POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
POSAMEZNA ŠTEVILKA 1.25 DIN
DELAVSKA POLITIKA
IZHAJA TRIKRAT TEDENSKOt OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH
Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno din 12.—, v inozemstva mesečno din 20.—. — Uredništvo in uprava! Maribor, Ruška cesta 5, pošt. predal 22, telef. 2326. Čekovni račun št. 14.335. — Podružnice: Llubliana, De-* lavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaja, vsaka beseda din 1.—, mali oglasi, ki služijo v socialne namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda din O.Sfi
mm
ftev. 17
i-aiaauiiMi tmum
• Maribor, četrtek, 13. ffet
lete fr* l
Prehrana, cene
in zaslužek
Odgovorni činitelji imajo pred seboi važne in neodložljive naloge, katere ;e treba nujno in radikalno rešiti, da ne zaidemo v položaj, iz katerega bo težko najti pota. Te naloge so: takojšnja zagotovitev dovolj življenjskih potrebščin ter določitev cen, ki naj odgovarjajo: finančni moči večine konzumentov, de- j lavcev, nameščencev in ostalih malih ljudi v naši državi.
Vemo, da so odgovorni činitelji že do-sedaj posvetili mnogo truda in časa temu vprašanju, izdali številne naredbe in odredbe, katere pa, zaradi nekaterih pomanjkljivosti niso imele učinka, kakor se je pričakovalo in kakršnega bi morale imeti, *.&> t»_ .«1^ U.Usbt -*■ *
Po našem mnenju je bila prva pogreška napravljena že v lanski jeseni s tem, da se ni takoj ugotovilo količine žita in moke, maksimiralo cene in izvršilo ra-cioniranje potrošnje. Ako bi se bile v jeseni uvedle krušne karte, namesto sedaj, bi bilo vprašanje kruha in cen ugodnejše in pravilnejše urejeno, bilo bi manj nezadovoljstva in kritike.
Mi smo že takrat opozarjali, da v sedanjem težkem času ni mesta svobodni trgovini z najvažnejšimi življenjskimi potrebščinami, da se interesi posameznika morajo podrediti interesom skup-■ftosli, Takrat se je odgovarjalo, da je pri nas vsega dovolj, da se ni bati pomanjkanja, radi tega ni treba ovirati svobodne trgovine in uvesti racionira-hja.
Koncem leta in v začetku tega leta se je pa pokazalo, da ni tako, zato je prišel nalog za popis zalog žita in moke ter takojšnjo uvedbo krušnih kart. Kako to danes izgleda, ni treba opisovati, pač pa moramo podčrtati dejstvo, da v tem vprašanju nismo še preko najhujšega.
Danes 'bi opozorili na drugo stran Preskrbe z živili: Res, da je kruh najvažnejši življenjski artikel; res pa je tudi, da so poleg kruha potrebne še druge stvari: zlasti mast, olje, sladkor, meso, mleko, sol, obleka in obutev. — Vse kaže, da tudi vseh teh potrebščin nimamo toliko, da bi lahko mirno prešli Preko tega vprašanja, ker jih že danes ni lahko najti na trgu. Zato smo mnenja, da naj odgovorni činitelji ne odlagajo z ugotovitvijo zalog teh potrebščin, da se ne bo zgodilo, kakor pri kruhu, in da se bodo izdale karte šele takrat, ko bo teh potrebščin že primanjkovalo, Nej strašimo se kart, ako se s tem zagotovi vsem državljanom enake količine, ker krez kart se bodo imoviti sloji založili 2 vsem, delovno ljudstvo bo pa živelo v Pomanjkanju.
Pri zasegi vseh življenjskih potrebščin Pa je treba imeti pred očmi tudi cene, ki se naj določijo. Pri določanju cen pa sme igrati glavno vlogo količina bla- j ki je na razpolago, niti cene določe-| ^e na gotovih borzah. Pri določanju cen le treba imeti pred očmi predvsem kup-moč delovnega ljudstva ter stvarne 12datke producenta-kmeta.
Ne sme se dovoliti, da bo veŽina dednega ljudstva, neizvzemši kmeta, stradala, na drugi strani pa ožji krog žitnih in drugih magnatov živel v razkošju in bogatel.
v Današnje cene življenjskim potrebščinam so napram dohodkom večine konzumentov neznosne, kar lahko po-vzroča težke posledice.
O dosedanjem naraščanju cen so indeksne številke Narodne ibanke najbolj govorne, ki kažejo, da so cene na de-
elo narasle za časa sedanje vojne za
-9 odst. (Cene pšenične moke so se Ognile za 170 odst. - op. ur.)
Napetost na jugovzhodu
Diplomatski ©dnoiaji med An&ttjo in Romunijo prekinjeni Angleška poslanik zapušča Bukarešto
CBS. Dne 10. t. m. je angleški posla-!diplomatski krogi v Bukarešti, da ni iz- vodila za primer letalskih napadov, v
nik Reginald Hoare v Bukarešti poselil generala Antonesca ter ga obvestil, da angleška vlada prekinja diplomatske
odnošaje z Romunijo. Člani angleškega Anglija napovedala Romuniji vojno in poslaništva in vsi ostali angleški držav- pričela z letalskimi napadi na romun-ljani so dobili nalog, da naj takoj od- ske petrolejske vrelce, ki jih sedaj popotujejo v Turčijo. V Constanzi j,e bil polnoma kontrolira in izkorišča Nem-že pripravljen poseben parnik, na ka- čija terega se bodo vkrcali angleški državljani v Romuniji. Zaščito angleških in
ključeno, da bo Anglija v kratkem pri- Bukarešti in drugih romunskih mestih, čela z daljnosežnimi represalijami proti pa je bila odrejena popolna zatemnitev, Romuniji. Splošno se pričakuje, da bo, ki ostane odslej stalno v veljavi.
Tudi romunski poslanik
teresov je prevzelo ameriško poslaništvo v Bukarešti.
Zakaj je prišlo do preloma?
Angleška poročila pravijo, da ;,e ro-
v Londonu odpoklican
CBS. Romunska vlada je dne 11. februarja odpoklicala svojega poslanika v Londonu.
Romunski radio je objavil stroga na-
ECaj bo storila Bolgarija?
Predstavniki opozicije zahtevajo pojasnilo.
V zvezi s svarilom, ki ga je naslovil angleški ministrski predsednik Chur-munska vlada brez vsakega protesta chill na Bolgarijo in z ozirom na pre-dopustila, da so prišli nemški vojaški kinitev diplomatskih odnošajev med oddelki v Romunijo pod pretvezo, da Anglijo in Romunijo, se časopisi obšir-bodo samo romunsko vojsko moderni- no bavijo s položajem na skrajnem ev-zirali. Nemško vojaštvo pa je pričelo v ropskem jugovzhodu, ki stopa vedno bolj
Romuniji takoj graditi oporišča za nemško ekspedicijsko vojsko. Ker se na-
v ospredje
Angleška poročila pravijo, da se Nem-
hajajo v Romunji velike količine b°,n- čija zelo trudi'spremeniti sedanje stanje cina in petrolejski vrelci, je jasno, da je;v Bolgariji. Nemške čete so zbrane na romunsko ozemlje danes postalo nem- romunski strani Donave in \ Dobrudži
ško vojaško oporišče na Balkanu.
Kakor poroča CBS, v Sofiji sicer zani-
opozicije so te dni posetili predsednika vlade Filova in zahtevali pojasnila o nastalem položaju. Izrazili so željo, da se Bolgarija v nobenem slučaju ne srne zaplesti v vojno.
Poročila pravijo, da je Filov sicer skušal predstavnike opozicije pomiriti, ni pa dal nobenih jasnih izjav o bodoči bolgarski politiki.
Odposlanec SSSR Soboljev zopet v Sofiji
„	.	D	...	,,	iurjo vesti, da bi bile v Bolgariji nemške! Po poročilu Unit. Press, se domne-
Ko so se pojavih v Romuniji oddelki getej ne zanikajo pa< da £ prisp,il(> v'va, da bo Soboljev, ki je prispel v So-
tujih cet, je angleški poslanik vec r , R0lgarij0 na tisoče Nemcev v civilu, kijfijo, ponudil 'bolgarski vladi poslednjo toda vselej brezuspešno interveniral pri godo danem trenutku zasedli z,asti možnost za podpis sovjetsko-bolgarske generalu Antonescu. Seda, ,e angleška j la -td p<>	an- vojaške zveze,
vlada smatrala, da m vec razlog >v za-'............................ -	--	1	--	-
gleški poslanik v Sofiji obvestil bolgar-
kj ojvu viduu, uci uuuu rt.uSieži takoj bombardirali bolgarska letališča in druge
V Angliji pa dvomijo, da	bo prišlo
da sklenitve take zveze, ki	bi bila v
nasprotju dosedanje sovjetske politike do Nemčije in Italije.
