naj bi se vrstile tudi v prihodnjih letih, prednost da Kranju, pojasnila avtorica razstave Marjana Žibert. Kot je dodala, je bila zadnja tovrstna razstava v Kranju pred štirinajstimi leti, ko so izhajale tudi knjige razglednic in fotografij, ki so bile kaj hitro razprodane. Ker je zanimanje za to v zadnjih letih spet naraslo, ni bilo razloga, da starih razglednic ne bi pokazali tudi na razstavi.
Kranj v starih razglednicah, razstavljene so razglednice, ki so bile poslane od konca 19. stoletja pa do 2. svetovne vojne, odpre najstarejša razglednica, ki je bila poslana junija 1897, v litografski tehniki pa jo je založil takrat znani kranjski tiskar Franc Dolenc. V nadaljevanju razstave so razglednice razvrščene v smiselne celote glede na vsebino motiva in pa
Predhodnica razglednice je bila dopisnica, ki jo prvič srečamo leta 1869 na Dunaju, dve leti kasneje se v slovenskih deželah že pojavijo dvojezične dopisnice. Na prvo stran so napisali naslov, na zadnjo sporočilo. Slikovni del na zadnji strani se je večal (včasih risbe, kasneje slike) in kmalu zasedel celotno stran Nastala je razglednica in zadnja stran je postala prva. Od leta 1904 naprej ima prva stran razglednice motiv, zadnja pa del za naslovnika in del za sporočilo.
Namesto kataloga k razstavi so v Gorenjskem muzeju ob sodelovanju tiskarne Jagraf izdali tudi lični koledar za leto 2005 z dvanajstimi starimi razglednicami (te je mogoče izrezati in poslati) in kratkim zapisom o razstavi, ki je tudi naprodaj.
skozi različne poglede na mesto. "Ob pregledovanju razglednic sem jih zvrstila v skupine in za razstavo izbrala skoraj polovico vseh," je povedala Zibertova. Tako si v nadaljevanju sledijo panoji z razglednicami, zbranimi okrog motiva, ki ga le-te predstavlja-o: pogledi iz Stražišča, s marjetne gore, nekoliko neobičajni so pogledi na mesto z vzhoda, tu so posamezne mestne zanimivosti, kot so kokrŠki most, elektrarna, cerkve in ulice, pa pogled na mesto z jugozahoda, železniška postaja, kranjske tovarne, predmestje in sklop motivov po Prešernovi ulici do glavnega trga. Ob tem je na enem panoju predstavljena tudi kratka zgodovina razglednice.
"Vsaka razglednica, je opremljena s podpisom, ki gledalcu sporoča, kaj predstavUa motiv na i^ej, kdaj je bila ta poslana, na nekaterih je zabeleženo, kdaj so bile natisi^ene, označe-
ne so morebitne poškodbe. Dodana je tudi tiskarna in tehnika, v kateri je bila razglednica natisnjena, od litografye, he-liotipye (svetlo tiska), barvnega tiska, do razglednic, izdelanih na osnovi fotografije, te so še posebej značilne za dvajseta in trideseta leta prejši^jega stoletja, ko se je fotografija začela Širiti," Glavni tiskaiji so bili Karel Florijan, Franc Dolenc, pa tiskarna Požgaj..., tiskali pa so jih med drugim tudi v Trstu, Dresd-nu, Münchnu in na Dunaju. Ob angažmaju muzejske ekipe sta kot zunanja sodelavca k razstavi pristopila tudi oblikovalec Pavel Rakovec in lektor Stanko Šimenc.
V Gorenjskem muzeju sicer največ starih razglednic pridobijo z odkupi od zbiralcev, saj sami kot institucija ne morejo kupovati na bolšjem trgu, pa tudi v antikvariatih. Vrednosti razglednic so različne glede na starost in tehniko. Dovolj stara litografija je tudi po dvajset in
Razstavo je domiselno oblikoval Pavel Rakovec, ki je v prostor postavil tudi staro omaro, ki je s steklenimi vrati pogosto služila za "steno za obešanje" razglednic.
več tisoč tolarjev. "Za muzej je največja vrednost razglednice v motivu, seveda pa je kot taka tudi vreden dokument časa," je Še povedala
v
Marjana Zibert in dodala, da
bodo s podobnimi razstavami nadaljevali tudi v prihodnjih letih, ko bodo predstavljali tudi ostali fond starih razglednic, ki jih hranijo v muzeju.
Igor Kavčič
IVije vaški svetniki v Komendi
Komenda - Kulturno društvo Groblje pri Domžalah bo v nedeljo, 24. oktobra, ob 19. uri v Kulturnem domu Komenda uprizorilo komedijo z naslovom Trije vaški svetniki. Situacijska komedija, v kateri se zgodi polno preobratov, je še kako aktualna v današnjem času, ko politiki marsikaj počnejo za svoj prestiž. Igralci obljubljajo obilico smeha in dobrega razpoloženja.,	L K.
u/u^j^yj
J
& Dupini .
Oliverjevi gosti:
skupina Dežu
(zmagovalci Popevke

I— »
v T

♦ s
%


V T-
J
V
Športna dvorana
24.10.2004
ob 18. uri
SstupuKt: inUTnvrn*
ioiu.^t; li'li^tiMivka
pniJ t a: 01 4S o" lu) Jo IS I /vlc/niki: V\ w.xUm
ha/.MU hisUjiil ^i^ovina
M. ivali>r, SpoTUu\ Jsorana, bk.^tja I \UiX Iviu^;,
iiitoinuuijski ^ ciüi'i Si'l4.a,
neiAitui luv Kranj: Alif'.afoi; (lorcnia \'as: (ic^Ntilna Si^litiua.
l\ulhrv)tK tavsulna \n\ \ilkoivi,
/iri: I ralika Kooka in chc uri prc\) kiMiccrcoin.
Zborovodska šola v Škofji Loki
ŠkoQa Loka - V Martinovi hiši na Mestnem trgu v Škofji Loki bo v letošnji zborovski sezoni potekala Zborovodska šola za vse, ki bi želeli izbo^šati svoje dirigentsko znai\je. O osnovah dirigiranja bo predavala glasbena pedagogii\ja, trenutno zborovodja zbora SNG Opere in baleta Martina Batič.
Na Javnem skladu RS za kulturne dejavnosti so se letos odločili obuditi izobraževanje zborovodij začetnikov in vseh, ki bi znanje na tem področju želeli še izboljšati. Šole bodo pbtekale po vsej Sloveniji, za gorenjsko regijo v Škofji Loki. V zadnjih letih se v Sloveniji namreč spet pojavlja problem prešibkega glasbenega znanja dirigentov zborov in pevskih skupin, ki ponavadi sicer imajo nekaj glasbene predizobrazbe, kar pa ponavadi ni dovolj za kakovostno
delo na področju zborovskega petja. "Glede na to, da na Akademci za glasbo ni oddelka za zborovodstvo, na ljubljanski Pedagoški fakulteti je bil ukiiyen, tovrstno izobraže-vai^je pa poteka le še na Pedagoški fakulteti v Mariboru, je zborovodska Šola zagotovo ena od možnosti za pridobivanje tovrstnega znanja," je mnenja Janez Jocif, tudi sam zborovodja, sicer pa organizator šole v Škofji Loki. V Šolo so tako vabljeni vsi začetniki (pev-
ci, korepetitorji in ljubitelji petja), ki bi želeli poprijeti za dirigentsko palico, ter seveda vsi, ki že vodijo zbore ali skupine in želijo svoje dirigentsko znanje izboljšati. Slušatelji, število sodelujočih je omejeno na 12, naj bi poznavali osnove vokalne tehnike, klavirja in glasbene teorije. Na tečaju, ki bo obsegal 10 terminov po 4 šolske ure (začel se bo 13. novembra) bo predavala Martina Batič, diplomantka glasbene pedagogike na Akademiji za glasbo, ki se je izobraževala tudi na več zboro-vodskih seminaijih pri svetovno znanih dirigentih, sodelovala je z različnimi pevskimi zbori, letos pomladi pa je končala študij zborovskega dirigiranja na Vi-
soki Šoli za glasbo v Münchnu. Trenutno deluje kot zborovodja zbora SNG Opere in baleta.
Tečajniki se bodo učili tehnike dirigiranja, pevske tehnike in intonacije, kako organizirati vaje in vodenje skupine, interpretacije skladb, ob koncu tečaja pa bo tudi praktični preizkus pridobljenega znanja. Slušatelji bodo prejeli tudi diplomo o opravljeni zborovodski šoli. Šola naj bi se končala konec marca. Rok za prijave v Zboro-vodsko šolo je 1. november oziroma do zasedenosti razpoložljivih mest. Vse nadaljnje informacije so na voljo na Javnem skladu RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Škofja Loka.	Igor Kavčič
Jasna Paladin
XXIII. del
Kamniški Icurhaus
Gostje, ki se niso hranili v zdraviliški restavraciji, so morali na že omenjene najemnine plačati kar 80 odstotkov višjo ceno.
Vendar se je (ne le zaradi toliko višjih cen, ampak tudi zaradi zelo hvaljene gostinske ponudbe znotraj Kurhausa in ponudbe hrane po Kneippo-vih nasvetih (veČina gostov prehranjevala kar v zdraviliški restavraciji. Gostje so v njej lahko dobili "izdatne, krepke in izvrstne hrane", ob čemer je bila "postrežba jako dobra in cene nizke".
In ker je po Kneippovih navodilih hrana v njegovem načinu zdravljenja imela zelo pomembno vlogo, so v Kurhausu prehrani posvečali veliko skrb. Jedilniki so bili sestavljeni ločeno za bolni-
ke in za ostale goste. Tako so gostje, ki so se zdravili po Kneippovi metodi, imeli na razpolago obede v dveh cenovnih razredih. Za 1. cenovni razred je oseba na dan plačala 1 goldinar in 36 krajcarjev, to pa je obsegalo naslednje:
zajtrk: skodelica knajpove kave, kakav ali krepka juha oziroma skodelica sladkega ali kislega mleka z dvema kosoma kruha;
kosilo: juha in izmenično govedina v omaki z dvema vrstama zelenjavne priloge en dan ter pečenka s prikuho drugi dan; vsak dan so pri kosilu dobili tudi sladico in dva kosa kruha; večerja: pečenka s prikuho in kos kruha.
Jedilnik je za 2. cenovni razred obsegal naslednje: zajtrk: velika skodelica krepke juhe, knajpova kava ali kakav oziroma sladko ali kislo mleko z dvema kosoma kruha;
kosilo: juha z govedino in zelenjavo oziroma juha in stročnice z dvema zelenjavnima prikuha-ma oziroma juha, sladica in kruh;
večeija: velika skodelica krepke juhe z jajcem in kruh oziroma skromna mesnata jed s prikuho in kos kruha.
Jedi 1. in 2. cenovnega razreda so se razlikovale predvsem v količini mesa, ki so ga bili premožnejši deležni precej več, saj je bilo prav meso takrat eden pomembnejših statusnih simbolov. Je pa bilo poudarjeno, da je za jedi, namenjene bolnikom, budno skrbel zdravnik, ki je po potrebi posameznikom jedilnik prilagodil, in to brez dodatnega plačila.
Drugim gostom letoviščarjem je bil na voljo enoten, precej podoben, le nekoliko izdatnejši in
zato malce dražji jedilnik, kije obsegal naslednje: zajtrk: kava ali čaj s pecivom;
kosilo: juha, goveje meso z dvema zelenjavnima prikuhama, pečenka in solata oziroma juha, goveja pečenka z zelenjavo ter sladica; včasih so postregli tudi z ribami in divjačino;
večerja: mesna jed s prikuho. Pijačo so stregli "po tarifi", torej po posebnem ceniku.
Prav zaradi več vrst menijev in velikega števila gostov je bilo kosilo streženo prvič ob 11.45 in drugič ob pol enih. Večerje so premožnejšim ob koncu 19. stoletja navadno stregli ob 19. uri.
Da pa so gostje v zdravilišču lahko zares dobro jedli, je bilo poskrbljeno tudi za manjša odstopanja od sicer razmeroma strogih pravil zdravljenja. Gostje, ki so se zdravili, so lahko v posebnih primerih (drugi letoviščarji pa kadarkoli (hrano za zmerne cene naročali tudi po jedilnem listu, torej po naročilu.
petek, 22. oktobra 2004
PREHRANA, GORENJSKI NAGELJ / info@g-glas.si
GORENJSKI GLAS «11. STRAN
KAJ BOMO KUHALI TA TEDEN
Juhice kar tako
Za vas izbira Danica Dolenc
(i
Danes res i lahkoto skuhamo kakršnokoli zelenjavno juhico, kajti če kaj ne zrasle na vrtu, pa kupimo že pripravljeno zamrznjeno zelenjavo. Izbira je velika, ponudba bogata, raznovrstna. V lonec stresemo vsakega malo, malce začinimo, zabelimo ali pa ne, dobro prevremo, posujemo s sesekljanim peteršiljem in juhi-ca je tu. Vsakič drugačna, če tako želimo. če hočemo bolj gosto, jo Še malo zakuhamo z žličniki iz enega jajčka, z vli-vančki, z ribano kaSo, z žlico
koruznega ali belega zdroba, s pestjo kosmičev ali pa le posujemo z zlatimi kroglicami, jo na koncu obogatimo z naribanim sirom, z žlico kisle smetane ... Vsaka gospodinja osvoji svoj način kuhanja juh. Za nekatere mora biti v juhi vsaj nekaj koščkov mesa, da je bolj močna, druge dajejo prednost raznovrstnim okusom zelenjave. Nekatere ne skuhajo juhe brez Čebule in česna, korenčka ter peteršilje-ve korenine ... Za nekatere kosilo ni kosilo, če ni za začetek
Zelenjavna juhica - kar imamo, vanjo damo; če je v njej kakšen košček mesa, je še bolj okusna.
Tedenski jedilnik
Nedeya - Kosilo: grahova kremna juha z zlatimi kroglicami, piš-čančja bedra in pečen krompir z rožmarinom iz pečice, zelnata solata s fižolom, jabolčna pita; Večerja: opečeni kruhki, natrti s česnom in olivnim oljem, Črne olive, siri.
Ponede^ek - Kosilo: zelenjavna enolončnica s kranjsko klobaso, palačinke z mareliČno marmelado; Večerja: ajdovi žličniki, kozje kislo mleko.
Torek - Kosilo: kuhane postrvi v zelenjavi in vinu, krompir v koscih, radič z jajcem; Večerja: rižev narastek z jabolki, jabolčni sok.
Sreda - Kosilo: zelenjavna juha s piščancem, popečeni kosi piščanca iz juhe, zeliščni riž z dušenimi bučkami, zelena solata; Večerja: mešana solata s tunino, kruh.
Četrtek - Kosilo: ješprenj z govejim mesom in zelenjavo, krofi; Večerja: popečen kruh z jabolki, sadni sok.
Petek - Kosilo: zelnata juha, sirovi štruklji, jabolčnik; Večerja: pečene skuše, maslen krompir, endivija v solati.
Sobota - Kosilo: fižolova juha z majaronom, svinjske zarebrnice po cigansko, radič s krompirjem; Večerja: skutna omleta s hruškami in jogurtom, sadni sok.

■ 1

TLAKOVCI PODLESNIK
■■ I* -


Maribor, Dupleška 316, tel.: 02/461 47 95, faks: 02/450 38 70 SEDAJ TUDI V LJUBLJANI - Industrijska cona Stegne
400 RAZUeNIH .ZDELKOV: ™
krožnika juhe ... Francozi svojo česnovo juho, ki ji pravijo tudi "juha življenja", kuhajo že za zajtrk in ob vsaki uri dneva. Da jih ogreje, jim da moči. Podobne se mi zdijo naše zelnate juhe; lonec stoji na štedilniku in kdor pride, si jo pogreje. Vsakemu in vsakič dobro de.
Marijina zelenjavna juha s piščancem
4 kurja bedra damo kuhat v slano vodo skupaj s koščkom pršuta. Po 15 minutah vrenja dodamo vso zelenjavo: brokoli, cvetačo, brstični ohrovt, grah, korenček, koruzo, popeČeno papriko, poper iz mlinčka, žličko začinke. Vse skupaj naj vre še 10 minut, nato vzamemo meso iz juhe, vanjo pa zakuhamo ribano kašo ali žličnike. Če okus juhe še ni pravi, dodamo Še pol goveje kocke, na koncu pa jo posujemo s sesekljanim peterši-Ijem.
Posebej na maščobi opražimo nasekljano čebulo, na njej popečemo kuhana piščančja bedra, dodamo narezane bučke, sesekljan česen in peterŠilj, vse skupaj dušimo, in nato ponudimo s kuhanim zeliščnim rižem.
Popečen kruh z jabolki
3 kosi belega kruha ali 3 žemljice, 2 kiselkasti jabolkif 2 jajci, malo mleka, žlica masla, sladkor in cimet po okusu.
Jabolka olupimo, narežemo na tanke-krhlje ter nekoliko po-dušimo na vročem maslu. Kruh narežemo na kocke, ga prelijemo z mlekom in položimo na zmehčana jabolka, vse skupaj prelijemo z razžvrkljanimi jajci in speČemo. Pečeno potresemo s sladkorjem in cimetom ter ponudimo.
Bogata mešana solata s tunino
Za 4 osebe: 4 jajca, 4 veliki paradižniki, 25 dag stročjega fižola, sol, 2 zeleni papriki, 2 majhni čebuli, 1 pločevinka tunine v olju, 1 glava zelene solate, 10 dag črnih oliv, 1 šopek bazilike, poper iz mlinčka, 3 3ice močnega jabolčnega kisa, 6 žlic olivnega olja.
Jajca skuhamo v trdo in ohladimo. Paradižnike olupimo, narežemo na osmine in jih očistimo semenja. Stročji fižol očistimo, operemo in skuhamo v slanem kropu (uporabimo lahko tudi zamrznjenega). Kuhanega odcedimo in prerežemo na pol. Papriki operemo, očistimo in narežemo na tanke rezance. Čebuli olupimo in narežemo na tanke obročke. Ohlajena jajca
olupimo in razrežemo na Četrtine. Tunino dobro odcedimo. Solato očistimo, operemo, odcedimo in raztrgamo na kose. Sestavine za solato razdelimo v štiri solatne skledice. Na dno zložimo solatne liste, nanjo fižol in vse ostalo. Po vrhu jo potresemo z olivami. Baziliko operemo, posušimo s kuhinjsko krpo, listke osmukamo, narežemo na tanke rezance ter potresemo po solati. V skodelici zmešamo kis, sol in poper, dodamo še olivno olje in vse skupaj z metlico ste-pemo v polivko. S tem prelijemo solato in jo ponudimo.
Gorenjski nagelj


Pečene skuše
4 očiščene skuše (po ca 20 do 25 dag), 2 limoni, sol, kozarec
belega vina, 2 čebuli, zelen pe-teršilj, 1 žlička grobo zdrobljenega popra, 3 žlice olivnega olja.
Skuše operemo pod mrzlo vodo in osušimo s kuhinjskim papirjem. Ribe posolimo, notranjost pokapljamo s sokom ene limone. Ribe zložimo v nizek pekač, prilijemo vino. Čebuli olupimo in zrežemo na četrtine, peteršilj oplaknemo pod tekočo vodo, drugo limono dobro operemo in narežemo na rezine. Rezine čebule, limone in vejice peterŠilja zložimo ob ribah in potresemo s poprom. Olje raz-grejemo in z njim prelijemo ribe. PekaČ damo v pečico, segreto na 200 stopinj C, in pečemo približno 15 minut.
Skutna omleta s hruškami in z jogurtom
2 hruški, 4 jajca, 25 dag puste skute, 2 lončka jogurta, 15 dag moke, 4 dag rozin, sladkorja po okusu, 3 dag surovega masla, 3 dag grobo naribane čokolade.
Hruški olupimo, razpečkamo in narežemo na krhlje. Rumenjake ločimo od beljakov. Skupaj penasto umešamo skuto, rumenjake in 1 kozarček jogurta, primešamo moko in prebrane (lahko v rumu namočene) rozine. Osladimo po okusu. Beljake stepemo v trd sneg in rahlo primešamo masi. V ponvi.z debelim dnom razbelimo maslo, damo nanj četrtino testa in ga poravnamo. Obložimo ga s četrtino hruškovih krhljev. Ponev pokrijemo in omleto približno 5 minut pečemo na srednji vročini. Nato omleto obrnemo in jo pečemo še 5 minut na drugi strani, odkrito. Tako spečemo štiri omlete. Drugi kozarček jogurta penasto zmešamo, dodamo naribano čokolado, premešamo, porazdelimo po omletah in ponudimo.
www.alpina.si
Smo uveljavljeno podjetje za proizvodnjo in prodajo modne in športne obutve, ki ceni inovativnost, odločnost, samostojnost, komunikativnost, zato k sodelovanju vabimo dinamičnega/-©, ustvarjalnega/-© sodelavca/-ko za delovno mesto:
KONSTRUKTOR CAD/CAM
Od kandidatov/-k pričakujemo:
-	visoko, višjo oziroma srednjo izobrazbo strojne smeri
-	znanje vsaj enega tujega jezika
-	strokovna znanja s področja konstruiranja, modeliranja, računalniškega modeliranja, tehnoloških obdelav
-	3 oziroma 5 let delovnih izkušenj
Kandidatom/-kam ponujamo zanimivo in kreativno delo, strokovno usposabljanje in možnost izobraževanja.
Z izbranim kandidatom/-ko bomo sklenili delovno razmerje za določen čas šestih mesecev, s polnim delovnim časom ter možnostjo kasnejše zaposlitve za nedoločen čas.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjega dela pošljite v osmih dneh po objavi na naslov:
Alpina, d.d., Žiri, Strojarska ulica 2, 4226 Žiri
z oznako: »OBDAVA«,
Svetli gorenjski in temni švicarski
Anica Plemelj z Griča na Bledu ima dve vrsti nageljnov; pred hišo temne švicarske, ki obilneje cveto in so tudi sicer manj občutljivi, zadaj pa dva svetla gorenjska. Medtem ko so prvi stari že osem let - kupila jih je na ljubljanski tržnici - so drugi dveletni. ''Imela sem jih že prej, pa mi nekako niso uspevali. Upam, da bosta ta dva zdržala," je odkrito priznala Anica Plemelj.
Anica Plemelj je ponosna na svoje nageljne. - Foto: Gorazd Kavčič
t
Po prezimovanju v zgornji neogrevani sobi Anica nageljnov, preden jih da na okna, ne presaja. Stare prsti odvzame, kolikor je lahko, in doda novo zemljo z vrta, v kateri so prejšnje leto rasle kumare inje bila izdatno pognojena. Temno rdeči švicarski nageljni, ki še zdaj lepo cvetijo, so dolgi približno dva metra. "Bili bi Še daljši, pa jih moram vsako leto pristriČi, da z oken ne segajo pregloboko. Hiša je ob cesti in se bojim, da bi jih kdo potegnil dol."
Na veliki stari kmečki hiši z majhnimi okni nageljni res lepo zgle-dajo. Preden jih bo Anica Plemelj prenesla v sobo, jih bo obtrgala, tudi pozimi, ko vode sicer skoraj ne rabijo, je obtrgovanje suhih lističev nujno opravilo. "Z boleznimi nageljnov ni težav. So zdravi, čeprav jih niti preventivno ne škropim. Verjetno zato, ker so zaščiteni pred dežjem. Tudi gnojim prva leta ne. Šele potem, ko se zemlja izčrpa, vodi občasno dodam kupljeno gnojilo."
Helena Jelovčan
predprodaja] kart
Škof ja Lokal! Klvb ikofj^oškihi
poslovalnical ÄlStour I _ I 11 I
krani: Posltftdlmce CMCwSSbU JEOV,,
ÄligaWr' music Sifop« Ii | 11 I
HailovliKa: klu^rad^vljišKili Jtu Jentov]
Žirteiu^ iirtfv^Sih ŠtudSiftov 11 I '
Žefe%iki :TKIublitwdeiiloy f^lškelclolini
4


GLAS

Kanal^^'^Ht

w w t*. 2 a V odo. or g
pnEPiH
Žr/A SILA d 0 0 POOLUBNIK 78 ŠKOF JA LOKA

>


GORENJSKI GLAS • 12. STRAN
HOMINATOR / gorazcl.sinik@g-glas.si
Petek, 22. oktobra 2004

Efl
r

Gorazd Šinik
Na dan, ko so našemu predsedniku dr. Janezu Drnovšku, v
teh dneh dobro nosi ime "predsednik", izročili uradne rezultate letošnjih parlamentarnih volitev, se je zgodila še ena "velika" reč. Živi Vadnov, Miss Slovenije 2004, so izbrali večerno, slavnostno obleko, s katero naj bi očarala na sklepnem tekmovanju za miss sveta. Velika dvorana Slovenske filharmonije je bila pravšnja za čudovit modni Spektakel. Večer modno oblikovalskih preizkušenj, veČer raznolikih parfumskih vonjav, lepih pogledov, drznih dekoltejev, nasmi-hanj in spogledovanj. Bil je večer lepote, osebnih stilskih izzivanj, lovljenje priložnosti,...
nominator,,,
Milanu, italijanski modni prestolnici, zdaj znanje združuje v blejski Sportini, kjer so mu zaupali vodenje marketinga. Pravijo, da zna, da je sila uspešno zastavil svoje delo. Tako kot njegova šefa, alfa in omega Sportine, Jožica in Bate. Se pa ŠuŠlja, da naj bi velik poslovni "player" s sila vročim denarjem hodil okoli njunih vrat.
Sila vročih pogledov in Še bolj vročičnih dekoltejev sta bili Re-beka Dreme^, miss 2001, pevka
ne glasbe. Rebeka izziva z del-finčkom na levem "jošku", Saša pa je pred časom dokazovala, da ima večje zaradi pravšnje masaže. In nasmejala. Obema gre privoščiti navihanost in lepoto. Svoj nasmeh in oprsje sta si popravili s Prešernovimi čokoladnimi figami. Slastno, hm.
Ja, pogled iz posebej nizke perspektive, čez noge v očke missic, je bil tudi, hm,... slasten. Nataša Krajne, miss 2002, je očarala v večerni kreaciji dizajnarke Urše
Zdravko Geržina In Živa Vadnov
Seveda je bila na koncu strokovnega izbora najbolj nasmejana in upravičeno ponosna 22-let-na miss Živa Vadnov. Komisija je med 14 avtorji, osem v skupini mladih in šest v skupini modnih oblikovalcev z izkušnjami, izbrala modno stvaritev Irene ŠtangeU Pavlakovič. Vsi veseli.
v
Avtorica kreacije, miss Živa, ki je kar žarela v obleki in obisko-
v
valci prireditve. Živa Vadnov,
mimogrede, ima tako Čudovit pogled, da bog ne daj, da predolgo zre v fotoapart, je rekla, da se počuti lepa - kar zagotovo je, da se počuti kot vila. Oblikovalka
Artur Mužič
Irena Štange|j Pavlakovič je za
dvodelno zeleno kreacijo, ki jo združuje zgornji redizajniran korzet in spodnje dolgo krilo s satenasto tkanino vjjodkrilu, dobila navdih kar v Živinem imenu, v njej sami. Pomeni življenje z rojstvom, zelena barva je simbol pomladi, ko se vse začenja znova. Živi zelena pristoji, poudarja njeno osebnost, še bolj njene oči, njen pogled. Strokovna komisija se je odločila, da je obleka dovolj kreativna, pravšnja za priložnost in namen, dovolj praktična in da jo miss Živa izvrstno nosi.
Vesel je bil tudi Zdravko Geržina, lastnik licence za izbor miss, letos že trinajste lepotne prireditve. Ko je Živa doživljala prve zvezdne trenutke v novi obleki in se ponosno, izzivajoče, postavljala fotografom in kameram, se je k Zdravku Geržini usedla kar na modno brv. Še pogled, urejene roke, prava drža obraza in slika je uspela sama od sebe. Redkost. Ko bo Irena kor-
v
zet prikrojila Zivi še bolj natančno, bosta njen mikajoči "pear-cing" in dekolte še opaznejša.
v
Bravo Živa!
Z izborom se je strinjal tudi član strokovne komisije Artur Mužič, Primorec v Ljubljani, na delu na Gorenjskem. Po dobrih desetih letih življenja in dela v
Nataša Krajne, Maja Šimec in Teja Boškin
Drofenik. Nova frizura jo naredi resnejšo, drugače lepo. Postavna Maja Šimec, miss 1997, je izzivala v oprijeli majici in navihanem krilu oblikovalk Jelene in Svetlane Prokovič. Ultramodni škornji, letos glavna modna zapoved, so Majo dvigovale nad povprečno visoke. še vedno je hudo postavna in lepa. Teja Bo-Škin, missica iz leta 1995, prikupno spremenjena po devetih
Rebeka Dremelj in Saša Lendero
m
in oblikovalka vročega perila Rebeka's dream, in Saša Lendero, tv voditeljica in pevka zabav-
VRTIMO GLOBUS
Divja Angelina
Bralci moške revije Esquire so za najbolj seksi žensko na svetu izbrali ameriško filmsko igralko Angelino Jolie. 29-let-na lepotica, ki se najraje posveča svojemu posvojenemu sinu Maddoxu, v kratkem namerava posvojiti drugega otroka, saj se je med obiskom Moskve v eni od tamkajšnjih sirotišnic zagledala v 7-mesečnega fantka z imenom Gleb. Angelina priznava, da zaradi svojega načina življenja nima stalnega partnerja, le občasne ljubimce in da nadvse uživa v divjih spolnih igricah. Zanjo bo pravi moški tisti, ki bo razumel njene sadomazohistične potrebe in jo zvezal, kar pa ne gre razumeti kot nasilje, ampak iskreno zaupanje.
Selcs na delovnem mestu
Belgijska raziskava, v kateri je sodelovalo 12.078 Belgijcev, je
pokazala, da moški pogosteje sanjarijo o spolnih odnosih s sodelavkami kot ženske. 22 odstotkov moških je priznalo, da pogosto razmišlja o seksu s sodelavkami, medtem ko le 7 odstotkov žensk raz-
9
misija o spolnih odnosih s sodelavci. Ko gre za višjo plačo ali napredovanje v službi, je 12 odstotkov moških pripravljenih skočiti v posteljo z nadrejenimi, medtem ko bi le en odstotek žensk pristalo na spolni odnos s šefom, če bi koristilo njihovi karieri.
Britney potrebuje počiteic
Ameriška
zvezda
pop
Britney Spears je na svoji spletni strani objavila 'pismo resnice', v katerem piše, da namerava začasno prekiniti svojo kariero. 22-letna pevka, ki se je minuli mesec poročila s plesalcem Kevinom Federlineom, je
naveličana medijske slave in želi čim prej postati mamica ter v miru uživati družinsko življenje. Pravi,
«
daje svojo kariero začela kot 15-letno naivno dekle in da ji svetovalci nikoli niso dali časa za počitek, sedaj pa seje končno naučila reči 'ne' in bo uživala v enostavnih stvareh, za katere prej ni imela časa. Hkrati bi rada dala priložnost drugim mladim ambicioznim dekletom, da bodo krasile naslovnice revij.
Glasbene kavarne
Priljubljena ameriška veriga kavarn Starbucks bo svojim obiskovalcem ponudila novo storitev; gostje si bodo odslej ob pitju kave lahko privoščili tudi glasbo po lastni izbiri. Vsak obiskovalec bo lahko med 150 tisočimi pesmimi izbral najljubše in s pomočjo CD zapi-sovalnikov, ki bodo v kavarnah, posnel svojo zgoščenko. Cena prvih sedmih skladb bo 8,99 dolaija, vsaka dodatna pesem pa bo stala 99 centov.
Iris Mulej
letih, se glamurozno postavljala v toaleti iz Laboda. Z rdečo pentljo namesto pasu. Vse tri so še vedno očarljive. Za na oder.
Tako kot Miss Universum leta 2002 Iris Mulej. Svoje izkušnje iz lepotnega sveta zdaj preizkuša še v modi. Za tokratni izbor je Iris pripravila obleko "a'la Moulin Rouge" (po Arturju Mužiču) in bila "poraženka" večera. Kar pa ji ni odvzelo Čara v očeh. Stilsko zanimiva, kratko krilce, zanimive nogavice v sivo ciklamni kombinaciji. Perle, priprte oči,... Čarobno. Iris Mulej zna. In kako sijajna je še vedno, se vidi na naslovki novega FHM-ja.
Vpadljiva na ljubljanski sceni večernega družabnega življenja sta v zadnjem času Eric Maj Potočnik in Matjaž Plošinjak. Nekateri jima dodajajo predznak Alana Hranitelja, drznega modnega oblikovalca. Sama pa pravita, da pokažeta, kam in kako so-
lina Raj nič
dita v modnem svetu. Prav danes, v petek, se predstavljata v K4 z "Mem couture" modni po-kaz - revijo. K4 -22-tega ob 22-tih. Guest list & vabila! Sliko je stilsko razmrsila frizerka Aska Kajtazovič iz ekipe Mič Stylinga, ki je skrbela za frizure na izboru obleke za miss Živo. Aska revije Erica Maja in Matjaža ne bo videla, ker bo črpala novosti
za: - direktorica Lek Kozmetike je Cvetana Ryavec, pred leti direktorica Fructala (nadomestil jo je odstavljeni Mikuž), Lea Pisani - svetovalka kulture oblačenja - image consultant ter Kranjčan-ka Jana Beravs Zavadlav, vodja marketinga v Leku. Slika je nastala v vzorčni sobi Kroja, kjer so punce pomerjale nove uniforme. Bela je vedno lepa. Majice posute z detajli Swarovski, predstavljajo ime proizvoda. Lepo. Tistim, katerim sešito ni pristajalo, so takoj popravili v krojaški delavnici. Za to sta poskrbela krojaški mojster, znan.Ločan Tomaž Klemenčič in modna oblikovalka in modelarka Mojca Žerjal, Krašovka iz Sežane. In ko smo se o lepoti, modi in urejenosti pomenkovali v-lepi Krojevi trgovini, se nam je pridružila Špela M. Šifrar, prokuristka družbe Sibo, neposredna Krojeva soseda na Trati. Lea Pisani je pred časom o kulturi oblačenja predavala tudi v podjetju Špele in Boštjana Šifrarja. Nastal je žensko modni klepet. Tudi o
Lea Pisani, Cvetana Rijavec in Jana Beravs Zavadlav
in frizurne trende na zboru največjih mojstrov lasne mode v Londonu.
Kranjčanka s Kranjčanko, bi lahko rekel. Modna fetiš izzival-ka Tina Pajnič se je postavljala z naslovnico Kranjčanke, našo šest let staro mesečno revijo. Njen večerni "outfit" je razdra-ževal in privlačeval. Dekolte, da bi kar skočil vanj. Pogum predvsem. Pravi, da pripravlja še bolj drzno in še bolj divje.
Še vedno pa je pred lepoto in za lepoto potreben biznis. V družbo lepotic je prišel novi predsednik uprave Dela Tomaž Perovič z ženo Darjo. Če bo drzen in "priden", kot je bil na Pop tv, se obeta na Delu kup sprememb. še prej se zna zgoditi kak "stock trade" ali "exchange". Bomo videli, kaj bodo rekli novi oblastniki in gospodarski pomembneži.

TomaŽ Klemenčič in Mojca Žerjal
otrocih. Lea ima Justa in Martina in pravi, daje njen mož edini zamejski Slovenec, ki bere Gorenjski glas. Torej pozdrav na Kras! Špela Sifrar pa je zagotovo najbolj modno urejena poslovna ženska na Gorenjskem in bo v, soboto z možem, predsedni-
Eric Maj, Aska in Matjaž
Darja in Tomaž Perovič
In v poslu ter za posel je potrebno biti urejen. Primerno, kot zahteva poklic. Tudi uniforme so del urejenosti, predvsem zunanje podobe človeka, ne nazadnje tudi podjetja in blagovne znamke. Kranjčanka, pravzaprav Na-klanka Lea Pisani, ki zdaj z družino živi v Dolu pri Vogljah na Krasu (blizu Repentabora), je soustvarila novo podobo viza-žistk in promotork Lek Kozmetike. Nova oblačila so predstavili v Kroju v Škofji loki, kjer so sešili "cunjice" za novo podobo, ki jo tvori primorsko gorenjska nave-
Špela M. Šifrar
kom loških lionsov, zaplesala ot voritveni ples dobrodelne prire ditve.
A to je že nova zgodba!
-
J
Le?:; ...
J
petek, 22. oktobra 2004
RAZVEDRILO / info@g-glas.si
GORENJSKI GLAS «13. STRAN
G LOM
povolilni molk
In smo mislili ter se po placih pogovarjali, kako da bo po volitvah vse frc frc letelo v sto franž in kako se bodo zmagovalci, pijani od zmage, komaj pobirali od uživaJvke zmage ... In smo mislili in se po placih pogovarjali, kaj da bodo pa zdaj oni, ki so bili na vrhu, a so z volitvami padli, že videli vraga vragaste-ga, ko jim bodo vse njihove ljubčke oziroma kadre iz javnih služb nakup nagnali in s trebuhom za kruhom po belem svetu spodili ... Kar ni seveda nič posebnega, še manj tragičnega. V Ameriki se zamenja vsa administracija, ko se zamenja oblast. Če bo zmagal demokrat Kerry,
bo tudi novi ameriški veleposlanik v Ljubljani moral oddali svojo odpoved.
Torej - po volitvaŠ je taka tišina, da bi jo rezal. Že kar nekaj časa. Tako, da imamo pravi povolilni molk in kup obupanih TV novinark, ki nimajo o politiki kaj poročati. Zato na dolgo in na široko objavljajo, kako da se nove poslanske skupine ne morejo sporazumeti niti o sedežnem redu. Kar seveda sploh ni niti najmanj dramatično, saj koalicija sploh še ni sestavljena, nekako pa je normalno, da gredo svoji sedet k svojim in da tiči iste stranke nekako skup sedijo. Kje je tu sploh kakšna poročevalska
HOROSKOP
TANJA in MARICA - 090 43 77
p.

