—    226   ------
Kaj nas oziroma na povestnico
uči dolensko in kaj gorensko podnarecje krajnske
slovenščine?
Spisal Požencan.
Če premislimo množico tistih dolenskih besed, ktere niso znane Gorencom, najdemo, da so rusovske, na pr. čreda (namesti čeda), črediti se (mit Jemanden etwas abwechselnd verrichten), čara ti, deska, dula (rus. t ulj a) dulec, dura, durak (na Pivki znano), gorščik, guban i ca (potica), guzica, kerčma, krasen, kravajc, lečiti, lestvica, mučiti, nježen (gorenski njevžast ali mevžast), odura, oduren (po pivški namesti gerd) ograda, paiiti, pljušč ali bljušč (Epheu), pokojen (rajnk), postal (subst. f.), rubača, slezena, scene, slapa, trut (goba kre-sivna), uči ni ti, učitelj, vek (saeculum), zaslon, žezelj in več drugih. Te besede so uzete iz rusko-ne-mečkega slovarja Šmidt-ovega. — Ako se ne motim, bi se število tacih besed silno pomnožilo, če bi privzeli lemške ali rutenske (rusinske) besede; ker le ms k o ali rutensko je rusovsko podnarecje. Toda Rusi ni in med njimi tudi Le m ki imajo od nekdaj pismenstvo z Rusi skup, in kolikor je meni znano, rusinskega ali lem-škega slovarja ni.
Ako nasproti premišljujemo število tistih gorenskih besed, ki niso znane D o lene o m, ali ktere pri njih vsaj v navadi niso, najdemo, da skoraj nobena ni rusovska. Take gorenske besede so: bajta (zraven Ložkega Potoka in Trave so Bajtarji, pa se tudi pripoveduje, da so go-renski preseljenci), barovnice (čeme jagode), čamer, habe, hace (dolge hlače), hacan, hacati, koj, komun (?), krasna (skala), kras, leva, v kteri se kuri, lun, omara, podpijuti, pošten (velika kervna žila aorta) na pr. „ko bi trenil je bil mertev, kjer je pošten v njem počil", rajtati, rajnk, ruta, sinovija, slana, srenja, stegna f. (ein langer Platz, Landenge), stegno (der Schenkel; Dolenci namesti »stegno" li raji rusovsko „bedro" rabijo), sterd, vender (doch), vranica, žalje f. pl. Iz tega je soditi, da krajnski Gorenci kakor tudi Korošci (Karni, Krajni) niso bili z Rusi v zvezi kakor Dolenci. Tudi iz tega se kaže, da Dolenci so ru-sovskega zaroda, — Limigantes, Lemki — Slovenci, Gorenci in Korošci pa druzega zaroda. Vendi kakor jih tudi Nemci „Windische" imenujejo.
V Tuhinjski dolini so posebno, kakor se meni zdi« Lemki pomešani z Vin d i. Da je tod dvoje ljudstvo, se vidi iz dvojega zgovarjanja končnega d. Kteri so ob cesti, pravijo: ras, z is itd. namesti rad, zid. Kar jih je od ceste v hribih proti Černivcu in Cerni pravijo: rah. zih itd. Ta razloček se močnov zgublja, in se utegne v malo letih popolnoma zgubiti. Čez gore eno uro od tuhinjskih Krajncovso Štajarci — Nova Štift, Gornji grad itd. Le-ti Štajarci, mislim, niso vindskega zaroda, ampak bolj čisto Lemki. Dasiravno od Tuhinjcov in družili Krajncov li eno uro deleč stanujejo, in imajo vsaki dan s Krajnci opraviti, bi jih bilo vendar po besedi, po obrazih in po druzem svojstvu soditi, da so kake tri dni hoda deleč od Krajncov; tako močno se jim pozna, da so dru~ zega zaroda.