Turčija budno na straži
UP. V Ankari z veliko pozornostjo spremljajo dogodke v Romuniji in Bolgariji. Turčija bo smatrala vkorakanje nemških čet kot napad na svoje lastno nja bolgarska vlada odstopila,	novo	vla-	ozemlje, in bo turška vojska,	ki je bud-
V zvezi is prekinitvijo diplomatskih do pa	bo	sestavil	Bagrjanov,	na-;	no na straži, stopila takoj v	akcijo. —
odnošajev si je Anglija, kakor pravi an- kar bo Bolgarija pristopila k osišču: Angleški veleposlanik je imel v zvezi gleško uradno poročilo, pridržala po- Rim-Berlin-Tokio.	jz nastalim položajem dolgo posvetova-
polno svobodo akcije, zato smatrajo Ass. Press. Predstavniki bolgarske nje s turškim zunanjim ministrom.
radi katerih bi Anglija morala vzdrie-'	^d^ng!
vati diplomatske stike z Romunijo Xr' -	&
ni več suverena država.	(vojaške cilje, čim bi Bolgarija dovolila
Poleg Anglije so prekinile diplomat- nemški vojski prehod čez svoje ozemlje, ske odnošaje z Romunijo tudi vse emi- bodisi proti Grčiji ali Turčiji. Angiija grantske vlade. Poslaniki in osebje teh bo tudi takoj prekinila diplomatske od-vlad bodo skupno z angleškimi držav- nošaje z Bolgarijo, če bi se na bolgar-ljani zapustili Romunijo.	skem ozemlju pojavili nemški vojaki.
Pričakuje se napoved vojne Madž“ski M	<*>	b°
Admiral Darlan namestnik maršala Petaina
V Berlinu opazujejo razvoj dogodkov v Franciji.
Maršal Petain je podpisal posebno u-jda bo zamenjan z osebnostjo, ki jo bo redbo, s katero je imenoval za svojega določil ministrski svet z večino glasov, namestnika in naslednika admirala Dar- Do postavitve te osebnosti bo funkcije lana za primer, da bi maršal Petain iz državnega poglavarja vršil ministrski kakršnegakoli vzroka pred ratifikacijo svet.
ustave s strani naroda, ne mogel izvrše-| V Berlinu je imenovanje admirala vati svoje funkcije. Kakor znano, je Dar- j Darlana za Petainovega namestnika lan šele pred dnevi postal predsednik vzbudilo 'veliko pozornost. Politični francoske vlade in sicer potem, ko je krogi v Parizu pa še nadalje vidijo v La val odklonil vstop v vlado.	j Lavalu predstavnika politike, ki naj
Uredba predvideva za primer, da bi .zagotovi sodelovanje med Francijo in Darlan ne mogel izpolnjevati teh pravil, I Nemčijo.
Sestanek Mussolinija In Franca
SDA. Na poti iz Španije v Italijo, kjier se bo sestal z Mussolinijem, je potoval dne 11. t. m. general Franco s svojim spremstvom čez francosko ozemlje.
Poročila iz Vichyja pravijo, da se bo Franco verjetno sestal tudi z maršalom Petainom in morda tudi s kanclerjem Hitlerjem.
Napram temu porastu cen, so se pre-J jemki delavcev in nameščencev le v neznatnem odstotku zvišali, pri javnih uslužbencih in upokojencih še toliko ne, da lahko trdimo, da so vsi ti za več kot 50 odst. na slabšem, kakor so bili ob začetku sedanje vojne.
Tako stanje je nevzdržno, fizična in duševna sposobnost bo rapidno padala,
kar bo v nepopravljivo škodo našega gospodarstva. Ako je vse to jasno, potem je pač dolžnost vseh poklicanih, da se to stanje nemudoma popravi s primerno ureditvijo cen, zvišanjem prejemkov in z omogočitvijo zaposlitve pri produktivnih delih vsem, ki so za delo sposobni.
strahovit poraz Japoncev v južni Kitajski
Japonska ofenziva v južni Kitajski je končala s strahovitim porazom Japoncev, ki so pustili na bojišču 30.000 mrtvih in ranjenih vojakov. Kitajci so zajeli mnogo ujetnikov in ogromno vojnega materijala. Reuter,
Nove obsodbe In aretacije v Romuniji
Kakor poroča DNB iz Bukarešte, je ministrstvo za notranje zadeve objavilo, da vlada po vsej Romuniji red in mir. Aretacije in hišne preiskave se nadaljujejo. Med aretiranci je tudi bivši prefekt policije v Bukarešti Uija Štanda. Vojaško sodišče v Bukarešti je oibsodilo 11 oseb na ječo od štirih mesecev do pet let.
USA imenovale poslanika pri emigrantskih vladah v Londonu
Po poročilu Reuterja so Zedinjene države imenovale svojega bivšega posla-nika na Poljskem Bidla za diplomatskega predstavnika pri emigrantskih vladah Poljske, Belgije, Holandske in Norveške, ki se nahajajo v Londonu. Napredovanje angleške vojske v Airiki
Monopoli neizčrpen vir državnih dohodkov
Datna i*%> f%a svetu
Država je imela v preteklem letu 2218.6 monopolskih
Glavna direkcija državnih monopolov je objavila računski zaključek za leto 1940., iz katerega izhaja, da so znašali njeni dohodki od prodaje:
tobaka din 1631.3 milijona dinarjev, soli 210.3 milijona dinarjev, taks in petroleja 88.6 milijona dinarjev, vžigalic 92.1 milijona dinarjev, cigaretnega papir-
milijonov dinarjev čistega od prodaje predmetov.
ja 94.9 milijonov dinarjev, raznih predmetov 22.9 milijona dinarjev. Skupni dohodki so znašali 2141 milijonov dinarjev. Po odbitku vseh stroškov je ostalo državi čistih 1697.9 milijonov dinarjev, h katerim je prišteti še 560.7 milijonov dinarjev od prodaje kolekov na račun finančnega ministrstva.
Napredovanje angleške vojske
v Afriki
Britanske čete zasedle eritrejsko pristanišče Mersa Takala, prodirajo tudi
proti jugu
Britanske čete so zasedle eritrejsko pristanišče M/ersa Takali. Zavzele so tudi mesto Karora. Prodirajo tudi iz Sudana z nalogoi, da se združijo z drugo angleško kolono, ki je prodrla že 180 km v Eritrejo do mesta Kerena. Prav tako prodirajo tudi iz skrajnega severa in naglo napredujejo vzdolž obale proti Massaui.
Napredovanje angleških motoriziranih čet v Tripolitaniji se nadaljuje, v Cire-najki pa čistijo teren manjših ostankov italijanske vojske. (AP.)
Zavzetje mesta El Agheile znači, da so angleške čete po zavzetju Bengazija prodrle že 288 km v jugozapadni smeri. (Reuter.)
*
Francoski general de Gaulle prodira naglo v južni Libiji in je zavzel več novih oaz v bližini Kufra. (Reuter.)
*
Umrli italijanski general Tellera, ki je prispel kot ujetnik v Khairo* je bil pokopan tam z vojaškimi častmi angleške vojske.
Za guvernerja Cirenaike
je angleška vlada imenovala generala Wilsona, ki bo organiziral angleško u-pravo v tej bivši italijanski koloniji. — Reuter.
Boji v Abesiniji
Reuter. Južno-afriške čete so v ozemlju pri Hobaku prodrle 80 km daleč na sovražno ozemlje in zaplenile mnogo vojnega materijala. V italijanski Somaliji se operacije na vseh sektorjih še nadalje ugodno razvijajo.
Italijansko vojno poročilo
Stefani. Severna Afrika: Nič novega. Vzhodna Afrika: Delovanje topništva pri Kerenu. V zgornjem Sudanu so naše čete na desni strani reke Omo odbile sovražnikove napade, naši letalci pa so bombardirali sovražne čete.
Na več krajih v Siciliji so sovražna letala zmetala več bomb, ki pa so povzročile le majhno škodo v okolici Ave-lina, kjer računajo, da so štiri mrtvi in več ranjenih. Zbili smo eno sovražno letalo.
Boli v Albaniji
Italijansko vojno poročilo pravi, da je je bilo uničenih 12 sovražnih letal, imel sovražnik pri spopadih krajevnega] Grško vojno poročilo pa pravi, da je značaja hude izgube. Italijanska letala bilo več lokalnih operacij, ki so se liso močno (bombardirala sovražne po-! spešno končale. Sestrelili smo tri so-stojanke in jih obstreljevala s strojni- 1 vražne bombnike, vsa naša letala so se cami. Na letališču Janine so poškodova- j vrnila v svoje postojanke, na in uničena razna letala, v spopadih
Zahodna fronta
Nemško vojno poročilo sporoča, da so nemška letala metala bombe na vzhodno angleško obrežje. Pri napadih pri Dunkerqueu so angleške letalske sile zgubile 7 letal. Vojaški cilji niso bili zadeti, pač pa je bilo več mrtvih in ranjenih.
Angleške vojne ladje, ki so streljale na francosko obalo, so bile prisiljene umakniti se zaradi streljanja obrežnih baterij.
V sredozemskem morju so nemška i/vidniška letala izvedla uspešne napade na Malto, neko pristanišče v Cire-naiki in izvedla ogledniške polete nad Sueškim prekopom.
Angleško letalsko ministrstvo pa poroča, da so angleška letala bombardirala večje število vojaških ciljev v severni Nemčiji ter letališča in pristanišča v zasedenem ozemlju Francije in Belgije. Zlasti hudo je bilo prizadeto pristanišče f)unkerque, Calais in Bou-logne. Izbruhnili so veliki požari. Sestrelili smo tri sovražna letala, tri naša letala se niso vrnila.