M
m
ALEMARS s.p, 252,10 SIT/min
Oven (21.3.-21.4.) Zaradi dobre novice, ki jo boste v kratkem prejeli, boste z lahkoto ustvarili in dosegli svoj cilj. Dobro premislite, kako boste razpolagali z denarjem. Nekdo se jezi, ker ste ga postavili na stranski tir. Ne odlašajte več In si vzemite čas!
Bik (22.4.-20.5.)
Prijateljem boste hoteli pomagati s svojimi izkušnjami. Odziv pa bo tak, da jih boste dobili po prstih. Pustite, da se sami učijo na svojih napakah. Še prekmalu vas bo taista oseba prosila za pomoč. Takrat pa le pamet v roke.
Dvojčka (21.5.-21.6.)
Preveč ste se odmaknili od okolja in ljudi nasploh. Res, da ste bili zadnje čase prevečkrat prizadeti, vendar vseh ljudi ne smete metati v isti koš. V tednu, ki prihaja, boste poslovno naredili zelo velik korak. Presenečenje!
J	^
Rak (22.6.-22.7.)
Malce bolj morate biti potrpežljivi. Na cilj se ne pride vedno po ravni poti. Pomembno je, da je želja dovolj goreča. Pa bo! Pri financah ste se malo preveč zapletli. Še dobro, da se vam obeta večji denar. Obisk vas bo presenetil.
Lev (23.7. -23.8.)
Sreči oziroma ljubezni sami obračate hrbet, potem pa se jezite - zakaj ravno jaz? Nekdo si zelo želi, da bi mu vrnili poglede in nasmeh. Samoti boste naredili konec^ saj se vam obeta veliko družbe med prijatelji.
Devica (24.8.-23.9.)
Obeta se vam obdobje osebne sreče. Na čustvenem področju se pripravite na dobre spremembe, ki vam lahko zelo spremenijo življenje. Zadnji čas! Poslovno se nikar toliko ne obremenjujte, saj ne bo tako tragično, kot je videti.
Tehtnica (24.9.-23.10.)
Obdobje, ko ste mislili, da vam sreča ni naklonjena, bo končno le za vami. V naslednjih dneh se boste predajali prijetnim občutkom in se veselili skorajšnjih zmag. O vaših uspehih nikar preveč ne govorite naokrog, saj manj ljudi to ve, bolje bo za vas.
Škorpijon (24.10.-22.11.)
Pot, ki ste si jo začrtali, je prava. Bodite brez skrbi, vse bo tako, kot je prav. Z novimi načrti pa vseeno malo počakajte, in najprej dokončajte stare. Poglobili boste stike z ljudmi iz preteklosti. Ne glejte vsega iz temne strani, saj vedno posije sonce.
Strelec (23.11.-21.12.)
Ni važno česa se boste lotili v bližnji prihodnosti, vse, prav vse vam bo šlo kot po maslu. Še samski strelci boste spoznali tisto svojo pravo ljubezen. Svojo dobro voljo boste prenašali tudi na druge. Vsem v vaši družbi bo lepo.
Kozorog (22.12.-20.1.)
Dobre novice se vam odpirajo v pošti, ki jo že kar nekaj časa pričakujete. Samo premišljevanje vam ne bo rešilo problemov, ampak morate zato tudi nekaj narediti. V poslovnem krogu se raje izognite prepirom, saj zato ni primeren čas.
<
Vodnar (21.1.-19.2.)
Kmalu se boste veselili večjega zaslužka. Glejte, da vam denar prekmalu ne odide. Saj veste, da pri zapravljanju nimate prave mere. Ob prejemu neke osebne pošte bodite pazljivi in nikar ne hitite. Če je ta ljubezen res prava, bo tudi malo počakala. t
Ribi (20.2.-20.3.)
Obremenjevali se boste zaradi denarja. Nikar! Vse se bo rešilo dobro in v pravem času. Določeni ljudje vam bodo šli na živce. Umaknite se, saj ni treba, da morate čisto vse prenašati. Te dni vas bo presenetil telefonski klic.
TANJA ODGOVARJA NA VAŠA VPRAŠANJA V PRILOGI GORENJSKEGA GLASA - MOJA GORENJSKA!
drama, če že vnaprej vemo, da so se in se bodo najbolj prepirali prav o oslovi senci?
Zato, ker je tako nedramatično zatišje, so oni dan TV poročevalske dame na nekem vogalu neke ljubljanske hiše napadle nič hudega slutečega novopeČe-nega poslanca Desusa. Kaj vam je bilo obljubljeno, koliko boste dobili, eno ali dve ministrski mesti? Bil je odsekano presenečen, ko so ga dobesedno pritisnile ob zid, revež je komaj dihal. Na končuje le izdavil, daje govoriti nekaj javnosti ena stvar, realnost pa je druga, zato je realno pričakovati morda eno ministrsko mesto.
Bodoči premier nastopa tako umirjeno in preudarno, da ga je komaj, predvolilno zagnanega in sarkastičnega, spoznali. Če bo tak ostal - izkušenj ima veČ kot dovolj - in če bo znal utišati jurišnike v svoji stranki, potem se mu nemara obeta še en mandat. Vsem ciničnim posmehom, ki jih tako radi producirajo nekateri, navkljub.
Kaj pa je voditi eno majceno Slovenijo, če si vsaj tako pameten, da na ministrska mesta pošlješ prave strokovnjake, ki ne rinejo z glavo skozi zid, ampak posel opravljajo korektno in v skladu z zakoni. Tudi seveda evropskimi. Kako je že oni dan dejal starosta slovenske politike? Na odgovorna mesta je treba
dati strokovnjake, ne pa stran-karje! Kaj pa so strankarji? Sem pa tja skačejo, od stranke do stranke. Če jim ni kaj všeč in to je vse, kar veČina zna.
Kakor kažejo domače minule in ne tako davne izkušnje -samo prevzeti se ne smeš. Kako že pravi pregovor? Ko se vzpenjaš, se zavedaj, da boš na poti navzdol srečal iste ljudi, ki sijih srečaval na poli navzgor. Ni pametno preveč samovšečnosti, samozadostnosti, samoljubja, samozagiedanosti in kar je še lakih vrlin, ki nam Slovencem menda sploh niso tuje. Brž ko se kdo dvigne nad povprečje, že pozabi, od kod je vzletel.
Tisočkrat je TV kazala tisti nepozabni prizor, ko je vrh bivših oblastnikov oziroma ministrov z bivšim premierom na čelu s črnimi torbami v rokah, ki jim nekateri še danes zaničljivo pravijo intelektualne proteze, nezaslišano važno in pomembno korakal proti kameri oziroma proti nekim vratom. ReklČki Čez ramena, če je bilo toplo, v rokah intelektualna proteza, nasmeh vele-boga in lisklajen vojaški korak mimo kamere - prizor, ki je tako tisočkrat ponovljen prav simboliziral bivše oblastnike. A poča-kajmo, kaj bo. Če se po jutru dan pozna, potem morda res prihajamo v umirjeno obdobje, ko politika ne bo vse, kar imamo ...
Darinka Sedej
.	. «M	•
tT .V- ,.» « ! .	.1
. . . ' »V »Ä. • A
s" '	> • ^	• • , •
^vi a:-
Miss Slovenije 2004 - Živa Vadnov je 22-letna študentka sociologije, 170 cm visoka svetlolasa lepotica Iz Preserja. Živa je staroslovanska boginja ljubezni, ki je domovala na otoku Blejskega jezera. Miss Živa Vadnov se predstavlja v večerni obleki oblikovalke Irene Štangelj Pavlakovič. Na finalnem izboru za miss sveta, ki bo 4. decembra na Kitajskem, bo Živa združila lepoto, ljubezen boginje, samozavest, lepe poglede, srečo,...	Foto: Gorazd Šinik
Na Gorenjskem pred 100 leti
«
I
t' »
Andraž Kalamar
Povzetki člankov o Gorenjski in Gorenjcih od 15. do 22. oktobra 1904
Novo kolodvorsko poslopje na Bledu
Bled, 16. oktober 1904 - Novo blejsko kolodvorsko poslopje, kakor tudi hiše za uradniška stanovanja, bodo skoro že dograjene. Treba jih je le še ometati. S postaje bo na jezero krasen pogled, kakršnih je le malokje najti. Neposredno ob vznožju leži romantično jezero z miČno cerkvico na otoku, okrog jezera se vleče cela vrsta novih in razkošnih vil. V bližnji daljavi pa se razprostira gorenjska dolina s snežno belimi Karavankami in kamniškimi vršaci. To bo torej prvi vtis potnikov in turistov ki bodo obiskali Bled. Že sam razgled iz vlaka bo vreden obiska tega našega gorenjskega bisera.
Velika železniška nesreča - preprečena
Podnart, 16. oktober 1904 - V soboto ponoči, že proti jutru, se je zrušilo med železniškima postajama Podnart in Sv. Jošt kakih 20 do 25 metrov hriba na železniško progo, ne da bi tamošnje postajena-čelništvo kaj vedelo o tem. Šele ko je pridrdral v obližje jutranji osebni vlak iz Trbiža je opazil na nekem ovinku strojevodja, g. Bod-nar, da je proga zasuta in je začel zavirati vlak z vso močjo. Vlak je uspel ustaviti ravno pred kupom zemlje in kamenja. Zaradi močnega sunka je bilo nekaj potnikov lahko telesno poškodovanih, druge škode pa ni bilo. Kakor pripovedujejo očividci, gre vsa zasluga za preprečenje te velikanske nesreče le strojevodju Bodnarju. Prehvali-ti se ne da njegova pazljivost že zaradi tega, ker se je Še danilo in je bila taka megla, daje komaj opazil, daje kaj na progi. Možje moral biti res hladnokrven, kajti ako bi zamudil nekaj trenutkov, bi bil najbrže cel vlak ležal razbit v Savi, ki teče poleg proge.
Namesto vraboa ustrelil sebe
Bohinjska Bistrica, 20. oktober 1904 - Minuli četrtek je streljal trgovčev sin Viktor Grobotek na Bohinjski Bistrici vrabce. Da bi imel boljši razgled in da bi lažje streljal, je splezal na neko poslopje in potegnil za seboj puško. Ob tem pa se mu je puška sprožila in ga zadela v trebuh. Hudo ranjenega so prepeljali v deželno bolnišnico.
Svet pred sto leti
Prvi porod na avtomobilu
Pariz - Pariz ima prvega otroka, ki se je rodil na avtomobilu. Gospod Leaneur se je peljal na avtomobilu po Boulevardu ter zapazil na neki klopi žensko, ki se je zvijala od bolečin. Ustavil je, ter ji pomagal v avtomobil, dajo čim hitreje pripelje v bolnišnico. Toda med potem je žena že sama porodila in v bolnišnico je pripeljal mater z zdravim dečkom. Deček je v Parizu postal zelo znan, saj so vsi časniki objavili to vest in ga razglasili kot prvega Parižana, rojenega na avtomobilu.
VIR: Goreiyec in Slovenski narod (Oktober 1904)
UUBO DOMA. KDOR GA IMA
Lepšo usodo, kot so ji jo namenili prejšnji lastniki, bi želeli v jeseniškem društvu za zaščito živali zagotoviti približno tri mesece stari psički Srečki. Psičko so našli v Sori, zapakirano v vrečo. Tisti, ki bi ji želeli ponuditi nov dom, lahko pokličejo v kliniko Loka, kjer je psička našla začasni dom. Telefonska številka klinike je 04/51 53 550. Še vedno pa nove lastnike iščeta tudi dva mucka iz Mojstrane, samec in samica, stara dva meseca. Več informacij vam bodo ponudili na številki 031/297 992.	M. R.
ŠTIRI TAČKE

4
Ana Bešter
Razstava mačk
Ljubitelji mačk ste v soboto, 23., in nedeljo, 24. oktobra, vabljeni v Celje na razstavo mačk - Celje 2004.
Razstava v Celju je že tradicionalna, saj jo prirejajo vsako leto že od leta 1988. Letos bo med 10. in 18. uro v hali C Celjskega sejma. Za razstavljavce in obiskovalce so organizatorji pripravili dvodnevno razstavo, na kateri bodo ocenjevali in seveda izbrali najlepše muce. Razstavljenih bo okoli 20 pasem mačk najrazličnejših barv. Največ bo predstavnikov srednjedolgodlakih in kratkodlakih pasem, ki vztrajno izpodrivajo nekdaj tako priljubljene perzijske mačke. Večina razstavljavcev prihaja iz sosednjih držav, iz Hrvaške, Italije, Avstrije in Madžarske, nekaj pa jih bo prišlo tudi iz bolj oddaljenih držav. Zanimivost le-
tošnje razstave je veliko število mladih muc, starih od 3 do 6 mesecev. Prav za te so namreč pripravili posebne nagrade, saj bodo sodniki izbirali tudi najbolj perspektivne mlade predstavnike vsake pasme. Za najmlajše tekmovalce je ta razstava tudi priložnost, da si pridobijo dober rezultat, ki je pogoj za sodelovanje na svetovni razstavi, ki bo prihodnji mesec na
Dunaju. Prav razstave pa so odlična priložnost, da spoznamo najrazličnejše pasme muc in da tiste, ki te muce že imajo, povprašamo o njihovem značaju in potrebah. Razstavljavci so seveda vedno pripravljeni svoje izkušnje deliti z nami in tudi če prihajajo iz tujine, se potrudijo in nam o pasmi prenesejo vsaj osnovne informacije. Zato ste na tovrstne razstave vabljeni Še posebej tisti, ki si želite v prihodnosti imeti mačko doma. Zagotovo je dobro, če si pred tem priskrbite vse potrebne informacije o tisti pasmi, ki vas najbolj privlači. Vsi, ki vas zanima, kaj vse ponuja pisani svet mačk, ste torej vabljeni na razstavo mačk - Celje 2004!
GORENJSKI GLAS • 14. STRAN
šport / Vilma.stanovnik@g-glas.si
Petek, 22. oktobra 2004
HOKEJ V DVORANI
V vodstvu loški p^ukci
Železniki - Minulo soboto je športna dvorna v Železnikih gostila 4. krog lige v velikem floorbalu. V prvi tekmi sta se pomerili ekipi Polycom Brloga in FBC Loka Spiders B ter si po končnem izidu 5:5 razdelili točki. V drugem srečanju je ekipa FBC Loka Spiders De-walt z 2:8 ugnala moštvo Marmorja Hotavlje, zanimiv pa je bil obračun med FBC Thunder Jesenice in ZVD Partizanom Borovnica, ki so ga na koncu le s 4:3 dobili favorizirani Jeseničani. Tekmo med FBC Jesenice in InSport Canadienom so s 5:3 dobili doslej neporaženi igralci FBC Jesenic. Na lestvici z 8 točkami vodi ekipa FBC Loka Spiders Dewalt, tekmo manj in 6 točk pa ima ekipa FBK Jesenice. Na lestvici strelcev je najboljši Janez Jugovic (FBC Loka Spiders Dewalt).
ie jutri ekipe v velikem floorballu Čaka nov krog, tekmovanje pa bo tokrat v OŠ Prežihovega Voranca na Jesenicah. Ob 9. uri se bosta srečali ekipi FBC Loka Spiders DewaU in FBC Thunder Jesenice, sledila bo tekma med ekipama FBC Loka Spiders B in ŠD Marmor Hotavlje, ob 12. uri se bosta pomerili ekipi Domela in Polycom Brloga, ob 13.30 pa Še ekipi TVD Partizana Borovnice in FBK Jesenic. V nedeljo se bodo v 3. krogu pomerile tudi ekipe v malem floorballu. Tekmovanje bo v osnovni šoli v Žireh, začelo pa se bo ob 12.30 s tekmo FBC Loka Spiders Dewah - Polycom Brlog, ob 13.30 bo tekma med ekipama FBC Loka Spiders U 19 in Domelom, ob 14.30 med ekipama InSport Etiketa in SD Marmor Hotavlje, ob 15.30 pa še med FBC Borovnico in FBC Thunder mladi Jesenice. Sledila bo še tekma državnega prvenstva do 19 let med ekipama FBC Loka Spiders U 19 in FBC Borovnica U 19.	V.S,
HOKEJ
V Podmežakli danes DAC
Jesenice - Med tednom so bile odigrane tri tekme državnega hokejskega prvenstva. Ekipa Triglava je v dvorani na Bledu gostila moštvo Acronija Jesenic, po dobri obrambi Triglavanov pa so Jeseničani iztržili izid 0:4 (0:1, 0:1,0:2). Na tekmi v Podmežakli se je ekipa HIT Casinoja dobro upirala moštvu Slavije, a na koncu izgubila 2:4 (1:1, 0:1, 1:2). Ekipa ZM Olimpije je bila v Tivoliju 9:2 (4:1, 4:1, 1:0) boljša od mlade ekipe HS Olimpije. Državno prvenstvo se bo nadaljevalo v torek s tekmo Triglav - Maribor.
Že danes pa bodo na sporedu tekme Inter lige. Ekipa Acroni Jesenic se bo ob 18. uri pomerila z madžarskim DAC-om, v domačem moštvu pa naj bi zaigral Tomaž Razingar, ki se je začasno vrnil domov iz Pardubic, v vodstvu Acroni Jesenic pa se trudijo, da bi mu uredili transfer karto. Poleg tekme na Jesenicah bo v Inter ligi danes ob 19. uri še tekma v Zalogu, kjer se bosta pomerili ekipi Slavije in Medveščaka, ekipa Olimpije pa bo gostovala pri Albi.	V.S.
Vabila, prireditve
Vabilo na šahovski 2. turnir - KŠK in ŠS Tomo Zupan Kranj vabita vse ljubitelje šahovske igre na 2. turnir ciklusa, ki bo jutri, v soboto, ob 10. uri. Tekmovanje bo potekalo v dvorani Zavoda Pro-Šport. Prijave sprejemajo do 9.45, vsak udeleženec mora zagotoviti brezhibno šahovsko uro. Informacije: Miha Škrlj, telefon: 031-416-420 ah elektronski naslov: mihas@klub-studentov-kranj.si
Odprto prvenstvo Loma v stre^aiyu z zračno puŠko - V ponedeljek med 16. in 19. uro bo v domu družbenih organizacij v Lomu potekalo odprto prvenstvo v streljanju z zračno puško. Prijave sprejemajo na dan tekmovanja.
Odbojkarski spored - V moški 1. DOL se bosta v ŠD Kamnik jutri ob 20. uri pomerila Calcit Kamnik in Svit, v škofjeloški dvorani Poden pa pričakujejo veliko gledalcev, saj se bo domači Termo Lub-nik ob 17. uri pomeril s favoriti letošnjega prvenstva - blejskim Au-tocommercom. V 2. DOL v goste h gorenjskim ekipam prihajata še dve neporaženi ekipi - Telemach Žirovnica se bo ob 18. uri v OŠ Žirovnica pomeril s TAB Mežico, Astec Triglav pa ob 18. uri v ŠD Planina v Kranju s Pomuijem. Tudi na Jesenicah se nam obeta derbi, saj se bosta ob 19. uri v OŠ T Čufaija pomerili edini ekipi s polnim izkupičkom šestih točk - Mladi Jesenice : Solkanu. V 3. DOL moški odbojkarji UKO Kropa gostujejo v Novem mestu, zato pa vseh pet gorenjskih ekip v ženski konkurenci 3. DOL igra doma -ŽOK Partizan Sk. Loka : Magro-MZG Grosuplje (OŠ Škofja Loka - mesto ob 19.30), Pizzeria Morena : Črnomelj (OŠ Žirovnica ob 17.00), Broline Kamnik : HIT Nova Gorica II (SD Kamnik ob 18.), Bohinj : Semič (OŠ Boh. Bistrica ob 17.00) in Bled : Slovin Vital II (OŠ Bled ob 17.).
Rokometni spored - V 1. A moški državni ligi Telekom bo ekipa Terma jutri ob 20. uri gostila Adrio Krko Novo mesto, v ženski konkurenci pa se bo ekipa Loka kave KSI v nedeljo ob 18. uri pomerila z ekipo Olimpije PLK. V 1. B moški ligi bo ekipa Cerkelj gostovala pri Mitolu Sežana, Chio Kranj pa pri Pekami Grosuplje, v ženski konkurenci pa Ločanke jutri ob 14.30 gostijo Inno Dolgun, Planina Sava Kranj pa gostuje v Novem mestu. V11. državni ligi za moške - zahod bo ekipa Radovljice jutri ob 17.30 gostila Krim, Alples bo gostoval v Hrvatinih, Duplje pa pri Ajdovščini.	V.S.
odlično Formo
Ta konec tedna se bo na ledeniku Retenbach nad Söldnom v Avstriji začela nova sezona svetovnega pokala
v alpskem smučanju.
Ljubljana - Minuli ponedeljek so se na novinarski konferenci v trgovini Hervis v City-parku predstavile slovenske alpske smučarske reprezentance. Struktura ekip bo v novi sezoni nekoliko spremenjena. Direktor alpskih smučarskih reprezentanc Klemen Bergant je bil zaradi dolgov Smučarske zveze Slovenije prisiljen zmanjšati število tekmovalcev in trenerjev. "Naš cilj je preboj enega tekmovalca in tekmovalke med prvih sedem v eni od disciplin, kolajna na svetovnem prvenstvu v Bormiu ter odličje na olimpijskih igrah prihodnje leto," je optimistično napovedal Bergant.
V prihajajoči sezoni bodo v moški ekipi za veleslalom in slalom pod vodstvom trenerjev Janeza Šmitka in Janija Hladnika nastopili Drago Grubel-nik, Mitja Dragšič, Jure Košir, Aleš Gorza, Rene Mlekuž, Mitja Valenčič, Andrej Šporn, Bernard Vajdič in Mitja Kune. Pred začetkom sezone slabo kaže našemu najboljšemu slalomistu Grubelniku, ki bo po vsej verjetnosti ponovno moral na operacijo hrbtenice. Na novo sezono pa precej bolj optimistično gledata Dragšič, ki se želi uvrščati med deseterico najboljših slalomistov, in Košir, ki pravi, da v zadnjem času smuča eno stopnjo bolje kot ob koncu lanske sezone. Njegov cilj so uvrstitve med prvih 15 slalomistov. Na söldenskem veleslalo-

Naši smučarji se zavedajo, da jih čaka še ena težka sezona.
mu bodo v nedeljo štartali Gorza, Vajdič, Valenčič in Kune. "Proga favorizira težke in močne tekmovalce, naši pa to niso. Poleg tega bodo imeli zelo slabe štartne številke, zato je njihov uspeh vprašljiv," napoveduje Šmitek. V ekipi za hitre discipline bodo pod vodstvom trenerja Jožeta Gazvode nastopali Andrej Jerman, Grega Šparo-vec in Jernej Reberšak ter najnovejši okrepitvi ekipe: 19-letni Tržičan Rok Perke in Josef Pepi StrobI, ki naj bi novembra
dobil dovoljenje FIS za nastope
t
v slovenskem dresu.
V prvi ženski ekipi so pod vodstvom trenerja Marka Jur-
jeca združene tekmovalke svetovnega in evropskega pokala Tina Maze, Mojca Suhadolc, Ana Kobal, Ana Drev, Urška Rabič, Alenka Kürner, Lana Grandovec, Maša Radenšek, Mateja Robnik in Lea Dabič. Eden izmed glavnih ciljev reprezentance je povečanje štartnih kvot, saj ima ekipa v vseh disciplinah pravico nastopati z dvema tekmovalkama, le v su-perveleslalomu lahko štartajo tri. Dabičeva bo pripravljena sredi sezone, saj je bila doslej na rehabilitaciji in je spustila večino treningov. Mazejeva si želi čim boljši začetek in bolj konstantno sezono, kot je bila
prejšnja. Trenirala je sama s trenerjem Janezom Slivnikom, saj so njeni cilji precej višji kot cilji ostalih tekmovalk, ki sta jih trenirala Marko Jurjec in Dejan Poljanšek. "Proga v Söldnu mi leži, želim si čimboljše uvrstitve in mislim, da imam možnosti zanjo," pravi Mazejeva, ki je predlani v Söldnu slavila svojo doslej edino veleslalomsko zmago, trenutno pa ima deseti veleslalomski položaj na svetu. Med zadnjimi v ženski konkurenci se bo konec tedna na progo podala tudi Ana Drev.
Ana Hartman, feto: Polona M. Baldasin
Tudi najboljši v Norčičev spomin
To nedeljo bo na novi skakalnici v Kranju še zadnja tekma poletne sezone smučarjev skakalcev.
Mislii\ja, Krai\j - Minulo nedeljo so se naši smučaiji skakalci pomerili na 85-metrski skakalnici v Mislinji, kjer so tekmovali v pokalu Cockta za člane in mladince. Pri članih je slavil Triglavan Rok Urbane, drugi je bil Jure Radelj (Ilirija), tretji Primož Zupan Urh (Triglav), četrti Primož Piki (Ljubno BTC), peti Jaka Oblak (Al-pina) in šesti Gorazd Robnik (Mislinja). Od Gorenjcev so se med prvo deseterico uvrstili še Uroš Peterka, Jan Tomazin (oba Mengeš) in Branko Iskra (Triglav). V mladinski konkurenci je zmagal Mitja Mežnar
(TrifiX Tržič), pred Nejcem Franklom (Stol) in Matevžem Šparovcem (Triglav). Od Gorenjcev sta se med prvo deseterico uvrstila Še: Primož Zupan in Žiga Pelko (oba Triglav).
Že v soboto pa je na 85-metrs-ki skakalnici v Velenju potekalo državno posamično in ekipno prvenstvo za mladince do 18 let. V posamični konkurenci je zmagal Nejc Frank (Stol) pred Rokom Mandlom (Šmartno na Pohorju) in Mitjem Mežnar-jem (Trifix Tržič). Od Gorenjcev seje na 5. mesto uvrstil Matevž Šparovec, na 9. mesto pa Primož Zupan (oba Triglav). V
ekipni konkurenci so slavili domačini iz SSK Velenja (Igor Zi-
v
žek. Žiga Urleb, Robert Hrgota, Anže Obreza) pred ekipo Triglava 1 (Rok Rozman, Žiga Pelko, Matevž Šparovec, Primož Zupan) in ekipo Trifix Tržiča (Jernej Košnjek, Rok Zima, Jernej Križnar, Mitja Mežnar).
Vse najboljše slovenske skakalce, na čelu z reprezentanti, pa bomo to nedeljo, 24. oktobra, znova videli na novi skakalnici panožnega nordijskega centra v Kranju. Prireditelji, Smučarski klub Triglav, so tekmovanje v mladinski in članski konkurenci poimenovali "Norčičev memori-
al", saj bo potekalo v spomin na legendarnega skakalca, trenerja in klubskega delavca Bogdana Norčiča, ki je preminil letos pomladi. Prireditev se bo začela ob 11. uri s poskusno serijo, sledih pa bosta še dve tekmovalni seriji. Organizatorji znova pričakujejo velik obisk gledalcev, zato so poskrbeli za pester spremljevalni program z animatorji. Gledalci bodo lahko parkirali na parkiriščih ob skakalnici, ob zapolnitvi le teh pa na vseh do sedaj znanih parkirnih mestih v okolici. Parkirnine in vstopnine tokrat za prireditev ne bo.
Vilma Stanovnik
BALINANJE
NOGOME
TVačani doma poraženi
Trata - Minulo sredo so se na prvi finalni tekmi na balinišču na Trati pomerili balinarji Lokateksa Trate in kranjskega Centra Pekarne Vrhnika. Po boljšem začetku gostov so se Ločani na sredini srečanja približali aktualnim prvakom, nato pa ponovno odpovedali, tako da so Kranjčani slavili 15:9. Povratna tekma bo jutri, z začetkom ob 15. uri, v Kranju, morebitna tretja pa v nedeljo, z začetkom
ob 10. uri, ponovno na Trati.
V.S.
JUDO
VEC
oprema za fitnes, oblačila in
akcijskih
E^./EmiCS
Stopalnlk BSL
snptR
ENERGETICS
VSI Mnu^arskt
is laMkolatiM salog«
ter POPUSTI za izbrano lanskoletno zimsko športno opremo.
MAJ MAJ
VSI »milil. b^»» «"^'I? Ur VSI unmil. tevljl In M
•muterski tak I« lanskoletna saloga
od 14. do 27. 10. 2004
Znižanje velja za izdelke iz lanskoletne zaloge prodajaln. Ponudba je na voljo v prodajalnah v Ljubljani, Kranju in Manboru,
Kranjčani zmagovalci
Jesenice - Ob zaključku praznovanja 100-letnega jubileja TVD Partizan Jesenice so člani judo sekcije organizirali turnir za kadete in dečke. Nastopilo je 200 tekmovalcev in tekmovalk iz številnih slovenskih klubov. Ekipno so zmagali člani Policijskega Judo kluba Triglav iz Kranja pred kluboma Duplek in Im-pol iz Slovenske Bistrice.
^	J.R.
Jeseničani dobili zaostalo tekmo
Kranj - V ligi Simobil se bodo Domžalčani v nedeljo ob 15. uri v Ljubljani pomerili z Olimpijo, v drugi ligi pa se bo Supernova Triglav (ob istem času) v Izoli pomerila z Argeto. Jesenice so v 3. ligi zahod v zaostali tekmi 7. kroga v gosteh premagali Avtoplus Korte s 3:1. Pari 11. kroga v 1. gorenjski ligi (tekme bodo v soboto ob 15. uri): Velesovo : Bohinj, Bled : Lesce, Sava : Železniki, Polet: Alpi-na, tekma med ekipama Britof : Visoko je bila včeraj popoldne. Ob istem času se bodo udarili tudi nogometaši v 2. gorenjski ligi: Trbo-je : Naklo, Bitnje : Podbrezje, Ločan : Kr. Gora, Preddvor : Kondor.
B. B.
KOŠARKA
Mlade TViglavanke začele s porazom
Kranj - Nova sezona seje začela tudi za košarkarice. V sredo zvečer so odigrale prve tekme za pokal Slovenije. V Kranju sta se pomerili ekipi Triglava in Domžal, po pričakovanjih pa so gostujoče igralke premagale mlado kranjsko ekipo z 68:38 (61:28, 42:20, 25:7). "Pričakoval sem zmago, nisem pa pričakoval takega odpora mlade kranjske ekipe," je po tekmi povedal domžalski trener Milan Lukan, ki je bil z igro svojih varovank zadovoljen. Še pred povratno pokalno tekmo se bodo Triglavanke in Domžalčanke pomerile še v 1. krogu državnega prvenstva jutri zvečer v dvorani na Planini.
B. T.
petek, 22. oktobra 2004
KRONIKA / helena.jelovcan@g-glas.si
GORENJSKI GUS »IS. STRAN
Brezplačna pravna pomoč na kranjskem okrožnem sodiscu
Odvetniki so dragi, sodni stroški visoki, iskanje pravice pa ni rezervirano samo za bogate. Tistim, ki denarja nimajo, država zadnja tri leta
omogoča brezplačni pravni nasvet in brezplačno varstvo v sodnih sporih.
Kraixj - Z uveljavitvyo Zakona o brezplačni pravni pomoči septembra 2001 se je Slovenya uvrstila v krog držav, ki vsem ^u-dem, ne glede na njihovo premožnost, omogoča primerno sodno varstvo. Razen prvih pravnih nasvetov v okviru brezplačne pravne pomoči v celoti ali delno krye stroške pravnega zastopai^a in stroške sodnih postopkov, ne pa tudi stroškov in nagrad odvetnikov nasprotnih strank v primerih izgubljenih sodnih sporov. Za brezplačno pravno pomoč lahko zaprosgo \judje, če seveda izpolnjujejo pogoje, v sporih na okrožnem, delovnem in socialnem ali upravnem sodišču, vrata zanjo pa so jim odprta tudi na mednarodnem sodišču, denimo Evropskem sodišču za človekove pravice.
pitom. Naš sogovornik je Dejan Kmetec, ki ima v tej službi enoletne izkušnje.
Kdo je sploh upravičen do brezplačne pravne pomoči?
"Vsak, katerega mesečni dohodek oziroma mesečni dohodek na družinskega člana ne presega višine minimalne bruto plače, trenutno je to 11.484 tolarjev. Razen tega prihranki oziroma premoženje prosilca ali njegove družine ne smejo dosegati ali presegati višine dvajsetih minimalnih plaČ. Na podlagi pismene vloge o brezplačni pravni pomoči odloča predsednik sodišča oziroma njegov pooblaščenec.
Verjetno obstaja tudi vsebinski pogoj, domnevam, da država ne plačuje tožb kar tako vsevprek, za kozlovsko senco?
Res je. Zadeva mora biti "razumna", življenjsko pomembna za prosilčev osebni in socialno
Dejan Kmetec

Na Okrožnem sodišču v Kranju v strokovni službi brezplačne pravne pomoči trenutno delajo štirje strokovni sodelavci, ki so diplomirani pravniki z opravljenim državnim pravniškim iz-

ekonomski položaj oziroma položaj njegove družine, kazati pa mora tudi na verjetnost pozitivnega izida, najsi bo da prosilec spor sproža ali se v njem brani. Brezplačna pravna pomoč se lahko odobri za pravno svetovanje, pravno zastopanje pred sodišči ter institucijami, ustanovljenimi za zunajsodno poravnavanje sporov in za druge z zakonom določene pravne storitve, kot so sestava, overitev in potrditev listin o pravnih razmerjih, dejstvih in izjavah, pa tudi oprostitev plačila sodnih stroškov."
Kaj natančno sodi v delo strokovne službe brezplačne pravne pomoči?
"Gre za strokovne in adminis-trativno-tehnične naloge v zvezi z odobritvijo brezplačne pravne pomoči. Med strokovnimi nalogami bi izpostavil zlasti dajanje prvega pravnega nasveta, brezplačno svetovanje in seznanjanje o možnostih ter pogojih za pridobitev brezplačne pravne pomoči. Prvi pravni nasveti so brezplačni in jih dajemo med uradnimi urami sodišča, v nujnih primerih izjemoma tudi zunaj uradnih ur. Opažam, da je med iskalci pravnega nasveta precej ljudi, ki se pri uveljavljanju svojih pravic ne znajdejo, tavajo od vrat do vrat različnih inštitucij. Mi vozel presekamo,
jim svetujemo, kam naj gredo in kaj naj tam povedo. Razen nas s soglasjem ministra za pravosodje prve brezplačne pravne nasvete in pomoč dajejo tudi odvetniki in notarji, ki so to pripravljeni. Na Gorenjskem brezplačno pravno pomoč trenutno daje ena odvetnica."
Kakšne vrste zadev prevladujejo v brezplačni pravni pomo-
v • o
Cl?
"Skoraj 70 odstotkov jih je s področja družinskega prava, kamor sodijo razveze, predodelit-ve otrok, določitve oziroma izterjave preživnin ter ugotovitve očetovstva, izstopajo pa tudi dednopravne zadeve in delitve skupnega premoženja. Druga področja, kot stvarnopravne, izvršilne, stanovanjske, obligacijske, nepravdne in kazenske zadeve, so približno izenačena. Podobna struktura zadev je tudi v drugih državah, kjer poznajo brezplačno pravno pomoČ. V Nemčiji, na primer, imajo s področja družinskega prava 85 odstotkov zadev."
Se obseg brezplačne pravne pomoči povečuje?
"Statistika pove največ. V zadnjem četrtletju leta 2001, ko je bila brezplačna pravna pomoČ še novost, smo na našem sodišču obravnavali 37 prošenj zanjo, leta 2002 smo prejeli 302 prošnji in dali 625 prvih pra-
vnih nasvetov, lani smo prejeli že 814 prošenj in dali 462 pravnih nasvetov, letos pa smo do konca septembra prejeli 734 zadev. Obseg se torej povečuje tako pri prvih pravnih nasvetih kot prošnjah za brezplačno pravno pomoč."
Ali morda prihaja do zlorab?
"O tem nimamo podatkov. Če prihaja, lahko le predvidevamo, da gre za primere, ko prosilci za brezplačno pravno pomoČ ne prikažejo svojih resničnih prihodkov in premoženjskega stanja. Pri preverjanju smo namreč vezani zlasti na podatke davčnih organov, saj v dohodek prosilca oziroma njegove družine štejejo predvsem dohodki in prejemki, ki so viri dohodnine."
Zakon o brezplačni pravni pomoči je bil noveliran. Za kakšno novost gre?
"Po noveli, ki se začne uporabljati 1. decembra, se zaradi vstopa Slovenije v Evropsko unijo razširi krog upravičencev do brezplačne pravne pomoči, seveda ob določenih pogojih, tudi v čezmejnih sporih. Tako bodo državljani drugih držav Evropske unije lahko zaprosili za brezplačno pravno pomoč v sporih na naših sodiščih, slovenski državljani pa na sodiščih drugih držav članic."
Helena Jelovčan
KRIMINAL
Tat v Čolnarni
Trboje - Neznanec, ki je v noči z nedelje na ponedeljek vlomil v gostinski lokal Čolnarna, je lastnika olajšal za približno 300.000 tolarjev. Odnesel je računalnik, glasbene komponente in cigarete.
Gojil konopljo
Krai\j - 29-letnega Kranjčana bodo kriminalisti sektorja kriminalistične policije ovadili kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili. V stanovanju je gojil konopljo, ki so mu jo v hišni preiskavi zasegli.
Električno orodje
Zgori\ji Brnik - V noči s ponedeljka na torek je nekdo vlomil v kontejnerja na gradbišču letališča Ljubljana. Ukradel je za približno 2,5 milijona tolarjev različnega električnega orodja.
Ključi na mizi
Krai\j - V ponedeljek popoldne je v enem od kranjskih gostinskih lokalov nekdo izkoristil nepazljivost lastnika osebnega avta hyundai accent z registrsko oznako KR 64-36 K. Z mize je ukradel ključe in se z avtom odpeljal v neznano. Avto je vreden okrog 800.000 tolarjev.
Fotoaparati
Tržič - Neznanec je v ponedeljek zjutraj vlomil v trgovino z avdio-video opremo. Odnesel je osem fotoaparatov canon power shot, dva fotoaparata canon ixus, dva fotoaparata canon eos, pet video kamer canon mvw in vido kamero canon xm2. Aparati so vredni skupaj okrog štiri milijone tolarjev. H. J.
Nevarno križišče pri "spodnji" Iskri
Žalost v Koseljevi družini v Zadragi
Avto se je "dvignil" iz luknje.
Kranj - Po sobotni prometni nesreči na Gorenjesavski cesti, koje voznika BMW Milorada Radojeviča - Macana pogoltnila narasla in deroča reka, nas je kar nekaj voznikov opozorilo na pasti, ki pretijo v tako imenovanem križišču pri "spodnji" Iskri. Cesta pred prvim semaforjem, gledano iz smeri Labor oziroma Gaštejskega klanca proti Gorenji Savije dvopasovna. Pred drugim semaforjem se desni pas odcepi proti Iskri oziroma Savski loki, tik za semaforjem pa se v levem ovinku nenadoma izgubi oziroma zlije v levi pas. Tu je tudi priključek na Gorenjesavsko cesto za vozila, ki prihajajo iz Savske loke.
Zlasti za voznike, ki peljejo po desnem pasu naravnost proti Gorenji Savi in se skušajo pravočasno "pririniti" na levega, je ob neprilagojeni hitrosti zelo nevarna vdolbina v cesti, ki ni opazna. Približno tri tedne nazaj je tovornjak, ki je "preskočil" luknjo, izgubil več tlakovcev, na katere so naleteli vozniki, ki so se iz Savske loke vključevali na Gorenjesavsko cesto. Poznavalci križišča pri "spodnji" Iskri, ki je bilo v dolgih letih od nastanka že deležno ostrih kritik, trdijo, da bi direkcija RS za ceste oziroma vzdrževalec ceste moral za večjo varnost namestiti vsaj tri prometne znake: za omejitev hitrosti, za ovinek v levo in za konec desnega voznega pasu. Seveda bi moral zapolniti tudi luknjo na cesti, nekateri pa celo menijo, da bi morebitne nove zdrse vozil v Savo lahko preprečila varovalna ograja.	H. J., feto: Gorazd Kavčič
Kolesarka umrla v bolnišnici
Kranj - 68-letna KranjČanka, kije 11. oktobra dopoldne s kolesom zapeljala iz Tekstilne ulice pred avto na Jezersko cesto, je zaradi hudih poškodb 19. oktobra zjutraj umrla.
Oče in sin ostala
gozdu
V ponedeljek popoldne je elektrika z daljnovoda ubila 55-letnega Marka in 33-letnega Uroša Koselja.
Zadraga pri Dup^ah - Pred približno tremi tedni so delavci kranjskega Elektra ob daljnovodu in pod njim v izjemno strmem pobočju nad Zadrago, vasjo ob regionalni cesti Duplje-Tržič, posekali drevje. Pred začetkom poseka so žice z daljnovoda zaradi varnosti odstranili, po poseku pa jih ponovno namestili. Debla požaganih dreves so pustili na tleh.
Lastnik gozda, 55-letni Marko Koselj, in njegov 33-letni sin Uroš sta se v ponedeljek, 18. oktobra, okrog štirih popoldne namenila v gozd pospravljat posekani les. Kot je po nezgodi ugotovila komisija sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Kranj, sta traktor pustila ob vznožju strmine, sama pa od-
Marka in Uroša Koselja je v gozdu ubila elektrika.
šla do požaganih debel. Nameravala sta jih zapeti z deset milimetrov debelo jeklenico ter jih s
traktorjem potegniti na ravnino.
Debla so ležala drugo prek drugega, zemlja je bila zaradi
dolgotrajnega deževja razmočena, eno od njih se je prevalilo in po vsej verjetnosti Urošu stisnilo desno nogo med kolenom in gležnjem. Nezgoda se je primerila prav pod daljnovodom.
Kriminalisti domnevajo, da je Marko Koselj sinu skušal pomagati tako, da bi deblo zapel z jeklenico in ga potegnil stran od Uroševe noge. Pri tem naj bi del jeklenice zalučal proti robu gozda, na žalost pa ni upošteval zgolj dva in pol do tri metre višinske razlike med tlemi in žicami daljnovoda. Jeklenica je namreč padla na žice daljnovoda, kar je na razmočenih tleh povzročilo močan električni udar. Oče Marko in sin Uroš sta na kraju umrla. Helena Jelovčan
Foto: Matjaž Gregorič
Oktobra
bo
naslednji Hyundai!
Zanesljivo najbolj ugodna ponudba omejene serije -igemni prihranki
do 492.000 Sir
BLANTRA
pilhfaneK
180.000 SfT
« popust za paket opreme <to
6s.ooosrr
pHhranek
m.m SIT
♦ bwius staro za novo do
130.000 SIT
+ popust za paket opreme do
67.000 srr
prihranek
250.000 SIT
♦ bonus staro za novo
100.000 SIT
prihranek
2S0.000 SIT
♦ bonus staro za novo do
150.000 srr
* popust za paket opreme do
92.000 SIT
Pohitite! Do odprodaje zalog veljajo Izjemni nakupni pogoji tudi za vse ostale modele.
HyundtH je po r.-^7ir.l<av! ).D Pov/f't
Associates m
u.'vijL' WliichV Cür mfifi
iiaj/(H\esljtv(']štini
awtomobih.
<S> HYunoni
Porst» gonv«; bJ-9.Q l/IUOhm. %rr>mi$ COj: 136-2Ib f/im
GORENJSKI GLAS • 16. STRAN
ZGODBA / info@g-glas.si
Petek, 22. oktobra 2004
so
tudi
brez
kril
Jurij Rekelj iz Kranja ima v svoji zbirki več tisoč različnih metuljev, predvsem pa o metuljih zelo veliko ve. Ste morda vedeli, da obstajajo celo metulji brez kril?!
Kranj - 30-letni Jury Rekelj iz Struževega v Krai\ju je po poklicu vrtnar in vodja vrtnarije Bantale v StražišČu, v prostem času so njegov koi\jiček in vesele postali metulji. "Nekateri zbirajo znamke ali papirnate robčke, jaz pa metu^e," pove, kot da bi bilo to eno in isto. Pa ni: zbirati predmete je vendarle nekaj drugega kot metulje, ki so živa bitja.
Jurij se je za to navdušil že kot otrok. Še dobro se spominja, kako je skupaj s starši veliko hodil v naravo, še zlasti v hribe, in na teh izletih je pogosto opazoval metulje. Na sejmu Narava -zdravje v Ljubljani je spoznal gospoda, ki je razstavljal zbirko tropskih metuljev in mu tudi povedal, da obstaja Slovensko entomološko društva Štefana Mi-chielija. Jurij seje v četrtem razredu osnovne šole že včlanil v društvo, a ker je bil Še premlad,
da bi sam hodil na društvena
p
srečanja, gaje v Ljubljano vozil oče, dodelili pa so mu tudi mentorja Zlatka Pflauma iz Kranja. Mentor je Juriju razkril prve skrivnosti metuljev: kje in kdaj jih nabirati, kako jih opazovati, kako nepoškodovane prinesli domov, kako jih posušiti in pripraviti za zbirko, kje dobiti posebne škatle, igle in drug potrebni material ... V začetku je nabiral in občudoval predvsem velike in lepe po videzu - lasto-vičarja, velikega nočnega pav-linčka, jamamaja - metulja, čigar domovina je Kitajska, a se je dobro razširil tudi pri nas ...
koliko metuljev že ima v svoji zbirki, zanesljivo jih je več tisoč. Ker zelo rad hodi v hribe, v njegovi zbirki prevladujejo metulji s hribovskih in gorskih območij, včasih nese s sabo v hribe tudi agregat in jih lovi ponoči ob soju luči. Letos poleti je bil dva meseca in pol v Sibiriji, v republiki Tuva, v bližini Mongolije, kamor so ga povabili skupaj s češkim in slovaškim metuljarjem. "Tam nimajo svojih strokovnjakov niti ne seznama metuljev, zato smo poskušali zbrati čimveč različnih primerkov. To je bila avantura, lezli smo po hribih, spali smo zunaj v Šotorih in nosili s sabo vso potrebno opremo,'' se poletne dogodivščine spominja Jurij, očitno zadovoljen, da so med bivanjem v Tuvi odkrili nekaj vrst metuljev, katerih način življenja še ni poznan.
Sibirske dogodivščine
Pa danes? Jurij je izkušen in uveljavljen metuljar, ki ima za to, kar počne, tudi potrebna dovoljenja. Nikdar ni prešteval,
Ankeraria še ni izumrla
Sibirija niso bile njegove prve mednarodne izkušnje, metulje je iskal tudi že v Zambiji, na Slovaškem in na območju nekdanje Jugoslavije. "Povsod potrebuješ za to dovoljenje, sicer imaš lahko velike težave," razlaga in dodaja, daje lovljenje metuljev prepovedano v narodnih parkih in na drugih zavarovanih območjih. Ali nabiranju more-
Med iskanjem metuljev pod kamenjem na 2.500 metrov visokem grebenu Cagan Šibet v ruski Tuvi.
Jurij z eno od svojih zbirk metuljev.
biti nasprotujejo tudi strokovnjaki? "Veda o žuželkah se ne bi razvijala, če ne bi poleg strokovnjakov imeli tudi veliko laikov, ljubiteljev, ki se ponašajo z bogatim znanjem in so odkrili že veliko novega. Strokovnjaki imajo namreč tudi veliko birokratskega dela in nimajo vedno časa še za terenske raziskave in oglede," pojasnjuje Jurij, ki je v svoji zbirki še posebej ponosen na metulja vrste E. ankeraria, ki so ga zaradi ogroženosti tudi uvrstili v Naturo 2000. V Sloveniji so večje število primerkov nazadnje opazili pred več kot petintridesetimi leti, zato so že domnevali, da je vrsta na robu izumrtja. Pa ni! Jurij je pred tremi leti na Krasu ujel samce in kasneje tudi samičke, pri tem pa je bil največji problem, ker ne v muzeju in ne v zasebnih zbirkah niso našli primerka samičke, ki bi jo lahko uporabili za primerjavo.
Slovenija je tudi ena redkih držav, ki še nima uradnega seznama metuljev. "Neuradni seznam obstaja, vendar ni popoln," ugotavlja Jurij in poudarja, da je tudi njegova želja imeti čimbolj popolno zbirko slovenskih metuljev. To ne bo enostavno, saj je v Sloveniji več tisoč vrst metu-
ljev, med njimi so tudi selivci, ki se kot lastovke selijo v tople kraje. Značilen primer je nočni metulj smrtoglavec, ki spada med somračnike ali vešče in ima na trupu glavo, s katero spominja na lobanjo, na smrt. Njegova domovina je severna Afrika, vsako poletje pa prepotuje na stotine kilometrov in prileti tudi v Slovenijo, kjer pa njegove bube zaradi zmrzali ne prezimijo.
Ročne spretnosti In veliko znanja
Večina si metuljarja predstavlja, kako z mrežo teka po naravi in lovi metulje. Takšna slika je nekoliko izkrivljena, popačena, Jurij se že bolj kot lovljenja poslužuje vzgoje metuljev. V naravi poišče gosenice, iz katerih se potem razvijejo odrasle živali, ali pa ujame samičko (večinoma so že oplojene), jo krmi z medičino in počaka, da izleže jajčka. Iz jajčk se razvijejo gosenice, iz gosenic bube, iz bub pa metuljčki. Je metulja težko uloviti? Nekatere vrste, še zlasti dnevne, ki jih večinoma lovijo z mrežo, ni enostavno ujeti. Pri lovu na nočne si pomagajo z lučjo, pri tem pa ima večina metuljev raje
ultravijolično svetlobo kot navadno. Za lovljenje so koristne ročne spretnosti, predvsem pa je potrebno veliko znanja o metuljih, ki se delijo po družinah, rodovih in vrstah, na dnevne in nočne, na redke in pogoste, ...
Nekateri metulji se ne prehranjujejo
Metuljar mora za vsakega metulja, ki ga želi ulovili, vedeti, ali leta podnevi ali ponoči, v katerem letnem času in na katerem območju, s čim se prehranjuje, koliko časa živi, kako prezimuje - in tako dalje. Ste morda vedeli, da metulji v povprečju tri četrtine življenja preživijo kot gosenice, da nekateri živijo le en teden ali Še celo manj, da so vrste, ki se kot odrasli metulji sploh ne prehranjujejo, da metulj lahko prezimi v vseh oblikah - kot jajček, buba, gosenica ali kot odrasel metulj, da nekatere vrste letajo tudi pozimi, če je temperatura le višja od nič stopinj Celzija ...?! Odrasel samec takoj, potem ko poišče samico in jo oplodi, umre, enaki usodi je zapisana samička, ko odloži jajčka. Med samčkom in samico je razlika, pri približno polovici metuljev je tudi dobro opazna. Običajno so samičke večje, imajo večji trup in krila ter daljši zadek, kjer nosijo jaj-
in več. Največji oz. z največjo površino kril je veliki nočni pavlinček, ki med krili meri tudi Štirinajst centimetrov. Pri nas je redek, z nekaterih območij je že skoraj povsem izginil, verjetno zaradi onesnaževanja in javne razsvetljave. Zanimivo je tudi to, da se metulji iste vrste lahko pojavljajo v različnih barvnih odtenkih, najbrž na to vpliva temperatura okolja. "Nekaj posebnega je ogrožena vrsta E. ankeraria: samčki letajo le ponoči, samička je brez kril in jo metuljar lahko opazi le slučajno, ko leze po deblih dreves," razlaga Jurij in poudarja, da so zaradi spreminjanja okolja najbolj ogrožene stepske in močvirske vrste metuljev.
Vrtnar in metuljar
Jurij o metuljih že zelo veliko ve. Znanje pridobiva iz strokovnih knjig (v slovenščini jih je malo, večina jih je v nemščini), v pogovoru s strokovnjaki ter na podlagi lastnih izkušenj. "Tudi pri metuljih še ni vse znano, človek bi potreboval tri življenja, da bi se lahko o vsem poučil. Nekatere vrste izginevajo, druge se pojavljajo, tretje so v razmahu. K temu največ prispevajo ljudje s spreminjanjem okolja. Če uničujejo močvirja, ki že od nekdaj veljajo za ničvredno
•	-	* v
"t. «■ • ■ • v v ^
Nočni lov s pomočjo luči na Primorskem.
čka. Samčki so večinoma manjši, imajo pa večje tipalke, s katerimi prepoznavajo feromone (dišave), ki jih oddajajo samičke. Nekatere vrste so splošno razširjene in dokaj pogoste, druge so redke in "vezane" le na določeno hranilno rastlino ali le na določen biotop. Metulji so tudi različno veliki, od nekaj milimetrov do deset centimetrov
zemljo, izginevajo tudi rastlinske in živalske vrste," pravi Jurij in poudarja, da mu kot vrtnarju predvsem pri zatiranju škodljivcev veliko koristi poznavanje razmnoževanja žuželk. Velja pa tudi obratno: kot metuljarju mu je lažje, ker pozna veliko rastlin.
Cveto Zaplotnik, foto: C.Z., arhiv J.R.
Piše Miha Naglic
Gorenjski kraji in ljudje od A do Ž
Žirovski Lintvern
Ste že slišali za bajeslovnega Lintverna, v vodi živečega zmaja? Svojega in bolj znanega imata tudi Ljubljana in Celovec in še kdo, ampak žirovski trdi, da je nekaj posebnega. "Kraljestvo moje je grozota, hu, jaz sem zadnji Lintvern slovenskega rodu." Tako se pohvali žirovski zmaj, ki zaklet in ujet globoko pod Žirkom čaka na trenutek, ko bo mogel spet na plan, strahovat vrle Zirovce. Ime Lintvern je dobil od nemškega samostalnika der Lindwurm, ki v nemščini pomeni to, kar v slovenščini zmaj, izmišljena pošast. Lintvernov, takih in drugačnih, je vedno kar mrgolelo, povsod po Nemškem in Slovenskem. Posebnost žirovskega je, kot rečeno, v tem, da je eden zadnjih, ki Še živijo, čeprav le v domišljiji, in v tem, da je slovenskega rodu. Prava rodoljubna pošast! Kot tak na-
stopa v mladinski spevoigri Sprelepa gorska na-geljroža, ki jo je jeseni 1952 spisala Darina Konc, tedaj profesorica na nižji gimnaziji v Zireh. "Pred tisoč in več leti je zaživel pod našo goro neznanski zmaj, ki mu pravimo Lintvern. Vsak večer in vsako jutro ga slišimo, kako pije vodo iz podzemeljskega jezera in čaka, kdaj bo mogel skozi strešno luknjo, ki jo bo naredil potres, da zalije našo dolino in požre zadnjo najlepšo deklico, da se bo tako maščeval nad tistimi, ki so ga po pravici priklenili v črni podzemeljski svet."
V podzemeljski svet gaje spravila njegova hudobija. Nekoč je bil človek, a bil je slab do drugih ljudi. Imel je zmajevo srce, zmajeve roke, njegove oči so bile zelene kot kačje in njegov jezik strupen kot meč. Mož, ki je postal Lintvern, je bil bogat, neznansko bogat in je imel nekje na Žirku svoj grad. Kako je tedaj postal zmaj? Saj ni postal, od-govaija pravljica; to je že bil in v neki črni, viharni in potresni noči, se je od teže lastne hudobije vdrl in pogreznil v brezdno pod Žirkom. Kjer že dolgo in neprestano greži na svoj trenutek. Tako pravljica. Ko so stari Zirovci hodili po Žirku in na nekaterih krajih prisluškovali hrumenju iz globin ter opazovali, kako ob vsakem večjem deževju
bruha voda izpod njega, so te vznemirljive pojave pripisovali Lintver-nu. Novodobni učenjak bi njihove predstave odčaral in jih razložil znanstveno: poslušajte, tu spodaj ni nobene skrivnosti, gre za čisto običajne kraške pojave. Psihoanalitik pa bi nemara ugotovil, da smo Ži-rovci v pojavo Lintverna in v upanje, da bo nekoč premagan, prenesli ("projicirali") svoj strah pred vodno ujmo, ki je v minulih stoletjih tako pogosto in usodno pustošila po naši dolini, pa so jo v zadnjih desetletjih z regulacijami nekaterih vodotokov skoraj povsem ukrotili. V letu 1994 ponovno ustanovljena Občina Žiri pa je Lintverna povzdignila v svojevrstnega častnega občana - postavila ga je v svoj grb, skupaj z žirom, po kate-
v
rem naj bi se imenovala Lintvernov hrib Zirk in kraj pod njim.
Lintvern se zdi že povsem ukročen in udomačen. Kaj pa če je to le videz, v resnici pa ostaja na preži. Sprelepa gorska nageljroža, dekle, kije ukleto ob njem, slej ko prej čaka na svoj trenutek. Enkrat
$ II ^
Untvern v grbu Občine Žiri
bo v bregovih Žirka zrasel prečudovito lep nagelj in ta nagelj bo začarana deklica. "Pošten in pogumen pastir" ga bo smel utrgati in tako prinesti srečo svoji dolini. Odčara-na deklica bo imela pri sebi ključ od Lintvernovih podzemnih zakladov. Vendar gorje nam, Če se ga ne bo dotaknil pravi. Lintvern bo podivjal in s podzemskim jezom žalil vso dolino, ki je jezero v njegovih zlatih časih že bila. Je vse to res le bajka, le igra besed? Umetnik Tomaž Kržišnik, ki je bil nekoč sam
v
pastir pod Žirkom inje pogosto prisluškoval podzemskemu in tuzemskemu bučanju, je iz Lintverna naredil prav prijazno igračo, ki je postala maskota našega kraja in njegovega staroži-rovskega "kantona" ter izvirni turistični spominek. Umetniki imajo pravico, da si Lintverna predstavljajo po svoje. Tako si tudi podpisani, rojen na dan sv. Jurija in poimenovan po sv. Mihaelu - oba sta na splošno priznana krotilca zmajev - jemljem pravico besedovati o teh igrivih in nikoli dorečenih stvareh. Bog daj, da bi take tudi ostale!