Da so nekteri Tuhinjci lemškega ali rusovskega zaroda, že ime doline »Tuhinj" kaže. Tudi med hor-vaškimi kraji  je najti  ime „Tochenia" leta 1072,  ali
------    227   ------
„Tochiniaa v letu 1078 tako imenovana. Horvatje, pri kterih se to ime najde, so se bili preselili iz iztočne Galicije. Dalje je najti v Tuhinjski dolini priimek nekterih hiš wRosa, kar spet na rusovsko kaže. Ko sem jaz hotel to ime zgovarjati 55Grosu bo me nekteri opomnili, da se pri teh hišah ne pravi: 55pri Grosu", ampak „pri Rosu". Enako se na Krajnskem dobe lastne imena „Nemec", ^Horvat", Korošec", 3,Lah"; se ve, od kodar je prišel pervi naseljenec, po tem so njegovi mlajši imenovani. Dalje je v Tuhinjski dolini voda ^Nevljica" imenovana, ob kteri je blizo Kamnika vas ?5Nevlje.u Tem Rusom je bila menda v spominu rusovska reka Neva, in so toraj ravno tako svoj novo zavzeti potok imenovali, li zmanjše-vavno, ker Neva je velika reka, Nevljica pa potok. Po Nevljici ima ena vas ime Ne vije, kakor se ob Savi S a v 1 j e imenujejo.
Naj memo grede tukaj še opomnim Stoderanov, ki so po imenu sorodni s Stadici, in so se prejšnje čase Stoderani imenovali, kakor pravi gospod Šafarik. Le-ti so stanovali prejšnje čase globokeje na Rusovskem, pozneje je druge Stoderane najti na Štajarskem.
Ozrimo se še dalje na dolenske imena, da bodcmo vidili še, kako na Rusovsko spominjajo. K Dolenskemu spada kraj Ig. Ime Ig je najti v imenu reke Iga ali Ježa na Vitebskem, kjer so nekdanji „Igyllionia stanovali. Ravno tako je Jega na Mejotskem pobrežji. Tadi na Rusovskem je več okrajin in krajev najti, ki imajo ime Iga, Jega. Beseda iga pomeni drevo (Salix caprea). Od tod je najverjetniše krajnski Ig in rusovska Iga, Jega in Ježa. Če slišimo od dolenske Žiti čine, nam mora priti na misel staro ljudstvo S i tiči, kteri so bili vsled tehtnih dokazov rusovskim Slovencom prišteti.
Nasproti so gorenske imena sorodneje z vind-skimi. Med Vindi ali Vendi, ki so se bili iz zapada v starodavnih časih preselili v Germanij o, so bili eni Lugii; primeri s tem imenom Log, Lož, Logatec od „log" ali „lug" (lat. lucus), kar je kak gojzd ali germovje na m o čir j i. Ime Ljub o v (Meklenburg) spominja na „Lj ubij a no." Sala, Trava, imena vindskih rek v Germanii spominjate na „Savo, Dravo." Reko Ha vel imenujeta Adam Bremenski in Helmold Ho bal a. V neki listini Otona II. je imenovana II a val a; v životopisu sv. Otona od leta 937 Habala. To ime spominja na vipavski potok Hobelj. Doša, ime potoka, spominja na Dašnico pri Železnikih. Rodavna (Ervdanus) in Rhodanus (_Rhone} oboje v soseščini ali na meji nekdanjih Vindov spominja na gorensko Radovno.
Meni se končnica šek (r= rusovsko ščik) zdi, da je lemška. Najti jo je po Dolenskem, po Štajarskem in na Tuhinjskem; v zadnjem kraji, kakor sem omenil so Lemki posebno z Vindi pomešani. Po teh krajih so imena ?)Podbelšek", „Dolinšek", „Poljanšeka in drugi. Res, da se na Dolenskem mnogo imen vindskih kaže, in da se na Gorenskem tudi mnogo imen rusovskim podobnih najde; se ve, da so Vindi s Slovenci, Dolenci ali Lemki pomešani. Taki razločki se morajo li po večem jemati.