*
Napad na luko Ostende, ki so ga izvršili včeraj Angleži, je bil prvi letalski napad na to mesto, poivdarja Reuter.
O	narodni koncentraciji v Sloveniji. —
Na širši seji izvršilnega odbora SDS, ki se je vrš!ila minulo nedeljo v Zagrebu, je bila sprejeta inicijativa dr. Franca Kulovca, da se v Sloveniji končno uvede režim narodne koncentracije. Seje so se udeležili tudi delegati SDS iz Slovenije. — V Ljubljani pa se je istočasno vršila seja banovinskega odbora JNS, na kateri so razpravljali o smernicah nacijo-nalne poli*tike v Sloveniji. Bivši senator g. Ivan Puci je imel obširen govor, v katerem je med drugim dejal, da je JNS že od izbruha evropske krize na sestankih in v naprednem časopisju podčrtavala potrebo koncentracije vseh pozitivnih in konstruktivnih sil v državi.
O	izjavi ministra dr. Kulovca 'glede koncentracije pa je dejal, da si ni na jasnem, ker so to izjavo razni listi različno objavili, »Slovenski aom« po svoje, »Politika« in »Slovenec« pa po svoje. Po uvodniku v »Slovencu« smo dobili vtis, je dejal g. Puci, da smatrajo gotovi krogi besede dr. Kulovca le kot poziv vsem naprednim ljudem, naj se popolnoma udajo volji JRZ, pa bo nastopilo »pomirjenje«. Počakati b.o torej treba, da se na strani JRZ Pojmi razčistijo.
Razpustu Ursovih strokovnih organizacij je posvetil sarajevski »Katoliški tjednik« obširen članek, kjer skuša člankar dokazati, kako potreben je bil razpust teh organizacij marksistično usmerjenih delavjcev. Te organizacije so oznajale potrebo razrednega boja, »Zveza delavskih sindikatov« je bila včlanjena v »Mednarodnem sindikalnem savezu«, ni hotela sodelovati s hrvatskim narodnim po-kretom, z denarnimi sredstvi je podpirala španske rdeče revolucijonarje, v njih so našli zatočišče levičarski elementi vseh barv itd. Ob zaključku pravi člankar, da je bila v tem skrita nevarnost za državo in narod. — Škoda je, da nismo v stanju začeti razpravo z resnicoljubnim »Katoliškim tjednikom«, ki ie glasilo nadškofa dr. Šariča, o teh vprašanjih. Zlasti zanimivo bi bilo zvedeti, katere organizacije so še vedno včlanjene v raznih mednarodnih ustanovah, ki pa še niso bile razpuščene. oe aa.‘.. Co ,»	,»^,-.,,..14. i.sKe
Nadškof dr. Stepinac v Rimu. Zagrebški nadškof dr. Stepinac je v zadevi cerkvenih poslov odpotoval vi Rim.
Na skupščini HRS-a, ki se je vršila minulo nedeljo v Zagrebu, je bilo sprejetih 8 raznih resolucij, med drugimi tudi resolucija o uda-nosti HRS-a predsedniku dr. Mačku in resolucija, ki nujno zahteva avtonomijo v socijal-nem zavarovanju delavcev. Na skupščini je imel dolg govor tudi podpredsednik HSS inž. A. Košutič, v ostalem pa je skupščina Posvetila mnogo pažnje marksistični nevarnosti,
-	.-v i ,t
Trgovinski promet med našo državo in SSSR se je po poročilih iz Beograda pričel v večjem obsegu razvijati, kakor se je prvotna pričakovalo. Kakor pravijo poročila, bo verjetno Prišlo med obema državama do novih trgovinskih pogajanj za povečanje medsebojne izmenjave blaga.
Tudi testenine se lahko naročajo samo proti živilskim nakaznicam, je bilo te dni objavljeno. Poročila pa ne povedo, kakšno količino testenin morajo dobiti potrošniki namesto kruha oz. moke.	f
Predstavniki jugoslov. tekstilne industrije bodo te dni v Italiji razpravljali o vprašanju,
zakaj ni naša država prejela dogovorjenih sn-rovin, ter se pogajali tudi za nabavo novega kontingenta bombaža.
Pogajanja za uvoz sončnic se vršijo med našo državo in Bolgarijo. Za uvožene sončnice bi Jugoslavija dobavila Bolgariji modro galico.
Ljudje jedo preveč slano. Ker so cene slane, bi človek pričakoval, da bodo ljudje zato potrebovali manj soli. Pa temu ni 'tako. Pomanjkanje soli je dalo povod statistikarjem, da so začeJi razmišljati, kaj je prav za Prav temu krivo. Našli so, da porabi Slovenija v enem letu 12,4 milijone kg soli, sedaj pa jo je v desetih mesecih porabila 14,5 milijonov kilogramov.	?	.	...	^_ } ».frji« p n-
*
Zagreb ima 1661 nameščencev, pred deseti>-mi leti pa j'ih je bilo samo 871.
Elektrifikacijska dela na Hrvaškem, nameravajo izvesti v teku enega leta in je bil v to svrh,o določeno 200 milijcnov kredita.
2(f silosov (shramb za žito) bo letos dogo-tovljenih v vsej državi. V njih bo mogoče shraniti do 80.000 ton žita. Silose grade večinoma na jugu države.
Dr. Goebels je včeraj izjavil, da Nemčija nima^ na svoji strani samo realno premoč, temveč bo zmagala tudi radi 'tega, ker so njeni vojaki obenem nosilci novega svetovnega nazora.
Zločini med zatemnitvijo. DNB javlja, da je bil dne 28. januarja t. 1. v Hanoveru usmrčen 18 letni Henrik Spraetz iz Oldenstadta- ki ga je Izjemno sodišče v Hanoveru obsodilo kot nasilnega zločinca na smrt, ker je tekom 3 tednov napadel v 7 slučajih žene in dekleta na javni cesti in jih hotel vi 'temi posiliti. V enem slučaju se mu je to posrečilo na ta način, da ie poročeno ženo prisilil z nožem, da se mu je udala. — Dne 30. januarja je bil v Bambergu usmrčen 24 letni Eduard Merki iz Jchrobenhausena, ki ga je Izjemno sodišče v Bambergu obsodilo na snirt kot škodljivca naroda, ker je poleg več tatvin, večkrat vlomil v Naumburgu. Bambergu in Saalleldu med zatemnitvijo.	•	-j
Bučimpeštanskj listi pišejo k prekimlvi di* plomatskih odnošajev med Anglijo in Romu-niro, da si žele tudi sile osi očuvati .nir na Balkanu.
Angleški poslanik v Bukarešti bo odpotoval v soboto in z njim še 150 oseb.
Ameriški poslanik v Bukarešti je včeraj sprejel poslanike Grške, Turške in Bolgarije. Romunski tisk obširno piše o 'prekinitvi diplomatskih odnošajev z Anglijo.
Med člani bolgarske opozicije, ki so včera? obiskali ministrskega predsednika Filova, so bili tudi znani bolgarski politični voditelji Mu-šanov, Cankov, Zaharov in drugi. Izjavili so, da mera Bolgarija ohraniti mir in ostati izven voinih zapletljajev.
Solunski metropolit ie poslal v Rim protest radi bombardiranja stolne cerkve v Solunu.
AmeriSka ladja z živili za francosko deco bo odplula 19. >. :n. ter triptljala živila in zdravila, ki se imajo razdeliti vse} deci na Francoskem brez razlike na rasno ali versko pripadnost. Pripravlja pa se že pošiljka za drugo ladjo.
Roosevelt je izjavil včeraj v razgovoru z novinarji, da ne veruje vi vojno na Pacifiku (z Japonsko).
Rooseveltov odposlanec Harry Hopkins, ki je bival en mesec v Angliji, je odpotoval v Zedinjene države, kjer bo poročal o svojih vtisih.
New-yorški župan La Guardia je v senat« teplo priporočal ■sprejem zakona o pomoči Angliji.
tjkfa/sU* Politika" ne, dM/a M&e*uU $u&ve*tcii, vato. cavHoi toacaČHLHa taUa{.!
A. M. de Jong: v
Čuden Mckovnik
[38
.OTROŠKA LETA MEREYNTJEJA O E Y S E N A‘
Hihitajoč ga je vprašala Neleka nekam negotovo: »Ali se samo tako delaš?«
»Kako misliš to?«
»No, tako da jokaš samo za šalo?«
Mereyntje pa, bojazljivec kot moški pač so, je takoj zgrabil za rešilno bilko in rekel ravnodušno '»Seveda, ti neumnica! Ali si misliš, da bi mogel jokati zaradi bolne lutke? Saj nisem deklica!«
Prešerno vesela je občudovala Neleka Mereyntje-jev igralski talent, toda Mereyntje je bil še naprei pod težkim dojmom črne noči, polne otožnosti; neka) nepoznanega ga je vznemirjalo in bilo mu je tako čudno, kot da bi se nečesa kesal. Da bi se izvlekel iz zadrege, je rekel, da je Misotja zopet zdrava, nakar jo je vzel k sebi in delal tako kot da bi mu poskakovala na kolenih. Nato je verno gledal, kako ie Češnjica hranila ozdravljenega otroka s kašo, poslužujoč se v to svrho koščka lesa, ki se je oddrob-l od lesenega podstavka za lcavino skodelico. Crsiata je lutko zaradi njene požrešnosti in nazadnje rekla: -Nikdar nimaš dovolj; ti mi boš pojedla še lase z glave!«
Toda Mereyntje je dejal plemenito:
»Pusti vendar, Češnjica, naj je; saj sva midva vendar zaslužila lepe denarce: prejšnji teden, v soboto, sem ti bil vendar prinesel domov sedem goldinarjev .. . glej!«
Češnjica se je smejala in nato očitajoče tožila:
Da, toda v nedeljo ti je bilo že premalo za tvoje potrebice ... ko bi le nekoliko manj zahajal vNgo-stilno.«
Da se mi bodo ostali smejali, kaj ne?« je vprašal Mereyntje izkušeno.