JI
petek, 22. oktobra 2004
GOSPODARSTVO / Stefan.zargi@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 17. STRAN
Kranjski Iskrateling je v začetku oktobra uspel skleniti prve posle v Kazahstanu, kar si štejejo za velik uspeh, saj trgi nekdanje Sovjetske zveze sodijo med najbolj odprte trge, na katerih je prisotna skorajda vsa svetovna konkurenca.

Kraixj - Iskratelig iz Kranja, ki gradi telekomunikacijske sisteme za sredi\je in velike korporacye, je v začetku oktobra najprej podpisalo pogodbo v vrednosti 170 tisoč ameriških dolarjev za dobavo telekomunikacijske opreme za potrebe energetskega omrežja v glavnem mestu Anan, nekaj dni kasneje pa še veliko vrednejšo pogodbo (v višini 1,1 milijona dolarjev) z državnim železniškim podjetjem. V obeh primerih gre za načrtovalce, dobavo opreme, njeno vgradnjo in tudi kasnejše izobraževalce lyi-hovih strokovi\jakov, ki bo potekalo v Krai\ju.
Ljubljana, zato se nam ob uspešni zaključit vi sklenjenega posla obetajo še velike perspektive. Posel z državno železnico, ki 1)0 tudi opravljen v Astanu, pa obsega postavitev Iskratelove telefonske centrale SI2000 s približno dva tisoč priključki, terminalno opremo, 1.700 analognimi telefonskimi aparati, tristo ISDN telefoni z raznimi funkcionalnostmi, postavili bomo tudi videokonferenčni sistem za dvajset videotelefonov in avdio-konferenčni sistem za 30 komponent. Slednja sistema omogočata tudi kasnejšo širitev," je pojasnil Ivan Bračič, prodajni inženir, v Iskratelingu odgovoren za tržišče bivše Sovjetske zveze.

Iskrateling je najbližji sosed Iskratela, s katerim tesno sodeluje.
Ivan Bračič
"V prvem primeru gre za postavitev manjšega dispeČerskega omrežja s štirimi centralami s terminalno opremo in dispečer-skimi pulti. Energetsko omrežje v Ananu je približno sedemkrat do osemkrat večje od Elektra
Kot pravi BraČič, Rusija predstavlja Iskratelingu daleČ največji trg, v kranjskem podjetju pa seveda želijo razširiti svojo poslovno mrežo. Prav zato je Kazahstan tako velika prilož-
nost. "Pri iskanju novih trgov nismo tako hitri, kot smo pričakovali, toda sam menim, da je prehitevanje lahko nevarno. Sicer pa je tudi samo pridobivanje poslov dolgotrajen proces; za posla v Kazahstanu smo se na primer trudili kar dve leti. V tem času so nenehno preverjali naše preference pri naŠih kupcih v Ruski federaciji, saj imamo na primer na železnici v Rusiji vključenih več kot 80 sistemov s skupno kapaciteto 150 tisoč priključkov. Da so se nazadnje odlo-
čili za nas, smo zato Še toliko bolj ponosni. OdloČili so kakovost in zanesljivost našega produkta, naša vztrajnost in hiter odziv," je razložil Bračič.
Prva kazahstanska posla pomenita za Iskrateling predvsem vstopnico na ta trg. "V Kazahstanu nameravamo utrditi naš položaj in narediti nekakšno preslikavo Rusije, kjer gradimo telekomunikacijske sisteme za njihovo policijo, vojsko, državno železnico, carino ..."
Simon Šubic
Iskraemecovi števci na Finskem
♦	S
Kranjski Iskraemeco je ta mesec s finsko družbo TeliaSonera Finland podpisal pogodbo o sodelovanju na področju
inteligentnega merjenja električne energije preko GSM omrežja.
Krary - Slavko Vidic, predsednik uprave družbe Iskraemeco, je s finsko družbo TeliaSonera Finland podpisal pogodbo o sodelovanju pri razvoju in dobavi sistemov za daljinsko merjenje. Na ta način je finsko podjetje prvi GSM operater, ki je ponudbi svojih telekomunikacijskih storitev dodal servis inteligentne telemetrije. TeliaSonera predvideva trženje tovrstnih storitev najprej za finsko elektrodistribucijo Vattenfall, kasneje pa tudi za druge elektrodistribucije na območju njihovega GSM omrežja. Elektro-distribucija Vattenfall ima na Finskem 360.000 odjemalcev in približno dvanaj-
stodstotni tržni delež.
TeliaSonera, ki je vodilna telekomunikacijska družba na nordijskem in baltiškem območju, bo torej uporabnikom namestila števce porabe električne energije z GSM
modemom, ki jih je razvil Iskraemeco. Elektrodistributor bo tako dobil boljši pregled nad delovanjem omrežja ter nad izgubami v njem, porabniki pa natančen vpogled v svojo porabo ter realne račune. Pričakujejo, da bodo na tak način lahko izboljšali učinkovitost prenosnega omrežja, delovanje in vzdrževanje le-tega ter tako dosegli izboljšave na celotnem skandinavskem • energetskem trgu.
Iskraemeco, eden največjih proizvajalcev števcev električne energije na svetu, že dalj časa vlaga v razvoj sistemov za daljinsko odčitavanje števcev. Poleg že delujočih sistemov za industrijske odjemalce je pred kratkim razvil novo generacijo sistema za avtomatsko odčitavanje števcev pri gospodinjskih odjemalcih. Te sisteme v svetovnem merilu med prvimi uvajajo prav skan-
dinavske države. Kranjsko podjetje je tako julija podpisal pogodbo o dobavi celovitega sistema za daljinsko odčitavanje nekaj sto tisoč Števcev z elektrodistribucijo Vattenfall na Švedskem in prve dobave že potekajo. Prvi večji sistem je Iskraemecu uspelo prodati v začetku letošnjega leta švedski elek-trodistribuciji Sydkraft.
"Prehod na ponudbo celovitih sistemov je pomemben mejnik v razvoju Iskraemeca, saj se je prebil v prvo vrsto ponudnikov, ki trgu prvi ponudijo novo tehnologijo za obračun električne energije. Za Iskraemeco je pridobitev čim večjega tržnega deleža pri sistemih za obračun strateškega pomena, saj želi še naprej ostati med vodilnimi podjetji na področju merjenja in obračuna električne energije," ocenjujejo v Iskraemecu.
Simon Šubic
Naprodaj poslovni delež
v Elektrodah
k
Jesenice - Od 15. oktobra, ko sta Ministrstvo za gospodarstvo in Slovenske železarne v časopisu Delo in Uradnem listu SR objavila javni poziv, je naprodaj 80-odstotni poslovni delež družbe Slovenskih železarn Elektrode Jesenice. Podjetje proizvaja standardne in specialne elektrode, varilne palice in žice, polnjene žice, varilne praške in druge dodajne materiale za varjenje. Po podatkih, ki jih je posredovala služba za odnose z javnostmi pri gospodarskem ministrstvu, zaposlujejo 180 delavcev, skupni prihodek družbe je lani znašal nekaj več kot 2,6 milijarde tolarjev in izkazali so bhzu 52 milijonov tolarjev dobička.
Ponudniki morajo zavezujoče ponudbe oddati do 15. novembra letos, do 12. ure. Vrednotili jih bodo po višini kupnine, načinu in rokih plačila, poslovnem načrtu, dodatnih vlaganjih, ki naj vključuje-
»
jo načrt investicij s terminskim planom in viri financiranja, po ohranjanju največjega možnega števila delovnih mest oziroma povečanju zaposlenosti, ohranjanju in nadaljnji širitvi proizvodnih programov, širitvi prodajnih trgov na izvoznih območjih in po boniteti ponudnika. Ponudniki so tudi dolžni proti plačilu približno 480.000 tolaijev (2-000 evrov) prevzeti informacijski memorandum in se zavezati k varovanju zaupnosti informacij.
Kako bo prodaja vplivala na podjetje, bi bilo preuranjeno govoriti. Irena Peterlin, pomočnica uprave Slovenskih Železarn, pravi, da so izkušnje pri prodaji poslovnih deležev v enajstih odvisnih družbah dobre, saj se v poslovanju vseh kažejo koristni učinki. Ocena vrednosti Elektrod zaenkrat ostaja poslovna tajnost.
M. K.
Natečaj za najboljši
poslovni načrt
Kranj - Britansko veleposlaništvo v Ljubljani je v sodelovanju s Fakulteto za management Koper in univerzitetno podjetniškim inkubatorjem Tovarno Podjemov iz Maribora objavil natečaj za najboljši poslovni načrt, ki temelji na gospodarskem sodelovanju med Veliko Britanijo in Slovenijo. Uradni naziv natečaja je Nagrada za male podjetnike. Na natečaju lahko sodeluje vsak, ki je rojen leta 1974 ali kasneje, ne glede na zaposlitveni status in izobrazbo. Poslovni načrt mora biti izdelan v skladu z napotki, ki so objavljeni v priročniku Nagrada za mlade podjetnike in na spletnih straneh organizatorjev. Temeljiti mora na podjetniški ideji, ki je inovativna, izvedljiva, donosna in ima možnosti za uspeh na trgu.
Zadnji dan za oddajo načrta je 6. januar 2005. Prispele načrte bodo ocenjevali priznani visokošolski učitelji ter predstavniki britanskega in slovenskega gospodarstva. Najboljše tri načrte bodo nagradili. Prva nagrada je dvotedensko poslovno izobraževanje na univerzi Napier na Švedskem, brezplačno svetovanje v Tovarni Podjemov pri izvedbi nagrajenega načrta in prenosni računalnik IBM ThinkPad. Druga nagrada je enoletna šolnina za 1. letnik podiplomskega študija na Fakulteti za management Koper in prenosni računalnik IBM ThinkPad, tretja nagrada pa je tridnevni študijski obisk Londona in udeležba na Poslovni konferenci Portorož.
Prijaviteljem v pomoč bodo med 25. in 29. oktobrom izvedli brezplačne pripravljalne delavnice po Sloveniji (tudi v Skofji Loki), na katerih bodo predstavili način pisanja in ubeseditve dobre zamisli, britanski strokovnjaki pa bodo spregovorili o priložnostih za poslovno sodelovanje med državama.	S.S.
Nova linija v Profilih
Savatech postaja eden največjih proizvajalcev gumenih
profilov za gradbeno industrijo v Evropi.
Krai\j - Ta mesec so v Savinem gumarskem programu Profili opravili uradni prevzem nove linye LCM za proizvodnjo gumenih profilov, kije sicer začela s poskusnim obratovanjem že sredi junija. Naložba v linijo nemško-francoskega proizvajalca Durferrit, ki spada med najsodobnejše linije na trgu, je bila vredna 276 milyonov tolarjev.
Kot pravijo v delniški družbi Sava, je nova linija pomembna pridobitev za program Profil in celotno družbo Savatech, njena namestitev pa je potekala brez večjih zapletov.
V programu profil sicer letno izdelajo nekaj več kot 4.700 ton različnih profilov, z novo naložbo pa bodo zmogljivosti povečali za 1.000 do 1.500 ton letno, s
čimer bo Savatech poslal eden največjih proizvajalcev gumenih profilov za gradbeno industrijo v Evropi.
"Nova linija bo omogočila nadaljnje povečevanje tržnega deleža na hitro rastočem ruskem
trgu in na preostalih trgih, krajše roke dobav in prodor na trge, kjer trenutno še niso navzoči," so prepričani v Savi. Direktor programa Profili Dušan Marja-novič pa opozarja tudi na ekološke prednosti nove linije, saj je vanjo vgrajen t.i. Ecoclean sistem. Gre za popolnoma zaprt sistem izpiranja in čiščenja gumenih profilov na sami liniji po končanem procesu vulkanizaci-je v soli. Tako bodo v prihodnje precej lažje izpolnjevali stroge okoljske predpise glede koncentracije nitritov v odpadnih vodah.
S.Š.
Decembra milijonti potnik
Brnik - Na brniškem letališču so v prvih devetih mesecih našteli več kot 812 tisoč potnikov oziroma za 11,3 odstotka veČ potnikov kot v enakem obdobju lani (skoraj 730 tisoč). Samo septembra je na primer z Brnika poletelo oziroma tam pristalo dobrih 115 tisoč potnikov, kar je 7,8 odstotka več kot septembra lani. Iz Aerodroma Ljubljana sporočajo, da te številke dokazujejo, da bodo prvič v svoji zgodovini zabeležili več kot milijon potnikov na leto. Milijontega potnika tako pričakujejo v začetku decembra.
Gradnja parkirne hiše s poslovnim prizidkom na letališču poteka po načrtih in bo predvidoma zaključena v prvih mesecih leta 2005. Garažna hiša bo sprejela 1.320 vozil, medtem ko je v poslovnem delu 4.800 kvadratnih metrov površin. Zaradi del bo Še do 15. novembra spremenjen prometni režim.	S.Š.
Znak kakovosti
Portorož - Med letošnjimi dobitniki Znaka kakovosti 2004 - priznanja za najboljše dosežke na področju graditeljstva v Sloveniji je tudi Jelovica
IZ
Škofje Loke, ki je priznanje prejela za svoje leseno okno Je-loterm. Med dobitniki znaka kakovosti je sicer sedem slovenskih podjetij.	S.Š.
g H¥:\\\ 11 Hf/hh
i'nn \ ti/ihi

ODPRTO: 7" - 19'
Na zalogi vedno več kot 100 vozil
Vsa vozila imajo do 24 mes. garancije
Tei.: (04) 201 52 40 SOBOTA: 13"
_______ ^^ Wprtouf ftfmortT rl <1.. Kranj.
www.alpctour-temont.si liubfiamka t. 27,4000 Kranj
Laze 18a, 4000 Kranj
ČIŠČENJE
DOSTAVA KURILNEGA OUA


Aito d.o.o.
Novo Mesto
PodbevškovD 32 (07)338 06 10
Kroij
Mirko Vodnovo 9 (04) 70t 92 SOj
Ribnico
Obrtno (ono Ugor 40 (0)) 836 96 20
Celje
Medlog 18
(03) 545 15 15
M. Sobota
Mofktšov^ka 9 (02) 534 90 11
Vizmarje
Plemljevo 86 (01) 512 52 32
V
CrntKe
BrnawQ 45 {01} 56} 35 66
Ho<e
Miklovska cesto 55 (02) 618 1331
<
3
a
D
3
Cvj fsi
O
z
D O
O
o
•o <
z
B
0 CZ
iU
1
UJ >
O
aomuum TWomA tf
GORENJSKI GLAS • 18. STRAN
FINANCE, PODJETNIŠTVO / info@g-glas si
Petek, 22. oktobra 2004
Slovenija še ne izpolnjuje
vseh pogojev
Ljubljana - Evropska koniisya je v sredo za enajst držav Članic Evropske un^e objavila poročilo o tem, ali že izpoliyujejo pogoje za prevzem skupne evropske valute evro.
Kot je razvidno iz poročila, nobena ne izpolnjuje vseh petih pogojev, so pa med njimi tudi precejšnje razlike. Litva in Švedska izpolnjujeta tri pogoje, Latvija, Češka, Ciper, Slovenija in Estonija dva, Malta in Slovaška enega. Poljska in Madžaiska pa nobenega. Slovenija že izpolnjuje evropske zahteve glede proračunskega primanjkljaja, javnega dolga in dolgoročnih obrestnih mer, ne pa glede inflacije, stabilnosti deviznega tečaja in pravne skladnosti. Slovenija je lani imela za dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) proračunskega primanjkljaja, Evropska unija dopušča tri odstotke. Javni dolg je v Sloveniji znašal nekaj več kot 29 odstotkov BDP, evropski kriterij je do 60 odstotkov. Pri dolgoročni obrestni meri je evropska meja 6,4 odstotka, v Sloveniji je bila avgusta 5,2-odstotna. Inflacija je pri nas Še vedno previsoka, v enoletnem obdobju med lanskim in letošnjim avgustom je bila 4,1-odstotna, evropska zahteva je bila v tem času 2,4-odstotna. Kar zadeva pravno skladnost, zakon o Banki Slovenije še ni skladen s pogodbo o Evropski uniji in s statutom Evropske centralne banke. Slovenija enako kot ostalih deset držav tudi ne izpolnjuje pogoja o stabilnosti deviznega tečaja, saj še nobena ni dve leti v mehanizmu deviznih menjalnih tečajev ERM2.	C.Z.
ETR v steč^nem postopku
Kranj - Okrožno sodišče v Kranju je 7. oktobra začelo stečajni postopek za družbo ETR proizvodnja in storitve s Hrušice. Za stečajnega upravitelja je imenovalo Braneta Goršeta iz Ljubljane. Dolžnike je pozvalo k poravnavi dolgov, upnike pa, naj v dveh mesecih od objave oklica o začetku stečaja prijavijo svoje terjatve stečajnemu senatu. Prvi narok za preizkus terjatev bo 28. januarja prihodnje leto. Isto sodišče je 1. oktobra končalo stečajni postopek za družbo Cargotrade, trgovina in špedicya, iz Kraiya. V stečajnem postopku za Elan Begui\je, p.o., je 8. oktobra odstavilo stečajnega upravitelja Francija Perčiča z Bleda in za novega "stečajnika" imenovalo Braneta Goršeta iz Ljubljane.	C. Z.
Z Gorenjko na Bali
v
Lesce - V septembru je potekala velika nagradna igra Zita Gorenjske pod sloganom Z Gorenjko na Bali, v okviru katere so se ljubitelji riževih čokolad Bali potegovali za 15-dnevni izlet za dve osebi na istoimenski sanjski otok. Sreča je na koncu doletela Franca Obida iz Drežnice pri Kobaridu, ki bo decembra na Bali odpotoval v družbi s svojim dekletom Matejo Kutin. Prav ona ima tudi vse zasluge za nagrado, saj je v Francovem imenu sodelovala v nagradni igri. Srečno pot jima je že vnaprej zaželel tudi direktor trženja v Žito Go-renjki Marko Mesojedec (na sliki desno).	S.Š.
Še več prireditev
Kranjskogorska lokalna turistična organizacija je pred zimsko sezono predstavila ponudbo in program prireditev Med novostmi odprtje sezone z Intersportovim smučarskim festivalom, januarja odprto prvenstvo Slovenije
v carving in telemark smučanju.
Ljubljana - V Krarjski (lori bodo letoši\jo zimsko sezono odprli s smučarskim festivalom pod pokrovite^stvom Intersporta in bo potekal med 17. in 19. decembrom. Vrsta zanimivih predstavitev se bo začela že na petek, 17. decembra, z baklado na smučišču Kekec oziroma na Dolenčevem rutu, če bodo snežne razmere slabe. Vrhunec bo v soboto, ko bodo že dopoldne predstavitve smučarskih šol in demonstracyski nastopi, tudi testiranje najnovejših modelov smuči in snežnih desk, zvečer pa glasbeni nastopi z živahnim smučarskim programom in ogi\jemetom.





» l>









A

S»;





•j-
-m
Od tradicionalnih zimskih prireditev ostajajo trdno na koledarju velika športna tekmovanja
- 44. pokal Vitranc 26. in 27. februarja prihodnje leto in finale svetovnega pokala v smučarskih skokih in poletih od 17. do 20. marca. 7. in 8. marca bo Kranjska Gora gostila tudi evropski gokal v veleslalomu za moške. Žive jaslice na Mlačci v Mojstrani od 25. do 29. decembra že postajajo tradicionalne. Prav tako se bodo tretje leto zapored trudili izpeljati tekmovanje pasjih vlečnih vpreg v Planici 8. in 9. januarja, saj se spogledujejo z organizacijo evropskega pokala.
Letos se je v pripravo zimske ponudbe za kranjskogorsko turistično območje vključila agencija za športni marketing Udo sport s Še dvema novima prireditvama - carving in telemark smučanjem. Osmega januarja bodo priredili odprto prvenstvo
Slovenije v carving smučanju. Prireditev bo na novem smučišču macesnovec v Ratečah, ki je zanimivo tudi zaradi bližine italijanske meje, saj si obetajo udeležbo italijanskih in avstrijskih tekmovalcev. Med 27. in 30. januarjem bosta prvič tekmi^ za svetovni pokal v telemarku, panoga Sprint. Pričakujejo okoli 80 tekmovalcev. Organizatorji računajo, da bodo z dobro izpeljavo pridobili organizacijo svetovnega prvenstva v tej disciplini leta 2007.
Lani se je uspešno prijela prireditev za otroke zimska lumpi-jada, ki je v prvi vrsti zabava na snegu, hkrati pa učenje smučarskih veščin, možno je tudi testirati smučarsko opremo. Napovedana je za 6. februar, ko bodo vsi udeleženci zmagovalci in nagrajeni. Vso sezono bo na voljo smučarski vrtec, ki bo letos izboljšan tako, da bodo otroci

m
'7
-'r «'

• «

»v.



lii^ v Vr^ • : v* s



i-»


J'.'
-v







U



m
rv J9A r.. ^ 'ifS*^' ^
.'a Jk




. -r;-V

•C« • --


A
sr •
S??


X

4».
Nove storitve spletne poslovalnice
Krai\j - Komitenti Volksbank - Ljudske banke, ki uporabljajo spletno poslovalnico Volksbank Online, lahko odslej dnevno spremljajo na svojem računu in na računih, za katere so pooblaščeni, tudi porabo s plačilno kartico Eurocard MasterCard, pri tem pa lahko preverjajo promet tudi za pretekla obdobja - za deset, trideset, šestdeset ali devetdeset dni. Novost spletne poslovalnice je tudi menjalnica, ki strankam omogoča nakup ali prodajo tujih valut - evra, švicarskega franka, angleškega funta, ameriškega dolarja in hrvaške kune. Za uporabnike spletne poslovalnice so uvedli tudi mobilno bančništvo, to je obveščanje prek SMS sporočil o stanju in prilivih na transakcijskem računu ter o spremembah tečajnice.	C.Z.
Deset tisoč življenjskih zavarovanj
Krai\j - V življenjski zavarovalnici NLB Vita so v dobrem letu nastopanja na slovenskem bančno zavarovalniškem trgu sklenili že več kot deset tisoč polic življenjskih zavarovanj. Vsa zavarovanja so sklenili preko poslovne mreže Nove Ljubljanske banke (taje enako kot belgijski KBC polovična lastnica družbe), pri tem pa je zavarovalnica dobro sodelovala s komercialisti v poslovni mreži. Storitve bodo v prihodnje še dopolnili, prizadevali pa se bodo, da bi pri življenjskih zavarovanjih ohranili ali celo povečali tržni delež. C.Z.

Zaupanje nas povezuje.


KÄRNTEN SUD
www.vbks.at
GOVORIMO SLOVENSKO



^ % v ^	v
A-9170 Borovlje/Ferlach - Hauptplatz 6
Tel.: 0043/4227/3756-12 ali 16

—i —^ ' ■
Še ne povsem dokončana ureditev naprav na smučišču Macesnovec v Ratečah, kjer je predvideno odprto slovensko prvenstvo v carving smučanju.
lahko zunaj ali v pokritem delu. V pred in posezoni so hotelirji tako kot lani pripravili ponudbo t.i. boom počitnic s cenovno ugodnimi paketi.
Med naložbami je letos najobsežnejša v štirisedežnico v Podkorenu, ki zagotavlja organizacijo pokala Vitranc, ob sedežni-ci Dolenčev rut v Kranjski Gori nastaja nova okrepčevalnica, na novo so pridobljeni prireditveni prostori pri hotelu Larix in pri upravni stavbi kranjskogorskih
žičnic. Kranjskogorska občina dobiva novo smučišče Macesnovec v Ratečah, po dolgih letih je lani začela obratovati vlečnica v Mojstrani. Kranjski Gori primanjkuje pokritih športnih površin, zato si prizadevajo dokončati športno prireditveno dvorano. Ta hip še čakajo, ali jim bodo odobrena sredstva iz strukturnih skladov. Vse je torej pripravljeno, zapasti mora samo še sneg.
Mendi Kokot
Protest zoper euro
Ljublana - Člani sveta in upravnega odbora Slovenske konference Svetovnega slovenskega kongresa protestirajo zoper odločitev vlade in parlamenta, ki sta podprla predlog Evropske unije, po katerem bo tudi v slovenski različici pravno formalnih besedil EU skupna evropska valuta zapisana kot euro, dovoljena pa bo sklanjatev imena po slovenskih jezikovnih pravilih. Čeprav bruseljske ustanove zahtevo po enotnem zapisovanju imena skupne evropske valute utemeljujejo s pravnimi, tehničnimi in strokovnimi razlogi, gre po mnenju Svetovnega slovenskega kongresa le za kratkovidno politično izsiljevanje, za neuspešnost slovenske diplomacije in za rešitev, ki pomeni izdajo interesov slovenskega naroda. Medtem ko sta Madžarska in Latvija zahtevo po enotnem zapisovanju evra odločno zavrnili, sta slovenska vlada in parlament sprejela kompromisno rešitev, ki ne zagotavlja slovenskega zapisovanja imena skupne evropske valute niti v vseh slovenskih besedilih, kaj šele, da bi se potegovala za napis evro na večjezičnih evropskih bankovcih.	C.Z.
Tožba zaradi delitve dobičica
Bled - Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja in Slovenska odškodninska družba sta že na skupščini delničarjev Gozdnega gospodarstva Bled napovedali izpodbojno tožbo, to pa sta tudi uresničili, saj sta pred nedavnim na gospodarski oddelek Okrožnega sodišča v Kranju vložili tožbo za razveljavitev sklepa o uporabi bilančnega dobička za lani. Kot je znano, so delničaiji na skupščini ob koncu avgusta na predlog uprave in na podlagi mnenja nadzornega sveta sklenili, da ves bilančni dobiček iz lanskega leta v znesku 124,1 milijona tolarjev ostane nerazporejen. Kapitalska in odškodninska družba sta dali nasprotni predlog, po katerem naj bi del dobička namenili za dividende, vendar ga delničarji niso podprli. Izpodbojno tožbo je tedaj napovedal tudi pooblaščenec GBD -Gorenjske borznoposredniške družbe Kranj.	C.Z.
Hitrejše poslovanje z Evropsko unijo
Krai^j - Banka Koper je v začetku julija postala članica Evropskih plačilnih sistemov, kar ji na območju Evropske unije omogoča še hitrejši plačilni promet z evri. Za vse, ki poslujejo preko njene Poslovne I-Net Banke, so pri čezmejnih transakcijah v znesku do 12.500 evrov podaljšali čas prevzemanja in izvajanja plačilnih nalogov za dve uri, z 12. na 14. uro, izvedbo nakazil v Unijo pa so skrajšali z dveh na en delovni dan.	C.Z.
Lastninska sprememba v Egolesu
Škofja Loka - V družbi Egoles je pred nedavnim prišlo do lastninske spremembe. Družba Rekon gradbeništvo, inženiring in trgovina iz Vira pri Stični je 8. oktobra pridobila 62.243 delnic in tako postala lastnica več kot 24 odstotkov podjetja.	C.Z.
Urad ne nasprotuje združitvi
Kraiy - Tovarna olja Gea iz Slovenske Bistrice in Oljarica Kranj, se nameravata združiti. Urad za varstvo konkurence je že odločil, da je združitev skladna s pravili konkurence in da ji ne bo nasprotoval. C.Z.
I
i
petek, 22. oktobra 2004
KMETIJSTVO / cveto.zaplotnik@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 19. STRAN
Za kmetovanje na vodovarstvenih območjih priporočajo kolobarjenje, setev odpornih sort, upoštevanje načel dobre prakse pri gnojenju in škropljenju ter
izvajanje ukrepov kmetijsko okoljskega programa.
Kranj - Kmetysko gozdarski zavod (KGZ) Kranj je na javnem razpisu ministrstvu za okolje, prostor in energijo za sofinanci-rai\je projektov promoc^e in varstva oko^a pridobi! nalogo z naslovom Ohrai\jaixje vodnih virov in kmetijska pridelava.
nja ter ohranjanje naravnih gr-mišČ in mokrišč, ler zloženko, v kateri predstavljajo pomen podtalnice, vrste onesnaževanja vodnih virov, vpliv kmetijstva na . vode, načela dobre kmetijske prakse pri varstvu in gnojenju in priporočila za kmetovanje na vodovarstvenih območjih. Vsebino zloženke so že (ali jo še bodo) predstavili kmetom, učencem višjih razredov osnovnih šol ter predstavnikom občin in komunalnih podjetij.
Vodja projekta Stane Rupnik
Kot je povedal vodja projekta Stane Rupnik, želijo v okviru projekta, ki ga bodo končali še ta mesec, seznaniti javnost o nujnosti ohranjanja vodnih virov in o skupni odgovornosti vseh uporabnikov prostora za zdravo okolje, spodbuditi kmete k uvajanju okolju prijaznejših načinov kmetovanja, zmanjšati onesnaženost voda iz kmetijskih virov in prilagoditi kmetovanje zahtevam za varovanje podtalnice. Poudarek je na izobraževanju, doslej so že izdali plakat, s kate-[ rim spodbujajo uvajanje ekološkega in integriranega kmetova-
Večina pije podtalnico
Kot so zapisali v zloženko, so v Evropski uniji ukrepe za ohranjanje in izboljšanje vodnih virov predpisali s t.i. vodno direktivo, ki jo je vsebinsko povzela tudi slovenska zakonodaja. V Sloveniji je podtalnica najpomembnejši vir pitne vode, saj se iz nje oskrbuje veČ kot 90 odstotkov prebivalstva. Onesnaževanje vodnih virov je možno iz posameznih "toČk" industrije, obrtne dejavnosti, odlagališč odpadkov, opuščenih in skritih odpadkov in odprtih gramoznic ter iz razpršenih virov, to je iz kmetijske dejavnosti, poselitve in prometne infrastrukture. Kmetijska pridelava, ki je v preteklosti s svojo intenzivnostjo
■ ■ J. ■ . I t	I « w
Na vodovarstvenih območjih veljajo za kmetovanje še dodatne omejitve.
lahko vplivala na vode, se v zadnjih letih vse bolj usmerja v ekološko in integrirano kmetovanje, pri katerem pa je zelo pomembno dosledno spoštovanje načel dobre kmetijske prakse varstva in gnojenja rastlin.
Največ 34 ton gnoja na hektar
Med načela dobre prakse iz varstva rastlin sodijo upoštevanje
kolobarja in pridelovanje odpornejših sort, uporaba sredstev za varstvo rastlin v skladu z navodili in omejitvami, ki veljajo za vo-dovarstveno območje, uporaba redno pregledanih in vzdrževanih škropilnikov ter strokovna usposobljenost uporabnikov kemičnih pripravkov. Načela dobre kmetijske prakse pri gnojenju vsebuje uredba o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla, ki določa, daje na leto dovoljeno
vnesti v tla iz organskih gnojil največ 170 kilogramov dušika, 120 kilogramov fosforja in 300 kilogramov kalija, to pomeni na hektar največ 34 ton hlevskega gnoja, do 32 kubičnih metrov goveje gnojnice in pet ton kokošjega gnoja. Organska gnojila je prepovedano razvažati po tleh, nasičenih z vodo, in po večjih strminah, odkoder bi lahko odtekala, obvezno jih je treba skladiščiti na neprepustnih mestih in
preprečiti odcejanje izcednih vod v okolico. Gnojenje mora biti usklajeno z rezultati kemične analize tal, pri določanju gnojilnih odmerkov pa je treba upoštevati tudi hranila iz organskih gnojil. Manjše izpiranje nitratov v podzemne vode je možno doseči tudi z uporabo počasi delujočih dušičnih gnojil, največji enkratni odmerek dušika pri gnojenju pa je lahko osemdeset kilogramov.
Vsaj petletni kolobar
In kaj še priporočajo za kmetovanje na vodovarstvenih območjih? Poljščine in vrtnine naj bi pridelovali v vsaj petletnem kolobarju, pri tem pa naj bi jih razvrstili tako, da bi bila večina njiv preko zime ozelenjenih. V kolobarju naj bi bila največ tretjina okopavin, največ 60 odstotkov žit ter od 15 do 30 odstotkov stročnic ali mešanic stročnic s travami. Gnojili naj bi po gnojilnem načrtu, namakali po namakalnem načrtu, pri paši živali poskrbeli za nadzor in ustrezno obremenitev zemljišč ter se vključili v ukrepe Slovenskega kmetijsko okoljskega programa (Skop), kot so ohranjanje kolobarja, ozelenitev njivskih površin, integrirano vrtnarstvo in poljedelstvo, pokritost tal na vodovarstvenih območjih, zatravi-tev, praha in ekološko kmetovanje.
Cveto Zaplotnik
Ekološko kmetijstvo za lepoto, zdravje in okolje
Sladko
9
Čebelam bolj prijazno
Za vse, ki uživamo v medu, je dobra novica, da njegova pridelava postaja vse bolj prijazna okolju pa tudi čebelam.
Kar pohvalno je za Gorenjsko, da je čebelarjenje v tem sistemu dovoljeno samo s kranjsko čebelo. V tujini je bil sicer v zadnjih letih hit kombinacija italijanske matice, opraŠene s troti kranjske čebele, kar pa pri nas ni dovoljeno. Je pa v Slovenijo po vstopu v Evropsko unijo (EU) dovoljeno iz drugih držav prinašati čebele kranjske pasme. Čeprav je pri takem načinu potrebno več dela, je najbolje, da so panji v čimbolj naravni obliki, na primer v koših. S tem so čebele lahko v rojih, namesto lesa pa se za ogrodje že uporablja slama. Pri menjavi matic je dovoljena uporaba le do 10 odstotkov matic iz neekološkega čebelarjenja.
Po navodilih EU bo potrebno od naslednjega leta za hranjenje čebel namesto dosedanjega sladkorja uporabljati med iz lastnih zalog ekološkega čebelarstva. Za zimsko krmljenje bo izjemoma dovoljen trsni sladlcor v količini 10 kilogramov, nikakor pa sladkor iz sladkorne pese. Prvi je v medu namreč lažje sledljiv in nima ostankov gauča.
Tudi drugače ekološka reja poskuša biti čebeli prijazna. Tako se matici ne pristriže kril, kar je sicer običajen način omejevanja letanja v tradicionalnem čebelarstvu. Pri različnih posegih je prepovedano uničevanje čebel in zalege ter izrezovanje in uničevanje trotovine. Kljub temu do-
ločeno mučenje še vedno predstavlja jemanje cvetnega prahu, t.i. smukanje. V času cvetenja se v panju pojavi obilica le-tega, kar mnogi imenujejo tudi čebelji kruhek. Čebelarji poskušajo zato smukanje opraviti na čim manj boleč način, predvsem pa le tedaj, ko so viški.
Med tistimi, ki vedo, da je za čebelam in okolju prijazno čebelarjenje potrebno predvsem še več fizičnega dela, so tudi Za-koškovi z Lesičnega na Kozjanskem. Ker ekološko čebelarjenje zahteva območja, ki so oddaljena več kot tri kilometre od najbližjih odlagališč smeti in cest, imajo za to skorajda idealne pogoje. V svoji stacionarni postaji.
kjer pridelujejo cvetlični, gozdni, kostanjev med in mešani med, imajo ob hriboviti in odmaknjeni legi za piko na i v neposredni bližini še ekološki vinograd. Prodajajo med in propolis, pri tem pa namesto špirita uporabljajo domače vinsko žganje. Med uporabljajo za izdelavo slastnih medenjakov iz pirine moke, ter drugega medenega peciva. Cvetni prah je še zlasti primeren za utrjevanje organizma, medtem ko s propolisom lažje preprečujemo infekcije. Odličen je kot mazilo za rane, nakapljan v čaju za dihalne poti in proti prehladom, olajša pa tudi želodčne težave.
Uroš Brankovič
Temelj gnojenja je naravni kompost
Selo pri Žirovnici - Člani Društva za biološko - dinamično gospodar|eixje Ajda Gorei\jska so se pred nedavnim zbrali na Selu pri Žirovnici, kjer so pripravili pripravke za gnojei\je, ki jih bodo uporabili v na$ledi\jem letu.
Franc Zavodnik, predsednik Demeter blagovne znamke za Slovenijo in član društva, je povedal, da je temelj biodinamič-nega gnojenja kompost, ki ga napravimo iz vseh organskih odpadnih stvari, ki rastejo na vrtu, če gre za biodinamično kmetijo. Ko kup pripravimo, mu dodamo pet pripravkov: koprive, kamilice, rman", hrastovo lubje in regrat. Vsaka od teh rastlin ima določene kemične sestavine, ki dajo zemlji potrebne snovi za uspešno in zdravo rast. Jeseni jih zakopljemo v prst pod pripravljenim kompostom, v času zime, ko
je zemlja pod površjem živa in ko nanjo delujejo kozmične energije, pa se odvija proces razgradnje in oplemenitenja. Delovni kompost, ki je uležan od lanske jeseni, je potrebno najmanj dvakrat obogatiti s pripravki. S pomočjo deževnikov se v celoti predela v enem letu. Pozno jeseni je hranilni humus pripravljen. Potresemo ga po obdelovalnih površinah pred snegom, nato ga pokrijemo z listjem, da prezimi. Za gnojenje lahko uporabimo tudi živalski gnoj, če so živali vključene v naravno prehranjevanje, vendar ga pripravimo po-
Kamilice natlačimo v kravje črevo in zakopljemo v zemljo, da nastanejo potrebne snovi za naravno gnojenje.
sebej kot naravni koncentrat, na primer v kravjem rogu, ki ga čez zimo zakopljemo v zemljo. Po načelih biodinamičnega kmeto-
vanja naj ne bi šel gnoj iz hleva neposredno na njivo, saj se mora uležati in iti skozi postopek predelave.	Katja Dolenc
Predelovalci sadja ustanavlj^o združenje
Radovljica - V radovljiški Graščini bodo danes, v petek, odprli Slovensko razstavo sadja, na kateri bodo predstavili sadne vrste in sorte, novosti in usmeritve v pridelavi sadja, najnovejše odporne sorte, dejavnost in organiziranost sadjarstva ter Gorenjsko kot pokrajino brez velikih površin nasadov, a z dolgoletno tradicijo in s trpežnim sadjem. V času razstave bo več posvetovanj in predavanj, mali predelovalci sadja iz vse Slovenije pa se bodo v ponedeljek v prostorih ljudske univerze zbrali na ustanovnem zboru svojega združenja. Združenje naj bi nudilo svojim članom strokovno in organizacijsko pomoč pri pridobivanju znanja za visoko kakovostne izdelke, organiziran nastop na trgu, zaščito posameznih blagovnih znamk in geografskega porekla ter za zagotavljanje večjega in stalnega dohodka. Še pred ustanovnim zborom bo prof. dr. Janez Hribar predaval o skladiščenju sadja ter o predelavi sadja v kis.	C.Z.
Agencija pridobila akreditacijo
Ljubljana - Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Milan Pogačnik je v torek v Centru Evropa podelil agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja akreditacijsko listino za upravljanje in izplačevanje denarja iz jamstvenega oddelka Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada. Agencija je listino pridobila po štirih letih priprav in šestih mesecih začasne akreditacije, za slovenske kmete in živilsko predelovalno industrijo pa je pomembna predvsem zato, ker omogoča koriščenje denarja az državnega proračuna in evropskega sklada. Kot je znano, bo Slovenija v obdobju 2004 - 2006 dofeila iz proračuna Evropske unije skoraj 400 milijonov evrov denarja za razvoj kmetijstva in podeželja, k temu pa je treba prišteti še slovenski delež. C.Z.
Spremembe pri nekaterih ukrepih
Ljubljana - Vlada je v torek spremenila in dopolnila uredbo o plačilih za letošnje ukrepe iz Programa razvoja podeželja 2004 -2006, za katere bosta država in Evropska unija skupno namenili več kot 106 milijonov evrov. Spremembe se nanašajo na način financiranja (do 20 odstotkov iz državnega proračuna in vsaj 80 odstotkov iz jamstvenega oddelka Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada), na višino podpor za posamezne ukrepe zaradi spremembe menjalniškega tečaja, na ukrepe zgodnjega upokojevanja ter izvajanja standardov Evropske unije na kmetijah ter na postopek uveljavljanja podpor. Kot je znano, je vlada uredbo o plačilih za letošnje ukrepe programa razvoja podeželja, to je podpore za območja z omejenimi možnostmi za kmetovanje, kmetijsko okolje ukrepe, zgodnje upokojevanje, izvajanje EU standardov in za tehnično pomoč, sprejela že marca letos, vendar je program zaradi usklajevanja in prilagajanja navodilom Evropske komisije morala popraviti in dopolniti.
C.Z.

'.'i"-''
•i«
GORENJSKI GLAS • 20. STRAN
OGLASI / info@g-glas.si
Petek, 22. oktobra 2004
2
Omejena količino vozil pripravljeno no tokojšnjo dobovo.
1
D
euroncap. co m
Nova Opel Astro navdušuje z elegantnim dizajnom, dobro vodljivostjo ter varnostjo, za katero je no testu varnosti Euro NCAP dobila vseh 5 možnih zvezdic. Poleg bogate ponudbe petih bencinskih in štirih dizelskih motorjev se Astro odlikuje tudi z izjemno zmogljivostjo in zavidljivo varčnostjo.
V akciji Staro za novo boste ob menjavi rabljenega avtomobila za novo Opel Astro prihranili do 200.000 SIT.
Na voljo so še paketi dodatne opreme po ugodnih cenah. Akcija Staro za novo velja tudi za ostale Oplove modele, s prihrankom do 530.000 SIT.*
'Količina vozii je oniei^eno. Potiudbo tie velja 20 rnodeic bignum m Speedster. Povprečno porabo got ivo. od 5,1 do 6,31/^00 hn. emisijo CO2: od 138 do J 51 g/kn^.
-vv.-^v.opel-motiieting.si
C
nj
' O CN
O)
C >
J5 O
o;
C
a;
u
tr <
s
M O* «O
s
E
?
2
S
D
studentski servis


MKSTNA OBČINA KR VNJ
Gl V
gorenjska celevizija

a avtotehna
GLASBILA d.0.0.
iiliii ii Cii aMiis
GORENJSKI
nj
CN O)
C >
-2 O
a>
C
d) u
t: <
m
S ^
o
E
5

ZL
orovs
ei cikl
us
Slavno&tni koncert ob 20-letnici delovanja
Vrk
unSRi leomorni zoor
i zh
V soholo, 23. oRtonra oh 20 .uri v Kranju
(Ro/envens cer v^ev o i P ečni ^ovin arkat a i)
inf()@artcenter.si, www.Artcenter.si
KOMUNALA RADOVLJICA, d.o.o. Ljubljanska cesta 27 4240 Radovljica
JAVNI RAZPIS
Za zbiranje pisnih ponudb za prodajo
nepremičnine
1.	Predmet ponudbe je POSLOVNA STAVBA s pomožnimi objekti in zemljiščem na loka-
4
ciji Ljubljanska cesta 13 v Radovljici. Zemljiškoknjižni podatki:
paro. št. 62/3 dvorišče v izmeri 539 m2, stanovanjska stavba v izmeri 153 m2 in stavba v izmeri 152 m2 ter pare. št. 62/10 poslovna stavba v izmeri 124 m2 in dvorišče v izmeri 35 m2
2.	Izhodiščna cena za navedeno nepremičnino je 44,000.000,00 SIT.
3.	Ponudba mora vsebovati navedbo nepremičnine, ponujeno ceno za nepremičnino najmanj v višini izhodiščne cene, podatke o ponudniku (ime in priimek fizične osebe oziroma naziv pravne osebe, točen naslov, davčno številko ponudnika, potrdilo o državljanstvu za fizično osebo, dokazilo o registraciji za pravno osebo ali samostojnega podjetnika), dokazilo o plačani varščini ter številko računa za vračilo varščine.
' 4. Interesenti naj svoje pisne ponudbe oddajo v zaprti ovojnici najkasneje do 29.10.2004 do 12.00 ure na naslov: MAKLER BLED, d.o.o., Ljubljanska cesta 7, 4260 Bled z oznako "Ne odpiraj - javni razpis za prodajo nepremičnine Ljubljanska 13, Radovljica". Upoštevale se bodo izključno ponudbe, ki bodo na navedeni naslov prispele do 29. 10. 2004, do 12. ure.
5.	Merilo za izbiro najugodnejšega ponudnika je najvišja ponujena cena.
6.	Ponudnik mora pred oddajo ponudbe plačati varščino kot garancijo za resnost
s
ponudbe v višini 10% Izhodiščne cene nepremičnine na transakcijski račun Komunale Radovljica, d.o.o., št.: 07000-0000008529 pri Gorenjski banki Kranj. Neuspelemu ponudniku bo varščina brezobrestno vrnjena z dnem dokončnosti sklepa o izbiri najugodnejšega ponudnika, uspelemu ponudniku pa se všteje v ceno kupnine. Če uspeli ponudnik ne sklene kupoprodajne pogodbe, varščino zadržimo.
7.	Ponudnik bo moral plačati kupnino v roku in na način, določen v pogodbi.
8.	Davek od prometa nepremičnin ter vse druge dajatve in stroške, vključno z ureditvijo zemljiškoknjižnega vpisa in stroški posredovanja pri nakupu nepremičnine, plača kupec.
9.	Dokumentacijo in vse ostale informacije v zvezi z nepremičninami, ki sta predmet te ponudbe, dobite pri MAKLER BLED, d.o.o., Ljubljanska cesta 7, Bled, tel. 04/576 76 00, ali 041/647 974.
10.	Prispele ponudbe bo obravnavala komisija za razpis ter o izboru obvestila vse ponudnike.
11.	Komunala Radovljica si pridržuje pravico, da ne izbere nobenega ponudnika.
f k
i

Petek, 22. oktobra 2004
RADIJSKI SPOREDI / info@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 21. STRAN
PETEK, 22. OKTOBRA 2004
SNOP - skupen nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 06.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora-RADIO TRBOVUE
B KRANJ
5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice 6.10 Poslovne novice 6.15 Gorenjska nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro, komu? Županji občine Bohinj 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Prispevek 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se (ceste, vreme, izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Gremo na potep: Čez Istro s kolesom 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.20 prispevek 10.40 Zaposlovanje 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Prispevek 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Minutka za zgodovino Kranja 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + poslušejbi tega tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek: 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Borzne informacije - minute za GBD 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.50 EPP 16.00 Novice 16.20 Prispevek 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Prispevek 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Prispevek 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni predmeti 20.00 Glasba 24.00 SNOP
R GORENC
Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV Stereo.
R TRIGLAV
5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Jutranji razgled s Triglava 6.05 Ceste, vreme 6.15 Da vas prebudimo 6.25 Obvestila 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.50 Kaj je novega v porodnišnicah 7.00 Novice 7.20 Razmere na cestah, vreme 7.22 Popevka tedna 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi -godovniki 8.00 Kronika OKO Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Planinski nasvet 8.25 Obvestila 8.30 Novice 8.40 Oglasi - Godovniki 9.00 Gorenjec, Gorenjka meseca 9.30 Kulturni utrinek 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno: festival znanosti 10.25 Obvesti-
la 10.30 Včeraj danes jutri 10.45 Oglasi 11.00 Aktualno: 1001 nasvet 11.40 Oglasi 11.55 Pet do dvanajstih 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.15 KS Sava praznuje, voščilo 12.25 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Dr. Petek: krčne žile, gostja dermatovenolo-ginja Metoda Košiček 13.40 Oglasi 14.00 Veterinar na obTsku 14.15 Voščila 14.25 Obvestila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno: mali oglasi po pošti 15.10 Predstavljamo skupino ACORD -1. glasek Gorenjske 15.30 Novice 15.40 Oglasi 16.00 Vreme 16.10 Popevka tedna 16.15 Gorenjska, tu smo doma 16.25 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 16.50 Podjetniški cik-cak OOZ Radovljica 17.00 Pogled v današnji dan 17.10 Bodica tedna 17.30 Včeraj danes jutri 17.40 Oglasi 18.00 Druga stran 18.25 Obvestila 18.30 Tednik občine Bled 19.10 Črna kronika dneva 19.15 Voščila 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 20.00 Koncerte napoved 21.00 Glasbena Gverila 21.30 Popevka tedna 21.40 Oglasi 22.00 1001 nasvet, ponovitev 22.40 Oglasi
RSORA
6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Klovice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Nasvet za izlet 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 8.50 Pregled tiska 8.55 Dnevna malica MATEJA 9.00 Aktualno 9.30 Za kulturni vsakdan - MAGICA l_A-TERNA 10.00 Novice in dogodki, šport, vreme 10.15 Osmrtnice 11.20 Sosedje, dober dan 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Napoved programa 13.15 D9 13.35 Pregled tiska 14.00 Dober dan, Gorenjska 14.20 Borza 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Studio 911 18.00 Ra-ninska oddaja 19.00 Zadetek v petek 21.00 Odpoved programa 24.00 SNOP
RRGL
KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -UUBUANA: 104,8 MHz 6.00 Dobro jutro 7.15 Novice, vreme, ceste 7.20 Nočna kronika 7.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.35 Vreme 7.50 Skriti mikrofon 8.25 RGL danes 8.30 Car-pe diem 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko ... 10.00 V Ljubljani 12.00 BBC novice 12.30 Dogodek
dneva 13.00 Rešeto 13.20 Odgovori poslušalcem 13.30 Zmajčkov mozaik 14.00 Pasji radio 15.30 Kulturni utrip 19.20 Vreme 19.30 Znova - Globus 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program
R OGNJIŠČE
5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za dušo 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila + AM2S, osmrtnice, obvestila 7.50 Jezikovni brevir 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 11.15 Knjižne minute (presoje) 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 14.45 Komentar tedna 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 Ob petkih pospravljamo podstrešje 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 2. in 4. Skriti zaklad 19.00 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponovitev) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Iz Mohorjeve skrinje 21.15 Ponovitev Komentarja tedna 21.30 Mozaik dneva 22.00 Klasična glasba; Ponovitve 23.00 Doživetja gora in narave 24.00 Srečno na poti 4.40 Radio Vatikan
R ODMEV
6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zapra-šenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.00 Regijske novice 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Mozaik Slovenije 9.40 Glasbene želje 11.00 Regijske novice, Osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.00 Regijske novice, Osmrtnice 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 Mlin na eter 15.15 Z vami Gospodarski vestnik 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 16.35 Snidenja -nagradna uganka s terena 17.00 Regijske novice 17.15 Orgonski top 19.00 Zanimivosti in klepeti 20.20 Nočni program
SOBOTA, 23. OKTOBRA 2004
SNOP - skupen nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 5.00 na frekvencah Radia Triglav. Kranj in Sora-MURSKI VAL
R KRANJ
5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice 6.20 Gorenjska nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro, komu? Župan Gorenje vasi - Poljane 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Kultura 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se (ceste, vreme, izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Godan 9.30 Bistre glave vedo odgovore prave: Kaj je to štor 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Bistre glave vedo odgovore prave: megla 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.20 Prispevek 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + poslušejbi tega tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Prispevek 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.50 EPP 16.00 Novice 16.20 Izbor pesmi tedna 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Prispevek 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Prispevek 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Prispevek 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni predmeti 19.20 Verska oddaja 19.50 EPP 20.00 Glasba 24.00 Skupen nočni program
R GORENC
Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo.
R TRIGLAV
5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 6.00 Jutranji razgled s Triglava 6.05 Ceste, vreme in Robert Bohinc 6.15 Da vas prebudimo 6.25 Obvestila 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.50 Kaj je novega v porodnišnicah 7.00 Novice 7.20 Vreme, ceste 7.22 Popevka tedna 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 7.45 Aktualno: Pohod v KS Gorje - oglašanje 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Ekološki nasvet 8.25 Obvestila 8.30 Novice 8.40 Oglasi 8.50 Aktualno 9.00 Triglavski zeleni vrtiček 9.30 Kulturni utrinek 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno
10.25 Obvestila 10.30 Včeraj danes jutri 10.40 Oglasi 11.00 Aktualno - policija svetuje: Anton Hribar, inšpektor za promet PU Kranj 11.40 Oglasi 11.55 Pet do dvanajstih 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.25 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 12.45 Podarim 12.50 Podarinvdobim 13.00 Aktualno. Beseda mladih: Pogum oziroma kaj vse si upaš? 13.40 Oglasi 14.00 Aktualno, Pohod v KS Gorje, oglašanje 14.15 Voščila 14.25 Obvestila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 14.50 Motorci 15.30 Novice 15.40 Oglasi 16.05 Vreme, ceste 16.10 Popevka tedna 16.15 1. glasek Gorenjske, oglašanje pred prireditvijo 16.25 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Pogled v današnji dan 17.10 Aktualno: 1. glasek Gorenjske, oglašanje pred prireditvijo 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.40 Oglasi 18.00 Oddaja o modi. ponovitev 18.25 Obvestila 18.30 Tedenski pregled dogajanj na Gorenjskem 18.40 Oglasi 18.45 Duhovni razgledi 19.00 Črna kronika dneva 19.05 Voščila 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 19.45 Pravljica za otroke - Kako ujeti sonce 20.00 1. glasek Gorenjske - izidi 20.40 Oglasi 21.30 Popevka tedna 21.40 Oglasi 22.00 Made in Italy - glasbena oddaja 22.40 Oglasi 23.00 Veterinama obisku, ponovitev 23.40 Oglasi
RSORA
6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 7.00 Druga jutranja kronika 7.35 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 8.50 Pregled tiska 8.55 Nasvet za malico MATEJA 9.00 Radijski kviz 9.30 Prgišče pravljic 9.40 Kje tišči zajec? 10.00 Novice in dogodki, šport, vreme 10.15 Osmrtnice 10.20 Oddaja za male živali 11.00 Vprašanja in pobude, ponovitev 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Napoved programa 13.15 D9 14.00 Dober dan. Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 16.25 Kino 16.30 Športna oddaja 18.00 Desetnica - lestvica popularne glasbe 20.00 Odpoved programa 24.00 SNOP
RRGL
KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -UUBUANA: 104,8 MHz
7.00 Dobro jutro 7.15 Novice, ceste, vreme 7.20 Nočna kronika 7.35 Vreme 8.20 RGL danes 9.30 Smo v Evropi 12.00 BBC novice 13.30 Pasji radio 14.00 Želje, čestitke 15.30 Kultumi utrip 16.30 Carpe diem 17.30 Notranjsko kraški mozaik 18.00 Iz svetovnih glasbenih lestvic 18.57 Izbranka tedna 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program
R OGNJIŠČE
5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za dušo 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.30 Poročila + AMZS, osmrtnice, obvestila 7.50 Jezikovni brevir 8.00 Naravoslovne zanimivosti 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Sobotna iskrica 10.30 Poročila, Vaša pesem 11.00 Za življenje, za danes in jutri: 1. Besede mičejo 2. Zakonci 3. Svet oblikuje mlade 4. Betanija 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila. osmrtnice, obvestila 13.00 Glasbena voščila 15.00 InfoWnativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Mali oglasi 17,00 Slovene' Slovenca vabi 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 Naš gost 19.30 Poročila 19.45 Sejalec seje besedo (ponovitev) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Radijska molitev 21.00 Škofov govor pred nedeljo 21.15 1. Gospod kliče 2.-4. Vodnik po Sv. pismu 3. Jezus živi; Ponovitve: 22.00 Za življenje 23.00 Obala neznanega 24.00 Slovene' Slovenca vabi 4.40 Radio Vatikan
R ODMEV
7.00 Dobro jutro, novice, vreme 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zapra-šenkl dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.00 Regijske novice 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - kosilo 9.40 Glasbene želje 10.00 Predstavitvena oddaja 11.00 Regijske novice. Osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 V ringu 13.00 Glasbeni gost 14.00 Mlin na eter 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.10 Sobotno popoldne 19.00 Zanimivosti in klepeti 20.00 Nočni program
NEDELJA, 24. OKTOBRA 2004
13.00 Voščila 13.50 EPP 14.00 Novice 14.10 Prispevek 14.30 Oglašanja s športnih prireditev 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.50 EPP 16.00 Novice 16.10 Nedeljsko popoldne 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Nedeljsko filmsko popoldne 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Novice 18.15 Izgubljene živali 18.20 Kino kviz 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni predmeti 19.50 EPP 20.00 Glasba 24.00 Skupen nočni program
R GORENC
Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo.
R TRIGLAV
5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Veterinar na obisku 6.15 Pravljica za otroke - Začarano jezero 6.25 Obvestila 6.40 Oglasi 6.45 Zdrav način življenja, ponovitev 7.00 Novice 7.20 Vreme, ceste 7.22 Popevka tedna 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 7.45 Aktualno 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Oddaja za otroke: Mirin vrtiljak: zmagovalca prireditve 1. glasek Gorenjske 8.40 Oglasi 9.30 Kultumi utrinek 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno: tradicionalne sladke slovenske jedi 10.25 Obvestila 10.30 Novice, vreme 10.40 Oglasi 11.00 Brezplačni mali oglasi 11.40 Oglasi 11.55 Pet do 12h 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila 12.25 Obvestila 12.40 Oglasi 12.50 Teden vseživljenjskega učenja 13.00 Nedeljska reportaža: 1. glasek Gorenjske 13.40 Oglasi 14.00 Voščila 14.25 Obvestila 14.40 Oglasi 15.00 Dobri ljudje 15.30 Novice 16.00 Voščila 16.05 Vreme, ceste 16.10 Voščila 16.25 Obvestila 16.30 Osmrtnice
16.40 Oglasi 16.50 Nedeljsko popoldne: Marko Eisner Grošelj 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.45 Oglasi 18.00 Marjan Peklaj: o svetopisemskih prerokbah 18.30 Tedenski pregled dogajanj na Gorenjskem 18.25 Obvestila 18.40 Oglasi 18.45 Duhovni razgledi, ponovitev 19.00 Črna kronika dneva 19.05 Minute za prijetno razpoloženje (resna glasba) 19.25 Voščila 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 21.15 Glasba do polnoči 21.40 Oglasi 22.00 Dr. Petek, ponovitev 22.40 Oglasi
RSORA
7.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 7.15 Novice in dogodki, šport, vreme 7.30 Noč ima svojo moč 8.10 Smeh za smeh 9.00 Aktualna tema 10.00 Dogodki, šport, vreme 10.15 Osmrtnice 11.00 Škofjeloški tednik 11.40 Radijska izložba 12.00 Nedeljska duhovna misel 12.15 Pesem dneva 12.20 Radijska prodaja 12.30 Kmetijska oddaja 13.00 Osmrtnice 13.10 Napoved programa 13.15 Čestitke 14.00 Evropa v enem tednu 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 17.00 Nedeljsko srečanje 19.15 V nedeljo obujamo spomine 19.55 Radio jutri 20.00 Odpoved programa 24.00 SNOP
RRGL
KRIM: 100.2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -UUBUANA: 104.8 MHz 6.50 Horoskop 7.15 Novice, ceste, vreme 7.20 Nočna kronika 7.35 Vreme 8.20 Na današnji dan 8.25 RGL danes 9.30 Izbor iz svetovnih zanimivosti 10.30 Nedeljski gost 12.00 BBC novice 13.30 Želje, čestitke 15.20 Kultumi utrip 18.57 Izbranka tedna 19.30 Ugibamo 19.45 Športni pregled 19.55 Horoskop
R OGNJIŠČE
5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za dušo 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Škofov govor za nedeljo (ponovitev) 7.00 Zvonjenje 7.30 Poročila + AMZS, osmrtnice, obvestila 7.50 Jezikovni brevir 8.00 Iz življenja vesoljne Cerkve 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Prenos sv. maše 10.00 Oznanila 10.15 Graditelji slovenskega doma 11.00 Poročila, osmrtnice, obvestila 11.15 Kmetijska oddaja 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Glasbena voščila 15.00 Infomia-tivna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 Slovencem po svetu in domovini 18.30 Sakralna glasba 19.30 Za otroke 19.45 Škofov govor za nedeljo 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Obala neznanega - izzivi vere 21.30 Radijski roman; Ponovitve: 22.00 Naš gost 23.00 Graditelji 24.00 Iz življenja vesoljne Cerkve 00.30 Sobota ob 21.15
R ODMEV
7.00 Dobro jutro, novice, vreme 7.30 Iskanja 7.45 Horoskop 8.15 Vrtimo 113 8.30 Podoknica - oddaja o narodno-zabavni glasbi 9.30 Povej naprej 10.00 Nedeljska reportaža 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.15 Zaprašenki dneva 11.30 Oglasi, zanimivosti 12.00 Kronika tedna 12.30 Črna kronika 13.15 Voščila. S pesmijo na obisku 14.30 Športni program 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Nedeljsko popoldne 19.00 Zanimivosti in klepeti 20.00 Nočni program
PONEDELJEK, 25. OKTOBRA 2004
SNOP - skupen nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 5.00 na frekvencah Radia Triglav. Kranj in Sora-RADIO KRANJ
R KRANJ
5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice 6.10 Tedenski pregled dogodkov 6.15 Gorenjska nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro! Komu? Županu občine Cerklje 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Prispevek: 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se (ceste, vreme, izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva: Se res poznamo -gost Milan Kučan 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.20 Cankarjev dom 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.05 Prispevek 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Prispevek 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 12.10 Prispevek 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna -t- poslušejbi tega tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Črna kronika 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Prispevek 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.50 EPP 16.00 Novice 16.10 Ponedeljkovo športno popoldne 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Športno popoldne 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 izgubljene živali 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni predmeti 19.45 Kultura 19.55 EPP 20.00 Glasba 24.00 SNOP
R GORENC
Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV Stereo.
R TRIGLAV
5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 6.00 Jutranji razgled s Triglava 6.05 Ceste. vreme 6.15 Narečna iskrica 6.25 Obvestila 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.50 Kaj je novega v porodnišnicah 7.00 No\flce 7.15 PUM 7.22 Popevka tedna 7.30 Pogled v današnji dan 7.50 Aktualno 8.00 Kronika OKC Kranj -zadnjih 24 ur 8.05 Aktualno: Jejmo malo, jejmo zdravo - Oh, ti prigrizki! 8.25 Obvestila 8.30 Novice 8.50 Aktualno 9.00 Triglavski zeleni vrtiček - Ruth Podgornik Reš 9.30 Kulturni utrinek 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno 10.25 Obvestila 10.30 Včeraj danes jutri 10.40 Oglasi 11.00 Aktualno: jeseniške hokejistke pred novo
sezono 11.40 Oglasi 11.55 Pet do dvanajstih 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Tedenska črna kronika 12.20 Voščila 12.25 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Športni ponedeljek 13.40 Oglasi 14.00 Aktualno, prometna varnost na Gorenjskem 14.10 Vreme doma in po svetu 14.15 Voščila 14.25 Obvestila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno 15.30 Novice 15.40 Oglasi 16.00 Vreme 16.05 Popevka tedna 16.15 Gorenjska, tu smo doma 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 16.50 Aktualno 17.00 Pogled v današnji dan 17.30 Včeraj. danes, jutri 17.40 Oglasi 18.00 Glasbena skrinja: hišni ansambel Avsenik 18.25 Obvestila 18.30 Tednik občine Kranjska Gora 18.55 Tedenska gorenjska črna kronika, ponovitev 19.00 Oglasi 19.10 Črna kronika dneva 19.15 Voščila 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 19.45 Moja je lepša kot tvoja - ansanv bel Zapeljivke 20.40 Oglasi 21.00 Glasba do polnoči 21.30 Popevka tedna 22.00 Ponovitev športnega prispevka 22.40 Oglasi 23.00 Motorci, ponovitev 23.20 Glasba do polnoči
RSORA
6.00 Napoved programa 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Jezik in govorica telesa 7.00 Druga jutranja kronika 7.40 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 8.55 Dnevna malica -Mateja 9.00 Aktualno 9.30 Komentar 10.00 Novice in dogodki 10.15 Osmrtnice-11.00 Oddaja za upokojence 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 12.20 Radijska prodaja 12.30 Ponovitev kmetijske oddaje 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan. Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Studio 911 - obrtniki 18.00 Šolski radio 19.55 Radio jutri 20.00 Odpoved dnevnega programa 20.05 Glasbeni program RA Sora do polnoči 24.00 SNOP
RRGL
KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -UUBUANA: 104,8 MHz 6.00 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.30 Kratko in sladko 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko 10.00 V Ljubljani 10.20 Iz Trzina 10.30 Šport na RGL-u 11.30 Vaše mnenje o ... 12.00 BBC novice 12.30 Dogodek dneva 13.00 Rešeto 13.30 Globus, mednarodni pregled 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30
Kultumi utrip 15.50 Gospodarstvo 16.00 Modni bla, bla 19.20 Vreme 19.30 Znova Globus 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.30 Večerni program
R OGNJIŠČE
5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za dušo 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila + AMZS, osmrtnice, obvestila 7,50 Jezikovni brevir 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice In Vaša pesem 11.15 Iz založbe TDO 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 13.30 Stare, ma lepe 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 1. Zdravstvena 2. O šolstvu 3. Pravne zagate 4. Za streho nad glavo 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.15 Glasovanje za Vašo pesem 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponovitev) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Prijatelji Radia Ognjišče 21.30 Mozaik dneva 22.00 1. Zanimivosti nočnega neba, 3. Prepadi in mostovi (do 24.00) 23.00 Sakralna glasba 24.00 Slovencem po svetu in domovini 4.40 Radio Vatikan
R ODMEV
6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zaprašenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.00 Regijske novice 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - Ljudje med seboj 9.40 Glasbene želje 10.00 Športni program 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.15 Kultumi utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 Mlin na eter 15.15 Z vami Gospodarski vestnik 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.10 Šport plus (mozaična športna oddaja) 18.20 Glasbene želje 19.00 Zanimivosti in klepeti 20.00 Nočni program
TOREK, 26. OKTOBRA 2004
SNOP - skupen nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 5.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora-MURSKI VAL
R KRANJ
5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice 6.20 Gorenjska nočna kronika 6.25 BIO
vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro, komu? Županu Kranjske gore 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Kultura 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se (ceste, vreme, Izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Novice 9.10 Predstavljamo vam slo-
venske glasbenike: skupina KAPUS 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Prispevek: Me-gasrčkov horoskop 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Po domače na kranjskem radiu 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice 12.40 Kmetijska oddaja 12.50 EPP
SNOP - skupen nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 5.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO KRANJ
R KRANJ
5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice 6.10 Poslovne novice 6.20 Gorenjska nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved. sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro, komu? Županu občine Šenčur 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Prispevek: Knjižni kotiček 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se (ceste, vreme, izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva: Soočenje novoizvoljenih gorenjskih poslancev 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.40 Zaposlovanje 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Mali oglasi 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50
EPP 12.00 Novice 12.10 Minutka za zgodovino Kranja 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + poslušejbi tega tedna 13.10 Izgubljene živali 13.15 Prispevek: Semenarna 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Prispevek: borzni komentar 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.50 EPP 16.00 Novice 16.20 Prispevek: Krka 16.55 EPP 17.00 Novice 17.10 Vreme, ceste 17.20 Avtom obi listič na oddaja na Radiu Kranj 17.50 EPP 18.00 Godan. 18.15 Izgubljene živali 18.20 Računalniške novice 18.40 Prispevek 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni predmeti 19.30 Prispevek 19.45 Kultura 19.55 EPP 20.00 Glasba 24.00 SNOP
R GORENC
Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo.
R TRIGLAV
5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 6.00 Jutranji razgled s Triglava 6.05 Ceste. vreme 6.15 Da vas prebudimo 6.25 Obvestila 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.50 Kaj je novega v porodnišnicah 7.00 Novice 7.20 Razmere
t
na cestah, vreme 7.22 Popevka tedna 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 7.50 Aktualno 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Energetski nasvet 8.25 Obvestila 8.30 Novice 9.00 Aktualno 9.30 Kulturni utrinek 9.40 Oglasi 9.50 Aktualno 10.00 Gibljive slike: Linhartova dvorana Radovljica 10.20 Vreme, ceste 10.25 Obvestila 10.30 Včeraj. danes, jutri 10.40 Oglasi 11.00 Aktualno; svetovalno središče Jesenice: izobraževanje 11.40 Oglasi 11.55 Pet do dvanajstih 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila 12.25 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Aktualno: oddaja o upokojevanju: poklicna
*
GORENJSKI GLAS • 22. STRAN
RADIJSKI, KINO SPOREDI / info@g-glds.si
Petek, 22. oktobra 2004
rehabilitacija 13.40 Oglasi 14.00 Prosta delovna mesta 14.15 Voščila 14.25 Obvestila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 14.50 Aktualno, prosa delovna mesta 15.00 Big bang 15.30 Novice 16.05 Vreme, ceste 16.10 Popevka tedna 16.25 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 16.50 Aktualno 17.00 Pogled v današnji dan 17.10 Aktualno, Kvizkoteka 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.45 Oglasi 18.00 Aktualo: Pop abeceda 18.25 Obvestila 18.30 Tednik občine Bohinj 19.00 Oglasi 19.10 Črna kronika dneva 19.15 Voščila 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 20.00 Deset izpod Triglava - glasbena lestvica 20.40 Oglasi 21.30 Popevka tedna 21.40 Oglasi 22.00 Računalniške novice 23.00 Kulturni utrinek, ponovitev 23.40 Oglasi
RSORA
6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Besedovanje o besedah 7.00 Dnj-ga jutranja kronika 7.30 Črna kronika 7.40 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 8.55 Dnevna malica - Mateja 9.00 Aktualno 9.30 Radovedni vseved 10.00 Novice in dogodki, šport, vreme 10.15 Osmrtnice 10.30 Vrelci zdravja in lepote 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan, Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes
17.00 Studio 911 (kultura) 18.00 Vrtiljak stare glasbe 20.00 Odpoved dnevnega programa 20.05 Glasbeni program RA Sora do polnoči 24.00 SNOP
RRGL
KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -UUBUANA: 104,8 MHz 7.00 Dobro jutro 7.15 Novice 7.20 Nočna kronika, Horoskop, Izbranka tedna, Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.30 Kratko in sladko 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko ... 10.00 V Ljubljani 10.30 Gost, tema 11.00 Kamniške novice 11.30 Vaše mnenje o ... 12.00 BBC novice 12.30 Volitve 13.00 Iz tujega tiska 13.00 Rešeto 13.30 Osir 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.50 Gospodarstvo 20.00 Horoskop 20.30 Večerni program
R OGNJIŠČE
5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za dušo 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila + AMZS, osmrtnice, obvestila 7.50 Jezikovni brevir 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke no-
vice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etnj 14.30 Kultumi utrinki 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Glasbena voščila 17.00 Šport na radiu Ognjišče I. 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 Šport na Radiu Ognjišče II. 19.00 Kratke novice 19.15 Napovednik programa za jutri 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 1. Luč v temi, 3. Vstani in hodi, 2. 4. in 5. Juretov večer 21.30 Mozaik dneva 22.00 1. in 3. Sončna pesem, 2. 4. in 5. Svetloba in sence Ponovitve: 23.00 Ponedeljek ob 17.00 24.00 Prijatelji Radia Ognjišče 4.40 Radio Vatikan
R ODMEV
6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zapra-šenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.00 Regijske novice 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - Ekologija 9.40 Glasbene želje 9.50 Minute s turistično agencijo Relax 10.00 Minute za podjetne 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS be-račk 14.00 Mlin na eter 15.15 Z vami Gospodarski vestnik 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Kultumi utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.15 Kulturna razglednica 18.20 Glasbene želje 19.00 Zanimivosti in klepeti 20.00 Nočni program
SREDA, 27. OKTOBRA 2004
SNOP - skupen nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 5.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO PTUJ
R KRANJ
5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice 6.10 Poslovne novice 6.20 Gorenjska nočna kronika 6.25 Bio vremenska napoved 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro, komu? Županu občine Žirovnica 7.00 Novice 7.15 Prispevek 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se (ceste, vreme, izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva: računalniška oddaja 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.20 Ponudba nepremičnin 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Prispevek: Ilirika - vzajemni skladi 11.30 Kviz Radia Kranj 11.40 Alpetour 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Minut-ka za zgodovino Kranja 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + poslušejbi tega tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek: Gorenjske lekarne 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Prispevek 14.50 EPP 15.15 Vreme. ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.50 EPP 16.00 Novice 16.10 Prispevek: Varujmo zdravje 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Prispevek: pred koncertom, zaključek festivala kreativnih kitaristov 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Oddaja za upokojence 18.50 EPP 19.00 Novice 19.05 Izgubljeni predmeti 19.10 Mladi, nadarjeni, obetavni 19.30 Zadetek 20.00 Glasba 24.00 Skupni nočni progam
R GORENC
Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo.
R TRIGLAV
5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 6.00 Jutranji razgled s Triglava 6.05 Ceste, vreme 6.15 Da vas prebudimo 6.25 Obvestila 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.50 Kaj je novega v porodnišnicah 7.00 Novice 7.20 Vreme, ceste 7.22 Popevka tedna 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 7.45 Aktualno 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Zdravnikov nasvet 8.25 Obve-
stila 8.30 Novice 9.00 Aktualno 9.30 Kulturni utrinek 9.40 Oglasi 10.00 Olimpijski kotiček 10.25 Obvestila 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.40 Oglasi 11.00 Aktualno 11.40 Oglasi 11.55 Pet do dvanajstih 12.00 BBC-novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila 12.25 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Aktualno 13.40 Oglasi 13.50 Motorci 14.15 Voščila 14.25 Obvestila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 14.50 Aktualno 15.30 Novice 16.05 Vreme, ceste 16.05 Popevka tedna 16.15 Gorenjska, tu smo doma 16.25 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Pogled v današnji dan 17.10 Aktualno 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.40 Oglasi 18.00 Moda in čas - tudi moška moda se spreminja 18.25 Obvestila 18.30 Tednik občine Jesenice 19.00 Aktualno 19.10 Črna kronika dneva 19.15 Misli iz Biblije 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 19.41 Minute za'prijetno razpoloženje 20.00 Glasba do polnoči 20.40 Oglasi 21.40 Oglasi 22.40 Oglasi 23.00 Misli iz Biblije, ponovitev 23.40 Oglasi
RSORA
6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Cvetlice in gredice 7.00 Dmga jutranja kronika 7.40 Pregled tiska 8.15 Novice, dogodki, šport, vreme 8.55 Dnevna malica - Mateja 9.00 Aktualno 10.00 Novice in dogodki 10.15 Osmrtnice 10.20 Zakladi slovenskih spominov 11.00 Župan na obisku - Občina Gorenja vas - Poljane 12.00 Kličemo London -BBC 12.15 Pesem tedna 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan, Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Na planetu glasbe 19.00 Študentska napetost 20.00 Radio jutri 20.05 Glasbeni program RA Sora do polnoči 24.00 SNOP
RRGL
KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -UUBUANA: 104,8 MHz 6.00 Dobro jutro 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.25 RGL danes 8.30 Kratko in sladko 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko 10.00 V Ljubljani 10.30 RGL-ovgost 11.30 Vaše mnenje o 12.00 BBC novice 12.30 Vo-
litve 13.00 Rešeto 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.50 Gospodarstvo 17.30 Kinomatik 18.00 Izbranka tedna, glasovanje 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 21.00 Vedeževanje
R OGNJIŠČE
5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za dušo 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila + AMZS, osmrtnice, obvestila 7.50 Jezikovni brevir 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 10.00 Poročila 10.15 Srečno na poti 11.00 Kratke novice. Vaša pesem 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Zlati zvok 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 Infonnativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Mali oglasi 17.00 Pogovor o 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 Spoznanje več - predsodek manj 19.00 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Sveta vera bodi vam luč (radijska kateheza) 21.30 Mozaik dneva 22.00 Glasba z znamko Ponovitve: 23.00 Šport na Radiu Ognjišče 4.40 Radio Vatikan
R ODMEV
6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zapra-šenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.00 Regijske novice 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - Zdravje in lepota 9.40 Glasbene želje 10.00 Občina Cerkno 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 Mlin na eter 15.15 Z vami Gospodarski vestnik 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.10 Šolska oddaja 18.20 Glasbene želje 19.00 Zanimivosti in klepeti 20.00 Nočn'Lprogram
ČETRTEK, 28. OKTOBRA 2004
SNOP - skupen nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 5.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora-RADIO PTUJ
R KRANJ
5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice 6.10 Poslovne novice 6.20 Gorenjska nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro, komu? Županu občine Železniki 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Prispevek 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se {ceste, vreme, izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva: Veterinarski nasveti 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.20 Prešernovo gledališče 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.20 Prispevek: oglašanje Dobro jutro Slovenija 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Prispevek 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek: TUŠ 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + poslušejbi tega tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Pri-
spevek: oglašanje Dobro jutro Slovenija 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Planinsko športni kotiček 14.50 EPP 15.00 Novice 15.10 Borzni komentar 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.50 EPP 16.00 Novice 16.20 Prispevek: na planincah 16.50 EPP 17.00 Prispevek 17.10 Prispevek 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Prispevek: To so naši 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni predmeti 19.25 Oddaja EU 19.30 Prispevek 19.45 Kultura 19.50 EPP 20.00 Glasba 24.00 SNOP
R GORENC
Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo.
R TRIGLAV
5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 6.00 Jutranji razgled s Triglava 6.02 Ceste 6.05 Vreme 6.15 Da vas prebudimo 6.25 Obvestila 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.47 Kaj je novega v porodnišnicah 6.50 Jutranja humoreska 7.00 Novice 7.20 Vreme, ceste 7.22 Popevka tedna 7.30 Pogled v današnji dan 7.40
Oglasi 7.50 Aktualno: Dnjga jutranja humoreska 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Zdrav način življenja -Duševno in čustveno zdravje 8.25 Obvestila 8.30 Novice 8.50 Aktualno 9.00 Zakladi ljudske modrosti 9.10 Predstavljamo LEK 9.30 Kulturni utrinek 9.40 Oglasi 10.00 Gibljive slike: Železar 10.20 Vreme. ceste 10.25 Obvestila 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.40 Oglasi 11.00 Mavrica, oddaja o kulturi 11.40 Oglasi 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila 12.25 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Aktualno - OKS 13.10 Kamen spotike 13.40 Oglasi 14.00 Aktualno 14.15Voščila 14.250b-vestila 14.30 Novice 14.40 Oglasi - Čez pregrade do Meri^urjeve nagrade 15.00 Aktualno 15.30 Novice 16.05 Vreme, ceste 16.10 Popevka tedna 16.25 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Pogled v današnji dan 17.10 Psihološka astrologija, Sergeja P. Traven 17.30 Včeraj danes jutri 17.40 Oglasi 18.00 Minute za slovenski jezik 18.25 Obvestila 18.30 Tednik občine Radovljica 19.00 Oglasi 19.10 Današnja črna kronika dneva 19.15 Voščila 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 19.45
Zimzeleni četrtek 21.00 Glasba do polnoči 21.15 V jutrišnjem Gorenjskem glasu 21.30 Popevka tedna 21.40 Oglasi 22.00 Zdravnikov nasvet (psihologinja), ponovitev 22.40 Oglasi
RSORA
6.00 Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Gospodinjski nasveti 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 Radio danes 8.55 Dnevna malica - Mateja 9.00 Aktualno 9.30 Kulturni vsakdan - Izza odra 10.00 Novice in dogodki 10.15 Osmrtnice 10.30 Komercialna predstavitev 11.00 Vprašanja in pobude 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem tedna 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan, Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Studio 911 18.00 Od svečke do volana 19.00 Vandranje s harmoniko 20.00 Odpoved programa 21.00 Glasbeni program RA Sora do polnoči 24.00 SNOP
RRGL
KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -UUBUANA: 104,8 MH 6.00 Dobro jutro 6.15 Novice, ceste, vreme 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Na današnji
dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.30 Kratko in sladko 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko 10.00 V Ljubljani 10.30 Zaključno predvolilno soočenje 11.30 Vaše mnenje o ... 12.00 BBC novice 12.30 VoliWe 13.00 Rešeto 14.00 Pasji radio 14.30 Borzni komentar 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kultumi utrip 15.50 Gospodarstvo 17.30 Živalski program 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program
R OGNJIŠČE
5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za dušo 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila + AMZS. osmrtnice, obvestila 7.50 Jezikovni brevir 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 9.30 Založba Družina 10.00 Poročila 10.15 Doživetja gora in narave 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 14.45 Komentar iz Dnjžine 15.00 Infor-
mativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Glasbena voščila 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.15 1.-3. Dijaška oddaja 2.-4. Skavtski potep 19.00 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Karavana prijateljstva I 21.30 Mozaik dneva 22.00 Karavana prijateljstva II. Ponovitve: 23.00 Pogovor o 24.00 Sveta vera bodi vam luč 4.40 Radio Vatikan
R ODMEV
6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zapra-šenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.00 Regijske novice 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - dom in gospodinjstvo 9.40 Glasbene želje 10.00 Turi-stika 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Brezplačni malt oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.15 Kultumi utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 Mlin na eter 15.15 Z vami Gospodarski vestnik 15.30 Dogodki in odmevi Radia Slovenija 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.15 Vonj po bencinu 18.20 Glasbene želje 19.00 Zanimivosti in klepeti 20.00 Nočni program
Za vas v kinu
Piše: Dominik Frelih
TELESNI ČUVAJ
akcijski triler
Priporočamo ogled nad 17 lei. Dolžina: 146 minut Režija: Tony Scott
Scenarij: Brian Helgeland po romanu AJ. Quinella Igrajo: Denzel Washington, Dakota Fanning, Christopher Walken, Marc Anthony, Radha Mitchell
John Creasy (Denzel Washington) je alkoholik. Če pa delaiS v tajni službi, pa te zaradi tega enkrat vržejo na cesto. Zato se odloči za službo telesnega čuvaja. Službo dobi v Mexico Cityju, kjer postane telesni čuvaj hčerke bogatih staršev, 9-letne Pite. Nori starši, ki zaupajo hčerko alkoholiku! Ampak to je vendar Denzel Washington, kdo ne bi njemu zaupal svoje hčerke. Dokaj dobra služba, če ne bi hčere lepega dne ugrabili.
Akcijski triler je posnet menda po resničnih dogodkih. Tehnika snemanja nas naredi živčne, kajti kratke sekvence ustvarijo poseben efekt. Režiser ima za seboj cel dobrih filmov, kot so Days of Thunder, The Lasst Boy Scout, True Romance, The Fan in Enemy of The State. Scenarist pa je isti kot za L. A. Confidential in Mystic River. Iz tega vidika bi moral film obetati veliko. Namen filma je predstavitev zgodbe skoraj, kot bi brali strip. Nekoliko zmedeno je vse skupaj. Christopher Walken je tokrat stari ubijalec, Creasyjev kolega, z apokaliptičnimi izjavami, ki jih lahko izreče le on: "Creasyjeva umetnost je smrt. Sedaj vam bo naslikal svojo umetnino." Malo čustev. Po ugrabitvi vse skupaj postane nekakšen politični triler. Krvi za cel bazen. Akcija po Stallonejevo. Le da Washington igra veliko bolje. Dakota Fanning igra ugrabljeno deklico Pito. V svoji vlogi je dobra. Obeta še veliko. Morda je film nekoliko predolg, toda igralci to odtehtajo. Film se v sredini radikalno spremeni in postane dejansko peklenski triler in Washington postane Man on Fire. Nekakšen Hellboy. Walken in Fanning pa ostaneta v ozadju. Nekoliko škoda za to.
VAN HELSING
fantazijska srhljivka Priporočamo ogled nad 12 let. Dolžina: 132 minut Rež^a: Stephen Sommers Scenarij: Stephen Sommers