■ Saj vendar nisem nobena copata. Mož mora vendar včasih zvrniti kakšen kozarček žganja!«
Zaradi tega sta se začela strašno prepirati in Češnjica mu je očitala, da ni nič drugega kot pijanec in šla bedra. Mereyntje pa jo je zmerjal z »grdo kozo in staro copernico«, nakar je skrila glavo v predpasnik in začela grozno jokati ter vsa obupana omahnila na svojo klopico.
Misotja ni gledala nič manj osuplo kot Mereyntje, kakšne posledice je rodil ta domači prepir. Neleka je jokala, da se je človeku trgalo srce. Njena ozka ramena so podrhtavala, M.ereyntje ji je položil roko na glavo in rekel dobrohotno:
Ne joči, bodi zepet dobra, Češnjica . . ., saj nisem mislil tako hudo. Nehaj vendar tuliti... saj Je že zdavnaj zopet vse dobro .. .«
Toda Neleka se je otresla njegove roke in jokala še bolj neutolažljivo. Mereyntje si ni vedel več po-
magati, vsede! se je poleg nje, ji položil roko okrog vratu in se ji dobrikal:
»Toda nehaj vendar, Češnjica, daj. . . bodi vendar zopet ciobra .. . nasmej se vendar . .. pa ti bom drugi teden prinesel zopet kaj lepega za najino gospodinjstvo! Sedaj se je obrnila Neleka z obrazom proti njemu in ga nekoliko pogledala izza predpasnika. Mereyntje je gledal v njene poredno se svetlikajoče oči in videl do polovice njena usta, okrog katerih je igral zasmeh. Na njenih rdečih licih ni bilo opaziti niti sledu kakšne solze; presenečen jo je gledal.
»Ali nisi zares jokala?« jo je vprašal neprijetna dirnjen in ni vedel, ali naj se kaže veselega ali razočaranega.
Neleka je spustila predpasnik in se smejala, da je zvenelo kot čisti glas zvončka.
»Seveda ne, ti osel!« se je smejala še bolj veselo. - Kaj ti le pade v glavo! Saj se vendar samo igrava!<‘ In naglo je dostavila: loda tisto za moje gospodinjstvo, dobim, kaj ne? Saj si mi obljubil?«
Da/< je pritrdil prevarani Merevntje, »prav gotovo dobiš, kar sem obljubil, sem obljubil.«
Vstal je in koračil po ozkem prostoru sem in tja ter si očital svojo nerodnost. Tako ga je ta majhna deklica večkrat zaporedoma posekala. Hotel je, da bi se smejal, ko je rekel:
» I i si pretkana, Češnjica . . . salabolskol«
Kaj dobim od tebe? je vprašala Neleka poze-
I	Ijivo,
CELJE
Cinkarna in naraščanje draginje. Vsi, ki so odvisni od svoje mezde ali plače tarnajo o stalnem naraščanju cen življenjskih potrebščin. Ugotovljeno je, da z današnjim zaslužkom ni mogoče nabaviti one količine blaga, kakor pred podražitvijo. Pridobitni krogi hočejo prevaliti vise lepo na delavčeve rame. Njim je pač delavčeva mezda največje breme. Jzgleda, kakor da bi bili delavci v podjetjih pasivna postavka, od katerih nima podjetnik nobenega dobička, ampak samo izgubo. Predlagamo gospodom podjetnikom, naj poskusijo obratovati en sam mesec brez delavstva, Potem bodo videli, kdo je glavni temelj prosperitete in dobička v tovarni. — Zadnja pogajanja o zvišanju mezd so se vršila v takem vzdušju, kakor da bi zahtevali delavci nekaj, na kar niso upravičeni. Da bi tovarna podkrepila svojo trditev, je poklicala na pomoč veletrgovca g. Ravnikarja, ki je izjavil na veiiko zaprepaščenje delavskih zaupnikov, da prodaja čebulo na drobno po din 3.50 za kg. Delavski zaupniki pa dobro vedo, da jo povsod prodajajo po din 6 za kg. Mi vemo, da so zahteve cinkarniškega delavstva upravičene. Ne odnehajte, strnite se in dajte močnega Povdarka, da zahtevate samo primernega plačila za težko in pošteno delo. Kdor pa rabi čebulo, naj jo gre iskat tja, kjer jo dobi po din 3.50 kg. Bomo vsaj videli, koliiko časa bo po tej ceni. Pa tudi kis se dobi po din 3.50 liter in sicer dobre vrste. Delavci, priporočamo vam. da pod nobenim pogojem ne dopustite, da bi se uveljavila praksa, da bi morali samo trdo delati, pa poleg tega še stradati. To bi ne bilo več vredno življenja. — Zavedni delavci.
HRASTNIK
Plavi poročajo... Kakor znano, se je vršila v sredo, dne 5. t. m. poravnalna razprava med 'IPD ter zastopniki delavstva, katero je sklicalo Rudarsko glavarstvo. Kakor običajno, so Plavi tudi to pot pohiteli s sklicanjem tozadevnega sestanka oziroma razgovora ali kakorkoli bi to že imenovali, ker poročilo, ki ga je podal zastopnik NSZ, je bilo zares skromno. Vse se je izvršilo kar mimogrede. Vsekakor pa je smatral za potrebno, da je že uvodoma okrcal s. Murna, ki edini ie kriv, da nista bila zastopana pri razpravi Groznik in Umek. To je baje uspelo sforsirati s. Murnu za hrbtom vsej delegaciji, medtem ko so se vsi ostali z govornikom vred zavzemali pred razpravo, da se k isti tudi ta dva pripustita.
—	Krivda na neuspehu prejšnjih razprav Pa leži po ugotovitvi govornika na bivši »Zvezi rudarjev Jugoslavije«, ki je pri razpravah , vedita lc handlala«, kar je . izjav il baje tudi zastopnik Delavske zbornice, ki je sicer podpiral »Zvezo rudarjev«. Koliko je na tem resnice, bomo šele ugotovili. Govornikove izjave vsekakor zaprepaščajo, če pomislimo, da se je ob neki taki priliki glede odsotnosti zastopnika bivše »Zveze rudarjev« zastopnik NSZ g. Cater povsem nasprotno izrazil. Govornik je še bežno omenil o zahtevah rudarjev, ki obstojajo v tem, da da TPD vse ono nazaj, kar je prej pridobila vsled »popuščanja«. Na vprašanje nekega udeleženca zborovanja, kaj misli storiti on in sedanje zastopstvo, ako bo tudi prihodnja razprava, ki se bo yršila 20. t. m. brezuspešna, kot je bila ta, se le odgovor glasil: prepustili bomo vse razsodišču. Na vprašanje, kaj pa, če se rudarji tudi s tem ne bodo strinjali, pa je sledil odgovor: »takrat pa si umijemo roke«. Ne vemo sicer, če je vse sedanje zastopstvo teh misli, toda' vsekakor pa 'taka izjava vsakemu preudarnemu človeku mnogo pove. Mar bodo torej govorniku rudarji in njih početje v prihodnjih mesecih, saj ga lahko greje tudi ljubljansko sonce! Če ne bomo gledali resneje na Položaj mi sami, ne gremo baš »boljšim časom« nasproti. — Več navzočih.
Počasi prihaja pošta iz Amerike, saj je ra-bilo neko pismo za to pot točno sedem mese-cev. Na ameriško pošto je bilo oddano .v julija I. l„ naslovljenka ga ie pa pre.iela 3. februarja t i; Lahko si torei predstavljamo, koliko »novic« ie prineslo ‘tako pismo. Joda, da te le prišlo!
KRANJ
S skupščine kranjske gasilske čete. Na skupščini kranjske gasilske čete je podal predsednik g. Mayr obširno poročilo o delovanju v Pretečenem letu, Iz tega poročila posnemamo, da jc £eta stopila v akcijo pri 9 požarih in sicer pri petih v mestu in štirih v okolici. Obvarovana škoda znaša 1,400.000 din. Samaritanski odsek ie z rešilnim avtom interveniral v 174 slučajih in prepeljal 182 oseb. Delovanje tega odseka bi bilo še uspešnejše, da ni bila omejena potrošnja 'bencina in da ne bi bilo težkoč pri plačilu stroškov prevoznin. Posebno bolniške blagajne iz nerazumljivih razlogov za* vlačujejo poravnavo prevoznih stroškov za svoje člane. G. Mayr je osvežil tudi spomin na potek lanskoletne župne skupščine pod Predsedstvom g. Japlja, ki je kot negasilec za-V^®1 lo važno gasilsko mesto. Pri vseh poštenih in iskrenih gasilcih se je kompromitiral z *nanp lažno ovadbo članov uprave gasilske čete v Dupljah, kar je potem dalo povod za r®zrešitev. Pozneje je bil 'za te klevete tudi ubsoien. Kranjska četa je zahtevala takoj, po skupščini od gasilske zajednice v Ljubljani, da to skupščino razveljavi. To se je zgodilo šele decembra meseca m. 1.; toda pri novem imero-yan;u župne uprave jc izločila samo g. Japlja JP na mesto njega imenovala g. Majeršiča iz tržita, ki -baje še ni nikdar vodil akcije pri Požaru. Kranjska četa je že tudi kupila svet *a zgradbo gasilskega doma. Ker pa novi most tyz Kokro, kljub prejšnjemu zagotovilu četi, 1,1 uporaben za avtomobilski promet, bo mo-rala četa drugod iskati primerno zemljišče za Ustavitev doma.
L J U B L J A N A
Pritožbe krojaških pomočnikov na občnem zboru Pomočniškega odbora
Letošnji občni zbor Pomočniškega odbora krojaških pomočnikov v Ljubljani je bil vsled nastalih izrednih razmer še posebno- važen. Najprej smo idoživeli razočaranje ie zaradi lokala za zborovanje. Naprosili smo »Delavsko zbornico« za prepustitev dvorane, ker smo pač { bili mnenja, da je bila postavljena palača »Delavske zbornice« predvsem tudi za to, da omogoča delovanje delavskih poklicnih organizacij. Povabili smo jo tudi, da pošlje na zbor »vojega zastopnika. V naše presenečenje pa dvorane nismo debili na razpolago za občni zbor, temveč smo morali iskati privatno dvorano,, pa tudi tja ni bilo zastopnika »Delavske zbornice«. Tem večje zadoščenje smo imeli nad zavednostjo naših pomočnikov in pomočnic, ki so se zbora udeležili v ogromni večini ter pozorno sledili poročilom predsednika n delovanju Pomočniškega odbora, ki je opravil nešteto vlog in pritožb na Združenje in na Inšpekcijo dela glede kršenja obrtnega zakona, socialne zakonodaje ter uredbe o minimalnih mezdah. Na zboru se je odločno obsojalo grdo izkoriščanje šivilj-praktikantinj, ki delajo brezplačno in s tem škodujejo predvsem sebi, kot svojim tovarišicam, ki tudi po končani učni
dobi ne dobe službe. Če pa jih že obdržijo, jih plačujejo po tako nizki mezdi, da niti od daleč ne dosega predpisane minimalne mezde. — S. Prezelj je razložil najvažnejše določbe o zaščiti, delavstva v obrtnem zakonu, ki bi jih moral poznati vsak pomočnik in pomočnica. Često nam škoduje ravno nezadostno poznavanje zakonitih predpisov in že zaradi tega izgubi marsikdo težko prisluženo mezdo. — Izbrani so bili tudi funkcionarji za našo vsakoletno prireditev tradicionalnega krojaškega plesa, ki se bo vršil 15. februarja v dvorani Sokola II. Trnovo. — Močno je učinkoval tudi prečitani dopis »Delavske zbornice«, s katerim so nam odpovedani prostori v »Delavski zbornici« in smo na ta način postavljeni na cesto.
Zborovanje je pokazalo, da se tudi s tem naše delovanje niti malo ne bo preprečilo, ker nas že stiska vsakdanje življenjske borbe druži in sili, da moramo ostati skupaj in se boriti za naše mezde, ki izgubljajo iz dneva v dan svojo vrednost, ter ogrolžajo naš obstoj. Razšli smo se z zavestjo, da nam ravno težave ne smejo vzeti niti malo volje do borbe za boljši košček kruha. Družnost!
MARIBOR
Uredite vprašanje enotne preskrbe prehrane
Pekovska stroka doživlja težke čase. Po uvedbi krušnih nakaznic je promet kruha padel čez polovico, da o pecivu, ki ga povečini sploh ni več, niti ne govorimo. Silen padec prometa v pekarnah ima za posledico odpust neštetih pekovskih pomočnikov. V koliko smo informirani, je že do sedaj samo vi Mariboru zgubilo nad dvajset pomočnikov delo. Kaj naj počnejo odpuščeni pomočniki Povečini z družinami, o 'tem vsi molče. Pomočniki se upravičeno vprašujejo, kaj so zakrivili delavoljni ljudje, da se jih v najhujši zimi vrže na cesto? Kdo bo skrbel za nje in njih svojce? — So pa še druge nevšečnosti, katere so nam prinesle krušne nakaznice. Tako ne more noben konzument iz Pobrežja ali Studencev kupiti kruha s krušno nakaznico v mestu. Isto
Zopet odpusti tekstilnih delavcev. Pri tv rdki Hutter in drug je bilo zopet odpuščenih večje število delavcev v oddelku klota. Kam naj se obrnejo prizadeti delavci s svojimi družinami, da bi dobili zaposlitev in zaslužek?
Družabna prireditev delavcev, ki se je vršila minulo nedeljo v spodnji dvorani hotela »Orel«, je prav lepo ufipela. Godba »Glasbenega društva železniških delavcev in uslužbencev« je pod vodstvom g. M. Schčmherrja neumorno svirala koncertne in plesne točke, v odmorih pa so pekovski pomočniki zapeli več lepih narodnih in delavskih pesmi in želi od vseh navzočih toplo priznanje. Vsi udeleženci so se ves čas prireditve res lepo zabavali, za kar gre vse priznanje vrlini godbenikom in pevcem,
V	imenu prirediteljev je udeležence pozdravil s, Petejan. Obisk ie bil zadovoljiv.
Zakaj manjka slanine na trgu? Gospodinje se pritožujejo, da sedaj že parkrat ni bilo mogoče ob 9. uri dopoldne dobiti na trgu slanine, Iti so jo sicer doslej v veliki količini pripeljali takozvani Špeharji. Ali morda tudi slanino pokupijo tisti, ki imajo dovolj sredstev in si ustvarjajo zalogo ali pa 'to delajo- prekupčevalci?
Radi navijanja cen ie bil neki mariborski trgovec ovaden državnemu tožilstvu.
Občinstvo se opozarja, da je dotikanje ali odstranjevanje odtrganih električnih žic smrtno nevarno. Prav 'tako so lahko tudi enako nevarne pretrgane telefonske in antenske žice, ki se večkrat dotikajo elektrovodne napeljave. O vsaki najdbi takih žic je treba takoj obvestiti Mestno elektriško podjetje v Frančiškanski ulici K (telefon 23-23), ali pa zadevo nemudoma prijaviti natbližjl policijski ali orožniški postaji. Prostor, kjer se nahaja odtrgana žica, naj se zavaruje, dbkler ni nevarnost dotika odstranjena po strokovnjakih.
»Wunschkonzert« nameravajo prirediti, kakor čujemo. tukajšnji Nemci: najcenejši sedež ho veljal 89 dinarjev, kateri se bo izplačal lahko v obrokih: čisti izkupiček se bo odposlal menda v blagu nemškim vojakom na fronti.
je obratno. Ker so pa ravno te največje okoliške občine ozko povezane z mestom, je nujno potrebno, da se nakup kruha uredi tako, da vsak imetnik krušne nakaznice kupi kruh kjerkoli hoče v vsej Sloveniji.
Za gostilne in kavarne nakup kruha tudi ni urejen. Peki ga sedaj dajejo proti potrdilu. Ali bo ta potrdila preskrbovalni urad pekom Priznal, je odprto vprašanje. Citali smo. da to za bolnike in diabetičarje preskrba s kruhom kmalu urejena. Upajmo, da se ta nujna zadeva kmalu uredi.
Potrebno bi bilo, da ti se vsa ta pereča vprašanja rešila že pred izdajo krušnih nakaznic. S tem bi mnogo upravičene kritike odpadlo, a, .« p,, *w |W	iv. 1 - 1,,,
Občni zbor Rdečega križa, ki se je vršil minulo nedeljo, je bil dobro obiskan. Iz poročila funkcijonarjev je bilo razvidno, da se okrajna organizacija RK agilno in živahno udejstvuje, kar je zlasti podčrtal tudi podpredsednik banovinskega odbora 'g. dr. Fet-ticli iz Ljubljane. RK je organiziral 6 bolničarskih tečajev, na katerih je 175 novih bo'-ničarjev in bolničark položilo izpit. Ob tej priliki so bili odlikovani g. dr. Korenčan z zlato, g. dr. Velker in lekarnar Minafik s srebrno kolajno za človekoljubno delovanje. Pri volitvah novega odbora je bil ponovno izvoljen dosedanji odbor z g. dr. Jančičem na čelu.	1
I	Materinski tečaj. Danes, v sredo, dne 12. februarja bo predaval s pričetkom ob 20. uri v dvorani Ljudske univerze g. dr. Radšel o snovi F »Rodbina v boju proti tuberkulozi«.
680.000	dinarjev je meseca januarja dosegel sklad za zgradbo azila jetičnim bolnikom v Mariboru.
Oblast je izdala tiralico za neko F. S., ki je
s svojo sestro stanovala v Gregorčičevi ulici in sta obe odšli čez mejo.