Petek. 22. oktobra
CENTER: amer. trii. VAS OB GOZDU ob 18. in 22.30, amer. west. SPOPAD NA ZAHODU ob 20. uri; STORŽIČ: amer. akcij. kom. BELA MODEI_A ob 17. uri, amer. west. SPOPAD NA ZAHODU ob 19. uri, amer. akcij. trii. TELESNI ČUVAJ ob 21.30; RADOVUlCA*- LINHARTOVA DVORANA: akcij, film UBILA BOM BILLA 2 ob 20. uri; ŠKOFJA LOKA: akcij. znan. fant. trii. JAZ, ROBOT ob 18. uri. kom. TOTALNA ZMEŠNJAVA ob 20. uri.
Sobota, 23. oktobra
CENTER: predprem. amer. mlad. ples. drama CUKRĆEK ob 17. uri, amer. trii. VAS OB GOZDU ob 19. in 21. uri; STORŽIČ: amer. akcij. kom. BELA MODELA ob 16. In 18. uri, amer. west. SPOPAD NA ZAHODU ob 20. uri, amer. akcij. trii. TELESNI ČUVAJ ob 22.30, RADOVLJICA-UNHARTOVA DVORANA: akcij, film UBILA BOM BILU\ 2 ob 18. uri, drama TERMINAL ob 20.20; ŽIRI: akcij. znan. fant. trii. JAZ. ROBOT ob 18. in 20. uri, Zveza borcev Žiri SLAVNOSTNA AKADEMIJA ob 19. uri.
Igrajo: Hugh Jackman, Kate Beckinsale, Richard Roxburgh, Shuler Hensley
Abraham Van Heising (Hugh Jackman) je akademik, v prostem času pa zloglasni lovec na glave, specializiran za posebne primere, kar pomeni nenavadne pošasti. Tajna vatikanska obveščevalna agencija najame Van Heisinga, da gre v Transilvanijo pomagat preživet članom družine Valerious, ki poznajo načrte Drakule za prevlado v svetu. Toda tudi Valeriousi niso imuni pred pošastmi. Seksi hčerka ima brata volkodlaka. Nerodna reč. Zgodba ni osnovana na stripovskem junaku ali video igrici, kot bi morda pričakovali. Res že kar nekaj časa ni bilo kakega filma o volkodlakih, Frankenste-inu in Drakuli, tako da so v ta film stlačili prav vse. To seveda ni dobro. Ampak to ni tako pomembno. V filmu smo kot v nekakšnem tematskem parku, kjer se vsake toliko prikaže kaka pošast in junak jo odstrani. Režiser in scenarist Stephen Sommers seje že prej dokazal z dvema Mumijama in tokrat zopet antično zlo obudi od mrtvih. V filmu se pojavi vse. Volkodlaki, Drakula, Frankenstein, Jeckyl in Hyde, ... Le da tokrat niso v središču pozornosti, pač pa le negativci, ki se jih je treba rešiti. S to vlogo je Jackman prekinil tradicijo negativca iz filma Možje X. Na začetku film dejansko nakazuje, da bo sledil načinu grozljivk iz 30ih ali 40ih let, toda v drugem delu se avtorji želijo izkazati z vsemi mogočimi vizualnimi učinki. Postane James Bond in Indiana Jones obenem. Na koncu pa se ga tako ali tako skoraj ne vidi več ven iz vsega dima pri eksplozijah. Kate Beckinsale ne daje videza nekega poznega 19. stoletja, pač pa nosi bolj futuristične obleke. Morda bo film celo uspel. Senzacionalizem velikih proračunov vseeno naredi svoje.
uri; STORŽIČ: amer akcij. kom. BELA MODELA ob 16. in 18. uri, amer. akcij. trii. TELESNI ČUVAJ ob 20. uri; RADOVUlCA - LINHARTOVA DVORANA: kom. MOJA MALA NAVIHANKA ob 18. uri, drama TERMINAL ob 20. uri; ŠKOFJA LOKA: kom. TOTALNA ZMEŠNJAVA ob 18. uri, akcij. znan. fant. trii. JAZ, ROBOT ob 20. uri; ŽIRI: amer. znan. fant. parod. STEPFORDSKE ŽENSKE ob 20. uri.
Ponedeljek. 25. oktobra_
CENTER: amer. trii. VAS OB GOZDU ob 18. in 20. uri; STORŽIČ: amer. akcij. kom. BELA MODELA ob 19. uri, amer. west. SPOPAD NA ZAHODU ob 21. uri.
Torek. 26. oktobra
CENTER: amer. trii. VAS OB GOZDU ob 18. in 20. uri; STORŽIČ: amer. akcij. kom. BEU\ MODELA ob 19. in 21. uri.
Sreda, 27. oktobra
CENTER: amer. trii. VAS OB GOZDU ob 18. in 20. uri; STORŽIČ: Danes zaprto!
Nedelja. 24. oktobra
CENTER: predprem. amer. mlad. plesne drame CUKR-ČEK ob 17. uri. amer trii. VAS 08 GOZDU ob 19. in 21
Četrtek. 28. oktobra
Nismo prejeli sporeda!
Petek, 22. oktobra 2004
PISMA, OGLASI / info@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 23. STRAN
PREJELI SMO

"Noblesse oblige", gospoda moja
Marjeta Smolnikar v Članku "Noblesse oblige" kritično ocenjuje dejanja nekdanjega predsednika republike Milana Kučana in pri tem ugotavlja, da njegovo dejavnost plačujejo vsi državljani in državljanke (Gorenjski glas, 18. oktobra 2004).
Tudi pri objavah zasebnih podatkov je potrebno biti natančen. Milan Kučan je vplačeval v pokojninski sklad in zato tako kot vsak drug državljan iz pokojninskega sklada zdaj prejema pokojnino. Res prejema tudi določeno proračunsko razliko glede na višino plače aktualnega predsednika republike, kot to določa zakon o predsedniku republike iz leta 2003. Vendar pokojnina tudi skupaj s tem dodatkom ne dosega višine, ki bi jo bil prejemal glede na svoja vplačila, če bi višine pokojnin ne bile omejene. Toliko v pojasnilo bralcem Gorenjskega glasa, da bo jasno, kaj se skriva v trditvi, da "vsi državljani in državljanke plačujejo dobro plačano upokojensko funkcijo predsednika države", kot piše Marjeta Smolnikar.
Špela Furlan, svetovalka bivšega predsednika republike
Dve resnici ene Planice
SLOVENIJA, hvala ti za lepote n'ćje,
nešteto pesmi o teh nam poje. Naj bo pomlad, poletje, jesen al' zima,
vsak športnik lahko doma uživa.
Vse polno radosti daje nam višinski svet,
Z debelo snežno odejo v lepoto ujet.
Sodobne naprave teptajo, vozijo nas sem ter tja, snežna pravljica, kdor izkoristiti jo zna.
Osredotočila se bom na naš skakalni šport,
izgled PLANICE iz leta v leto ostaja grd.
BLOUDKOVA lepotica vsa
polomljena in zapuščena, v s e drugo s prerekanji do tekem le nekako urejena.
Le kaj na tak videz na primer pokojni J. Pol(^ bi dejal, ki naši Planici kot športnik bil je predan.
Kako sprejel bi vse polno podtikanj, razprtij,
s tem gotovo uničuje se nekdanji PLANIŠKI sij?
Takih časov si skakalni Šport lahko samo teli, nobenih čudnih igric takrat se niso šli.
Poštenost na vseh področjih za tiste čase,
nobenih težav, kar se tiče finančne kase.
FUNKCIONARJI:
S prepiri, lažmi daleč se ne pride,
škoda za tako stanje te lepe je doline.
raj POD PONCAMI si tega ne zasluži,
z vodenjem plavate v kalni, smrdljivi luži.
Včasih vedeli smo: da ena in ena je dve,
danes pa o izračunih čudne
zgodbe se vrte.
Veljaki iz Ljubljane drugačen
imajo izračun,
kot planiškim delavcem
narekuje njih um.
Sliši se, da tuja sredstva pridejo v PLANICO, da že enkrat prečešejo to zmršano lepotico, da vrnejo ji nedra, kot si jih
zasluži,
veljake, športnike tuj kapital mogoče le združi.
Marta Švab, Begui^je
Predrage vožnje za upokojence
Komentar na odgovor Društva upokojencev Železniki (Selške doline), objavljen v Gorenjskem glasu 21. septembra 2004 na članek Predrage vožnje za upokojence z dne 3. septembra 2004.
GORENISKA
SIMPLY CLEVER
NovaSkodaOctavia. NAJBOLJŠE ODLOČITVE SO TISTE, V KATERIH UZiVATE
ct o.o ,	\ Kr^ii


Članek je pisal novinar Gorenjskega glasa g. Simon Šubic, jaz, Viktor Potočnik, pa sem bil pobudnik. Želel sem informirati Člane društva na nepravilnosti, ki so se dogajale v letu 2003 in pred tem s prevozi upokojencev na izlete. Prvo, kar sem storil, ko sem pridobil prave informacije, sem na nepravilnosti pisno opozoril UO in NO društva.
Pojasniti moram, da sem po izidu tega članka prejel kar precej Čestitk in odobravanja, da sem se odloČil za ta korak. Bil sem zadovoljen, ker sem ugotovil, da o teh zadevah razmišljajo tudi drugi. Ta korak sem napravil po svoji vesti in odločitvi, saj drugega pristanka ali pooblastila nisem potreboval.
Res drži dejstvo, da je bilo finančno poslovanje za leto 2003 potrjeno že na občnem zboru marca 2004, vendar pa to dejstvo nobenega ne opravičuje nepravilnih, predvsem pa nehumanih dejanj do izletnikov, tudi to ne, da se je vsak udeleženec izleta svobodno odločal za izlet.
Glede razlage najemanja avtobusa od septembra 2003 dalje pri drugem prevozniku (do tedaj Rant, za tem Pečulin) imam jaz čisto drugačno informacijo. Razlog lahko pojasni g. Rant, ki je takrat od g. Gasserja dobil v podpis "škodljivo" pogodbo, ki pa je ni hotel podpisati. To naj bi bil pravi razlog za prekinitev najemanja avtobusa pri g. Rantu.
Pojasniti moram tudi, da sem jaz na izletih pa tudi ob prijavah za izlet go. Miro Kavčič večkrat vprašal, zakaj starejši avtobusi (negodovali so tudi nekateri drugi), pa mi je odgovorila, da bo prevoz dražji, če bomo najeli boljši avtobus.
Sicer pa imam jaz glede prevozov že ves čas znano stališče in sem ga predlagal tudi na prvi seji UO, da je za to potrebno pridobiti več ponudb in se na osnovi teh na UO odloČiti za najbolj ugodnega ponudnika, tako kot to delajo vsi tisti, ki imajo dobre namene.
Glede obtožb, ki so bile navedene v članku, bodo prav gotovo presojali za to ustrezni pristojni organi.
Javni tožilec je zadevo zaključil, saj je ovadbo zoper g. Ivana Gasserja zavrgel, ker ni utemeljenega suma kaznivega dejanja goljufije.
Ko sem se o tem sklepu posvetoval s priznanim odvetnikom, mije po pregledu dokumentacije pojasnil, da je tak sklep javnega tožilca sprejemljiv, saj bodo šoferja g. Gasserja zagotovo obravnavali na prometni in davčni inšpekciji. Razlog je predvsem v tem, ker sta tajnica in predsednik društva izjavila, da je bil g. Gasser zadolžen za organizacijo izletov in kaj manj-
MfTOKMmime
Seniu^i: 04f 279 00 23
Poobhsm pipdajalec iti serviser s tradicijo
$
FUSION
popu^.^
FOCUS^X klima
že za 2.799.000 SIT
fl. a


Samo 10% polog do 72 mcsocev

.vi'
s»; I r '.."L L?^?--'
^ izhePLSi

Vseslovenski portal malih o^sov
Ena spletna stran, ki zdruzuje 7 časopisov z vseh koncev Slovenije! Obiščite www.lzberl.sl, oddajte svoj mali oglas, oglejte si popolnejše oglase, sprehodite se po rumenih straneh in naj vas navdušijo kadrovski oglasi!
Brskanje po malih oglasih še nikoli ni blio tako udobno.
DELOi^n
VESTNIK
primorske šiaknki
^ce TEHNIK
šega za izstavljene račune tudi plačeval (žganje, sendviči ...), z njim pa predhodno ni bil sklenjen noben dogovor o cenah prevozov. Takšno gospodarjenje znotraj društva je bilo nepravilno - škodljivo, zato je šofer g. Gasser izstavljal račune, za katere višina ni bila dogovorjena, vodstvo pa mu je to dopuščalo. Vodstvo, ki ni delalo v dobro upokojencev, bi moralo obravnavati disciplinsko razsodišče. Utemeljenih dokazov je dovolj. Blagajna za izlete je bila vodena v dveh delih in sicer ločeno za stroške prevozov in ločeno za vse druge stroške. Te podatke smo natančno (ločeno za prevoze in vse druge stroške) pregledali 20. aprila 2004 tajnica društva ga. Kavčič, šofer g. Gasser, Viktor Potočnik in prejšnja bla-gajničarka ga. Rozmanova.
Ga. Rozman je tudi uradno dala izjavo, da Šofer g. Gasser nobenih drugih stroškov (hrana, vstopnine, nočnine) ni plačeval sam, kot to govori on in še nekaj članov.
Na koncu bi dodal samo še to, da se mi je ta zadeva začela upirati, saj to človeka izmuči. Preveč je potrebno naporov in škoda je" živcev, če hočeŠ dokazovati nepravilnosti, ki se dogajajo. A kaj hočeš. Če se neke naloge "lotiš", je treba vztrajati do konca.
Viktor Potočnik
Zakaj odhajajo?
Jesen je čas umiranja in čas spominov. Pred svetovnim dnevom revščine seje pojavil v Prešernovi ulici v Kranju napis: Zakaj odhajajo? ob tem pa ob razstavi pogrebnih vencev in ob gorečih svečah ter spominski knjigi hommage nekaj ducatov trgovskih podjetij, ki so pogorela samo v starem Kranju v tran-zicijskem razdobju. Zakaj odhajajo? Najprej zaradi galopirajo-če naraščajoče revščine in zmanjšujoče se kupne moči prebivalstva, nato zaradi oblastnih ukrepov, s katerimi so trgovine iz starega mesta premaknili v velike trgovske predmestne centre, tisočletno mestno jedro pa spremenili v poligona pijančevanja in huliganstva. Deja vu! Tranzicija je torej zgolj eskalacija komunističnega barbarstva, ki si je s kulturno revolucijo zadal za cilj uničiti narodove korenine in dokaze o narodovem
I
zgodovinskem obstanku. Kulturne revolucije Pol Potovega kampučijskega ter bande četverice kitajskega stila uporabljajo za operativo mladež, ki se da zlahka zapeljati in zmanipulira-ti. Komunizem je želel uničiti "podalpske Hrvate" z nasilnim potujčevanjem in z degradacijo tisoč in večletne zgodovine zavidljivo visoke kulturnosti ve-netsko slovenskega roda, ter to nadomestiti z zatohlostjo balkanskega splena, kjer se ne ve, kdo pije in kdo plača. Pobegniv-
Gorenjski prijatelj
RADIO SORA
89.8
91.1
96.3
Radio Sora d.o.o. Kapucinski trg 4 4220 Škofja Loka tel.: 04/506 50 50 fax: 04/506 50 60 e-mail:info<g>radio-sora.si
ši IZ kamenodobnega neander-talizma jugovzhodne Evrope, smo iz dežja pod kap bili vrženi v primarni socialni darwinizem ameriškega "full cool fuck off Divjega zahoda Wyatt Earpa, Mc Donaldsa in Buffalo Billa, amen. Kulturna revolucija se v starem Kranju dogaja sistematično in plansko. Najprej z zgrešeno namero v sedemdesetih letih, da se regionalna metropola utopi v betonskem spalnem naselju Planina, ki seje preko mosta povezalo s starim jedrom in le-tega spremeni v umazano železniško postajo. Ko pa so se gospodarski vlaki ustavili, je postajališče postalo remiza in
mesto duhov, ki ga ponoči kontrolirajo mladi pijanci, občasno pa z akustičnim terorizmom tedna mladih ali kranjskih noči itd. ubijajo še zadnje ostanke mestnega zgodovinskega bitja, in ko bo staro mesto umrio, v Čem se bodo tedaj identificirali v njem Zahodnoevropejci, ki jim je ravno staro mesto bilo DOKAZ, da je Slovenija Srednja Evropa? Očitno gre prav za to: da se zahodu pokaže, da je Slovenija Balkan, še naprej torišče mafiozov in brezpravnega ljudstva, amen.
Peter Zaplotnik, Vodopivčeva 2, 4000 Kranj
Na podlagi 28. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02. 8/03-popr., 58/03-ZZK-1) Občina Naklo sklicuje
PROSTORSKO KONFERENCO, za lokacijski načrt območja P 5/16-a (LPKF) ki bi v sredo, 27.10.2004, z začetkom ob 14. uri,
v sejni sobi Občine Naklo, Glavna cesta 24, Naklo
Na prostorski konferenci bo predstavljen osnutek programa priprave za občinski lokacijski načrt območja P 5/16-a (LPKF). Območje P 5/16-a (LPKF) zajema zemljišča ali dele zemljišč naslednjih parcelnih številk: 154, 153, 152, 151/1, 417/1. 417/4, 417/5. 437/10, 150/4, 150/1, 437/3, 150/3, vse k.o. Pivka.
Postopek priprave lokacijskega načrta bo vodila Občina Naklo.
Namen prostorske konference je pridobitev priporočil, usmeritev in legitimnih interesov lokalne skupnosti, gospodarstva, interesnih združenj ter organizirane javnosti v zvezi s pripravo lokacijskega načrta.
Udeleženci prostorske konference, ki predložijo dokazilo, da zastopajo organ, organizacijo, društvo ali drugo pravno osebo, lahko na konferenci podajo svoja priporočila in usmeritve v pisni obliki ali ustno na zapisnik.
Osnutek programa priprave je na vpogled v prostorih občinske uprave Občine Naklo, Glavna cesta 24, Naklo, vsak delavnik od 9.00 do 12.00 ure.
Številka: 19/67-239 / 2004 Datum: 21.10.2004
0BĆ1NA NAKLO. GLAVNA CESTA 24. NAKLO
Župan Janez Štular
080 1031
KURILNO OLJE
PREMOG
DRVA
KGM-
KALAN, d.o.o. Škofjeloška c. 1217 Vodice gsm:
041/684-866
16
www.volkswagen.si
. ^ , ; • v • .V- '»
V


Dizelsko varčevanje.
Do 500.000 SIT ugodnejši nakup dizelskih motorjev.
Pri nakupu modelov Polo, Golf, Passat in Sharan z dizelskim motorjem vam sedaj omogočamo kar trojni prihranek: prihranek zaradi nižje cene avtomobila, prihranek pri nizki porabi in prihranek zaradi nižje cene dizelskega goriva,
Volkswagen financiranje družbe Porsche Kredit in Leasing pa v prvem letu vključuje tudi obvezno zavarovanje vašega vozila. Ne zamudite izredne priložnosti, saj ponudba traja le do odprodaje zalog.
Zastopništvo za Volkswagen:
AVTOHIŠA VRTAČ, d.o.o. Kranj
Delavska cesta 4, Kranj, tel.: 04/27 00 200
Skupna poraba: 4,4 - 6fi 1/100 km; emisija CO2:119 • 232 g/km.
GORENJSKI GLAS • 24. STRAN
ZANIMIVOSTI / info@g-glas.si
Petek, 22. oktobra 2004
navdušeni nad Gorenjsko
V začetku oktobra je delegacija iz Škofje Loke obiskala belgijsko mesto Maasmechelen. Ugotovili so, da imajo dobre možnosti za sodelovanje na področju turizma.

Škofja Loka - V občini Maasmecheien so se v preteklih letih turisti ustavljali samo za en dan. '^Slovenija ima v primerjavi z Belgyo veliko več naravnih danosti ter bogato zgodovino in kulturno dediščino, zato so pogoji za turizem tam precej bo^ši, pravi Stanko Revinšek, predsednik Slovenskega in kulturnega društva Slomšek, ki deluje v Maasmechelnu. Revinšek večkrat vodi belggske turiste po Slovenyi. "Nad Slovenyo so zelo presenečeni, saj večina pozna le slabe strani države. Njihove predstave pa se kmalu razblinyo. Poznam veliko Belg^cev, ki se vedno znova radi vračajo v Slovenijo. Še posebej jim je všeČ Goreiy-ska, ki ima veliko hribov in gora. V Belgyi je namreč največji hrib visok 600 metrov. Poleg tega so vedno znova presenečeni nad gosto^ubnostjo Slovencev. Odlična se jim zdi tudi gorei\jska kuhii\ja." Nad slovensko obalo niso preveč navdušeni, hrvaška se jim zdi precej lepša.
Loki. "Malo bi bilo mogoče treba renovirati Še staro mestno jedro. Drugače pa menim, da je turizem na splošno v Sloveniji dobro razvit. Školja Loka je naš zgled." V občini Maasmechelen želijo v prihodnje prepričati turiste, da ostanejo pri njih dalj časa. Na območju celotne občine imajo kar 280 kilometrov urejenih kolesarskih in sprehajalnih poti. V očeh marsikaterega turista je Belgija kolesarska dežela. Mladi si pogosto privoščijo vožnjo s kajaki in kanuji po reki Maas. "Zgradili smo tudi dva velika nakupovalna centra. V Škofji Loki smo dobili tudi idejo, da bi tudi kmetje pri nas začeli turistom oddajati sobe in apartmaje. Naša slabost pa je, da zaenkrat še nimamo turističnega materiala v tujih jezikih."
V Maasmechelen je odpotovala tudi Saša Jereb, direktorica Zavoda za pospeševanje turizma Blegoš. Srečala se je z odgovornimi za turizem na tem območju, da bi se dogovorili o možnostih sodelovanja med mestoma Maasmechelen in Škofja Loka. "Naše sodelovanje je zelo koristno. Pobrateni smo šele pet let, rezultati^ pa so že sedaj dobro vidni. Število belgijskih turistov se na škofjeloškem območju iz leta v leto povečuje in prepričana sem, da bo tudi v prihodnje tako. Promocijski material o Škofji Loki je že dolgo časa na policah njihovega
V gospodarstvu pa ne, saj so med državama prevelike razlike.
turističnega urada. Verjamem, da so s ponudbo pri nas zadovoljni. Na eni strani imamo bogato zgodovinsko in kulturno dediščino, na drugi strani pa imajo veliko možnosti za rekreacijo v naravi, ki je v zadnjem času zelo popularna. Nikoli si nismo mislili, da bodo kolesarske in tematske poti, ki smo jih uredili na škofleloškem območju, tako zelo dobro obiskane," pravi Jerebova. Ugotovili so, da so možnosti za sodelovanje na področju turizma zelo dobre. Spomladi bodo točno dorekli, kaj se da narediti. "Po vsej verjetnosti bomo pripravili skupni projekt na področju rekreacije, saj sta si mesti v tem oziru zelo podobni, oboji se ponašamo z lepo urejenimi kolesarskimi potmi."
Revinšek in Jerebova se strinjata, da bi se s takim sodelovanjem dalo marsikaj narediti za obe mesti, še vedno pa bi imela veliko več koristi Škofja Loka. Med obema državama so zelo
Stanko Revinšek
Turisti, ki jih vodi Revišek, največkrat stanujejo v Škofji Loki in okolici, saj je mesto Maasmechelen pobrateno s Škofjo Loko. Na loškem območju Belgijci naredijo kar tri tisoč nočitev letno. "Navdušeni so nad starim mestnim jedrom in okoliškimi hribi. V Škofji Loki smo poskusili tudi srednjeveško hrano. Mesto predstavlja tudi lepo izhodiščno točko za druge oglede." Edina stvar, ki jih v Škofji Loki moti, je, da v centru mesta ni apartmajev in hotela, ki bi zadostil njihovim potrebam. Gostje zato ponavadi stanujejo na turističnih kmetijah na Starem vrhu, s čimer so sicer zadovoljni, vendar bi raje stanovali v Škofji
M
velike razlike. V Belgiji je treba za sedem nočitev z zajtrkom
odšteti 250 evrov, v Sloveniji pa za sedem polpenzionov 125 evrov. V Belgiji veliko lažje tržimo vašo ponudbo, medtem ko je belgijska turistična ponudba za Slovence dokaj draga in zato precej manj atraktivna," pravi Revinšek in upa, da bodo z nadaljnjim sodelovanjem le uspeli privabiti več slovenskih turistov. "Kmalu bo v škofjeloškem turistično informacijskem centru na voljo tudi promocijski material o mestu Maasmehelen. Veliko bomo investirali v projekte, ki bodo privabljali turiste. Prepričan sem, da je naš začetek dober in da nam bo uspelo razviti turizem," meni Revinšek.
Noel Decker predstavlja gospodarski razvoj Maasmechelna Bojanu Starmanu in škofjeloškemu županu Igorju Draksierju.
Manj možnosti za gospodarsko sodelovanje
V Maasmechelen sta odšla tudi podžupan občine Škofja
Loka Bojan Starman in direktor Razvojne agencije Sora Rok Šimenc. Podžupan občine Maasmechelen Noel Decker je celotni loški delegaciji predstavil gospodarski razvoj nekdanjega rudarskega mesta. "Z zaprtjem rudnikov se je gospodarski razvoj mesta ustavil. To je za nas pomenilo katastrofo. Soočali smo se z visoko brezposelnostjo," je na predstavitvi povedal Decker. Krizo so rešili z gradnjo tovarn in nakupovalnih centrov, v katerih je zaposlitev našlo okoli dva tisoč petsto ljudi. "K nam prihajajo investitorji iz vsega sveta. Na začetku jih je bilo težko privabiti, danes je to veliko lažje. Poleg tega so pri nas pogoji za podjetništvo zelo dobri. Za kvadratni meter kmetijskega zemljišča v Belgiji mora podjetnik odšteti od 1,5 do 2,5
evra, za kvadratni meter komunalno urejenega zemljišča pa 15 evrov," je razlagal Decker. Na vprašanje, ali obstajajo možnosti za gospodarsko sodelovanje med občinama Maasmechelen m Škofj o Loko, Decker odgovarja: "Naše sodelovanje je lahko tudi začetek gospodarskega sodelovanja. Najti moramo samo neko skupno točko." Na drugi strani pa Starman in Šimenc nista tako optimistična, "če sem iskren, ne vidim nobene možnosti za sodelovanje. Razlike med državama so preprosto prevelike. V Sloveniji mora podjetnik za kvadratni meter kmetijsko urejenega zemljišča plačati 150 evrov. Medtem ko z isto vsoto denarja podjetnik v Sloveniji kupi zemljišče, podjetnik v Belgiji zraven zgradi še objekt in kupi kakšen stroj. Slo-
venija zato za belgijske podjetnike ni niti malo zanimiva," razmišlja Starman, Šimenc pa dodaja, da bi morali Slovenci imeti Belgijo za zgled, kako narediti prijazne pogoje za podjetništvo.
Starman meni, da bi moral tako kol v Zahodni Evropi javni interes prevladati nad zasebnim. "Država bi morala določiti cene zemljišč, občine pa bi morale dobiti predkupno pravico. To bi bilo verjetno boleče za lastnike zemljišč. -Nasprotujem temu, da bi bila cena zemljišč tako nizka kot v Belgiji. Najti bi morali primerno ceno," meni Starman in dodaja: "Če želimo imeti socialno državo, moramo imeti razvito močno gospodarstvo. To pa se bo zgodilo le. Če bo država bolj prijazna za podjetnike."
Ana Hartman
Znanje je znanje, le ovitek je
Obvezno šolanje do 16. leta. Povprečna plača litvanskega učitelja 300 evrov.
Nedolgo nazaj sta bili na obisku v osnovni šoli v Šenčurju učiteljici iz Litve, Asta Antuliene in Vaida Marockaite. Lahko bi posplošeno rekli, da sta zaposleni v osnovni šoli, čeprav njihov model izobraževanja ni enak našemu. Poučujeta v glavnem mestu Vilna, v katerem je prebivalcev skoraj za pol Slovenije. Zato je tudi šola, skladno s tem, velika. Imajo 1060 otrok in 80 zaposlenih učite^ev. Z i\jima sem se pogovarjala o šolskem sistemu v tej baltski državi, pa o oceiyevai^u in učite^skem poklicu.
M
' /_ ^ fi


>- • : '«i
r ^-M''- ..vja i •
»v
- o-'.-





Vaida Marockaite in Asta Antuliene
Litvo in Slovenijo loči veliko kilometrov, zato si bomo šolo, v kateri učita, lahko predstavljali samo tako, kot jo bosta opisali z besedami...
"Vilna je gosto naseljeno mesto, kar je med drugim posledi-
ca priseljevanja ljudi, ki iščejo zaposlitev ali boljše karierne možnosti. Šola je v centru mesta v zelo veliki stavbi, v njej pa je 1060 otrok in 80 zaposlenih učiteljev. Na tej lokaciji smo tri leta, prej pa smo bili v prosto-
rih vrtca, kjer smo poznali prav vsak kotiček. še z drugim delom šole, ki je bil začasno v neki gimnaziji, so nas naselili v tej "pošasti" (op. Šolski stavbi). Razredi so večinoma polni, v njih sedi tudi po 32 učencev, saj moramo sprejeti vse otroke, ki živijo v našem okolišu. Šola je državna inje brezplačna, res pa je, da nam primanjkuje denarja za obnovitvena dela in za knjige. V ta namen imamo odprt račun, na katerem nam tudi starši, kolikor zmorejo, finančno pomagajo. V državi je tudi nekaj zasebnih šol, vendar so te namenjene ozkemu krogu mladih, saj so šolnine zelo visoke. Je pa v porastu walfdorska šola."
Kakšen je šolski sistem ?
"Otroci prestopijo prag šole, ko so stari sedem let. Osnovna šola traja štiri leta, temu sledi nižja srednja šola, ki je še vedno v naših prostorih in traja šest let. Če seštejemo, je to skupaj deset razredov in ta del šolanja je obvezen za vse otroke.
Do maturitetnega spričevala je več poti. Še vedno lahko ostanejo na naši šoli in dokončajo srednjo šolo, ki traja dve leti. Otroci, ki so bolj bistri in ki želijo specializirati znanje iz
določenih področij, pa se v osmem razredu, torej dve leti pred zaključkom nižje srednje šole, lahko vpišejo na gimnazijo. Za to morajo narediti sprejemne teste, šolanje pa traja štiri leta.
Mladi končajo katerokoli srednjo Šolo z 18. letom starosti. Zatem so jim odprta vrata na univerzo, s to razliko, da so gimnazijci nekoliko bolj uspešni na področjih s specialnimi znanji, kot sta na primer umetnost ali matematika, in da morda bolj jasno vidijo karierno pot. Najboljša ocena na osnovnih in srednjih šolah je 10, pozitivne ocene pa so od 4 navzgor."
Obeta se vam reforma na področju izobraževanja...
"To je aktualna tema že od leta 1991, ko je Litva postala neodvisna država. Med drugim želijo povsem ločiti osnovno šolo, nižjo srednjo in srednjo šolo. Model je podoben skandinavskemu, tako kot povsod pa so plusi in minusi."
Kakšen je delovni ritem in standard učiteljev?
"Na teden imamo obveznih 18 učnih ur v razredu, če jih je več, nam jih plačajo. Poleg tega imamo še posebne ure za pri-
pravo na pouk in za popravljanje izdelkov učencev. Povprečna starost učiteljev je 35 let in tako zdaj pred vami stojita najboljši predstavnici te generacije (smeh). Mladih učiteljev je precej zato, ker je naša šola podpisala sporazum s pedagoško fakulteto, da bo sprejemala študente na prakso, to je nekakšen odsev kakovosti dela fakultete z bodočimi učitelji. In ti po končanem študiju večinoma ostanejo kar pri nas.
Zaželeno je, da učitelji obiskujemo seminarje, se dodatno izobražujemo, saj je tudi s tem povezano napredovanje na delovnem mestu. Slovenski učitelji so lahko bolj zadovoljni s plačami kot naši, saj je povprečna plača učitelja v Litvi 300 evrov na mesec. Življenje je sicer v Vilni nekoliko cenejše kot pri vas, nekatere cene pa so enake. V Sloveniji imate predvsem dražja stanovanja in najemnine za stanovanja, hrana pa je le za malenkost dražja. V primerjavi z našimi plačami je vaše življenje malce boljše."
Obe učita angleški jezik. Kakšno je zanimanje za tuje jezike?
"Angleščina je prvi tuji jezik, ki ga učimo na šoli. Imava pa


srečo, ker je pri tem predmetu potrebne veČ komunikacije med učiteljem in učencem, zato učence v razredu razdelimo na dve skupini, v manjši skupini pa je lažje delati. Drugi tuji jezik je izbirni, lahko je ruski, danski, italijanski ali francoski. To je odvisno od Šole do Šole.
V Sloveniji ste teden dni, največ časa ste preživeli na osnovni šoli v Šenčurju. Kakšni so vaši prvi vtisi?
v
Zelo prijetno je tukaj. Ze
sama stavba je prijetna, tudi vrtec. V Litvi imamo na primer še veliko vrtcev, ki so v zelo starih zgradbah. Sama sem hodila v tak vrtec, moji mladi sorodniki še vedno hodijo v take vrtce. Teh stavb niso obnovili Že dalj časa. Tako pri vas kot pri nas pa učenci nosijo (pre)težke torbe na ramenih ...
So kakšne zelo očitne razlike?
"No, morda samo v zvezi s prehrano. Opazili sva, da je v vaši Šolski kantini pri obroku na razpolago samo ena vrsta hrane. Pri nas je ta ponudba bolj raznolika, saj imajo učenci pri enem obroku na izbiro več vrst hrane."

Suzana P. Kovacič, foto: Gorazd Kavčič


1
petek, 22. oktobra 2004
ZANIMIVOSTI / info@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 25. STRAN
Do pravih odgovorov z intuicijo
Ko iščemo odgovor na neko vprašanje, ljudje pri tem redko vprašamo svojo notranjost. Največkrat uporabljamo informacije iz našega "računalnika" - možganov,
redkeje pa intuicijo, za katero dr. Jeet Liuzzi iz Nemčije trdi, da je naša naravna inteligenca, ki nam da prave odgovore na vsa vprašanja.
Krai\j - Dr. Jeet Luizzi z Inštituta za intuitivne znanosti v Freiburgu že več kot petnajst let proučuje intuicijo in njeno uporabo v življenju človeka. S svojimi delavnicami po Evropi, državah ZDA in drugod po svetu je pomagal k uspehu številnim institucijam (podjetjem Chrysler, Dunlop, mednarodnim raziskovalnim inštitutom v Seatellu, Bruslju in v Braziliji, Zvezi avstrijskih bolnišnic, televizijskim postajam v Švici, Španiji, Nemčiji ...), direktorjem, poslovnežem, učiteljem, novinarjem, umetnikom, zdravstvenim delavcem in ljudem drugih poklicev. Na pobudo
Darje Kovačič, direktorice Ljudske univerze Kranj, je dr. Jeet že drugič pri nas. Od prvega obiska pred dvema letoma je imel Šest delavnic treninga intuitivne inteligence v slovenskih podjetjih, preko katerih so nekatera, kot na primer Trimo iz Trebnjega, ki je v intuitivni trening vključil celotno vodstveno ekipo, že dosegel uspehe pri poslovanju, v prihodnosti bo imel delavnice tudi za otroke.
"Kdor se odloči, da bo uporabljal intuicijo in ne le znanje, ki prevladuje v družbi, se s tem odloči za nov način delovanja, pri čemer odkrije svojo pravo
moč, ki mu pomaga pri obvladovanju življenja^in dela, obenem pa si s tem odpre tudi pot k notranji izpolnitvi," pojasnjuje dr. Jeets. "Z uporabo naše intuicije lahko naše znanje in umske sposobnosti nadgradimo in sežemo dlje, kot zmore naŠe racionalno mišljenje." Minuli konec tedna je imel v Kranju že delavnico za zdravstvene delavce, med katerimi je bilo tudi nekaj doktorjev medicine, ki jih je učil uporabe intuicije pri delu z bolniki (vsak človek ima odgovor, zakaj je nastala določena bolezen v sebi), ta konec ledna pa bo pomagal tudi vsem, ki si želijo intuicijo uporabljati v vsakdanjem življenju. Zanimalo nas je, kaj natančno intuicija je in kako jo uporabili.
Kaj je intuicija?
"Intuicija je edina inteligenca, ki jo ima človek, in je individualna. Ne moremo je kopirati, v nas pa zaživi takrat, ko smo resnični in ko ne kopiramo nečesa iz naše okolice. S pomočjo intuicije lahko dobimo informacijo ali notranjo izkušnjo, nakar potrebujemo intelektualno sposobnost, da jo lahko razložimo. Uporaba intuicije je zato tudi način raziskovanja svoje notranjosti in možnost razviti novo metodo, ki nam bo
Šanja pri iskanju pravih rešitev za različne probleme na vseh človekovih področjih življenja. Če boste začeli napeto razmišljati, ne boste nikdar dobili pravega odgovora. Morate biti v sebi, v svoji notranjosti in zaupati svojim sposobnostim, svojemu občutku in dejstvu, da lahko dobite pravi odgovor. Odgovorov za osebne težave ne moremo dobiti iz kolektivnega vedenja. Potrebno je pogledati vase. Človekova inteligenca je bolj razvita kot vsa znanost sveta."
Kaj nam preprečuje njeno uporabo ?
"Preveč smo razvili znanost in pozabili, da ima človek prirojeno inteligenco, ki ima veliko znanja in modrosti, vendar je v svojem življenju ni razvil ali pa le redko uporabljal. Preveč kopiramo, se učimo od drugih, pri tem pa pozabljamo ali sploh ne vemo, da lahko informacije o čemerkoli dobimo v svoji notranjosti. Tudi glede bolezni, česar sem učil zdravnike, je tako, da vsak človek v svoji notranjosti ima odgovor na vprašanje, zakaj je nastala določena bolezen. Zato ljudem rad pomagam razviti njihov oseben sistem prepoznavanja odgovorov njihove inteligence.
šole ali organizacije, ki bi učila kaj takega. Ob tem je pomembno poudariti, da je za sprejetje odgovora odgovoren vsak sam, kakor za odločitve, ki jih sprejme v življenju."
Kako vemo, da gre za odgovor intuicije? Lahko se tudi zmotimo ...
"Sam sem naredil veliko napak in imel tudi slabe izkušnje, vendar sem se iz njih naučil, kaj je zame dobro in kaj ne, z uporabo intuicije pa nadaljeval. Počasi se ta občutek, odgovor, ki se lahko pokaže tudi kot slika, zvok ali kaj podobnega, iz-čisti in postane vedno bolj močan in zanesljiv. Jaz ga Čutim iz resonance odgovora. To je nekaj resničnega, ne pa kar se ti izmisliš. Lep primer je neka gospa, ki je bila izredno neodločna. Z vajo je dosegla, da se danes z lahkoto odloči. Na tak način si ljudje lahko pomagamo na vseh področjih v življenju."
Katja Dolenc
dala odgovore na različna vpra- saj danes na svetu ni univerze. Dr. Jeet Liuzzi
v
Železniki - Ljubljanskemu maratonu, ki bo v nedeljo, 24. oktobra, se bo pridružila skupina tekačev z imenom ŽIVA VODA, ki bo tekla z namenom, da bi podprla izkop vodnjakov v afriški državi Malawi, kjer deluje slovenski misijonar p. Stanko Rozman. Ker v tej državi oblast ne poskrbi za to osnovno dobrino, morajo zanjo skrbeti misijonarji in dobrodelne organizacije, ki v ta namen organizirajo nabirke na različne načine, med
Dobrodelni tek
njimi tudi s pomočjo maratonov. Na ljubljanski maraton je prijavljenih že čez 100 tekačev, ki bodo tekli v dobrodelni namen. Med njimi so tudi nekateri zelo ugledni, kot je Roman Kejžar. Omenjeni tekači bodo za ljudi v stiski darovali svoj napor, vsi, ki bi radi sodelovali pri tem, pa ste vabljeni k denarnemu prispevku za vodnjake v Malavviju. Denar lahko nakažete na naslednji račun: 24200-9004370443; obvezni sklic 00 795075, namen
nakazila: vodnjaki, Stanko Rozman, prejemnik; Misijonsko središče Slovenije, Kristanova 1, 1000 Ljubljana. Položnico lahko kupite ali vzamete že natisnjeno v Misijonskem središču (misijonska pisarna v Ljubljani), lahko pa nam preko elektronske pošte ali telefona sporočite, da jo želite in vam jo pošljemo že natisnjeno. Dodatne informacije lahko najdete na naši spletni strani www.zivavo-
BREZ ELEKTRIČNE ENERGIJE
Elektro Gorenjske, d.d., Kranj obvešča, da bo zaradi de! na elek troenergetskih napravah v ponedeljek, 25. oktobra, od 9. do predvidoma 14. ure prekinjena dobava električne energije v Srednjih Bitn-jah ob cesti Kranj - Škofja Loka.
Gostilna SONCE,
Škofjeloška c. 112, v Stražišču pri Kranju vabi na večere
DALMATINSKE KUHINJE
ob spremljavi žive dalmatinske glasbe 28., 29., 30. in 31.10. ter na večera TURŠKE KUHINJE s trebušno plesalko 5. in 6.11. 2004. Informacije in rezervacije:
041/330 041
Stil VrMMü M-. Š>(0f)eloška C 12. K>ani
da.org.
Marjan Kokalj
S kolesom po Brdih
Kolesarska sezona gre počasi h koncu, pa vendar ob sončnem vremenu in z dodatnimi oblačili v nahrbtniku, ali v spremljevalnem avtu bi se lahko še "naklepal" kakšen kilometer. Posebej še, če se bomo odpravili v kraje, kamor hladna jesen pride malček pozneje. Zakaj malček, zato, ker se bomo odpravili v Brda, kjer Brici in Brike v pogovoru ne pravijo malo, ali malce, temveč malček. Na primer "Bomo spili malček vina?" in postavi dve steklenici na mizo. Ni slabo!
V poduk: med domačini ne imenujte njihovega domovanja Goriška Brda, kajti takoj vas bodo popravili, da so to Brda in pika, vaše osebne delnice pa bodo v trenutku padle kar za nekaj indeksnih točk.
Lahko bi se v Brda odpravili tudi s kolesi, vendar, če bi hoteli imeti kaj od izleta, bi si morali vzeti dva prosta dneva. Iz Ljubljane je do tja malček manj kakor 120 kilometrov. To prav gotovo veste, če ste kdaj preko-lesarili maraton češenj. Osebno sem bil na njem, vendar le v spremljevalnem kombiju.
Začetek torej z avtomobili. Iz Škofje Loke je do tja kar nekaj variant. Najkrajša, s tem pa ne najhitrejša je po Selški dolini na Petrovo Brdo, nato po Baski grapi do Mosta na Soči in v Pla-
vah desno navzgor proti Brdom. Poljansko orientitrani si bodo izbrali Cerkno in dolino Idrijce. Lahko tudi čez Vršič v dolino Trente, Bovec, Kobarid, Tolmin ... Najbolj hitra varianta pa nas vodi po primorski avtocesti, skozi Vipavsko dolino v Solkan od tam pa po pobočjih Sabotina, po tako imenovani Ozimski cesti v Brda.
Peljite se v Dobrovo, ki je upravno središče občine, nato pa na kolo. Spustite se mimo zadružne vinske kleti, kije največja predelovalna klet v državi (ogled in degustacijo prihranite za pozneje, kajti pred nami je skoraj 60 kilometrov ne tako nedolžne poti); nato mimo bencinskega servisa levo v prvi klanec. Nekaj ozkih poti in kmalu smo v Medani, ki je znana po pridelovalcih odličnih vin. Vi pa v oštarijo na pivo kaj?
Iz Medane strm spust, kjer boste izgubili vso nabrano višino, pa kaj hočemo. Življenje je en klanec, pa naj si bo to gor ali
v
dol. Ze smo na mejnem prehodu v Vipolžah, vendar če nimate maloobmejne izkaznice, ne boste skakali v Italijo po žvečilne gumije.
Levo, nekaj ravnine in desno v hrib, kjer v času zorenja češenj, takole, kar s kolesa kakšno na-rabutate, čeprav na drevesu piše, da so zastrupljene. Ne verjemite
vsega! Kateri sadjar pa bo pljuval v svoj krožnik, vas vprašam? Je pa res lepše, da si jih kupite kilogram in jih z druščino skupaj pozobate. S češnjami v tem času ne bo skomin, pa tudi grozdje je že potrgano in stisnjeno ter čaka na sv. Martina.
Se se bomo dvigali v Cerovo, Hum, Kojsko in se v kraju Gonjače povzpeli na razgledni stolp. Kolesa pustite pod njim. Ne, ne gremo še proti Dobro-vem, temveč na cesto, ki vodi v Plave in levo proti Koradu (Brendija ni tam). Na grebenu levo v dolg in zavit spust, do vasi Lipa, nato pa skozi Neblo in še zadnjič navzgor v Dobrovo.
Vedno vam svetujem, kje si privoščiti počitek in se podpreti, vendar je v Brdih toliko priložnosti za postanek, da če bi le malček tega izkoristili, bi bilo vas potrebno podpirati. Zato do cilja ne samo balanco, tudi pamet v roke.
Tudi tisti, ki ne bodo kolesarili, se lahko z avtomobili zapeljejo del poti, vendar to ni to. Končno pa, če je vmes ogled kakšne vinske kleti, tudi ni za odmet.
Ne pozabite, da so v tem času v Brdih zreli tudi kostanji. Dober tek, pa res malček na zdravje in srečno!
Jože Oblak
o
CO (O
o
»55
o o
CJ
o n
o
S
o
csi CM
o
H
LU
C
■o 2
ca o
OJ
O)
o o
CO
E
"D 0)
O)
a
C
(D
(Q
£0
0)
0) S C
>o "O -Q :=i O
03
0)
S "S
CO ^
ca Tt
C 0)
■p >o
a> O
3 0)
>o o
E
o
(Ü N
"O 'O CO
CO N
O U)
o a
E
d) C
(D
I
O
C
o
CO C
d)
m	CO
^ n -
o
■f o
'CO
o a
d) <0
o o o
CVJ
CO
CO
J
CO
I
•o
o
CO CO
«Ü
0) >
>N
O
to . g §
Q. a
-Q S
<D O CO \
O 05
a rf o ^ o
^co-E 0) tr .i
o
o
CD
o a
iS
3 N
■r^ g
CO
(A
O
-S
-O
(D
O 'O
UJ
o ž CO
O) ^ CO
D. 05
CO ^ ^ >
0) B
' 'CO
o . 0)
<
cc
Q.
O
Q.
Q.
O (Ü
o Tt - o g o
IM

CO .S.
CO
CO
(ü i o
Jo o
" I
E
■o o
o o
^ CO
C
(D 0)
O
SO O
C
$ "co
0) p
n
(O
o
•o
o
CO (D
0
1	S
o ^
CO
o
TJ O
CO
CSJ
0) C
■o
N
o
CO
CSJ • • •
'«"g r CO
'O
o
E n o
I -
co "co
CO ~
-9
0 (O
N
O č
"O
^ co co
d) z
■o
(D

(0 N
0) Cl
co
o 0> o a
'O
o E
o
r- CO
■O co E 'c
(D CO
E ^
0)
co >o
o C a
o ^ o
"8 B g' >
o to
f
<0 ^ o o
18 rt CVJ
h ^ O
co
O
to o
3 a
E co ^
-Q o .-t
o ;o >
^ CS ^
co
(D <D
0) I
CO
0)
co
co
o co
co
co
>o o
E o -Q
CO O
O
o E
C
(D
O V.
O
D
O
co co
^ co i2
0) d) « Z
'N
go
> TJ
Q. 0 03
C3 E
CO
co
(D	rt
Z	«O
co	O
5	E
>	n co
C SI
dj	C
co	d)
O	Z
Ü-	w
E
o
co co
d) co

o E
o o
CM
o o o
CO
co
'Ü o
E
JD O
CO
O» ^
Z »CO CO -
O (/)
Es
«I
O
o o
CVJ
cg O
c6 d
CD CO
O)
• •
E
D
co
co Q
■m

C ^
■o 2
co o
cvj
(0 N
o
co
03
o f
o co
C ^ >ü "O
■9 •=•
o d)
co
co
2. o
U>
o -s
a ^
o co
N
T3
0)

O
CJ ^
(/> UJ
O <
z
š o
d
cO to
co
C ,
>o "o"
^ S
co co a O)
co ^ >
d) d) — .to
o . ^ d)
ić LU
E g
I i
£ n
■a o
o
^ a>
o
E <0 ^
o
U)
o
Q.
d) Z
'td
o
6
^ C
co T3 p co
O g
_ co
TJ O C TJ
S «
> d)
E 'O d)
o
f d)
»to
o a
D
d) CO
O
o o
CVJ
J
co
co
»u
i »N
O
to . g §
O. g.
co
d) o
co \
o O)
o.
I
T3
CO CO
iS
to
O O) O
a
co .2.
= C
m
T3 co 13 Ü C
o
co
<
QC 0.
o
o.
o
<0 N
o 2
(O n
^ o o Q
•o 0)
Jo o
s E
o o
o
to
2 o.
o
co
0 co
C C
o
■g co
n t
o o " o o CM
»o o
E
JD
o
c:	rb
iS	=
co	to
co	-s
d)	^
o
o CE E
I
• MM
T5 d)
co
N 0) C
co
•N
co
D N =
o C
"O co co
n
E 0)
E
0) a>
o m O
d) g) i O
o
C
03 to
W S
O
E
Q.
CO
O o
O •O
o
o
t: o
co m
t ȟ O n
E O
^'ü o
co r^
CO
CM
"8 B ? >
^ o -Sito
C -ti CO ^ CD CO 0 CO
O T3
t CO
>o
O
E
n
o
CO
o o •p o
S CM
h ^ o =3
E
d) co co
co
o
E n
O
v s
o
d) C "D
N
0
CO
CM =
1	S
'CO ^
I
co
o
co
co
d) co
o o.
co Z
O
co «
N CO O
CO
>ü i=, O 'Ü
sn E o n
co
C
d) _
z 'O
co
co
o o
E
0
co co d)
d) co
co
CM
o o o
CO
co
»to .
co"
co o
.u > CM
>ü O
O -eo
P co O
E
0»N co
C ' (D O 'CO
lig
o o
CM
Z
•C
o E
co
'N
O
E o
. Cp

cp E .=io
co
co
n	:t=
dj	C
co	o
o	z
Ȇ o
E
JD O
co
CO
CO co
CO
co
CM CM O
O) O
q3 ^ co co
0 -č-CO CO 0
O Ü
Q. CO CO
:=:,Q Z
O)
CO
■CO Q
E
D



GORENJSKI GLAS • 26. STRAN
HALO - HALO, KAŽIPOT / info@g-glas.si
Petek, 22. oktobra 2004
HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00
r
Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 11.00 ure! Cena oglasov In ponudb v rubriki: Izredno ugodna.
ROZMAN BUS Rozman Janez, s.p., Lancovo 91, Radovljica
Trst 24. 11., Lenti 20. 11.; Madžarske toplice od 11. do 14. 11., 18. do 21. 11. in 25. do 28. 11. Palmanova in tovarna čokolade 24. 11.; Tel.: 04/53-15-249
FRtStRNOVO GLEDALliĆt
KRANJ
Glavni trg 6, Kranj
M. Kurat: NEKAJ DRAGEGA IN POPOLNOMA NEUPORABNEGA
25.10. ob 19.30, za MODRI, IZVEN in KONTO 30.10. ob 19.30, za IZVEN in KONTO; PODAUŠAN VPIS V ABONMA 2004/2005 DO 12. NOVEMBRA! Rezervacije pri blagajni PG; tel. 04/20 10 200 vvww.presernovogledalisce.com
LOŠKI ODER Skofja loka
Spodnji trg 14, Škofja Loka
Jutri, v soboto, 23. 10., ob 19.30 Ivo Brešan: SLAVNOSTNA VEČERJA V POGREBNEM PODJETJU, komedija, režija: MihaAluje-vič, za IZVEN; Tel./fax: 04/51-20-850, gsm: 041-730-982
AVTOBUSNI PREVOZI PAVEL DRINOVEC, s.p. PODBREZJE 17, NAKLO
FRIZERSKI SALON DANICA ŠORLIJEVA 12, KRANJ
DANICA PRiSTOV, s.p.. Mošnje 41, Radovljica
4. 11. in 18. 11.: NAKUPOVALNI TRST
tel.: 533 10 50 ali 041 744 160
V našem salonu vam nudimo moške in ženske frizerske storitve s kakovostnimi materiali po ugodnih cenah. Tel.: 20 11 689. Delovni čas: vsak dan od 7. -19. ure, sobota od 7. -12. ure
Meteor Cerklje, d.o.o. 04/2526 210, 031/643-719 Stara cesta 1, Cerklje
Lenti 13. 11. 2004, ITALIJA, (Gordol, Palmanova, Eurospin) 25. 11., PREDBOŽIČNI DUNAJ 18. 12. 2004
GLASOV KAŽIPOT
Obvestila o dogodkih objavljamo v rubriki GLASOV KAŽIPOT brezplačno samo enkrat Prosimo, da pri posredovanju sporočil to upoštevate!
Prireditve
Z zlato Matejo z roko v roki Škofja Loka - Na letošnjih para-olimpijskih igrah v Atenah si je Mateja Pintar priigrala zlato medaljo v namiznem tenisu. Člani KD Bukovica Bukovšćica so novembra 2003 pripravili dobrode no prireditev z naslovom Z roko v roki za Matejo in ji z zbranimi finančnimi sredstvi vsaj delno pomagali na poti do Aten. Sedaj, po njenem uspehu, pa so pripravili bogat kulturni večer in ga naslovili Z zlato Matejo z roko v roki naprej. Povabili so znane slovenske športnike, glasbena skupina Kiki band pa bo skrbela za živahno razpoloženje. Prireditev bo danes, v petek, začela se bo ob 19. uri v jedilnici Dijaškega doma na Podnu v Škofji. V okviru prireditve bodo izvedli tudi licitacijo slike Mira Kačarja In majice atletinje Jolande Čeplak.
%
Kostanov piknik
Besnica - Kostanov piknik, ki je bil prejšnjo nedeljo zaradi slabega vremena odpovedan, bo to nedeljo, 24. oktobra, od 11. ure dalje v Besnici. Približno 30 razstavljavcev bo razkazovalo svoje umetnije, za najmlajše bo požiral osliček, Dimežova lukna bo obratovala, prav tako menjalnica.
Najlepše ureja hiša
Železniki - Turistično društvo Že-ezniki zaključuje letošnjo, že deseto akcijo "Moja dežela, lepa in gostoljubna" s podelitvijo priznanj za najlepše urejene hiše z okolico in vasi v Krajevni skupnosti Že-eznlki. Prireditev bo jutri, v soboto, ob 20. uri v Kulturnem domu v Železnikih. V kulturnem programu bodo sodelovali člani Kulturno umetniškega društva France Koblar, Grudnove šmikle in domači ansambel.
Versko-kulturni večer
Kovor - V obnovljeni kovorski cerkvi se bo jutri, v soboto, ob 18. uri začel versko-kulturni večer. Sveto mašo bo vodil župnik iz Globasnice Peter Stuker, v ku -turnem programu pa bodo nastopili: baritonist Matjaž Robavs, oktet Deseti brat, dekliška skupina Lacrima in domača dramska skupina.
Semenj ob dnevu čarovnic
Kranj - Turistično društvo Kranj prireja v soboto, 23. oktobra, se-
menj ob dnevu čarovnic. Prireditev no potekala v starem delu mesta Kranja, na Glavnem, trgu pri vodnjaku od 8. do 13. ure. Na stojnicah bodo postregli z izdelki domače in umetne obrti ter s pridelki s podeželja.
Kviz gasilske mladine
Kranj - Jutri, v soboto, organizira Gasilska zveza Kranj kviz gasilske mladine. Prireditev v Osnovni šoli Besnica se bo začela ob 14. uri.
Odkritje makete čebelnjaka
Naklo - Čebelarsko društvo Naklo vabi na odkritje makete čebelnjaka Antona Janše, ki bo v sredo, 27. oktobra, ob 18.15 v Osnovni šoli Naklo. Sledila bo podelitev priznanj čebelanem za najboljši slovenski med.
Srečanje veteranov vojne za Slovenijo
Breznica - Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Radovljica-Jesenice vabi na 2. srečanje veteranov iz občine Žirovnica, ki bo jutri, v soboto, ob 19. uri v domu Kulturnega društva dr. F. Prešerna na Breznici in je posvečeno 26. oktobru, dnevu, ko je zadnji vojak JLA pred 13 leti zapustil slovensko ozemlje. V krajšem kulturnem programu bosta nastopila Veteranski pevski zbor in mladinska tamburaška skupina "Kašarji". Pregledali boste program dela, izvolili Občinski odbor WS, predstavili veteransko zakonodajo in na koncu pripravili skromno pogostitev ob prijateljskem druženju.
Začetek popotniških večerov
Kranj - V Kavarni Potepuh bo v nedeljo, 24. oktobra, ob 19. uri otvoritev nove sezone popotniških večerov z multivizijo in družabnim srečanjem.
Slovenci doma in po svetu
Mošnje - Kulturno društvo Mošnje vabi na prireditev Slovenci doma in po svetu - brez meja. Prireditev se bo v Kulturnem domu v Mošnjah začela danes ob 19. uri.
Izleti
Plezalni dan
Kranj - Tokratni izlet M-programa bo namenjen usposabljanju in je namenjen ne le vodnikom, študentom in otrokom, temveč vsem tistim, ki ste že opravili "prve korake plezanja". V strokovnem spremstvu boste obiskali in se spoznali z
značilnostmi plezališč na Črnem Kalu in v slikoviti soteski Glinšči-ce. Plezalni dan bo v nedeljo, 14. novembra. Odhod z minibusom ali osebnimi avtomobili izpred hotela Greina bo ob 6. uri. Prijave in dodatne informacije: Tatjana Hribar, tel. 041-971537. e-mail: tat-
janahribar@siol.net, Uroš Prelov-šek, tel. 040 255 163, e-mail prelovsek@iskratel.si.
PROSTA DELA
ŠTUDENTJE, DIJAKI
www.ms-kranj.si
Midd'n$k( servis Krani. d o o.. Gregorčičeva v^ 6, Hranj
Martinovanja
Komenda - Društvo upokojencev Komenda vabi na martinova-nje v Prekmurju in na Goričkem, ki bo v soboto, 13. novembra. Odhod treh avtobusov iz Komende, Mosta in Križa bo ob 6.30. Prijave sprejemajo do zasedenosti avtobusov poverjeniki društva ali vodja izletov Marija Šphonja, tel.: 8341-529.
Naklo - Društvo upokojencev Naklo vabi svoje člane na marti-novanje 9. novembra. Avtobus bo iz Naklega odpeljal ob 7. uri. Peljali se bost skozi Krško do Studenca, kjer vas bo čakal Martin. Pohitite s prijavami. Preddvor - Društvo upokojencev Preddvor vabi svoje člane na veselo martinovanje v gostilni Štorovje, Selo pri Stični. Martinovanje bo 10. novembra, odhod bo ob 12.15 z Bele, ob 12.30 pa iz Preddvora. Prijave sprejemajo poverjeniki, v društveni pisarni pa lahko že v torek, 26. oktobra, ob 15.30, najpozneje pa do 2. novembra, dopo-dne ob 10. uri.
Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi svoje člane na martinovanje v torek, 9. novembra, z odhodom avtobusa ob 7. uri izpred Greine. Martinovanje bo v vasi Grad na Goričkem. Prijave zbirajo na sedežu društva do zasedbe mest v avtobusu.
Kopanje in martinovanje
Kranj - Društvo upokojencev Kranj organizira kopalni izlet v Terme Zreče z martinovanjem v vasi Gorenje. Izlet bo v sredo, 10. novembra, z odhodom avtobusa ob 7. uri izpred Greine. Prijave sprejemajo v društveni pisarni do zasedbe mest v avtobusu.
V neznano in na martinovanje
Škofja Loka - Društvo upokojencev Škofja Loka vabi v sredo, 3. novembra, na izlet v neznano, združen z martinovanjem. Pravijo, da je to zadnji in za nekatere najlepši izlet v letu 2004. Avtobus bo z avtobusne postaje v Škofji Loki odpeljal ob 7. uri. Prijavite se v času uradnih ur na sedežu društva.
Pohodi z DÜ Naklo
Naklo - Pohodniška sekcija pri Društvu upokojencev Naklo vabi v novembru na dva pohoda, in sicer 8. novembra na Možjanco in Štefanjo goro - zbor bo ob 13. uri pred kulturnim domom v Naklem, 22. novembra pa se bosta prav tako ob 13. uri zbrali v Naklem in odšli proti Bašlju in Sv. Lovrencu.
Predstavljen pohod v Prenje
Cerklje - Društvo upokojencev Cerklje obvešča, da bo pohod v Prenje, ki bi moral biti 2. novembra, predstavljen na torek, 9. novembra. Zbor bo ob 9. uri pred AMD. Hkrati obveščajo, da imajo še nekaj prostih mest v hotelu Delfin v Izoli, v času od 24. novembra do 1. decembra. Dodatne informacije dobite pri Janezu Levstiku po tel.: 031 813 106.
Pohod na Kranjsko dolino
Jutri, v soboto, bo ob 8. uri štart pohoda na Kranjsko dolino. Zbor bo pred vstopom v Pokljuško sotesko. V primeru slabega vremena bo izlet odpadel.
Po Miškovi poti
Šenčur - Turistično društvo Šenčur organizira v soboto, 23. oktobra, pohod po Miškovi poti. Skupne zmerne hoje bo okoli 4 ure. Odhod avtobusa bo ob 5. uri izpred pošte Šenčur. Vsak se udeleži izleta na lastno odgovornost. Informacije in prijave z vplačilom zbira do zasedenosti manjšega avtobusa Franci Erzin, tel.: 041 875-812.
Na Donačko goro
Gozd Martuljek - Planinsko društvo Gozd Martuljek obvešča, da so jesenski izlet na Donačko goro prestavili na nedeljo, 24. oktobra. Prijavite se še lahko po tel.: 041 363 730 in 031 532 963.
Po dolenjski vinogradniški poti
Jesenice - Planinsko društvo Jesenice bo v soboto, 30. oktobra, organiziralo izlet po dolenjski vinogradniški poti. Odhod avtobusa bo ob 6. uri zjutraj z zgornje avtobusne postaje na Hrušici. Nezahtevne hoje po gričevnatem svetu bo 3 do 4 ure. Prijave z vplačili bodo sprejemali na upravi društva do četrtka, 28. oktobra.
Obvestila
Srečanje skupine za samopomoč Tržič - Danes se bo ob 20. uri v prostorih Knjižnice dr. Toneta Pretnarja začelo srečanje pogovorne skupine za samopomoč.
KRCNE ŽILE
Dr med, Jan Zimmermann, Na Griču 11. Izola
Dan oprtih vrat PGD Trebija
Trebtja - Prostovoljno gasilsko društvo Trebija organizira jutri, v soboto, od 14. do 19. ure v gasilskem domu na Trebiji dan odprtih vrat. Ob 16. uri vas vabijo na ogled gasilske vaje na Trebiji, pri Jejlarju. Vajo bodo izvedle članice prostovoljnih gasilskih društev občine Gorenja vas - Poljane.
Tečaj izdelovanja aranžmajev
Kranj - Srednja biotehniška šola Kranj vabi v sredo, 27. oktobra, na Tečaj izdelovanja prvonovem-brskih aranžmajev. Tečaj bo potekal v cvetličarski delavnici na Šolskem posestvu v Strahinju ob 16. do 20. ure. Cena tečaja je 5000 sit. S seboj prinesite cvetje in posode. Prijavite se po te . 280-57-00 ali 041-499-934 do torka, 26. oktobra.
Pregled gasilskih aparatov
Stražišče - Prostovoljno gasilsko društvo Stražišče obvešča vse krajane Stražišča, da bo jutri, v
soboto, od 8. do 13. ure v gasilskem domu v Stražišču poteka pregled oz. servisiranje gasilnih aparatov. Za uspešno začetno gašenje je vsekakor potreben stalno pripravljen in redno servisiran gasilni aparat. Možen bo tudi nakup novih gasilskih aparatov.
Tečaj joge
Naklo - ARŠ društvo Vita obvešča vse ljubitelje joge in sprostitve, da se jim lahko še pridružite na tečaju joge, ki poteka v petkih ob 19.30 v Vita Centru. Tečaj izvajajo po sistemu Namaste, ki je ena redkih tradicionalnih oblik poučevanja joge v Sloveniji. Informacije po telefonu 04/2519 558, GSM 031/367 896.
Predavanja
Pomen hoje za zdravje
Žirovnica - Kulturno-prosvetna sekcija Društva upokojencev Žirovnica vabi na predavanje pod naslovom Pomen hoje in nordijskih palic za zdravje v torek, 26. oktobra, ob 17.30 v Čopovi hiši v Žirovnici. Predavala bo fiziotera-pevtka Jasna Harej iz Zdravstvenega doma Jesenice.
Osupljive najdbe
Kranj - Društvo prijateljev Sv. pisma nadaljuje z nizom avdiovizual-nih predvajanj Osupljive najdbe v banketni dvorani Hotela Creina. Tako bo jutri, v soboto, ob 10. uri proučevanje Svetega pisma in predavanje: "Dvoje mišljenj in dvoje poti. Na nas je, da izbiramo." Predaval bo Janez Börse. Vstopnine ni.
Za farmacevte
Kranj - Gorenjska podružnica Slovenskega farmacevtskega društva organizira v torek, 26. oktobra, ob 20. uri v sejni sobi Zavoda za zdravstveno varstvo Kranj, Gosposvetska ulica 12, strokovno predavanje z naslovom Vnetja obnosnih votlin - vzroki za nastanek in terapija. Predaval bo dr. Štefan Spudič iz klinike za otorinolaringologijo in cervikofa-cialno kirurgijo, KC Ljubljana.
Koncerti
Dobrodelni koncert
Križ - Ustanova Petra Pavla Glavarja vabi na 4. dobrodelni oktobrski koncert z domačimi talenti. Koncert bo danes, v petek, ob 20. uri v dvorani Doma Krajanov na Križu. Izkupiček bo namenjen Ustanovi Petra Pavla Glavana za štipendiranje nadarjenih, socialno šibkih občanov Občine Komenda in za pomoč pomoči potrebnim občanom. Vstopnine ni, dobrodošli pa so prostovoljni prispevki .
Srečanje vokalnih in instrumentalnih skupin
Breznica - V Kulturnem domu na Breznici se bo danes, v petek, ob 19.30 začelo Območno srečanje malih vokalnih in instrumentalnih skupin.
Festival cerkvene glasbe
Cerklje - V župnijski cerkvi v Cerkljah bo jutri in v nedeljo potekal 13. festival slovenske cerkvene
glasbe. Jutri bo ob 20. uri koncert skladb Franca Kimovca, nastopili bodo cerkljanski pevski zbori in orkester Sine nomine, v nedeljo pa ob 17. uri koncert izbranih slovenskih cerkvenih zborov.
Razstave
Jesen na Linhartovem trgu
Radovljica - V galeriji Šivčeva hiša v Radovljici (Linhartov trg 22) si lahko ogledate razstavo Jesen na Linhartovem trgu. Na ogled bodo dela, ki so jih akademski slikarji Nikolaj Beer, Boni Čeh, Rado Jerič, Štefan Marflak, Marian Skumavc in Marjan Zaletel Janč ustvarili na likovni koloniji, ki jo je v začetku oktobra organizirala Kulturnica Blaž Kumerdej iz Radovljice. Razstava bo odprta do 31. oktobra, vsak dan, razen ob ponedeljkih, med 10. Jn 12. ter 16. in 18. uro.
Teče mi teče vodica
Tržič - V Paviljonu Ferda Mayerja bodo danes ob 17. uri odprii razstavo z naslovom Teče mi teče vodica, ki so jo pripravili WZ Tržič, Osnovna šola Bistrica in Osnovna šola Križe in Tržiški muzej.
Sanje v cvetju
Žiri - Danes, v petek, bodo ob 19. uri v galeriji DPD Svobode Žiri odprii slikarsko razstavo del Mihele Striič z naslovom Sanje v cvetju.
Fotografi
Jesenice - Fotogalerija Jesenice, Fotografsko društvo Jesenice in avtor Sandi Novak vabita na odprtje samostojne razstave z naslovom Fotografi. Razstavo bodo s krajšim kultumim programom odprii danes ob 18. uri v fo-togaleriji.
Predstave
Rojstni dan
Kranj - V Prešernovem gledališču bo jutri, v soboto, ob 10. uri na sporedu lutkovna predstava za otroke z naslovom Rojstni dan. Predstava bo trajala 40 minut, primerna pa je za otroke, ki stari vsaj tri leta.
Zgodba iz mlina
Domžale - V Kulturnem domu Franca Bernika si otroci jutri ob 10. uri lahko ogledajo lutkovno predstavo z naslovom Zgodba iz mlina. Predstava traja 40 minut in je namenjena otrokom vseh starosti.
V Izbruhovem kulturnem bazenu
Kranj - Jutri, v soboto, si ob 21. uri v Izbruhovem kulturnem bazenu (nekdanji kranjski zimski bazen) lahko ogledate projekcijo filma Nepovratno in gledališko predstavo Gledališča Gromki.
Gostovanje porabske skupine
Sveti Duh - V Kulturnem domu pri Svetem Duhu bo jutri, v soboto, ob 18. uri gostovala amaterska gledališka skupina iz vasi Šte-vanovci v Porabju. Izkupiček od vstopnine bo namenjen kulturni dejavnosti porabskih Slovencev. Odigrali bodo igro Na biroviji.
#
BREZ ELEKTRIČNE ENERGIJE
Elektro Gorenjska, d.d., Kranj obvešča, da bo zaradi del na elektroenergetskih napravah v nedeljo, 24. oktobra, od 7.30 do predvidoma 15. ure prekinjena dobava električne energije v Kranju: Tavčarjeva ul. št. 24 in 26, ter neparne št. od 35 naprej. Glavni trg št. 4 in 5 in Cankarjeva ul. neparne št. do 9.
C/
..KD
Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti
Območna izpostava KRANJ
SOBOTNA MATINEJA
Gostuje: Lutkovno gledališče Maribor
ROJSTNI
DAN
Sobota, 23. oktober 2004, ob 10. v Prešernovem gledališču
un.
IKO {MUMy®
KRAVj Kianj GLAS
Javn sMad ftepubkke Sovenie 7a kulturne deiavnosli Območna izpostava KRANJ.Seimiiie 4 Krani
'i.iSt MtSTTsA f^k f^HČlNA
mv
lik Sovo TIres
petek, 22. oktobra 2004
MALI OGLASI / info@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 27. STRAN
iZDePLSi
Mali oglasi poslej tudi na spletnem portalu Izberi.si!
Male oglase sprejemamo pri okencu na Zoisovi 1 v Kranju in telefonsko od ponedeljka do F>etka od 7. do 15. ure. Male oglase za objavo v petek sprejemamo do srede do 13.30, za torkovo številko pa do petka do 14.00 ure. Oglase lahko oddate po telefonih 04/201 42 47 ali 04/201 42 49, po faksu 04/201 42 13, po e-pošti malioglasi@g-glas.si. ali na spletnem mestu Izberi.si.
»3 oglasi, označeni s to ikono, so objavljeni tudi na spletnem mestu www.izberi.si, kjer si lahko ogledate tudi slike in daljši opis oglaševanega predmeta ali storitve.
Gorenjski glas, d o o . Zoisova 1, Kranj
MALI OGLASI
9 201-42-47 7 201-42-49
fax:201-42-13
Mali oglasi se sprejemajo za objavo v petek • v srmte ite 13.30. in za objavo v torek, v pttsli de
um
DELOVNI ČAS,
in sicer: od ponedeljka do petka neprekinjeno id 7. - IS. ure.
Uvedli smo novo rubriko
■ČISTO V ZAPklEM H\PU\
S to rubriko želimo pomagati našim bralcem, ki se Jim res mudi nekaj prodati, kupiti, najeti, oddati
Oglas za to rubriko lahko oddate za torek v ponedeljek do osme ure in za petek v četrtek
pravt^odo osme ure. Cena oglasa |e 2.000 SIT do 10 besed, vsaka nadaljna beseda je 100 srr In je enotna za naročnike oziroma nenaročnike - kupon ne veija. Za male oglase po redni ceni oziroma na kuponu pa sprejemamo za torek v petek do druge ure in za petek v sredo do pol
dveh.
APARATI STROJI
Mizarsko krožno ŽAGO možnost nastavitve naklona in višine žage. tr 040/272-
501	12429
Prodam PRALNI STROJ Gorenje In globinski sesalec, ft 031/817-768 i248o
KROŽNO ŽAGO cirkular. možna precizna nastavitev, prodam. It 041/718-856 12491
Prodam mizarsko tračno BRUSILKO Sanv co 3m, kombiniran cirkular Elu, odsesoval-no na eno vrečo, tr 031/316-548, zvečer
12493
Prodam SAMONAKLADALKO SIP 16 m3, silokombajn SIP in dvobrazdni plug. » 040/661-859	12532