Štirinajst duševno hotnih ljudi je mariborski mestni fiz.ikat lansko leto odpremil v bolnišnico za duševne bolezni.
Brezplačen enodnevni tečaj o rezanju trte v vinogradih se bo vršil v ponedeljek, dne 3. marca t. I. na tukajšnji Vinarski in sadjarski šoli. Za hrano si skrbijo tečajniki sami.
Za 900 din raznega perila so odnesli neznani vlomilci s podstrešja v neki hiši v Krekovi ulici. — Na Aleksandrovi cesti pa so vlomili v ključavničarsko delavnico M. Cojzerla in odnesli več dragega orodja.
Nekega gluhonemega mesarja so neznani storilci okradli ali na je zgubil denar, ko se je v gostilnah v Melju opijani! in nato obležal v snegu, k.ier ga ie našel stražnik. Zgubil je ves prihranek, ki ga je dolgo vrsto let spravljal iti sicer 9000 dinarjev.
Narodno gledališče. Sreda. 12. februarja: zaprto. (Gostovanje v Celju). Četrtek. 13. februarja ob 20. uri: »Sumljiva oseba«. Red C.
ČRNA PRI PREVALJAH
Prehranjevalni urad opozarja vse lastnike živilskih nakaznic, da shranijo glave nakaznic, ker bodo prejeli za mesec marec nove živilske nakaznice samo proti predložitvi glave nakaznic, ki so veljale za mesec februar. Ker prskrbovalni urad zaradi pomanjkanja časa ni mogel glave nakaznic točno izpolniti, naj iste vsak imetnik sam točno izpolni, kakor je predpisano.
Razstave Čekov na banovinski cesti ni več, ker je pokrita z novim snegem. Škoda ie res, ker ne bedo sedaj mogli mimoidoči občudovati posameznih krasnih komadov, ki so bili tako lepo razstavljeni že precej časa v ponos lastniku. Menda čakajo, da se jih kdo usmili in spravi pod streho, ali pa na sonce, da jih bo ogrelo in pesušilo. Tisti čoki že davno ne spa-daio na najbolj prometno cesto	. -.4 uao,
Vse tiraJe vredno obnašanje šolske mladine po cesti. Nekai izrednega je, ako kakšen šolar pozdravi odrasle. Pač pa se vrstijo slučaji, da se šolska mladina norčuje iz odraslih, kadar jih sreča na cesti. Drugo še bolj žalostno dejstvo na je, da se mladina vede nrav divjaško. Obdeluje se s pestjo in koli in to s takim sovraštvom, da no pomaga niti posredovanje odraslih. Nedavno teža jih je moral nekdo s silo razgnati in so se šele po občutnih udarcih s
palico nehali pretepati. To obnašanje mladine zahteva protiukrepe v šoli, ki mora biti prvo kulturno žarišče otroka, v katerem naj dobi mlad človek iprve smernice za življenje, da bodo zrasli i,z naših otrok človekoljubi, obenem pa borci za pravico, resnico in svobodo.
Nogo si je zlomil sinček rudarja Sajlerja iz Helene, ko mu je na poledici spodrsnilo na poti iz šole domov.. Zanesli so ga takoj v bolnišnico, kjer mu je zdravnik nudil takojšnjo pomoč, kjer bo ostal tudi v nadaljnji bolni ški oskrbi.
ZAGORJE OB SAVI
Redni letni, občni zbor I. delavskega osrednjega kolesarskega društva, podružnice v Zagorju se bo vršil v nedeljo, dne 16. t. m. s pričetkom ob 3. uri popoldne v gostilni Bori-šek na Toplicah. Vabljeni vsi sodrugi in so-družice. Družnost!
litija
Podružnica I. delavskega osrednjega kole-sarsltega društva obvešča vse svoie člane in članice, da se bo vrši! VIII. redu* društven! občni zbor v nedeljo, dne 16, februarja ob 9. uri dopoldne (ne kakor smo prvotno poročali ob 2. url popoldne) v društvenem lokalu. Vabijo se vsi sodrugi in sodružice, da se občnega zbora v1 čim večjem številu udeleže.
poslednji: vesti
Nemško vojno poročilo. DNB. Neka nemška podmornica je potopila 21.000 ton angleškega brodovja. 10, in 11. 't. m. so nemška letala in protiletalsko topništvo sestrelila 38 angleških letal. Vdor britanskih čet preko Calaisa se je zopet ponesrečil.
Itclijanska letala so bombardirala razne krate v Grčiji, ne da bi povzročila večjo škodo. Nekaj poljedelskih delavcev je bilo ranjenih. — At. ag.
Na albanski fronti so grške čete odbile italijanske napade in dosegle nove uspehe. At. ag.
Iz Londona javljajo, da so nemška letala bombardirala razne kraje vzhodne in zahodne Anglije, pri čemur je 'bilo nekaj oseh ranjenih. Angleška letala so bombardirala severno zahodno Nemčijo. (Reuter.)
Južno-airiške čete so dosegle nove postojanke v Abesiniji.
Ameriški polkovnik Donovan si je včeraj ogledal angleško sredozemsko brodovje, ter se na to v Kairu posvetoval z angleškimi in ameriškimi diplomati.
Willkie in Roosevelt sta se po vrnitvi Will-kija iz senata dve uri posvetovala in razpravljala o vprašanjih obrambe Anglije.
Ogromne zanimanje za Willkiejev govor so pokazali Amerikanci. 5000 oseb ie prosilo za vstopnice v senat, čeprav je bilo prostora le za 300 ljudi.
General Antonescu je izdal nova navodila za reorganizacijo uprave in vzgoje mladine. —
V	cerkvi bo uvedena stroga disciplina duhovščine. (Reuter.)
Belgijska trgovinska delegacija je po poročilu Tassa prispela v Moskvo.
Zakon o zaščiti trgovske mornarice ie dne 10. t. m. izdala japonska vlada. Tak zakon je bil na Japonskem' prvič predložen in prejet. (Tass.)
90 milijonov din je votirala hrvatska banovina za nove zdravstvene ustanove.
IZ CESKE
Podpise pisateljev, umetnikov in drugih zaslužnih čeških mož bodo, posredovali v uredništvih čeških listov. V to svrho so izdali proglas na čitatelje, ki naj bi bili ponosni, da imajo v svoji knjižnici tudi knjige, ki so podpisane od njihovih avtorjev. Posredovali bodo tudi slike priljubljenih igralk in igralcev z n;i-hcvim lastnoročnim podpisom.
Teden nemškega pisatelja Grillparzerja so priredila nemška gledališča v Pragi in je v to svrho gostovalo tudi nemško mestno gledališče iz Vratislave (Breslau) iz Nemčije.
Vajenec postane takoj po izučenju pomočnik. Češko Vrhovno sodišče je izdalo važno prin-cipijelno odločbo-, da postane vajenec pomočnik že s početkom učne dobe v -obrti svojega učnega mojstra. Vsled tega mu ne more nastati nobena škoda, če tudi mu obrtno združenje ni izdalo- pravočasno učnega lista. Vajenec nastopi takoj službo pomočnika in mora dobiti tudi od tedaj naprej prejemke pomočnika.
-Nemški vojaški dom je bil te dni otvorjen s primerno slavnostjo v Pragi v Dejvicth. Slovesnosti je prisostvoval general Friderici. Dom je prevzel v varstvo polkovnik von Briesen, ki je rekel, da si bodo v tej hiši uredili nemški vojaki svoje vojaške zatišje, kjer ‘ odo navezovali posebne stike in naj zato vsak vojak pripelje s seboj tudi člane svoje rodbine, žene, otroke, zaročenke in svoje prijatelje.
Smrtna kazen za požig. Dne 5. februarja t. 1. je bil v Brnu usmrčen Vojteh Dravek, rojen, •v Dolnjih Otaslavicih pri Prostejovu, ki ga je Izjemno nemško sedišče v Brnu obsodilo na smrt kot škodljivca naroda, ker je zažgal dve gospodarski poslopji z velikimi zalogami. Spremenjene nakupne ure za Žide. Policijsko ravnateljstvo v Pragi je javilo, da spreminja nakupne ure za -Žide v arijskih trgovinah tako, da smejo- kupovati le popoldne od 15. do 17. ure. Trgovci morajo ta razglas izobesiti na trgovinah, ker stopi takoj v veljavo.
Podraženi Bat’ovi čevlji. Švedski list »Dagen Bladt« poroča, da so se medtem- tudi Bat’ovi čevlji na Češkem znatno podražili, tako da stane par moških čevljev že 350 do 400 kron (torej din 660). Vendar pa sedaj nekaj časa v znani Batovi stekleni palači v Pragi čevljev sploh ni mogoče več kupiti.
Raci mesa, čaja, kave in mila so bili obsojeni po zakonu o draženju življenjskih potrebščin Karel Sturm, trgovec z živilom v Pragi, na globo 40.000 kron, Ladislav Šimunko, trgovec z mešanim blagom v Dušnikah pri Pragi pa radi verižema s čajem, kavo in -milom na 20.000 kron. Zaplenili so -mu tudi 427 kg zelene kav^ in 26 in pol kg čaja, kar vse se sploh ne sme več v trgovinah prodajati in 30 kg mila, ki se prodala le na rodbinske listke. Blago je zapadlo v korist države.
Iz SlovaSke
Iz slovaškega gospodarstva. Vloge pri slovaških denarnih zavodih in bankah so znašale ob novem letu 594 mil. Ks. Slovaško ministrstvo financ te dobilo znatna pooblastila za vmešavame v organizacijo in upravo bank in hranilnic. Ministrstvo lahko samo izvede prisilno združitev denarnih zavodov, lahko odstavim uprave zavodov, njihove ravnatelje in prokuriste ter imenuje vladne zaupne komisarje. Na Slovaškem bodo letos razširili rejo ovc tako, da bodo s tem dvignili -za 30 odst. pro-u eno volne, ki je določena predvsem za izvoz. Lani so na primer prodali 200.000 kg ovčje volne.	’
Letni čas. kakor ga imata Nemčija in Italija, je sklenila uvesti tudi slovaška vlada. Kedai bedo začeli z letnim časom, šc ni odločeno. Kakor znano, je Nemčija držala letni čas tudi preko zime.
Investicije na Češkem. Listi poročajo, da je Porabila protektoratna vlada v mesecu novem** bru preteklega leta za javna dela 87 milijonov kron. Tekom 11 mesecev preteklega leta je ..eška investirala za javna dela 788 milijonov krcn.
Smrt Janka Sakazova
Janko Sakazov je bil izrazita politična pojava v Bolgariji. Pa tudi izven nje je bil poznan v mednarodnih političnih krogih. Poleg Deda-Blagojeva, Bragiše Lapčeviča in D. Tucoviča, je bil Sakazov najvidnejši socialist na Balkanu. On je bil ustanovitelj, prvak in ideolog bolgarske socialistične stranke in eden izmed vodilnih mož demokratične opozicije v Bolgariji.
Nekaj časa je bil pokojni Sakazov tudi. minister, kakor so bili tudi nekateri drugi socialisti v raznih državah; upravičeno ali ne, je prevzel na sebe gotove odgovornosti tudi za druge, s katerimi je bil v koalicijski vladi. — V vlado pa je vstopil pod posebnimi prilikami, ki iso tedaj vladale v Bolgariji in na podlagi sklepa stranke, a iz vlade je izstopil, čim sta on in stranka uvideli, da sodelovanje v vladi ni več v soglasnosti s koristmi delavskega razreda in bolgarskega naroda. Od tedaj, pa do konca svojega življenja je ostal Sakazov ina čelu demokratične opozicije v Bolgariji in (to mu lahko služi v veliko čast.
Sakazov, kakor tudi Deda-Blagojev, s katerim je Sakazov zelo tesno sodeloval v prvih letih, dokler ni nastal razcep na »tesne in široke«, sta bila velika pobornika balkanskega sporazuma, o čemer je pokojni Tucovič pred vojno mnogo pisal v »Borbi«. Skoro na vseh važnih konferencah in forumih, na katerih se je razpravljalo o zbližanju in zedinjenju balkanskih narodov, pred in po vojni, je bil navzoč tudi pokojni Sakazov, ki se je iskreno in z vso silo zavzemal za sporazum balkanskih držav in narodov.
Josip Hora, Praga:
Pokojni Sakazov je gojil velike simpatije do srbskega naroda. Bil je v zeio ozkih prijateljskih odnošajih z vsemi j količkaj vidnimi predstavniki srbskega pa tudi hrvatskega in slovenskega delavskega gibanja, posebno pa še s ss. Lapčevičem, Tucovičem, D. Popovičem in Topalovičem, s katerimi se je čestokrat sestajal in z njima sodeloval v mednarodnih socialističnih forumih. Pa tudi z nami mlajšimi je sklenil prisrčno prijateljstvo ob priliki svojih poslednjih obiskov v naši državi. Poslednjič je bil v Beogradu, ako se ne varam, 1. 1937, ko je z menoj, v spremstvu časnikarjev,
, posetil težko bolnega Lapčeviča. Njun ' poslednji sestanek je bil ganljiv in prisrčen. »Čiča» se je razveselil njegovega obiska. Ostala sta dolgo časa v razgovoru, obujala in pretresala spomine na prošle dni. Tedaj smo se tudi skupno slikali.
Sakazov je bil, kakor pokojni s. Lap-čevič, redka energija, dasi je bil fizično zelo slab. Delal je zelo mnogo na raznih področjih svoje vsestranske aktivnosti. Pa vendar je doživel visoko starost. Imel je razne visoke položaje v bolgarskem delavskem gibanju in vsem javnem življenju v državi. Dolgo let je bil poslanec v sobranju, urednik listov in revij, agitator in govornik na shodih, predavatelj itd., a razen tega se je Pavii redno tudi z literaturo. Napisal je veliko število zelo pomembnih del in študij, med drugim tudi zgodovino bolgarskega naroda.
Socialisti v Jugoslaviji ga bomo ohranili v trajnem spominu, kot sodruga in borca za ista načela in cilje.
Milorad Belič.
Iz dela in o delu
StraSna ieleznllka nesreča
ki se je zgodila dne 10. t. m. na bolgarski meji, je terjala 8 smrtnih žrtev med vlakosprem-niin osebjem. Rešil se je samo en železničar. Prevrnil se je velik tovorni vlak, ki je peljal 30 vagonov nafte. Sledila je silovita eksplozija in je uničena vsa nafta. Nesreča se je zgodila v bližini naše meje.
TO IN ONO
Bombardiranje Genove zahtevalo 208 žrtev.
Italijansko uradno poročilo o napadu na Genovo pravi, da je ob zori 9. t. m. sovražna eskadra, ki se je o/koristila z jutranjo meglo bombardirala Genovo. Obalne baterije so takoj pričele streljati na sovražno ladjevje, toda kljub temu so salve sovražnih ladij, ki sicer niso zadele nobenih vojaških 'ciljev, vseeno povzročile med prebivalstvom 72 mrtvih in 226 ranjenih. Popoldne je neka naša zračna skupina dohitela sovražne bojne ladje in je z eno bombo zadela krmilo neke križarke. Poleti sovražnih letal nad Livornom in Piso niso povzročili nobene škode. Od protiletalske obrambe je bilo sestreljeno eno sovražno letalo. Mir in red genovskega prebivalstva je bil vzvišen.
Železniška proga Oslo-Bergen porušena. Norveška telegrafska agencija javlja, da je vsakšen promet na progi Oslo-Bergen ukinion. Angleško letalstvo ie, namreč pred kratkim vso progo tako poškodovalo, da bo popravljanje železnice dolgotrajno. Angleški bombniki so zadeli celo vrsto električnih plugov za oranje snega in so zato nastale velikanske eksplozije, ki so povkročile ogromno škodo.. (»Volkastim-me.«)
Smrtna kazen zaradi vloma v vagone. —
Dne 31. januarja t. 1. je bil v Berlinu usmrčen 29 letni Heinrich Stietz, ki ga je Izjemno sodišče v Magdeburgu obsodilo na smrt, ker je izrabljajoč zatemnitev in izredne razmere vojnega stanja vlamljal v tovorne vagone. — isti dan je bil usmrčen 19 letni Herman Speckt iz Buchhagena, ki ga je Izjemno sodišče v Brauuschweigu obsodilo na smrt kot nasilnega zločinca, ker je napadel dve ženi, ju posilil in oropal.
Zboljšanje zdravstva v Sovjetski zvezi. —• Tass Prinaša ilzjavo sovjetskega ljudskega komisarja za zdravje Mičerova, ki pravi, da se ie v letu 1940. v pogledu zdravstva v Sovjetski uniji mnogo storilo. Po vaseh in mestih je odstotek bolnišnic narasel za 10 odst., bolezni pa so padle za okrog 30 odst. Znanstveni institut, bolnišnice, klinike in sanatoriji stalno nudijo potrebno pomoč vsem bolnikom, ki se prijavijo. Sovjetska unija ima danes
127.000	zdravnikov in 470 000 bolniškega osebja, (prihodnje leto pa se bo za zdravstvo po določenem načrtu storilo še več.
Zdravniku Sergeju Voronovu, znanemu ruskemu speciialislu za pomlajevanje ljudi, so Italijani na Rivtjeri zaplenili njegovo posestvo, leer je baie židovski zdravnik. DiNB.
Ogromnega soma, ki le tehtal okrog 100 kg, so ujeli beograjski ribiči v Donavi.