Prodam JEKLENKI - acetilen, kisik z monometri in cevmi na vozičku za 50.000 SIT. « 58-06-179	12534
Prodam avtomatski STROJ za izdelavo sveč, zmogljivost 400 sveč na uro. W 051/302-146_12538
Prodam mlin - šrotar za koruzo in žita. tr 57-23-448, zvečer	12570
PRALNI STROJ Gorenje prodam, rt
041 /87S-494	i2604
Prodam vgradni POMIVALNI STROJ Gorenje. « 031/401-501	12607
Komplet za avtogeno varjenje - flaše in brenerje ugodno prodam. W 040/607-
502	12617
VRTAVKASTO BRANO Eberhard 2,5 m prodam. V 041/356-157	i2636
Prodam univerzalno STRUŽNICO Martin, miza 1500x250 za 800.000 SIT. V
031/371^84	12652
GRADBENI MATERIAL
Lestve vseh vrst in dolžin dobite Zbilje 22.
« 01/3611-078	12036
Suhe smrekove PLOHE in deske prodam.
V 041/806-239	i2487
Za simbolično ceno prodam 6 kosov notranjih VRAT. IT 040/629-349 12490
Prodam LESEN ODER za izdelavo fasade, cena po dogovoru, tr 051/412-173	12519
Prodam smrekove DESKE deb. 20, 25 in 5 mm. g 041/704-697_12590
Prodam dva strešna OKNA. tr 25-71-556	12628
UMETNI KAMEN za cokel, bel kvaliteten, 62 m2, ugodno prodam, cena 2200 SlT/m2. «040/295-915	12663
HIŠE NAJAMEMO
Najamemo dvostanovanjsko HIŠO do 130.000 sit/mesečno. V 041/570-957
12073
HIŠE PRODAMO
Ali ste ljubitelj narave? Na lepi sončni parceli ob robu gozda prodamo stanovanjsko hišo, novogradnjo v lil. gradbeni fazi, velikost etaže je 120 m2 (K+P+N+M) vsi priključki urejeni, brez posrednikov, lokacija Železniki - Log. IP 514-60-52	11730
V središču starega mesta v Radovljici prodam starejšo hišo z gospodarskim poslopjem, potrebno obnove. « 041/810-274
12545
PODNART - DOBRAVICA, prodamo enodružinsko hišo v 2. podaljšani gradbeni fazi, ki stoji na na 701 m2 zemljišča, 213 m2 stanovanjske površine, hiša je podklete-na, 1. etaža ter mansarda, 2xbalkon. kritina bramac, prevzem možen takoj. CENA: 21.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, www.agentkranj.si
BITNJE, na 3000 m2 zemljišča prodamo dvodružinsko hišo, IGO m2 bivalne površine v etaži, klet, v 1. in 2. etaži se nahaja komfortno trisobno stanovanje s kabinetom, terasa, CK - olje, vsi priključki, ob hiši se nahaja manjši objekt, ki je v kompletu podkleten in je namenjen rekreaciji, prav tako se ob hiši nahaja avtomobilska delavnica, primerna za servis oz. salon avtomobilov, prevzem po dogovoru. CENA: 156.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, wvwv.agentkranj.si
BESNICA - ZABUKOVJE, na 990 m2 zemljišča prodamo hišo z gosp. poslopjem, stara 34 let, 100 m2 bivalne površine, v kletni etaži se nahaja štala in pomožni prostori, v pritličju se nahajajo bivalni prostori, mansarda je neizdelana, prevzem po dogovoru. CENA: 24.000.000.00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, www.agentkranj.sl
TRŽIČ - KOVOR, prodamo enodružinsko hišo (dvojček), 250 m2 bivalne površine, stara 15 let, kletna etaža delno bivalna z dnevnim prostorom in kuhinjo z izhodom na zelenico, kopalnica, pritličje, v mansardi dve večji otroški sobi in shramba, možnost izdelave kopalnice, CK. tel. priključek, vse-Ijiva po dogovoru. CENA: 40.080.000.00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, wwAw.agent-
kranj.si
KRANJ - OKOUCA, kupimo hiše različnih velikosti, za nam že znane stranke, CENA: med 30.000.000,00 SIT in 40.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ui. 22. Kranj, tel. 04-23-65-360, viAvw.agentkranj.si
BEGUNJE; 77 m2, rekonstrukcija 1970, pritličje: dnevna soba, kuhinja s shrambo, wc, nadstropje: spalnica, kabinet, kopalnica, balkon; neizdelano podstrešje, dvorišče 290 m2, zelenica, poleg hiše stoji tudi star stanovanjski objekt (31 m2). Cena: 19.000.000,00 SIT. ALPDOM d.d. Radovljica. Cankarjeva 1. 04 537 45 16, www.alpdom.si
KRANJ - Stražišče; 132 m2, polovica hiše v pritličju na parceli 431 m2, I. 1976 v dobrem stanju, lastna elektrika, CK na plin in trda goriva, pokrita terasa 24 m2. CENA: 28 mio SIT. SVET RE d.0.0., Enota Kranj, tel. 04/28 11 000 , 031/374 745,
www.svet-nepremicnine.si
KRANJ - Stražišče; visokopritlična dvostanovanjska hiša. I. 1980, 180 m2, parcela 285 m2, prevzem takoj. CENA: 33,7 mio SIT. SVET RE d.o.o.. Enota Kranj, tel. 04/28 11 000. 031/374 745, www.svet-nepremicnine.si
PREDDVOR - okolica; 330 m2.1. 90, atrijska hiša. 1116 m2 sončne parcele, čudovito urejen vrt, možnost dveh stanovanj. CENA: 71,9 mio SIT. SVET RE d.o.o.. Enota Kranj tel. 04/28 11 000, 031/374 745, VWW. svet-nepremic n i ne. si
PREDDVOR - okolica; 300 m2.1. 99. luksuzno opremljena. 685 m2 parcele, v naselju novejših hiš. CENA: 74 mio SIT. SVET RE d.o.o.. Enota Kranj tel. 04/28 11 000. 031/374 745, vAvw.svet-nepremic-n ine. si
KRANJ - Visoko; 300 m2. 4. gr. faza, enostanovanjska. nova, parcela meri 562 m2. mirna lokacija, primerno za dejavnost v kletnih prostorih. CENA: 42 mio SIT. SVET RE d.o.o., Enota Kranj tel. 04/28 11 000, 031/374 745, www.svet-nepremicnine.si
NAKLO; 294 m2, tloris 12 x 9 m. I. 90. visokopritlična, kvalitetno grajena, energetsko varčna hiša, varovana, lahko dvodružin-ska, kamin., zastekljena terasa, 611 m2 lepo urejene parcele. CENA: 56,5 mio SIT. SVET RE d.o.o., Enota Kranj tel. 04/28 11 000, 031/374 745, www.svet-nepremic-nine.si
Prodamo hišo: Potoki v občini Žirovnica pri Jesenicah. Hiša ima 130 m2 stanovanjske površine (P+M) ter polklet in zidano garažo. V zasnovi je stara 60 let, vendar je znotraj delno renovirana. Stoji v strnjenem naselju z razgledom na parceli 877 m2, ki je delno v strmini, ki se jo da korigirati. Cena: 17,5 milj. sit. Oglaševalec: INF-ING d.o.o., Šorli-jeva 11, Kranj, tel.: 04-236- 2730, 041-429-330, www.inf-ing.si
MILJE - stanovanjska hiša vel. 11,5 x 12,5 m, stara 17 let, večstanovanjska, klet, pritličje, nadstropje in mansarda, parcela 755 m2, ob gozdu, mirna lokacija, cena = 60,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700_
ŠENČUR: nova stan. hiša v izmeri 14x13 m, moderna zasnova, parcela 500 m2, krajna lega v vasi, cena = 57,6 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700
KRANJ - Seljakovo naselje stan. hiša I. 83 na parceli 1.012 m2, samostojno stanovanje v pritličju vel. 100 m2 in mansardi 100 m2, možnost dvostanovanjske hiše, letnik 83, cena je 69,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12. Kranj, tel. 04 202 13 53. GSM 051 320 700
STRAŽIŠČE pri KRANJU - na parceli 1.200 m2, leta 1957 narejena hiša in leta 1970 obnovljena, ima 62 m2 v pritličju, 65 m2 v nadstropju in toliko v mansardi, poleg stoji garaža z drvarnico 34 m2, hiša stoji na odlični razgledni točki in ima ceno 46,6 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700
TRŽIČ: 14 let stara pritlična hiša na parceli 584 m2, na zelenem pasu, mirna lokacija z razgledom, v eni etaži 123 m2, cena = 47,8 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700_
GORIČE: popolnoma obnovljena in dvignjena 1995 leta stanovanjska hiša, pritličje 70 m2 + neizdelano podstrešje, parcela 300 m2. cena = 22,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12. Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700
Žabnica: Hiša stara 28 let na parceli 900 m2, stan. površine cca 200 m2, primerna za dve družini - dva vhoda, vsi priključki, mirna lokacija, cena 40 mio SIT. ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel.: 04/236 66 70. 040/204-661, 041/755-296
V	PREDDVORU prodamo del starejše hiše (cca 80 let), ki jo sestavlja pomožen prostor v pritličju 40 m2, bivalni del v 1. nadstropju 100 m2 (štirisobno stanovanje) ter neizdelano podstrešje h» 8m, 80 m2 in cca 100 m2 pripadajočega zemljišča. Cena zelo ugodna: 13,5 MIO sit! NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o.o. Zevnikova ul. 11, Kranj, PE Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: 041/347 323, 04/2362 890
KOKRICA pri Kranju, stan. hiša. 200 m2 uporabne površine, letnik 1960. i. 2001 adaptirana, ravne parcele 800 m2. lokacija neposredno ob osnovni šoli. Cena 42 MIO sit. NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o.o. Zevnikova ul. 11, Kranj. PE Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: 041/347 323, 04/2362 890
VOKLO, starejša hiša (cca 80 let), na parceli 1900 m2. ob gozdu, možnost prodaje v dveh delih. Cena 40 MIO sit. NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o.o. Zevnikova ul. 11. Kranj, PE Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: 041/347 323, 04/2362 890_
V	Britofu prodamo HIŠO z gospodarskim poslopjem, tr 040/537-387	i2564
Križe - HIŠA nova. odlična lokacija, moderna zasnova, podaljšana III. gr. faza. celodnevna sončna in ravna lega tik ob zelem pasu, bližina šole, vrtca in trgovine, zelo dobra prometna povezava, prodam. It 041/616-888	12625
HIŠE KUPIMO
HIŠO - večjo v mirnem okolju (Radovljica -Bled) in manjšo (Gorenjska) kupimo. J&T NEPREMIČNINE. ŠIFTAR Jure, s.p.. Kranjska C.2, Radovljica, tel. 04-531 44 24. 041-738 454.
V	okolici Kranja za nam znano stranko kupimo stanovanjsko hišo do starosti maks. 45 let s pripadajočim zemljiščem cenovni razred do 40 MIO sit! Na OREHKU ali Stražišču kupimo po tržni ceni za nam znano stranko starejšo hišo ali parcelo cca 700m2. NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN. d.o.o. Zevnikova ul. 11, Kranj, PE Mladinska ul. 2. Kranj, tel.: 041/347 323. 04/2362 890
IZOBRAŽEVANJE
MATEMATIKA, FIZIKA - pomoč za vse šole in fakultete, didaktični programi in svetovanja kalkulatorjev. Enačba izobraževanje. Resnik s.p.. Milje 67. Visoko, tr 253-11-45.041/564-991	12054
Angleščina, nemščina, francoščina -priprava na izpite, prevodi, instrukcije, individualno učenje. V 031/635-445. Mirjana Trbič s.p., Žanova 34. Kranj	12531
KUPIM
Kupim mizarsko KOMBINIRKO. Ponudbe na tr 041/730-576	12402
MOTOKULTIVATOR Muta lahko v okvari in priključke kupim, ali manjšo kosilnico, tr 041/503-732	12504
Radovljica ali okolica, kmetijsko zemljišče kupim, tt 031 /727-035	12571
Traktorsko ŠKROPILNICO 200 do 300 1 in kosilnico na majhnih kolesih kupim, tr 518-26-43	12575
Odkupujemo kostanjeve DROGOVE dolžine 9 do 12 m v lubju ali olupljene. KGZ Z.O.O., Škofja Loka, ff 04/51-30-341, dopoldan	12595
Kupim smrekovo hlodovino - lubadarice.
tr 031/723-268 _
Kupim prednji snežni PLUG širine 220-240 cm s hidravliko ali brez za traktor 445 UTB. tr 255-16-72_^
Kupim starejši VIKEND potreben obnove v hribih od 30 do 60 minut vožnje iz Kranja, ff 041/378-067 po 16. uri	i2667
LOKALE ODDAMO
Oddamo lokal, 45 m2, na Koroški cesti v Kranju, tr 041/361-100	11935
Oddamo pisarniške prostore namenjene različnim dejavnostim v Škofji Loki. Pod Plevno 42 nad Mercatorjevo prodajalno, tr 041/634-913_^
Kranj center staro mestno jedro - oddamo pritlični poslovni prostor, 95 m2, izhod iz atrija v urejeni poslovno stanovanjski hiši. Prostor je primeren za predstavništvo, trgovino ali pisarne. Cena je 1700 SIT po m2 + DDV. Inf. HANA-IN, d.o.o., Ljubljana, tr 041/760-420 od 17. do 20. ure 12518
Živilsko trgovino na drobno v obratovanju oddam v najem, tr 031/666-926 12621
LOKALE PRODAMO
LESCE: Nov sodoben objekt v obstoječem Trgovsko-poslovnem centru, naša novogradnja, slaba ura vožnje od Ljubljane, Avstrije in Italije, novih 27 poslovnih prostorov v štirih etažah, 43 - 320 m2. za različne dejavnosti, vselitev avgust 2005, foto in tlorisi na www.alpdom.si. Cena: 331.200,00 - 360.000,00 SIT/m2. ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 15, www.alpdom.si
RADOVUlCA: 23,52 m2, I. 1990, pritličje, primerno za trgovino ali mirno dejavnost, prevzem takoj, prodamo ali oddamo. Cena: 7.600.000,00 SIT ali 60.000,00 SIT/mesec + stroški. ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 16. www.alpdom.si
Radovljica, center, prodamo poslovne prostore (pisarne) različnih velikosti od 20 do 30 m2. Cena: 204 000.00 SIT/m2. J&T NEPREMIČNINE. ŠIFTAR J., s.p.. Kranjska
c.	4, Radovljica, tel. 04-531 44 24, 041-738 454.
KAMNIK: prodamo gostinski lokal 82 m2 + letni vrt (zastekljen), star 10 let, z vsem inventarjem, cena - 33,0 mio SIT, K 3 KERN
d.o.o.,	Maistrov trg 12. Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700
ALBIS, d.o.o.
Savska c«$ta 34. K/anj
Poslovanje In upravljanje 2 nepremičninami
PRODAJA IN ODDAJA POSLOVNIH PROSTOROV VINDUSTRUSKO OBRTNI CON! KRANJ. MOŽNA GRADNJA NOVIH POSLOVNIH PROSTOROV
Podrobne informacije o prostih prostorih po tel. 041/426 898
Šenčur: 150 m2 skladiščnega prostora, elektrika, voda, samostojen objekt, star 20 let. cena « 600,00 SIT/m2. K 3 KERN d.o.o.. Maistrov trg 12. Kranj, tel. 04 202
13 53. 051 320 700
KOKRICA: oddamo poslovni prostor 82 m2 v pritličju objekta, staro 8 let. primerno za pisarne, trgovine, cena - 96.000,00 SIT/mes, K3KERNd.o.o., Maistrov trg 12, Kranj. tel. 04 202 13 53, 051 320 700
OTROŠKA OPREMA
Prodam dobro ohranjen AVT0SEDE2 do 18 kg za 7.000 SIT. V 233-22-20 12551
PRIDELKI
Prodajamo jabolka in sladki mošt, Marku-ta. Čadovlje 3, Golnik. It 256-00-48 ii8i4
Prodam krmilni, jedilni krompir, jabolka, jabolčni sok, Podbrezje 218. « 530-66-44
11997
Prodajamo JABOLKA, HRUŠKE jedilni in krmilni krompir, sveže zelje - lahko tudi naribamo, sladki mošt, jal>olčni kis in suho sadje. Matijovc, Jeglič, podbrezje 192, It
533-11-44_12^2
Prešamo sadje v popoldanskem času. tt 25-11-808, 041/390-422_^
Prodam krmilno PESO. W 25-21-538
12478
Prodam neškropljena JABOLKA bobovce za mošt. tr 204-12-40	i2486
Prodam neškropljena JABOLKA, jabolčni sok, kis in prešo za stiskanje sadja, tr 041/608-642	12507
Prodam ČEBULO, FIŽOL, KROMPIR. ŠALOTKO IN rumeno KORENJE, tr 259-
13-55	12508
Varaždinsko in holandsko ZELJE ter jedilni krompir prodam, tr 041/378-900, Žabnica 51	12513
Prodam KROMPIR jedilni 20 SIT/kg in krmilni 10 SIT/kg. tr 23-12-237	12514
Prodam krmno PESO. tr 252-22-05
12537
Prodam VOŠČENKE. neškropljene. tr 25-22-759	12539
Prodam domača neškropljena JABOLKA starejših sort. tr 595-60-50, 040/266-
798	12561
Prodam ŠPINAČO z dostavo na dom in orehe, tr 031 /553-357	12562
Prodamo jedilni KROMPIR in krompir za krmo. Sv. Duh 35, Škofja Loka, tr 513-29-75, 041/857-703	12577
Prodam OVES. tr 25-21-806
12580
Prodam JABOLKA sorte carjevič, jon-agold, kanada. Perko Katarina, Senično 3, tr 595-84-66	12586
Prodam JABOLKA jonatan, jonagold, gloster, idared, boskop, voščenka. Prosen. Strahinj 10, 257-11-03	12588
Prodamo več vrst neškropljenih JABOLK, cena ugodna, tr 533-00-21	12592
Prodam kvaliteten beli in rdeč jedilni KROMPIR in krompir za krmo živali, ugodno, možna dostava, tr 040/616-387 12597
Prodam JABOLKA za mošt 20 SIT/kg. tr 25-17-050,041/992-621	12598
Prodam domača neškropljena JABOLKA rdeči boskop, rjavčke, jonatan, voščenke.
Žabnica, ft 070/22-17-16	12599
Prodam domača neškropljena JABOLKA za mošt, tr 23-12-391_12602
Ugodno prodam zimska JABOLKA, tr 25-51-104	12612
Prodam neškropljena JABOLKA in domače žganje. Ribno ft 57-43-294 12619
Prodam neškropljena JABOLKA za ozimnico in mošt. tr 20-45-487, 051/354-
055	12624
Prodam JABOLKA za ozimnico: jonatan, krivopecelj, kosmač, voščenka. ft 031/309-764	12531
Prodam neškropljena JABOLKA in sok po 80 SIT ter oves po 35 SIT. tr 533-12-86
12632
Prodam neškropljena zimska JABOLKA. tr 250-36-37_12646
Krmno peso in krmni krompir prodam, ft 041/347-248,25-23-313	' 12551
Prodam neškropljena JABOLKA za kis in ozimnico, ft 531-58-02	12657
Prodam beli in rdeči jedilni in krmni KROMPIR, možna dostava, tr 031/585-
345	12669
Prodam jedilni in krmni KROMPIR, desire, ter suhe butare, ft 25-31-395 12670
REPO za krmo in za kisanje ugodno prodam. tr 041/78-79-95	i267i
Prodam jedilni in krmilni krompir desire ter suhe butare, tr 25-31-395	12677
PODARIM
Podarim MUCKA. V 040/834-675 12633
POSESTI
Bitnje - zazidljivo zemljišče, 459 m2, 516 m2 ali 1040 m2. prodam, tr 070/283-073
11789
Lancovo - prodam večjo zazidljivo parcelo, kmetijsko zemljišče, stara hiša, kupim, tr 031/451-822	11925
Prodam zemljišče v izmeri 1500 m2 v postopku zazidljivosti. ft 040/851-906
11979
BRITOF - Voge; 483 m2. skupni zazidalni načrt, ravna, končna, pravokotne oblike, sončna lega, CENA: 12 mio SIT. SVET RE d.o.o.. Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745, vwvw.svet-nepremicnine.sl
TRŽIČ; 5500 m2, vzhodna lega, v hribu, ob gozdu. CENA: 13,2 mio SIT. SVET RE d.o.o.. Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745, vi/vw.svet-nepremicnine.si
PODNART; 2185 m2, prodamo ravno, sončno parcelo v centru naselja, za stanovanjsko gradnjo ali obrtno dejavnost. CENA: 15.7 mio SIT. SVET RE d.o.o.. Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745, www.svet-nepremicnine.si
BLED: stavbno zemljišče 1.500 m2 za stan. hišo, v bližini jezera po 55.200.00 SIT/m2, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12. Kranj. tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700
BITNJE: zazidano stavbno zemljišče 1.526 m2 s starejšo stan. hišo, cena " 43,2 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12. Kranj. tel. 04 202 13 53. GSM 051 320 700
Prebačevo - zazidljivo zemljišče 758 m2 za stan. hišo. cena - 28.800,00 SIT/m2, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12. Kranj, tel. 202 13 53, GSM 051 320 700
Bašelj, Preddvor - stavbno zemljišče 1.490 m2 za stan. hišo ali vikend, cena " 20.400.00 SIT/m2, K 3 KERN d.o.o.. Maistrov trg 12. Kranj. tel. 202 13 53. GSM 051 320 700
2g. Dobrava - Vreče prodam 1.8 ha gozdne površine za 1.8 mio SIT in Kamna Gorica - Drnovc, 4 ha za 430.000 SIT. tr
01/54-12-502	12505
MLAKA PRI KRANJU, prodamo 672 m2 zazidljive parcele, komunalno urejena, prevzem podogovonj. CENA: 13.500.000,00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22. Kranj, tel. 04-23-65-360. wvw.agen-tkranj.sl
ČIRČE. prodamo 371 m2 zazidljive parcele, namenjena za gradnjo stanovanjske hiše. komunalna infrastruktura v neposredni bližini. CENA: 8.904.000,00 SIT. AGENT KRANJ. Tavčarjeva ul. 22. Kranj, tel. 04-23-65-360, www.agentkranj.sl
RADOVUlCA - PODVIN, prodamo 509 m2 zazidljive parcele, lepa in ravna, prevzem po dogovoru. CENA: 21.600.00 SIT/m2. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, www.agentkranj.sl
KRANJ - ŠORUJEVO NASEUE, prodamo 1092 m2 zemljišča, 500 m2 zemljišča zazidljivega, ostalo je pomožno zemljišče, nahaja se v naselju vrstnih hiš in manjših blokov, komunalna infrastruktura v neposredni bližini. CENA: 120 EUR/m2, 28.800,00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, vww.agentkranj.si
BRNIK - prodamo 1022 m2 zazidljive parcele, nahaja se na robu vasi, zelo lepa in ravna, možnost gradnje kleti, vodovod, elektrika in asfalt z dveh strani, prevzem po dogovoru. CENA: 24.000,00 SIT/m2. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, wvwv.agentkranj.si
PREDDVOR, prodamo 1208 m2 kmetijskega zemljišča na katerem stoji lesena brunarica, nahaja se na robu stavbnega zemljišča, elektrika in voda sta v bližini. CENA: 13.090,00 SIT/m2. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22, Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, vww.agen-tkranj.si
V NEPOSREDNI BLIŽINI KRANJ KUPIMO DO 2000 m2 PARCELO, RAVNO, SONČNO, NE V BLIŽINI VEČJIH INDUSTRIJSKIH OBJEKTOV, ZA GRADNJO INDIVIDUALNE HIŠE. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360,
vwvw.agentkranj.si
MOŠNJE pri Radovljici: parcela 450 m2, zazidljiva, v mirnem naselju, ravna, na sončni legi, komunalni priključki, foto na www.alpdom.si. Cena: 24.000.00 SlT/m2. ALPDOM d.d. Radovljica. Cankarjeva 1, 04 537 45 16, vwvw.alpdom.si
POLJANE, 700 m2, zazidljiva parcela, sončna lega, asphalt. Informativna cena 6.300,00 SIT/m2. BLOK 5 nepremičnine, Jemec Jože s.p., Šk. Loka 041 428 958, 04 512 51 22.
Prodam več zazidljivih parcel v velikosti 500 do 800 m2 v k.o. Šenturška gora, Ambrož pod Krvavcem. Cene se gibljejo od 12.000,00 sit do 24.000,00 sit/m2. Oglaševalec: INF-ING d.o.o., Šorlijeva 11, tel.: 04-236-2730, 041-429-330, wvwv.inf-ing.si
Vodice pri Ljubljani, 500 m iz centra, prodamo zazidljivo parcelo v velikosti 1000 m2, ki se jo da razparcelirati. Leži ob robu zazidljivega območja z lepim razgledom. Cena: 31.200,00 sit/m2. Oglaševalec: INF-ING d.o.o., Šorlijeva 11, Kranj, tel.: 04-236-2730, 041-429-330. www.inf-ing.si
CERKLJE - Adergas, zazidljivo zemljišče 1888 m2, možnost nakupavdveh delih, odlična in nadvse mirna lega z rahlim naklonom, ob gozdu, dostopna pot š - 4m. Cena: 16.800 SIT/m2. možen dogovor. NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN. d.o.o. Zevnikova ul. 11. Kranj. PE Mladinska ul. 2. Kranj, tel.: 041/347 323,04/2362 890
Kranj - smer Jezersko, zemljišče cca 5000 m2, del zazidljiv, na robu vasi, ob reki. Cena: 55 MIO sit. NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o.o. Zevnikova ul. 11, Kranj. PE Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: 041/347 323, 04/2362 890
RAVNE nad Cerkljami prodamo po delih zazidljivo zemljišče v velikosti 3700 m2. Cena: 15.600,00 SIT/m2. NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o.o. Zevnikova ul. 11. Kranj, PE Mladinska ul. 2. Kranj, tel.: 041/347 323,04/2362 890_
BELA pri Preddvoru, zazidljivo zemljišče v naselju, 600 m2. ravna in sončna lega. Cena: 21,600,00 SIT/m2. NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN. d.o.o. Zevnikova ul. 11, Kranj, PE Mladinska ul. 2. Kranj, tel.: 041/347 323,04/2362 890
Z lepim razgledom na Trsteniku prodam urejeno sončno parcelo 700 m2. Šifra: LEPA LOKACIJA	12510
Prodam zazidljivo PARCELO 562 m2, v Zmincu, asfalt in komunalni priključki do parcele, tr 513-24-78	12516
Prodam zazidljivo PARCELO v okolici Cerkelj, velikost in cena parcele po dogov-oru, tr 041/514-113_12520
V najem vzamem NJIVO ali TRAVNIK, tr 031/556-404	12530
KRANJ - zazidljivo parcelo v bližini stadiona 1300 m2, prodam, tr 20-11-228
12557
Prodam zazidljivo PARCELO v Zg. Bitnjah 600 m2. tr 041/845-599	12639
Zg. Dobrava pri Kropi prodam parcelo 2400 m2, od tega 800 m2 zazidljive, lepa sončna lega, pogled na Jelovico, Karavanke. cena po dogovoru, tr 041/446-
086	12679
Prodam PARCELO 1.900 m2 v bližini Kranja, delno zazidljivo, cena 6.000 S(T/m2. tr 031/330-642	12682
POSLOVNI STIKI
Askat, d.o.o., Cesta Staneta Žagarja 29: uredimo potrošniški in hipotekami kredit ali leasing za premičnine in nepremičnine v najkrajšem možnem času. tr 04/234-17-88 ali 031/352-136. pon. pet. od 09. do 16h.
12479
lidino iaodm gotovlnks tar avUHOBbiskB kredite ito 6 let za ns zaiHi^ia IN	(0109).
Možnost obremeHltve osetaaga dokodka Ho irohnrtca. Star kreffl il ov^ Prlitoiio tidl aa dam.
Tel.
02/25-24^26, gsm 041/750-560. 041/331-991.
NUMERO UNO
Itgov^ z notonUml VBzffi
Kidovec Rcbert S9.
ul 22.2000 Uaibor
FESST d.o.o., PE Stritarjeva 5, Kranj
Nudimo vse vrste posojil, ugodne obresti.
04/236-73-73
FESST HM.. Podnb 74. MavMa
POZNANSTVA
POMUDNI VETER - vabimo Gorenjke, dekleta in starejše, ki želijo spoznati novega moškega za resno vezo ali za občasna srečanja, da pokličete ft 031/612-541 od 9. ure dalje, tudi ponoči ali pišete SMS. Prijazna dekleta čakajo na vaš klic. 12643
POMLADNI VETER - gospa 48 let, želi spoznati primernega moškega. Gospodje prosimo pokličite ft 090/54-24 ali 090/54-25 (186 SIT/min), od 9. ure dalje tudi ponoči. Vabljeni tudi drugi, veseli vas bomo!	12644
RAZNO PRODAM
Prodam unikatne tapiserije različnih velikosti, oblik, motivike in cenovnih vrednosti, ff 031/22-58-70	12425
LIGUSTER lepe sadike za živo mejo ugodno predam, tr 53-18-314. 040/295-312
12470
Prodam malo rabljen varilni aparat, samokolnico in mikrofon. tP 040/623-416
12481
IZREDNA PRILOŽNOST!
f
MASAŽNE BLAZINE
relax
PO polovični ceni
(zaradi prostorske stiske) Tel.: 04/2382-898. 041 /805-037
N&M- Nina Pečnik, k.d.. Kidričeva 12. Kranj
GORENJSKI GLAS • 28. STRAN
MALI OGLASI / info@g-glas.si
Petek, 22. oktobra 2004
Poceni prodam tegole 160 kosov sne-golovcev, strešno okno 110x66 digitalni fotoaparat. ir 031/533-805	i2482
Poceni prodam obnovljeno PRIKOLICO za osebni avto in rezilko 30 cm. IT 25-11-
978	12499
Prodam suha bukova in kostanjeva DRVA. It 031/635-437	12506
Prodam STREŠNO OKNO 118x76, dve •lepi palmi 1,60 m veliki. V 20-46-774
12512_
Prodam sadike LIGUSTER - živa meja. 9 23-11-474	12526
DRVA metrska ali razžagana, možnost dostave, prodam, tt 041/718-019 12544
Prodam unikatno kuhinjsko ovalno hrastovo MIZO s keramiko, klubsko mizico, R ES-PACE, 2.0, I. 95, zelene barve, oprema, razen klime, 800.000 SIT. tr 040/607-
515	12653
Prodam TELEOBJEKTIV CANON EF 100 - 400 mm f/4,5 - 5,6 L IS USM. tr
031/875-005	12556
Ugodno prodam lesne BRIKETE za kurjavo. 9 040/88-74-25, 53-31-648 12568
Dve blazini proti sevanju - ugodno, cena po dogovoru, n 041/315-382 12578
Če zares kupujete dobre STOLE in MIZE za gostinstvo, dom In sploh, poglejte naš virww.vibiemme.it in nas pokličite. Orbitron, 4273 Blejska Dobrava 152, tel.-fax 04/587-44-02, GSM 041/688-836 12591
Prodam STRUŽNICO za les, umivalnik, obračalnik, mlatilnico, staro 100 let. It 580-20-80	12603
Prodam RISALNO DESKO 100x150 kompletno 4.000 SIT, stensko oblogo hrast 10 m2. tr 23-12-101	126O8
Prodam 12 m kostanjevih DRV po 5.000 SIT. tr 518-10-86	12609
Prodam neškropljena JABOLKA ter kozo in kozla srnaste pasme. It 041/426-535
12627
Prodam uležan hlevski gnoj, večjo količino. tr 25-22-569	12629
Prodam HARMONIKO 96-basno hohner 38.000 SIT, tehtnico 15 kg elekt gama, reg. blagajno, tr 040/328-740 12634
domplan
družba za inženiring, nepremićr^ne, urbanizem in dnergetiko, d.d. krary. bteiweisova 14
imU 041/047-033
20 68 700
STANOVANJE PRODAMO
•	Kranj, Zlato polje; dvosobno: pritličje; izmere 41,5 m2, centralno ogrevanje, starost 45 let; cena 12,9 mio SIT;
•	Tržič, starejše 1 S, I. nadstr., 31 m2, staro 100 let, v celoti obnovljeno 2004, cena 8 mio SIT;
•	Kranj, Zlato polje, dvosobno, opremljeno. IV. nadstropje, izmere 44,34 m2, centralno ogrevanje, starost 45 let. cena 14,6 mio SIT;
HIŠ£-PROOAMO
•	bližina Cerkelj na Gorenjskem, pritlična, tlorisa 12x11 m2. na parceli 572 m2, staro 12 let, 39 mio SIT;
•	bližina Preddvora, visokopritlična, tlorisa 13 x 9 m2, na parceli 685 m2, stara 10 let, 74,6 mio SIT;
•	bližina Šenčurja, energijsko varčna hiša. tlorisa 2 X 70 m2, na parceli 360 m2, novogradnja, cena 39.5 mio SIT;
•	vas Leše nad Tržičem. pritlična hiša. tlorisa 116 m2, na parceli 200 m2, starost več kot 50 let, cena 7,5 mio SIT;
•	Kranj, Center mesta, enonadstropna, tlorisa 11 X 8 m, obnovljena leta 1969, parcela 100 m2. starost 100 let. cena 20 mio SIT;
TURISTIČNO REKREATTVNI KOMPLEKS - PRODAMO
•	Poljanska dolirw. 1 km od Gorenje vasi - gostišče s kuhinjo, apartmaji, bazeni, igrišča, na parceli velikosti 10.847 m2; (v celoti zazidljiva, možnost dodatne izgradnje), starost izgradnje od leta 1975 dalje postopoma, cena 87 mio. SIT;
POČITNIŠKI DOJEKT - PRODAMO
•	v Bohinjski Bistrici; 1-nadstropni s 27 ležišči, svojo kuhinjo; tlorisa 129 m2; na parceli velikosti 1478 m2; starost objekta 35 let, obnovljen leta 1993; oddaljen 500 m od smučišča Kobla; cena 54 mio SIT
POSLOVNI PROSTOR - PRODAMO
•	Kranj, Planina KI., v trgovskem centru Spar. I. nadstropje, 147,30 m2 (lastna novogradnja), starost 3 leta. cena 31 mio SIT;
•	Kranj, blizu avtobusne postaje za gostinstvo ali trgovino, izmere 214 m2, terasa 297 m2, starost 38 let, cena 63,5 mio SIT;
•	Kranjska Gora, IV. gradb. Faza, pritličje, izmere 136 m2, star 14 let, 27 mio SIT;
POSLOVNI PROSTOR - ODDAMO V NAJEM:
•	Kranj, v bližini avtobusne postaje, izmete 102 m2, pritličje, primeren za trgovino ali pisarne, starost 26 let, mesečna najemnina 2.400.00 S)T/m2 * stroški;
•	Kranju, Cesta Staneta Žagarja, izmere cca 40 m2.116.500 SIT mesečno;
•	v bližini ceste Kranj - Škofja Loka. 2 poslovna prostora, velikosti 150 in 60 m2, starost 3 leta, za pisarne ali trgovino, cena za pisarno 1.430 SIT/m2, za trgovino 1.900 SIT/m2 + stroški;
KIOSK • ZA OKREPČEVALNICO - PRODAMO
•	Kranj - Zlato polje, na parceli velikosti 90 m2, opremljeno za hitro hrano, kavo in brezalkoholne pijače, starost 12 let, cena 8 mio SIT; (je v obratovanju).
SKLADIŠČNI PROSTORI - PROIZVODNE HALE -PRODAMO
•	v Retečah ■ škofja Loka, na površini 14.000 m2; starost: postopna gradnja in obnove od leta 1958 dalje (možnost prodaje tudi dvema kupcema), cena 1.298.250,000,00 SIT;
•	Stegne pri Ljubljani, velikosti 600 m2, starost 30 let, cena 125 mio SIT;
POSLOVNI OBJEKT - PRODAMO:
•	Kranj ob prometni cesti, izmere 1120 m2, na parceli 1010 m2, leto prenove 1962,120 mio SIT
PARCEU - PRODAMO
•	Kranjska Gora - Podkoren, v izmeri 2500 m2, cena 14.500 SIT/m2;
•	Tupaliče pri Preddvoru; izmere 1.200 m2; voda in elektrika na parceli; cena 20.300,00 SIT/m2.
•	Podreča. v izmeri 1900 m2, cena 19.000 SlT/m2, možna delitev na cca 3 x 630 m2. cena 21,500 SIT/m2;
•	Kranj Primskovo; izmere 4,500 m2; za rekreacijski center; cena 14.500,00 SIT/m2 (možnost izgradnje športnih igrišč, s spremljajočimi objekti, voda, plin, elektrika na parceli),
KIHIMO:
ZA ZNANEGA KUPCA TRISOBNO STANOVANJE V KRANJU
CISTERNE plastične 1000 I za vodo ali kurilno olje na paleti prodam, tr 041/320
701	12658
Ugodno prodam POWER JUICER (sokovnik) in AB SWING (pripomoček za telovadbo), tr 041/397-403	12683
RAČUNALNIŠTVO
RAČUNALNIK P4, 512MB RAM, 80GB HDD, GForce 440 64MB TV OUT, modem, TV kartica in vsi najnovejši programi, cena 100.000 SIT. tr 041/468-952 12623
STANOVANJA
ODDAMO
Oddam opremljeno enosobno STANOVANJE planina III. tr 23-11-617
12542
Oddam trisobno STANOVANJE v Železnikih, tr 041 /705-352	12573
Kranj okolica oddam študentom ali družini 3-sobno opremljeno stanovanje, tr
041/644-214	12589
Kranj okolica oddam sobo s souporabo kopalnice in kuhinje samski osebi, nealko-holiku z rednim zaslužkom, enomesečno predplačilo, tr 041 /247-862	i2642
Nekadilcu/ki oddam popolnoma prenovljeno in opremljeno GARSONJERO v Kranju. tr 041/967-960 popolnoma i2659
STANOVANJA
KUPIMO
Kranj 4-sobno stanovanje (2+2) kupim ali zamenjam z mojim manjšim z doplačilom, «041/596-015	12650
KRANJ - OKOLICA. KUPIMO VEĆ STANOVANJ RAZLIČNIH VELIKOSTI, ZA NAM ŽE ZNANE STRANKE, AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, wvw.agentkranj.si
KRANJ - SORLIJEVO NASEUE, NUJNO KUPIMO DVOSOBNO + 1, AU TRISOBNO. BIVALNE POVRŠINE 60 m2 ALI VEČ, VSI PRIKUUĆKI, VSEUlVO PO DOGOVORU, ZA NAM ŽE ZNANEGA KUPCA. KUPIMO!! AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, vww.agentkranj.si
KRANJ; ZA ZNANE STRANKE KUPIMO STANOVANJA RAZLIČNIH VELIKOSTI!!! SVET RE d.o.o.. Enota Kranj, tel. 04/28 11 000 , 031/374 745, www.svet-nepremic-nine.si
Enosobno stanovanje (Radovljica, Lesce. Bled) kupimo oz. najamemo. J&T NEPREMIČNINE, Šiftar J., s.p.. Kranjska c. 2. Radovljica, tel. 04-531 44 24, 041-738 454.
Za znano stranko kupimo večje enosobno stanovanje v Kranju z bližnjo okolico do 13 MIO sit! NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LO-MAN, d.o.o. Zevnikova ul. 11, Kranj, PE Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: 041/347 323, 04/2362 890
STANOVANJA NAJAMEMO
Mlad par najame 1-sobno opremljeno stanovanje v Kranju ali okolici, tr 041/253-
749, popoldan	12154
ŠKOFJA LOKA - najarnemo garsonjero aH 1-sobno stanovanje, lahko tudi v hiši. tr
041/508-121	12694
Upokojenka najame 1-sobno stanovanje na območju Kranja, Škofje Loke. tr 01/834-24-51	12647
Miren uslužbenec najame manjše stanovanje ali del hiše kjerkoli na Gorenjskem. tr 041 /240-955	i2678
STANOVANJSKA
OPREMA
Ugodno prodam sobo za dnevno sobo, staro 2 leti. tr 233-42-03	i264i
ŠPORT
Prodam GLISER PLAYA SPORT Milano 4,10 m s pocinkano prikolico in notranjim motorjem vse registrirano, tr 041/677-865	12618
STORITVE
Krovsko kleparska dela izvajamo iz različnih kritin in materialov po Sloveniji. Brežnjak Zvonko s.p., Šinkov Turn 39, Vodice, tr 040/754-286	7285
Polaganje PVC in tekstilnih talnih oblog, laminatnih podov in gotovih parketov. tt 031/350-866, 04/231-60-69, Sajevic Iztok s.p., Stražiška 4, Kranj	neee
Želite na novo pobarvati fasado ali lesen napušč. Ugodno in hitro, ff 041/570-957, Megamatrix, d.o.o,, Staretova ul. 39, Kranj
11738
SLO - DOM! Montaža predelnih sten in stropov po sistemu: knauf, rigips, arm-strong, AMF, izdelava podstrešij ih adaptacije stanovanj, termoizolacije in lami-nati, okna, vrata in strešna okna velux ter pleskarska in druga vzdrževalna dela. Markotlč Slavko s.p., Suška cesta 28, Škofja Loka. tt 04/515-22-38, 04/515-22-39,041/806-751	11823
Električne marmorne radiatorje ugodno prodamo in montiramo, EL-TERM. d.o.o.. Sarajevska ulica 5a, Maribor, tt 02/480-11-17, 041/639-146	ii838
Polaganje keramike, laminatov, beljenje in vsa zidarska dela, Unikas.p,, C. Kokrškega odreda 2, Križe, tt 040/65-13-01, uni-ka.net@volja.net	12077
PROTIVLOMNE KOVINSKE MREŽE za okna, STOPNICE - notranje, zunanje, zložljive, pohodne REŠETKE, Geld, d.o.o., Ul. Janeza Šmida 15, Jesenice, tt 580-60-
26	12091
Strojni ometi notranjih sten in stropov, hitro in po ugodni ceni. tt 041/642-097, Urmar, d.o.o., Zakal 15, Stahovica 12202
Zidarska in fasaderska dela od temeljev do strehe, notranji ometi, adaptacije, ometi fasad, predelne stene, urejanje in tlakovanje z vašim ali našim materialom. Delamo hitro in poceni, tt 041/561-838, Bytyqi Bene in ostali d.n.o., Struževo 3a, Kranj
12346
Delamo notranje omete, tt 041/570-957, Megamatrix, d.o.o., Staretova ul. 39, Kranj	12601
SENČILA ASTERIKS, Rozman Peter s.p., Senično 7, Kranj, tt 59-55-170, 041/733-709, ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE. PUSE ZAVESE, KOMARNIKI, ROLOJI, MARKIZE, PVC KARNISE, TENDE. Sestavni in nadomestni deli za rolete in žaluzije, izdelovanje in svetovanje, montaža in servis. DOBAVA V NAJKRAJŠEM ČASU.	12676
STANOVANJA PRODAMO
GORENJA VAS stanovanje, 72 m2, mirno okolje, ugodno.
prodam 3-sobno . nad. dva balkona, tr 041/682-741
12397
Planina I prodam GARSONJERO 30 m2, P/lll. nadst., sončna lega. kompletno adaptirana, zastekljen balkon, tt 041/824-739
12489
LESCE prodam 2-sobno STANOVANJE, pritličje, 61,49 m2, kletna prostora, tt 041 /627-361, popoldan	12503
Prodam enosobno STANOVANJE v Tržiču - renovirano in centralno ogrevano, tt 031/499-678	12558
Lesce - prodam novo sončno stanovanje z lepim razgledom in mirno lokacijo, 78 m2. 2 spalnici, kuhinja z jedilnico, dnevna soba, WC s kopalnico, predsoba, balkon, veranda, zelenica, III. nad, telefon, CK na plin, tt 051/256-182	12660
4-sobno STANOVANJE 92 m2, novogradnja, takoj vseljivo, delno opremljeno, v Preddvoru, prodamo, lastno parkirišče, samostojen vhod z balkonom, cena 312.000 SIT/m2. V račun vzamemo tudi manjše stanovanje. Nepremičninska družba Loman, d.o.o., Zevnikova ul. 11, Kranj, PP Mladinska ul. 2, Kranj, tt 04/23-62-890,041/347-323_^
AGENT KRANJ, d.o.o., Vam ponuja novogradnjo v Britofu pri Kranju. 15 novih s. stanovanj s števci za hladno in toplo vodo, kalorimetri, vsa stanovanja imajo balkon in parkirišče. Na razpolago še nekaj stanovanj in sicer: - garsonjera v kleti, 31,26 m2, CENA: 12.588.720,00 SIT (52.453,00 EUR) - 1S.S.+ 1 v pritličju, 38,02 m2, CENA: 15.103.200,00 SIT (62.930,00 EUR) - 1S.S. + 1 v pritličju, 39.24 m2, CENA: 15.556.800,00 SIT (64.820,00 EUR) - 2S.S.+1 v mansardi, 77,26 m2, CENA: 25.063.200,00 SIT (104.430,00 EUR) ki bodo vseljiva 30.04.2005. Cene že vključujejo D.D.V. (8,5%). AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, vi/vw/.agentkranj.si
olpdeni
in/er inrHj \ ü
• t v
rs M
D
NEPREMIČNINSKO
POSLOVANJE
O'
s.
KRANJ - OKOUCA, NUJNO KUPIMO VEČ GARSONJER RAZLIČNIH VELIKOSTI, ZA NAM ŽE ZNANE STRANKE, NUJNO!! AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, www.agentkranj.si
TRŽIČ - CENTER, prodamo lepo garsonjero v staromeščanski hiši, 25,26 m2, 1. nadstropje/3, obnovljena leta 1997, brez balkona, CK - olje, vsi priključki, kuhinja ločena z drsnimi vrati, vpisano v Z.K., vseljivo takoj. CENA: 7.500.000,00 SIT. AGENT KRANJ. Tavčarjev^ ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, vww.agentkranj.si
KRANJ - PLANINA III, prodamo lepo enosobno stanovanje s kabinetom. 51,10 m2, 4. nadstropje/8, staro 18 let, balkon, vsi priključki, opremljena kuhinja vključno z belo tehniko, vseljivo po dogovoru. CENA: 16.300.000,00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22. Kranj, tel. 04-23-65-360, Vkww.agentkranj.si
KRANJ - PLANINA I, prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom. 54,80 m2, 5. nad./13, balkon, staro 30 let, kuhinja, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 15.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, vww.agentkranj.si
GOLNIK, prodamo dvosobno stanovanje predelano v dvosobno s kabinetom, 53,96 ni2, staro 45 let, na račun balkona pridobljen kabinet, ogrevanje na termoakumulacijsko peč, tel. priključek, nova okna, vseljivo po dogovoru. CENA: 12.600.000,00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel, 04-23-65-360, v/ww.agentkranj.si
KRANJ - BLIŽINA AVTOBUSNE POSTAJE, prodamo dvosobno stanovanje, 44,34 m2, 4.'nad,/4, staro 44 let, CK - plin, vsi priključki, kuhinja z belo teh., spalnica, nova alu okna, dobra razporeditev, vseljivo takoj, CENA: 14.600.000,00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarieva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, vww.agentkranj.si
NUJNO KUPIMO ENOSOBNO STANOVANJE S KABINETOM AU DVOSOBNO STANOVANJE V KRANJU. OBVEZNO PRITUČJE, VSI PRIKUUČKI, VSEUlVO PO DOGOVORU. MOŽNA MENJAVA ZA MANJŠE STANOVANJE, KUPIMO ZA NAM ŽE ZNANEGA KUPCA. CENA: cca. 13.500.000,00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, www,agentkfBnj,si
KRANJ - PLANINA II, prodamo dvosobno stanovanje z dvema kabinetoma. 96,60 m2, staro 22 let, PR./7, 2xatrij, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 22.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, v/ww.agentkranj.si
KRANJ - PLANINA I, prodamo dvosobno stanovanje z dvema kabinetoma, 87,10 m2, staro 28 let, 2*balkon, vsi priključki, nova streha in dvigalo, vseljivo po dogovoru. CENA: 20.500.000,00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarieva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360. w/ww.agentkranj.si
A
TRŽtČ - DETELJICA, prodamo lepo trisobno stanovanje s kabinetom, 79,88 m2, 1. nad./5, staro 28 let. lega S-J, balkon, CK -olje, vsi priključki, kuhinja brez bele teh., deloma adaptiran, stanovanje je svetlo in vzdrževano, vseljivo po dogovoru. CENA: 18.700.000,00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, www.agentkranj.si
HRANILNICA
LON. d.d., Kmni
Informacije po telefonu
04/2Q-Ö0-777
odlitna storitev
Pridružite se uspešnemu kolektivu Hranilnice /.ON, d.d.
IŠČEMO STROKOVNEGA SODELAVCA/KO
z univerzitetno (di visoko strokovno izobrazbo ekonomske smeri, z eno- do dveletnimi izkušnjami Če ste ustvarjalni in vidite svojo prihodnost v financah,
se nam predstavite in pridružite!
Hranrinica Lon d d, Blenveisova 2. Krar^
KRANJ - PLANINA II, prodamo dvosobno stanovanje z dvema kabinetoma, 96,6 m2, PR/7, staro 24 let, 2* izhod na atrij, vsi priključki, števci za hladno in toplo vodo, delno opremljeno, vseljivo po dogovoru. CENA: 25.900.000,00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, www.agentkranj.si
KRANJ - PLANINA III, prodamo lepo dvosobno stanovanje s kabinetom, 75,40 m2, 6. nadstropje/7, staro 18 let, vsi priključki, balkon, vseljivo po dogovoru, CENA: 19.500.000,00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22, Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj,nepremicnine.net
RADOVUlCA: 49.61 m2, dvosobno v 4. nadstropju, Gradnikova, 1. 1978, dnevna soba, kuhinja, spalnica, kopalnica + wc, balkon, klet, vsi priključki, takoj vseljivo. Cena: 14.500.000,00 SIT. ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 16, www.alpdom.si
RADOVUlCA: 78,28 m2, večje 2,5-sobno, novogradnja, pritličje, dnevna soba, spalnica, kabinet, kuhinja z jedilnico, kopalnica, wc, možen lasten vhod skozi atrij, terasa z zelenico, klet, vsi priključki, dvigalo, vselitev: november '04, virtualni ogled na wvw.alpdom.si. Cena v oktobru/m2: 375.917 SIT. ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 15, vww.alpdom.si
ZASIP: 91,04 m2 trisobno v podpritličju, kuhinja z jedilnico, velik dnevni prostor, 2 spalnici, kopalnica, wc, terasa z zelenico, klet, vsi priključki, I. '04, naša novogradnja, vselitev takoj, mirna okolica, foto in tlorisi na vww.alpdom.si. Cena: 25,952.773,00 SIT. ALPDOM d.d., Cankarjeva 1, Radovljica, 04 537 45 15, wvw.alpdom.si
BLED - Mlino: cca. 105 m2, v obnovi - 4. gradb. faza, pritličje, starost 50 let, 3 vhodi, možna izdelava dveh dvosobnih stanovanj, inštalacije v objektu, v neposredni bližini jezera, foto na wvw.alpdom.si. Cena: 29.500.000,00 SIT. ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 16, vww.alpdom.si
RADOVUlCA: 105,36 m2, 3,5-sobnov3. nadstr./mansarda, duplex, dnevna soba, kuhinja, jedilnica, spalnica, kabinet, kopalnica, wc, balkon, razgled na Karavanke in Julijce, bivalna mansarda, klet, vsi priključki, dvigalo, novogradnja, vselitev: november '04, foto in tlorisi na vww.alpdom.si. Cena v oktobru/m2: 375.917 SIT. ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 15, vww.alpdom.si
KRANJ - Drulovka; prodamo nova stanovanja v Drulovkr v velikosti od 68,65 m2 do 104,51 m2. CENA: od 24,5 mio SIT do 34,9 mio SIT z vključenim DDV in garažnim boksom, kupec ne plača provizije. SVET RE d.o.o.. Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745, wvw.svet-nepremicnine.si
ŠKOFJA LOKA - center; dvosobno. 54 m2, 1. nadstropje I. 2000 obnovljene meščanske hiše, CK, takoj vseljivo. CENA: 14 mio SIT. SVET RE d.o.o.. Enota Kranj, tel. 04/28 11 000. 031/374 745, vww.svet-nepremicnine.si
TRŽIČ - Deteljica; trisobno stanovanje, 79,88 m2, 1. 1975. nizek blok, urejeno in adaptirano, vredno ogleda. CENA: 19,2 mio SIT. SVET RE d.o.o.. Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745, vww.svet-nepremicnine.si
KRANJ - Planina I; 2+2-sobno stanovanje, 1.1976. 92 m2, dva balkona, KTV, tel., vseljivo po dogovoru. CENA: 20,5 mio SIT. SV^RE d.o.o,. Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745. wvw.svet-nepremic-nine.si
KRANJ - Šorlijevo; dvosobno stanovanje, 51,53 m2,1. 1970, 4. nad. visokega bloka, dvigalo, balkon, SZ lega, potrebno adaptacije. CENA: 16 mto SIT. SVET RE d.o.o.. Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745, www.svet-nepremicnine.si
ŠKOFJA LOKA - Novi Svet, trisobno stanovanje, 72 m2, 4. nadstropje, v celoti prenovljeno, plin, balkon. Infor. cena 23.000.000,00 SIT. BLOK 5 nepremičnine, Jemec Jože s.p., Šk. Loka 041 428 958, 04 512 51 22.
ŠKOFJA LOKA - Sorska cesta, trisobno stanovanje 95 m2, 1 nadstropje, garaža 40 m2. dvorišče 856 m2 od tega zraven stanovanju cca 250 m2 z zelenjavnim vrtom. Infor. cena 25.000.000,00 SIJ. BLOK 5 nepremičnine, Jemec Jože s.p., Šk. Loka 041 428 958,04 512 51 22.
ŠKOFJA LOKA - Frankovo nas., dvosobno stanovanje, 56 m2, 40 let, 3. nadstropje. Infor. cena 15.000.000,00 SIT. Zidana garaža 2.000.000,00 SIT. BLOK 5 nepremičnine, Jemec Jože s.p., Šk. Loka 041 428 958, 04 512 51 22.
Prodamo stanovanje: 2-sobno 54 m2 v Kranju na Zlatem polju - Gosposvetska ul., 4./4. Blok je star 43 let, sicer pa je stanovanje popolnoma obnovljeno z zastekljenim balkonom. Cena: 16,5 milj. sit. Oglaševalec: INF-ING d.o.o., Šoriijeva 11, Kranj, tel.: 04-236-2730, 041-429-330, wvw.inf-ing.si
Prodam enosobno stanovanje v Škofji Loki, 35 m2, 1. nad., staro 8 let, z balkonom in kletjo. Cena: 13.500.000 SIT. Kontakt: TRAXI NEPREMIČNINE, Trampuš Frančišek s.p., Parmova 53, 1000 Ljubljana, tel.: 01/436 01 21, 041 638 048
BLED: V II. nadstropju prodamo triinpol-sobno stanovanje v izmeri 90 m2, starost 16 let. Balkon na sončno stran. CENA: 26.000.000 SIT. K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o., Begunjska c. 2, Lesce, tel: 041/436-544, wvw.kr-nepremicnine.si
BLED: V I. nadstropju prodamo opremljeno dvoinpolsobno stanovanje v izmeri 55 m2, starost 35 let. CENA: 16.800.000 SIT, K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o.. Begunjska C. 2, Lesce, tel: 041/436-544, wvw.kr-nepremicnine.si
BLED: V nadpritličju alpskega bloka prodamo opremljeno dvosobno stanovanje, 52 m2, starost 25 let, možen odkup garaže, CENA: 17.900.000 SIT. K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o., Begunjska c. 2, Lesce, tel: 041/436-544, vww.kr-nepremicnine.si
BLED: V I, nadst, prodamo enoinpolsobno stanovanje v izmeri 44 m2, mirna lokacija, starost 25 let. CENA: 15.900.000 SIT. K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o.. Begunjska c. 2, Lesce, tel: 041/436-544, www.kr-nepremicnine.si
JESENICE: V hiši prodamo trisobno stanovanje, prenovljeno pred 2 leti. nova CK, 80 m2 + mansarda, vrt 350 m2, nadstrešnica za avto. CENA: 15.500.000 SIT. K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o.. Begunjska C. 2, Lesce, tel: 041/436-544, vww.kr-nepremicnine.si
Lesce - Hraše: V pritličju starejše pred tremi leti obnovljene hiše prodamo enoinpolsobno stanovanje, 40 m2, parkirišče. CENA: 9.000.000 SIT. K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o., Begunjska c. 2, Lesce, tel: 041/436-544, vww.kr-nepremicnine.si
TRŽIČ: V pritličju starejše hiše 1 km iz centra prodamo garsonjero v izmeri 18 m2, obnovljena pred 4 leti, vrt. CENA: 4.500.000 SIT. K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o.. Begunjska c. 2. Lesce, tel: 041/436-544, vww.kr-nepremii^nine.si
KRANJ: NOVOGRADNJA - na Primskovem bo v letu marcu 2005 zgrajeno 8 stan. enot v hiši z dvema vhodoma, od tega še v prodaji 3 enote: 2 enoti - 3-sobno z atrijem 86,75 m2za 31,6 mio SIT, 1 enota-2-sob-no s teraso v 1. nad. in garderobi v mansardi 72.10 m2 za 26,30 mio SIT, v ceni je vključen DDV 8,5 %, lastna CK na olje in parkirno mesto pred hišo, last K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700
KRANJ, center: dvosobno 66,25 m2 v 2. nadstropju, letnik 1961, cena » 15,2 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53. 051 320 700
KRANJ, Vodovodni stolp: dvosobno 58,5 m2 v 6. nads., letnik 76, cena = 16,8 mio SIT. K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320
700_
KRANJ, Vodovodni stolp: trisobno 85,1 m2 v 6. nads., letnik 81, cena - 23,5 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700_
TRŽIČ, Deteljica: trisobno 79,4 m2 v 3. nads., v naravi 3 SS + K, starost 28 let, cena = 19,3 mio SIT, K 3 KERN d.o.o.. Maistrov trg 12, Kranj. tel. 04 202 13 53. GSM 051 320 700_
Jesenice - Javornik: v več stanovanjski hiši prodamo 1,5-sobno, 47 m2. II. nad, vsi priključki, zelo lepo, cena 8,8 mio SIT. ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel.: 04/236-66-70, 041/755-296, 040/204-661
Šk. Loka - Frankovo nas.: enosobno, 42 m2. VI. nad, vsi priključki, lepo vzdrževano, obnovljena kopalnica, vseljivo po dogovoru, cena 13,9 mio SIT. ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel.: 04/236 66 70, 040/204-661, 041/755-296
Bohinjska Bistrica: trisobno, 85 m2, I. nad, zelo lepo, vsi priključki, cena 22,5 mio SIT. ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel.: 04/236-66-70. 041/755-296, 040/204-661_
Begunje: trisobno. 4./4 nad, 76 m2, zelo lepo, garažni nadstrešek, cena 19 mio SIT. ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel.: 04/236-66-70, 041/755-296. 040/204-661_
Bled - Alpski blok: Garsonjera 16 m2 + dve mansardni sobi, IV. nad, vsi priključki, takoj vseljiva, cena 12 mio SIT. ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel.: 04/236 66 70. 040/204-661, 041/755-296
Bled - Alpski blok: Garsonjera, 28 m2, tV. nad, popolnoma opremljena - nova oprema, takoj vseljiva, cena 14 mio SIT. ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel.: 04/236 66 70, 040/204-661. 041 /755-296
Bled - Alpski blok: dvosobno + kabinet, 72 m2, 11. nad, zelo lepo, odprt pogled proti Triglavu, vsi priključki takoj vseljivo, cena 25,2 mio SIT. ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel.: 04/236 66 70, 040/204-661, 041/755-296_
Bled - Alpski blok: trisobno z atrijem 78 m2, atrij cca 20 m2, solidno ohranjeno, garažni nadstrešek, cena 26,5 mio SIT. ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE tel.: 04/236 66 70, 040/204-661, 041/755-296_
Tržič - mestno jedro: dvosobno, 62 m2, I. nad. terasa, delno obnovljeno, nova kuhinja takoj vseljivo. cena 10,5 mio SIT. ITD + d.o.o.NEPREMIČNINE Tel.: 04/236 66 70, 040/204-661. 041/755-296
Tržič - mestno jedro: dvosobno + kabinet, P, 54 m2. vsi priključki, popolnoma obnovljeno leta 2004, takoj vseljivo. lastno parkirno mesto, cena 12 mio SIT. ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel.: 04/236 66 70, 040/204-661, 041/755-296
Tržič - Deteljica: enosobno. I. nad, 45 m2. lepo vzdrževano, vsi priključki, vseljivo v roku 6 mesecev, cena 11,5 mio SIT. ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel.: 04/236 66 70, 040/204-661, 041/755-296_
KROPA, enosobno stanovanje 29 m2, let. 1975, 1. nad./4, J lega, CK, prazno, takoj vseljivo. Cena: 6,5 MIO sit. NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o.o. Zevnikova ul. 11, Kranj, PE Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: 041/347 323, 04/2362 890
KRANJ, Zlato polje, Kidričeva, trisobno 72 m2, letnik 1968, odlično urejeno in popolnoma adaptirano, 2. nadstr., CK, balkon, 2 X klet! Vredno ogleda, cena 20 MIO sit, možna menjava za manjše stanovanje z doplačilom! NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o.o. Zevnikova ul. 11, Kranj, PE Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: 041/347 323, 04/2362 890
MLAKA pri Kranju, štirisobno, 97 m2, let. 2001. dvoetažno, 1. nadstr., parkirni box, takoj vseljivo. Cena: 28 MIO sit. NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o.o. Zevnikova ul. 11, Kranj, PE Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: 041/347 323. 04/2362 890
KRANJ - Mlakarieva (v bližini letnega bazena), prodamo 2-sobno stanovanje, 54 m2, na zelo lepi lokaciji v bloku, 3. nadstropje, balkon na J, 2 prostora v kleti, cena po dogovoru, tt 041/399-753 12093
VOZILA DELI
Prodam 4 zimske GUME s platišči, rabljene eno sezono, dim. 185/60/14, cena 50.000 SIT. tt 041/857-106 12515
prodam 4 zimske GUME Eskimo S3 155/70-R13, cena po dogovoru, tt 031/272-632	12525
Strešni PRTUAŽNtK za peugeot 206 poceni prodam, tt 204-66-82 12529
Zelo ugodno prodam 4 zimske GUME 155/70R13, cena 8.000 SIT. tt 531-23-
74	12581
Prodam jeklena PLATIŠČA za BMW serija 5-14". tt 031/309-750_12593
TOVORNO PRIKOLICO za osebni avto, A test, registrirana, cena 50.000 SIT, prodam. tt 040/607-502	i26ie
VOZILA KUPIMO
Kupim GOLF diesel II, poceni pa prodam GOLF ben. I. 88, vozen neregistriran, tt
031/425-496
12605
VOZILA
ß^üluv Ff.ipru!(iik 10. 4202 N.-klu T..1 Fax 04/257-6052
PRODAJA IN
MONTAŽA IZPUŠNIH ^ SISTEMOV TER .-s AmMOBILSKIH ^^ BLAŽI LCEV
fMONRObi
ODKUP RABUENIH VOZIL od I. 94 dalje, plačilo v GOTOVINI. Uredimo prenos lastništva. Adria avto, d.o.o.. Partizanska 1, Škofja Loka (bivša vojašnica), tt 51-34-148, 041/632-577, adria.avto@siol.net, wvw.raziskovalec.com/adriaavto 7573
Kupim KARAMBOLIRANO VOZILO, tudi totalko. tt 031/770-833	11827
Prodam FIAT UNO I. 91 in AUDI 1001.93. tt 031/462-940	12427
Odkup - prodaja rabljenih vozil, gotovinsko plačilo, uredimo prepis. Mepax, d.o.o., tt 23-23-298, 041/773-772	12443
Prodam AUDI A6 2.5, TDi, I. 11/98, redno servisiran, servisna knjiga, znižano podvozje, 8x alu platišča z gumami, tt 041/492-008	12485
Prodam RENAULT MEGANE 1.6, I. 97, cena po dogovoru, tt 031/309-769 12495
FIAT UNO 1.0, IE, I. 95. 5 vrat, bel, registriran, 320.000 SIT. tt 031/885-313
12500
VW GOLF 1,4 CL 3C, I. 96; FORD ES-CORD 1,4 5V FLASH. 1. 1998; PEUGEOT 406 1.8 KLIMA, 1. 1998; R5 1,4 FIVE, 1. 1994; NISSAN SUNNY 1,4 SLX. I. 1996; CITROEN SAXO 1,1 PLUS, I. 1999; NIS- < SAN ALMERA 1,4 KUMA 5V. I. 2000; PEUGEOT 307 XJ 2.0 Hdi, 1. 2002. AVTO MOČNIK, Britof 162, Kranj, tel.: 04/281 77 00
CITROEN AX SPORT 1.0, I. 97. cena 370.000 sit; DAEWOO NUBIRA WAGON 1.6, I. 98, cena 820.000 sit; SUZUKI BALENO WAGON 1.6 GLX, I. 98, cena 1.040.000 sit; FIAT PUNTO 55 S, I. 1998. cena 650.000 sit; OPEL ASTRA 1.6 SWING, I. 95. cena 570.000 sit; FORD ESCORT 1.6 CLXi, 1. 1991. cena 220.000 sit; VW GOLF 3 CL RABIT, I. 1996, cena 870.000 sit; RAT BRAVA 100 16V, 1. 1999, KLIMA, cena 1.300.000 sit; FIAT PUNTO 55 S. I. 1997. cena 640.000 sit; PEUGEOT 106 1.1, I. 2000, cena 1.010.000 sit; VW POLO 1.0, I. 1998, 3V, cena 950.000 sit. Avtohiša Kavčič, Milje 45, 4212 Visoko pri Kranju, tel. 04/275-93-00
RENAULT MEGANE 1.4 RXE. L. 2000, temno srebrne barve, ABS, klima, 4x airbag, el. paket, servo, potovalni rač., radio, cena 1.820.000 sit. Avtohiša Kavčič, Milje 45, 4212 Visoko pri Kranju, tel. 04/275-93-00_
RENAULT MEGANE COUPE 1.6 16V, I. 2000. 87.000 km, KLIMA, ABS, DCZ, 4x el. stekla, potovalni rač., 4Xairbag, servo, nekaramboliran, cena 1.830.000 sit. Avtohiša Kavčič, Milje 45, 4212 Visoko pri Kranju, tel. 04/275-93-00
PEUGEOT 206 SW X-UNE 1.4, I. 2003, klima, ABS, el. paket, 2Xairbag, 1. lastnik, servisna knjiga, garancija, cena 2.450.000 sit. Avtohiša Kavčič, Milje 45. 4212 Visoko pri Kranju, tel. 04/275-93-00
Prodam ŠKODO OCTAVIA 1.9 TDi, 110 KM, 9600 km, I. 2003/2004, kovinsko sive. srebrne barve, vsa oprema. 1. lastnik, cena po dogovoru, tt 041 /344-143 12509
Prodam FIAT BRAVO 1.4, 12V, SX, I. 98, 1. reg. 99, prevoženih 108.000 km, rdeče
barve, tt 031/827-739, 595-87-22 12511
BMW 318 i, I. 10/92. odlično ohranjen, servisiran, cena 640.000 SIT. tt 041 /761-
572	12517
PEUGEOT 307 SW pack 2.0 HDi, 90 KM. I. 03, 22000 km, vsa oprema, kot nov. cena3,850.000 SIT, možnost financirranja. tt 041/406-467	12521
Prodam KOMBI VW LT 35, 2,5 TDi FURGON, model 99 1. 98, servisna t<njižica rahlo karamboliran. tt 041/633-522 12524
prodam GOLF III, diesel, I. 96/97, 1. lastnik, servo volan, športni sedež, elek. stekla, DCZ. tt 041/52-39-38 12528
Prodam R 5 campus po delih, ugodno, tt 040/354-208_^
PASSAT 1.8, GU, I. 95, kovinsko bordo rdeč, ohranjen, vsa oprema, tt 041/994-
683	12549
i
petek, 22. oktobra 2004
MALI OGLAS, ZAHVALE / info@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 29. STRAN
izbePLSi
Mali oglasi poslej tudi na spletnem portalu Izberi.si!
Male oglase sprejemamo pri okencu na Zoisovi 1 v Kranju in telefonsko od ponedeljka do p>etka od 7. do 15. ure. Male oglase za objavo v petek sprejemamo do srede do 13.30, za torkovo številko pa do petka do 14.00 ure. Oglase lahko oddate po telefonih 04/201 42 47 ali 04/201 42 49, po faksu 04/201 42 13, po e-pošti malioglasi@g-glas.si, ali na spletnem mestu Izberi.si.
»3 oglasi, označeni s to ikono, so objavljeni tudi na spletnem mestu www.izberi.si, kjer si lahko ogledate tudi slike in daljši opis oglaševanega predmeta ali storitve.
Gofeniski glas, d o.o . Zoisova 1. Krani
Prodam CITROEN AX 1.1, I. 92, 1. reg. 93, 5 vrat, 157.000 km, cena po dogovru.
<r 58-74-446	12566
Prodam GOLF 1.8 KARAVAN, I. 96, reg. 4/05, dobro ohranjen, 950.000 SIT. »
257-12-02 -	t2572
prodam FIAT UNO, 1.0, cena po dogovoru. ® 51-21-594	12583
Prodam ŠKODO felicio 1.3 LXI, I. 95, reg. do 3/05, 116.000 km, lepo ohranjena, redno servisirana, cena po dogovoru. It 041/867-670	12505
ZASTAVA 7501. 83, primeren za ljubitelja, ff 041/211-300	12611
Prodam MARCEDES 180 C elegant, I. 99. ur 25-21-290	12615
"kIASEPHIAI.S, 16VLS.I.98, 1. lastnik, klima, ABS, vsa oprema. TT 041/787050
12648
^CITROEN XSARA 1.6, SX COUPE, I. 96, avtomatska klima in vsa ostala možna oprema, 1. last., ABS. tr 041/398-574 12649
^.Prodam LANDROVER FREELANDER, model 1.8 XEI, I. 99, vsa oprema, servisna knjiga, lita platišča, strešni prtljažnik, možna menjava, cena 2.490.000 SIT. 9
041/350-508	12653
%
Prodam NISSAN PRIMERA 1.6 GTX. vsa oprema, razen klime, 1. lastnik. 9 23-43-
100	12656
Prodam R TWINGO 1.2, I. 98, 50.000 km, metalna barva, odbijači v barvi karoserije, lita platišča, 1. lastnica. It 041/211-
221	12664
Prodam dobro ohranjen PEUGEOT 405 GR 1. 93. tP 041 /672-221	12668
Ugodno prodam JUGO 55, I. 88, rdeče barve. « 031 /641 -449	12681
ZAPOSLIMO
Zaposlimo 4 zastopnike za prodajo artiklov za osebno nego. Poskrbimo za uvajanje, možnost napredovanja in dober zaslužek. tr 040/666-345. 041/793-367, Sinkopa, d.o.o., Žirovnica 87, Žirovnica
11708
Zaposlimo izkušenega SLIKOPLESKARJA ali FASADERJA. » 041/570-957, Mega-matrix. d.o.o., Staretova 39, Kranj 11739
Iščemo osebo za pomoč v kuhinji delovne izkušnje niso potrebne, tr 041/75-11-66. Avtobit, d.o.o., Zg.Bitnje 191, Žabnica
12191
Zaposlimo samostojnega avtokleparja za nedoločen čas. tt 041/635-043, Kržan Franc s.p., Goričica 3. Preddvor 12345
Majhen korak na začetku je lahko velik korak za vašo prihodnost. Nudimo vam dobro plačano delo z možnostjo redne zaposlitve. Pokličite in se prepričajte. 9 070/610-130, MKZ, Slovenska 29, Ljubljana 12354
Mednarodno podjeto s področja veleprodaje cvetja Mjavlja prosto delovno mesto v "Cash & Carry" centru v Ljubljani
GVETUČARJA ZA VELEPRODAJO CVETJA (m/ž)
Ponutamo: izvrstne pogoje dela, stirnu-lativen 00
Pogini: Izkušnje z veleprodajo oziroma maloprodajo cvetja, izvrstno poznavanje cvetja, vozniški izpit kategorije B, zaželeno znanje angleškega oziroma nemškega jezika.
Delovno razmerje se sklene za določen čas treh mesecev, z možnostjo podaljšanja zaposlitve za nedoločen čas. Ponudbe z življenjepisom v slovenskem in angleškem oziroma nemškem jeziku pošljite v osmih dneh na: 1til|wi, Bliimlsovi 8* 4000 Kra4 H mpis".
Možnost dodatnega mesečnega zaslužka, tr 041/784-151, 041/43-43-83, Tomaž Jermančič s.p., Reševa 14, Kranj i2384
Danes pokličeš, jutri delaš. MKZ, Slovenska 29, Ljubljana, IT 070/610-120 12391
Redno ali honorarno zaposlimo dekle za strežbo, izkušnje niso obvezne. 9 070/350-114, Frantar Dejan s.p.. Ste Marie aux Mines 15, Tržič	12401
Zaposlimo PRODAJALKO živilske stroke na območju Škofje Loke in Kranja. Praprot-nik Bojan s.p.. Mak, Škofjeloška 20, Kranj
12410
4
Zaposlitev v strežbi in kuhinji. Gostilna Sonce, Škofjeloška 112, Kranj, 9 041/330-041	12454
Prodajalka s smislom za estetiko in izkušnjami pri delu s tekstilom dobi zaposlitev v Kranju. Pisne prošnje na naš naslov: Rozman Julita s.p.. Ljubljanska 48, 2310 Slovenska Bistrica do 26.10.	12471
Zaposlimo NATAKARJA in "osebo za
razvoz pic. 9 041/692-821, Intertrend,
i
d.o,o., Hotemaže 50, Preddvor 12501
Dnevni bar v Medvodah redno zaposli natakarico. Hribenik Zdravko s.p., Gorenjska 16, Medvode, 9 051/254-589 12536
Iščemo POTNIKE za predstavljanje izdelkov po Sloveniji. Delovni čas si lahko določate tudi sami. 9 051/417-322, Adonis s.p.. Zelenica 10, Tržič	12546
Zaposlimo dekle za delo v šanku, lasten prevoz. 9 041/331-875, KK Stalca. Britof 48, Kranj	12552
Zaposlim KV MIZARJA. Stare Aleksander s.p., zg. Bitnje 186, Žabnica	12559
Redno delo dobi mlajši KUHAR, tr 01/36-11-242, Belšak Dušan s.p., Golo brdo 8, Medvode	12559
Mladinska knjiga Založba nudi deto telefonskim svetovalcem/kam v telefonskem studiu Založbe Mladinska knjiga v Kranju. Prijazne in komunikativne ljubitelje knjig vabimo, da se nam pridružite. Ponujamo vam možnost redne ali honorarne zaposlitve. Mladinska knjiga Založba, Služba za razvoj kadrov. Slovenska 29, 1000 Ljub^ jana	12557
Zaposli ZIDARJA IV. stopnje. Pogoj: resen pristop do dela. zaželen izpit B kategorije. 9 041/616-888, Proteo, d.o.o., Reševa 4a. Kranj	^	12626
Podjetje v okolici Kranja išče osebo za čiščenje lokala 4x tedensko ali po dogovoru. 9 070/460-505, Aldera, d.o.o., Partizanska 34, Šenčur	12638
Delo dobi strojni TEHNIK - TEHNOLOG V. STOPNJA IZOBRAZBE. INTEC MKD, d.o.o., Retnje 1a, Križe, tr 595-11^1
12645
Zaposlim FRIZERKO: IT 031/322-090, Andreja kepic s.p., Dvorje n.h. Cerklje
12672
Iščem mlajšega moškega za kmečka dela alkoholiki izključeni, zaželen šoferski izpit, tr 03/157-54-72	12673
Natakarja oz. natakarico in kuharja z izkušnjami zaposli gostinski lokal v Škofji Loki. tr 040/205-940, Rafo, d.o.o., Mlakarjeva 60a, Šenčur	12675
VIKENDI
RAVNE POD RATITOVCEM - 200 m2. 400 m2 parcele, na sončni in izredni lokaciji, asfalt. Infor. cena 25.000.000,00 SIT BLOK 5 nepremičnine, Jemec Jože s.p., Šk. Loka 041 428 958, 04 512 51 22.
Završnica - pod Valvasorjem: nov zelo lep vikend 6x5 m, popolnoma na samem, 1 ha parcele, dostop urejen, popolnoma opremljen, vsi priključki, razgled na celo Gorenjsko. Cena: 22 mio SIT. ITD +d.o.o. NEPREMIČNINE Tel.: 04/236-66-70. 041/755-296, 040/204-661
Velika Nedelja pri Ormožu: Prodamo novejši bivalni vikend - zidan, z zidanico in vinogradom na zelo lepi mirni sončni lokaciji, urejen dostop, vredno ogleda, cena 14 mio SIT. ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel.: 04/236-66-70, 041/755-296, 040/204-661
Za vse dodatne informacije nas obiščite na naši spletni strani" wvAv.itd-plus.si", kjer si boste lahko ogledali celotno ponudbo. Dobrodošli ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296. 040/204-661
SPOROČILO O SMRTI
Svojo življenjsko pot je sklenila naša nekdanja sodelavka iz Sava Medical in storitve
KATA BOSNJAKOVIC
rojena 1951
Od nje smo se poslovili v ponedeljek, 18. oktobra 2004, ob 14. uri na pokopališču v Bitnjah
Ohranili jo bomo v lepem spominu.
KOLEKTIV SAVA
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moje ljubljene žene
ALOJZIJE TRILAR
se zahvaljujem zdravstvenemu osebju na pulmološkem oddelku bolnišnice Golnik, ki je nudila
vso skrb in nego v času njene neozdravljive bolezni. Še posebej se zahvaljujem predstojnici oddelka gospe Katarini Osolnik, dr. med. Prav tako se zahvaljujem njeni osebni zdravnici gospe Nataši Kern, dr. med., kije lajšala tegobe njene bolezni. Zahvaljujem se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so z velikim sočutjem izrazili ustno ali pisno sožalje ter darovali cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujem sosedom, predvsem gospe Olgi Rosič za vso pomoč ob
teh težkih trenutkih. Iskrena hvala duhovniku, gospodu Zvonku Vozlu, za lepo opravljen pogrebni obred. Za zapete pesmi se zahvaljujem Kranjskemu oktetu ter za soloizvedbo pesmi Vsi so prihajali in Tišina s trobento, gospodu Srečku Sušniku. Za nadvse Čustveno dojete misli,
ki jih je ob odprtem grobu izpovedala svoji pokojni kolegici Lojzki, se zahvaljujem gospe Boženi Jenko. Končno naj se zahvalim vsem tistim, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, ter vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in nas tolažili. Hvala tudi pogrebni službi Komunala Kranj za
organizacijo pogreba.
V imenu vsega sorodstva lyen soprog Valentin
V Krai^ju, 18. oktobra 2004
ZAPOSLITEV IŠČE
Duo BON-BON Išče delo - igra na obletnicah, porokah in drugih prireditvah, tr 041/582-367.041/596-277	12480
Iščem delo s frajtonarico in narodno glasbo na porokah. 9 25-27-139, 031/582-
457	12563
v okolici Kranja iščem delo: likanje, čiščenje, pospravljanje, tr 070/515-414
12582
Iščem delo kot varuška na mojem domu v hiši z lastnim vrtom, tr 031/348-604, Darja	12600
Sprejmem kakršno koli delo na mojem domu (sestavljanje, pakiranje ...}. tr 041/847-500	12610
Iščeva delo - duo vam s prijetno glasbo popestri obletnico ali poroko, tr 031/551-753	12620
Iščem delo kot inštruktor angleškega jezika. tr 040/611-001	12635
ŽIVALI
Prodam breje KOZE in kozla, tr 041/718-
0 1 9	12206
PRAŠICE različno težke prodam in pripeljem na dom. tr 041/724-144	12269
Prodam PUJSKE od 60 kg naprej. Škofjeloška 92, tr 040/235-962	12399
Prodam 7 mesecev starega KOZLA sr-naste pasme, brez rogov, tr 23-12-115 1
2477
Prodam TELIČKO simentalko staro 9 dni. Zg. Brnik 23, tr 25-22-756	12433
Kupim BIKCA simentalca težkega 250 kg ali starega 10 dni. tr 25-31-483 i2484
Prodam ČB BIKCA, starega en teden, tr 031/417-221	12492.
Prodam TELIČKO simentalko staro 3 mesece, tr 041/693-293_12494
Prodam 2 tedna starega ČB BIKCA, tr 041/506-183	12496
Prodam ZAJCE za pleme in nadaljnjo rejo. tr 256-18-79, 031/511-102_^
Prodam ČB BIKCA starega 1 teden, tr 041/426-826	i 2498
Prodam 12 dni starega BIKCA mešančka, ČB-limuzin, tr 58-83-120, 041/515-609
12502
Prodam OVCE in jagneta. tr 533-02-37
_12535
Prodam BIKCA sivčka starega 3 tedne, tr 58-06-206_12540
Prodam BIKCA sivca 110 kg. tr 041/265-877	12541
Prodam ptičke skobčevke, kanarčke, ce-brice, kozico, galebčke in zajce, tr 204-
66-40	12548
KRAVO, BIKA, TEUČKA prodam za zako ali rejo. tr 031/886-347	12550
Prodam TELIČKO teden dni staro, mesne pasme. 9 041/873-795	12555
Prodam dolgodlakega nemškega ovčarja, tr 533-41-91 zvečer	12560
Prodam PONIJA ali menjam za klavnega konja, tr 031 /635-755	12574
Prodam TEUCO staro tri mesece križano z belgijsko plavo pasmo, tr 518-10-86
_12576
Prodam OVCE 3 kom ugodno, tr 57-23-
207	12596
Prodam JAGNETA in breje ovce ter kravo za zakol staro pet let. tr 031 /425-496
12606
Prodam breje ZAJKLE, tr 25-25-560
12613
Prodam 12 dni staro TELIČKO simentalko. tr 533-37-13	12614
Prodam 45 kom brejih ovc JS pasme in jagneta. tr 041/834-188	12622
prodam TELIČKO simentalko, staro 3 tedne. Voglje, Na vasi 14, tr 25-91-306
12630
Ugodno prodam brejo KOBILO z žrebetom ali brez. tr 041/448-438	12637
Prodam TELIČKO simentalko. Letenice 1, Golnik	12654
TELETA za nadaljnjo rejo prodam, tr 040/212-484	12055
Prodam KOZLIČKE za zakol in kozle po izbiri, tr 040/213-745_^
Prodam rjavega in ČB BIKCA, tr 57-25-015	12662
Oddam psičke dalmatinke starosti 6 tednov. tr 031/398-156	12680
Prodam 8 mesecev brejo KRAVO, 2. telitev. tr 256-00-23	i2684
ŽIVALI KUPIM
Odkupujemo mlado pitano govedo, krave teleta, tr 041 /650-975	12152
Kupim BIKCE simentalce težke od 150 do 400 kg. tr 050/620-824_^
Kupim BIKCA težkega do 240 kg. tr 041/77-88-52	12554
Kupim BIKCA simentalca starega do 10 "dni. tr 031/568-140	12565
Kupim BIKCA simentalca ali mesne pasme težkega 100-120 kg. tJ; 031/280-
774	12579
SPOROČILO o SMRTI
Svojo življenjsko pot je sklenil naš upokojeni sodelavec iz Velo
ANTON KURALT
rojen 1933
Od njega smo se poslovili v torek, 19. oktobra 2004, ob 16. uri na pokopališču v Kranju
Ohranili ga bomo v lepem spominu.
KOLEKTIV SAVA
ZAHVALA
Nikoli pozabljena, vedno ljubljena, nikoli več videna. (Daniella Stell)
V 92. letu nas je za vedno zapustila naša skrbna in ljubljena mama. tašča, teta, babica in prababica
ANA LUKANC
roj. JERIČ
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, maše ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala zdravstvenemu osebju: dr. Kernovi, dr. Repič KadunČevi in zdravnikom bolnišnice Golnik: dr. Veternik Debeljakovi, dr. Stanonik - Kafolovi in dr. Kristancu. Hvala gospodu župniku Mihu Lavrincu za obiske na domu, lepo opravljen pogrebni obred, cerkvenemu zboru iz Preddvora, trobentaču, pogrebni službi Navček ii4 društvu upokojencev Preddvor. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala.
VSI NJENI Zg. Bela, oktober 2004
ZAHVALA
Prezgodaj si odšel od nas, v spomin nam ostal je tvoj trpeč obraz, ko smrt prekinila ti je življenje in skrajšala ti je trpljenje.
Ob boleči izgubi našega dragega moža, ata, starega ata, tasta, brata in strica
JOŽETA TRILARJA
p.d. Povletovega Joža iz Drulovke
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in nam osebno ali pisno izrekli sožalje ter darovali cvetje in sveče. Posebno zahvalo izrekamo družini Intihar. Zahvala vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem, znancem, sodelavcem podjetja Iskrae-meco, kaplanu Zvonku Vozlu za lepo opravljen cerkveni obred, Komunali Kranj, pevcem kranjskega kvinteta in za zaigrano Tišino. Vsem skupaj, imenovanim in neimenovanim, ki sočustvujete z nami, še enkrat hvala. Zahvaljujemo pa se tudi vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti k večnemu počitku.
Žalujoči: žena Minka, sin Jože, hčerka Anka z družino in ostalo sorodstvo
Drulovka, 11. oktobra 2004
• N

GORENJSKI GLAS • 30. STRAN
KRIŽANKA / info@g-glas.si
Petek, 22. oktobra 2004
T—

TT
trgovina
Z alpinistično, plezalno in gorniško opremo v SlOVClliji.
Promontana Bohinj, postaja žičnice Vogel, tel.: 04 57 46 669
Promontana Bled,
tel.: 04 67 80 660
Promontana Kranj, tel.: 04 20 14 877
Pro Montana
www.promontana.si
Slovenske planinske dveri
gore-lj udje. net
K
\
: 4
V
• t»'

f K


; r
r" -
r'


V
Pleza
m
TEČAJ PLEZANJA ZA VS


Tečaj plezanja se pfiČne v
torek. 26.10. ob 19.00 uri no
Partizanski 18 v Kranju.
Lifetrek vam ponujo tudi turno smučanje, ture v gorah, plezonje v ledu in trekinge no različne konce sveto. Obiščite spletno stron wwvi/.Iife-trek.com
ali nos pokličite: 04 20 14 875 In
pišite: info''^^life-trek.com.
■ -'s - it
-. e.
r
1
LIFE
®
/rivrti i ^ if \
>l3flT
i f
S
O
o
• 3
Ufci padBi tiofcn/34, ^HtaM TCOOMOV.äwMM.1^

I4 M(|pi«>: n«^
V wÄdSti 10.000 m
JO^ Z®or. «MR»» 250/A. 4200
NOVICE • DiSKUStlE • KOMENTARJI • REPORTAŽE
2.	nagradK AioraeM bon v vr^arate 7M0 sn pral-im ANI FAJON, Boritni-kova 2, 4207 Cerklje
3.	nagradni bon v vrednotfi 5.000 aü prejme MOJCA WEI8SEISEN, Zlato polje 12c, 4000 Kranj
Tri nagrade Goi^njakega gfasa pa prejmejo MATV-JA PERKO, Na Logu 18, 4290 Jrž^; MARJETA GLAVAČ, Rožna dolina 24. 4248 Lesce in MARICA MOLAN, Aljaževa 7, 4270 Jesenice. Nagrajencem čestitamo!
petek, 22. oktobra 2004
MALI OGALSI, ZAHVALE / info@g-glas si
GORENJSKI GLAS • 31. STRAN
'vi.

•4'

ZAHVALA
K	.V- '
V J i
-v
• • • I ^ • 'V

Ob boleči izgubi našega moža, alija, starega ata, brata, strica in tasta
FRANCA TRAVNA
roj. 1931
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom in prijateljem, ki ste ga pospremili v tako velikem številu na zadnji poti in mu poklonili cvetje, sveče, darove za maše in ostalo. Posebno se zahvaljujemo za lep pogrebni obred, župniku g. Rafku Kralju, za lepe besede obema vaščanoma, pevcem, pogrebni-službi Navček, gasilcem in drugim. Vsem imenovanim in neimenovanim hvala. '
v	'	• .
žalujoči: žena, hči, sin, vniiki^ snaha, zet
Valburga, 17. oktobra 2004
4
I >
O
\ »
SPOROČILO O ŠIVIRTI


I«
tf
)
A .
. »v ' .
f
< / •
«
Sporočamo žalostno vest, da je umrl naš sodelavec
MARKO KOSELJ
Cenjenega sodelavca in prijatelja bomo ohranili v trajnem in lepem spominu.
ETP Kranj, d.d.
ZAHVALA
Kogar imaš rad, ne umre - le daleč je!
Ob boleči izgubi moža, atija, brata, strica in dedija
SREČA KOKALJA
iz Sorice
se iskreno zahvaljujemo sosedom, vaščanom, prijateljem, sorodnikom, g. župniku Ivu Kožuhu, Soriškim pevcem, lovski družini Sorica, sosednjim lovskim družinam, rogistom, gosp. Goliju za poslovilne besede, sodelavcem Domela za denarno pomoč in sveče. Hvala vsem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od našega Srečota. Hvala vsem, ki so nudili pomoč pri reševanju. Hvala vsem imenovanim in neimenovanim za vso podporo v težkih trenutkih.
v
Žalujoči: žena Marica, sinova Uroš, Srečko z ženo, hči Metoda z družino, brat Daniel, sestri Vera in Nada z družinami, vnuka Jernej in Jani, nečak Dan\jan
Zg. Sorica
Življenje ceh si garal, za dom družino vse si dal. Sledi ostale so povsod, od dela nvjih pridnih rok!
ZAHVALA
V 71. letuje sklenil svojo življenjsko pot naš ljubljeni mož, oče, dedi in stric
ANTON B RUDAR
Od njega smo se poslovili v četrtek, 30. septembra 2004, v družinskem krogu na kranjskem pokopališču. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli Številna ustna in pisna sožalja, darovali cvetje in sveČe. Posebna zahvala g. župniku za lepo opravljen obred, pogrebni službi Navček, Komunali Kranj ter sosedom za nesebično pomoč. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala.
VSI NJEGOVI Krai\j
V SPOMIN
Solze so tihi jezik bolečine



Našemu dragemu
ALEŠU BAJŽLJU
Mineva šesto leto, odkar te ni med nami. Kjerkoli smo, si z nami v naših srcih, mislih in besedah, kot da si tukaj, a vendar te ni. Neizmerno te pogrešamo.
Vsem, ki njegov spomin počastite z lepo mislijo ali prižgano svečko, ISKRENA HVALA. HVALA tudi njegovim prijateljem iz Bitenj.
Ati, mami in brat Primož z družino
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, babice in prababice
ANICE KALAN
roj. Bergant, iz Virmaš pri ŠkoQi Loki
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče ter prispevali za maše in pospremili našo mamo v velikem številu na zadnjo pot. Hvala g. župniku za opravljen obred, cerkvenemu zboru Sveti Duh za lepo petje ob slovesu ter osebju ZD Škofja Loka.
VSI NJENI ŠkoQa Loka, 5. oktobra 2004
V SPOMIN
Na današnji dan, 22. oktobra, minevata dve leti, odkar nas je za vedno zapustil dragi
PETER KOB AL
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in mu prižigate svečke.
Brigita in vsi i\jegovi, ki se ga radi spomii\jajo
ZAHVALA
Zapustil nas je naš dragi mož, oče, dedi, tast, svak, stric, bratranec, nečak
ANTON KURALT
I
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebna zahvala dr. Mariji Jenko-Burgar in sestri Helgi za dolgoletno zdravljenje, patr. sestri Miri in zdravnikom Kliničnega centra Ljubljana, hematologu dr. Dušanu Andolšku, endokrinologu prof. dr. Janezu Prežlju in urologu mag. Dominiku Cotiču. Posebna zahvala gospodu župniku Godcu za duhovno podporo v težkih dneh in lepo opravljen pogrebni obred s sveto mašo. Hvala pogrebni službi Komunala, pevcem Kranjskega kvinteta. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Julka, sin Rado z družino
Srce t\'oje več ne bije, bolečine ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza bije iz oči, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni.


OSMRTNICA
V 82. letu je tiho odšel od nas
MARIJAN HERAK
ŽALUJOČI: VSI NJEGOVI
ZAHVALA
V 53. letu meje mnogo prezgodaj zapustila moja draga mama
KATA BOSNJAKOVIC
iz Stražišča, Pot v Bitiye 74
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in
sodelavcem Merkurja za ustne in pisne izraze sožalja, za podarjeno cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi, in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste mi v teh težkih trenutkih stali ob strani in me tolažili, iskrena hvala.
ŽALUJOČI SIN MARIO Stražišče, 19. oktobra 2004


TA -mocf« >o u
toKi
ZASToNJ oeoti
JAßocKA,
■«
iN«



ZADNJA STRAN / info@g-glas.si
S» pe^^ V i/cA
o«, jiw go/sftt»
t>e DoS'u ,
IćĐjefc^:
• »





VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO
AGENCIJA RS ZA OKOUE, Urad za meteorologijo



> »

/


PETEK


od 12 °C do 14 °C
SOBOTA
od 9 '^C do 18 "C
v'v^TS-*
NEDEUA
od 7 "C do 18 C
Danes, v petek, bo oblačno, občasno bo deževalo. Popoldne bodo padavine ponehale. Jutri, v soboto, se bo postopno zjasni-o. Zjutraj in dopoldne bo po nižinah megla ali nizka oblačnost. V nedeljo bo pretežno oblačno. Zjutraj in dopoldne se bo po nižinah zadrževala megla ali nizka oblačnost.
"Letošnje toplo in hkrati vlažno poletje je bilo idealno za rast kivija, vendar tako obilnega pridelka in tako velikih sedežev nisem pričakoval," pravi
v
Jože Bernik, Skofjeločan, ki ga domačini poznajo po lepem sadovnjaku v Veštru in po nasvetih sadjarjem, ki jih vedno rad nauči kaj novega.
Skotja Loka - Da v soseščini rasle kivi, nisem vedela vse do pred kratkim. Slovenija, še manj pa Gorenjska, se mi nekako ni zdela dežela, kjer bi lahko uspeval "južni" sadež, ki je prav zaradi obilice vitaminov zadnja leta vse pogosteje na našem jedilniku. Toda Gorenjci radi poizkusimo kaj novega in če je kaj novega na področju gojenja sadja, to prav zagotovo ve izkušeni Jože Bernik. "Pred nekaj leti sem v Šentvidu videl rasti kivi in navdušil sem se, da ga vsa-dim tudi sam. Kupil sem sadike v lončku, ga posadil in po štirih letih je prvič obrodil. Tri drevesa imam ob domači hiši, dve tukaj v sadovnjaku in lani smo skupaj na vseh drevesih obrali blizu trideset kilogramov sadežev. Letos so drevesa tako polna, sadeži pa tako veliki, da ga bo vsaj sto kilogramov," pravi Jože Bernik, ki je dolga leta pri škofjeloški Kmetijski zadrugi skrbel za vrtičkarstvo in zaščitna sredstva, ko pa je pred šestnajstimi leti šel v pokoj, pa seje
Letošnje poletje je bilo celo na Gorenjskem ugodno za rast kivija. Pri Bernikovih v Škofji Loki bodo naslednji mesec obrali blizu 100 kilogramov sadežev.
odločil, da se posveti sadjarstvu. Tako ima v sadovnjaku v Veštru različno sadno drevje, največ seveda jablan, po katerih je znan daleč okoli.
"Kivi je zelo nezahtevno drevo, saj ga je med letom treba le obrezati in jeseni, v mesecu novembru, obrati sadeže. Pri nakupu sadik, ki jih je danes moč dobiti že v številnih specializiranih trgovinah, je treba paziti, da izbereš ženske in moške. Sicer pa je z gojenem kivija veliko manj dela kot na primer z vinsko trto ali jablanami. Kivi enostavno ne pozna škodljivcev in ne bolezni. Tako ga ni treba škropiti. Je pa res, da rabi precej vlage in sonca. In letos je bilo zagotovo idealno poletje, saj ni bilo nikoli presuho, vedno je bilo dovolj vode, ki jo kivi rabi, saj ima velike liste," pravi Jože Bernik in dodaja, da je kivi poznan tudi kot sadež mladosti. V njem je namreč toliko vitaminov, kot jih nimajo niti limone niti ostali sadeži.
Vilma Stanovnik
Srečali so se loški sedemdesetletniki
čestitamo mladoporočencem
Škofja Loka, 9. oktobra - VALENTIN FRELIH in ZDENKA MENARD; MIRAN MARKUN in JANJA BEVC; IVAN URŠIČ in ANDREJKA POGAČNIK; MARJAN IGLIČ in ANDREJA STREL.
Škofja Loka, 16. oktobra - MIHA NASTRAN in ANA PEGAM; BOŠTJAN STANONIK in HELENA JELOVČAN; BERNARD KOGOVŠEK in PETRA JAGER; BOJAN J. KRAMŽAR in MAR-JETKA KOŠAK; EDVIN ŠISTEK in ELVISA JUŠIĆ
Jesenice, 9. oktobra - SEBASTJAN BENEDIČIČ z Breznice 56 a in URŠKA VINDIŠ z Breznice 56 a.
Preddvor, 9. oktobra - ANDREJ MARKUN in SIMONA FON, Šenčur, Velesovska c. 6; MARKO MATJAN in DIJANA ZRIM-ŠEK; Mekine, Cankarjeva c. 19; BOŠTJAN ŠAJN in MARIA MIHAELA CAPANU, Kranj, Kidričeva c. 7; ANTON KARNIČAR in MAGDALENA SLAPERNIK, Zgornje Jezersko 10 A2
Gorenjski glas vsem mladoporočencem prisrčno čestita in jim s čestitko, prejeto na Matičnem uradu, podarja polletno naročnino Časopisa.
Loški sedemdesetletniki so pripravili srečanje v Kroni.
v
Škofja Loka - V začetku tega meseca so se v gostilni Krona v
v
Skofji Loki zbrali loški fantje, ki imajo za letnico rojstva zapisano 1934. Takšnih naj bi bilo v škofjeloški občini 65, od njih jih je na srečanje prišlo 37, ki so si seveda imeli veliko povedati, saj so se zadnjič dobili skupaj, ko so pred dvajsetimi leti praznovali abrahama. Takrat jih je bilo enajst več, tokrat pa se nekateri srečanja niso mogli udeležiti zaradi bolezni. "Tiste, ki so doma ostali zaradi bolezni, smo obiskali, nekateri so bili
zadržani, nekateri pa so na srečanje enostavno pozabili. Vsem, ki smo prišli, pa ni bilo žal, saj smo se, tudi s pomočjo sponzorjev, ki so prispevali lepe nagrade za srečelov, dobro za-
»
bavali. Prav sponzorjem bi se radi zahvalili za dobitke, saj so darovali skoraj vsi, ki smo jih zaprosili zanje," je v imenu loških sedemdesetletnikov povedal Gašper Zakotnik. V.S.

PRVENSTVENA TEKMA
RD TERMO - RK ADRIA-KRKA NOVO MESTO
Hala Poden, v soboto, 23. 10. 2004, ob 20. uri
TEf
MO
RD Škofja Loka, Podlubnik 1/c, Škofja Loka
Z'
oJat, cuo	i Kr.ii»*
JjZhjBPLSI
portal ' ^malih oglasov
Ena spletna stran, ki združuje 7 časopisov 2 vseh koncev Slovenije! Obiščite www.izberi.si, oddajte svoj mali oglas, oglejte si popolnejše oglase, sprehodite se po rumenih straneh in naj vas navdušijo kadrovski oglasi!
Brskanje po maiih ogiasih še nikoli ni bilo tako udobno.
RADIO KRANJ, d.o.o,
Stritarjeva ulica 6, KRANJ
TELEFON:
FAX:
E-pošta:
(04) 2022-825 REDAKCIJA (04) 2021-186 TRŽENJE (04) 2022-222 PROGRAM
(04) 2021-865 REDAKCIJA (04) 2025-290 TRŽENJE
radiokranj@radio-kranj.si
V
spletna stran: http://www.radio-kranj.si NAJBOU POSLUŠANA RADIJSKA POSTAJA NA GORENJSKEM
W;
Planiška tekma mora
ostati
V zadixjih tednih je bilo prelitega kar precej črnila okoli dogodkov v Planici, predvsem o tem, da še niso znana finančna poročila za februarsko svetovno prvenstvo v smučarskih poletih in seveda o usodi novih tekmovanj. Med naključnimi sogovorniki v Škofj i Loki smo ta teden poskušali izvedeti, kaj si o Planici mislec oni.
Matej Ko-renčič iz Svetega Duha: To
televiziji sem sicer slišal nekaj o zapletih okrog tekmovanja v Planici, vendar pa premalo vem, da bi vedel, kakšna je resnica. Je pa res, da je tekma v Planici velik dogodek, tudi sam sem bil že dvakrat na poletih in bil sem zelo zadovoljen. Zato upam, da tekmovanja ne bodo odpovedali."
Meho Jaša-ragic iz Škofje Loke: "Smučarske skoke zelo rad spremljam, tudi v Planici sem že bil in mislim, da bi bila velika škoda, če bi prireditev zaradi česarkoli odpadla. Sam sicer ne spremljam polemik o tem, kaj je v Planici narobe, čeprav sem nekaj o tem slišal. Upam, da bomo še lahko navijali za naŠe, predvsem Gorenjce na čelu z Robijem Kranjcem.
Radiv(ye Ni-količ iz Škofje Loke: "V Planico na tekme sicer ne hodim, ker pa me zanima ves šport, saj se ukvarjam s športno medicino, pa se seveda zanimam tudi za skoke. Seznanjen sem s težavami v Planici, od podrte skakalnice do zapletov s finančnim poročilom. Mislim, daje čas, da v vodenje Planice prevzamejo novi ljudje, saj slabše, kot je, ne more biti. Tekma pa bi bila res Škoda, če bi odpadla, saj ima dolgo tradicijo."
Nadja Sever iz Ljubljane:
"Tekma v Planici mora ostati, saj je to pač slovenski praznik. Tudi sama sem bila že najmanj desetkrat na prireditvi, saj me Šport zanima, tudi moj sin je športnik, balinan Polemiko o težavah v Planici sicer bolj malo spremljam in ne poznam vseh ozadij, vendar pa mislim, da bi morali vsi odgovorni stopiti skupaj, saj prepiri nikamor ne vodijo.
Vilma Stanovnik, foto: Tina Doki