JESENICE
Obupno stanje tovarniških staroupokojencev,
Tudi jeseniška tovarna ima precejšnje število staroupokojencev, ki so pri tem podjetju garali po celih 40 let, nekateri še več in pomagali do tega ogromnega bogastva, ki ga imajo last-
niki sedaj v tovarniških podjetjih. Staroupoko-jenci pa hirajo in so dobesedno izčrpani in onemogli, medtem ko tovarna raste in raste. |l|t*	.	*	*,	s *"*	•
’>!■ Saj imajo po 75 do 80 let in še več, pa morajo živeti s pokojnino din 500 do din 650 mesečno. Že v prejšnjih normalnih časih so s to miloščino na Jesenicah komaj životarili, kako pa naj izhajajo in žive ob sedanji draginji? Večina ima še ženo in kako naj takšna dva starčka živita s temi par dinarčki! V svojem obupu so reveži vložili prošnjo na upravo to varne, da bi tem svojim starim upokojencem vsai malo izboljšala položaj in tako rešila siromake pred smrtjo lakote. Ure življenja so jim itak že štete. Toda prcšnja je naletela na gluha ušesa. Mesto, da bi jim dali vsaj nekaj podpore, so te reveže odslovili še iz kašte, da še tam ne morejo več kupovati, kjer bi lahko dobili malo ceneje. Trpini so sedaj primorani hoditi k -privatnim trgovcem, kjer je dražje kot v kašti. Takšno dragonjsko doklado so dobili veterani dela od tovarne, ki je nekoč delila diplome za »dolgotrajno zvesto službovanje«. Vprašamo, ali je takšno socialno postopanje še človeško in dopustno napram bivšim uslužbencem, s> tt	k	a*,	ro	iv.lpo	v
Marjeta Kjršncr. V noči od nedelje na ponedeljek, dne 3. t. rn. je umrla na Jesenicah-Podmežakljo po daljši bolezni v starosti 75 let Marjeta Kiršner, žena tovarniškega žičarja Ruperta Kirštierja. Pokojnica je bila vedtio naša somišljenica in tudi njen mož je bil stalno v naših vrstah. Pogreb pokojnice je pokazal njeno priljubljenost. Pokojnici naj bo miren pokoj — preostalim naše sožalje.
MARENBERG
Kako je na veleposestvu ob meji? Tukaj v Marenbergu in, okolici, v najlepšem delu Dravske doline, ima ena sama graščakinja Suppanz v lasti četrt marenberškega polja, vsega nasajenega z dobičkanosnim htnelom, Tazen tega pri Sv, Kraliih krasno in veliko planino, pa še ogromne gozdove tik ob meji na Radlški planini, kjer gnijejo in trohne debela stebla. — Graščakinja i	**,«	s*.	*»..i	bv.!,*	»*■'
■ t J, revnim delavcem krog tega bogastva izkazuje bore malo podobnega darežljivega b t • če si delavec izvleče iz kakega grabna z velikim trudom kakšno drvo do ceste, pride gozdni čuvaj, pa mora siromak pustiti drvo, ker ima drugače še večje sitnosti. Drvo tam gnije, delavec pa prezeba v raztrgani koči. So siromaki, ki nimajo drv niti toliko, da bi si skuhali svojo dnevno hrano, polento, ali da bi si spekli krompir. Kdor ne pozna naših razmer, si težko predstavlja, kako ti ubogi ljudje gledajo debele hlode, ki trohnijo v gozdu. Marsikdo si želi, da bi bil kakor jazbec, ki si v jeseni po končanem delu skrije v duplino in na pomlad zopet prileze na dan. Če bi ljudje vedeli, kakšne ogromne stotiso-čake je že graščakinja dobila za hmelj, bi se jim zvrtelo v glavi in tega nihče niti verjeti ne bi hotel. Okrog graščine in veleposestva pa takšna revščina! Vprašanje agrarne reforme bo treba zlasti tukaj na meji ponovno obnoviti in sicer točno v duhu manifesta, ki ga je izdal pokojni kralj Aleksander takoj tedaj, ko je prišel tudi Marenberg s svojimi rodovitnimi polji v isvobodno Jugoslavijo: »Zemljo naj ima le oni, ki jo obdeluje!« Mi pa pravimo: »Kdor ne dela, naj ne ie«. Mi, ki delamo na veleposestvu, bi morali dobiti vsaj toliko od posestva, da bi lahko živeli dostojno, siti in o-blečeni skozi celo leto, tudi v zimskih dneh, ko delati ne moremo, ker leži visok sneg na hmeljskih nasadih.
Zadnjič smo poročali, da je Združena češka strokovna delavska organizacija raz- j pisala velike nagrade za nove češke roma- -ne in pesmi iz življenja in dela češkega delavca. V odboru za razdelitev teh nagrad so najodličnejši češki pisatelji in pesniki, med njimi tudi pesnik Josip Hora, ki je ob tej priliki napisal v dnevnik »Narodni Prače« sledeč zanimiv članek, ki ga ■, prinašamo v prevodu tudi našim1 čitateljem: j
»Naše delavsko gibanje in delavski tisk sta kazala že od svojih revnih ipočetkov živo razumevanje za književnost, ki se je bližala delavskemu življenju in verovala, da nudi ravno ta okoliš pisatelju novo razumevanje življenja, kot tudi nove možnosti pesnitve. Češki pisatelj se ie skoro vedno zavzemal za delavske težnje po boljšem življenju in višji kulturni stopnji. Čeprav je nastajalo včasih nerazumevanje med delavstvom in inteligenco, ki jo je deloma zaiela kapitalistična ideologija, so vendar stali pisatelji vedno na strani one inteligence, ki je videla temelj družabnega gibanja v sodelovanju telesnega in duševnega dela. — j Delavčevo postavo vidimo že od časov Božene 1 Nemcove, Nerude, Arbesa, Sv. Čecha, Bezruča, Wolkerja do danes v njihovih romanih in pesmih in najboljši živelj med delavstvom se utr-1 juje v svojem življenjskem boju ravno s književnostjo in z narodno kulturo.
Imamo že stotisoče delavskih čitateljev, imamo tudi delavske pisatelje. Sedaj pa se nam kaže ozka povezanost češkega delavstva z literaturo ravno z razpisom »Osrednje zveze j delavcev«, nazvanim »Iz dela in c celu češkega j delavca«. S tem činom podajajo delavske or- j ganizacije roko češkemu pisatelju. Ne dvomim, da bo imel razpis bogat odziv, ker imamo že ; lepo vrsto pisateljev in pesnikov, ki že davno j črpajo iz socialnih Tazmer delavstva. Češki j pisatelj se radi tega ne bo udeleževal natečaja j kot novinec, tudi ne samo zaradi nade za nagrado, temveč bo z vsem ognjem zajel delavsko življenje in pokazal svoje vezi z njim.
Ta razpis bo lahko imel velik literarni u-speh, ker bo lahko pritegnil pisatelje k delu, ki bo res prežeto spoznanja o delavskem življenju, a bo pri tem ostalo resnično umetniško delo. Mi že davno vemo, da delavec ni nikak nekritičen čitatelj, ki bi se zadovoljil s samo poljubno in zabavno knjigo. Imamo na tisoče delavcev, ki čitajo in ljubijo dozdevno težka literarna dela, ki odgovarjajo na najtežja življenjska vprašanja in vodijo čitatelja čustveno in stilistično do boljšega okusa. Sentimentalna povest ali pesem o delavcu ni ideal delovnega človeka. Prazno govoričenje ne vodi k spoznanju in ne razveseljuje. Res vredna literatura je ona, ki ustvarja tudi ob revnih in slabih življenjskih pogojih stremljenje za polno izživetje, trdnost značaja, radost srca, jasno mišljenje in zdravo vero v uspeh poedinca kot tudi celote. V moderni literaturi ni več pro-
stora za malomeščansko sočutje, ki je slikal* delavca samo kot mučenika in ni ničesar vedelo 'O vzgonu njegove življenjske energije. In. ravno tako ne sočustvovanje, ki ne pozna družabnega ustroja.
Delavec je v jedru tvorni duh. To kažej* uspehi narodnega dela, kot tudi težnja delavcev po socialni pravici. Kot tvorni živelj si zasluži delavec tudi v literaturi ustvarjajočih pesnikov, ki bi povzdignili to tvornost nad vsakdanjost dela. Ta vsakdanjost je samo navidezna. Če imamo napete romane o borzah, o pridobivanju denarja, o cesti, ki vodi do moči, niso nič manj napeti romani o onih, koiih življenjska prvina je delo, bodisi v tovarni, ali na polju. Socialni roman ali pesem ima v sebi vsaj toliko dinamike, toliko napetosti in notranjega bogastva kot roman, ki slika samo individualne, takozvane duševne usode posameznika. Preko vsakdanjosti življenja lahko pokaže dober roman iz delavčevega življenja, koliko skrite pestrosti, koliko čustvenega bogastva, kakšen vzpon ljudske energije se skriva ravno v tem svetu.
Zato ravno zasluži literarni razpis »Iz dela in o delu češkega delavca« posebno pozornost čeških pisateljev. Poleg literarnega pomena bo ta razpis tudi preizkušnja o tem, koliko naša literatura sploh pozna delavski svet in v kakšni življenjski sliki ga vidi. To je obenem pot k novemu vrednotenju človeka. Pisatelj ima sedaj priliko reči delavskemu svetu: Mi na Vas mislimo, mi Vas razumemo, saj ste tudi Vi vir našega ustvarjanja, našega iskanja življenjske lepote in sile.«
Iz češčine prevedel dr. Reisman.
KULTURNI PREGLED
Popravek: v oceni pesniške zbirke Franceta Kozarja »Izpod zemlje«, ki smo jo priobčili v 14. štev. z dne 6. februarja t. 1., naj blagovolijo cenjeni čitatelji v 14. vrsti prvega stolpca čitati namesto »sposobne«, »spodobne« u-metnike. V 15, vrsti drugega stolpca pa manjka ena beseda: moralo bi biti — pri našem siromašnem socialnem pesništvu —. Manjše napake naj si blagovolijo čitatelji sami popraviti.
Ljudsko štetje v Bolgariji se bo vršilo tekom letošnjega leta.
130 milijonov pengov za socialno skrbstvo
je odobrila madžarska vlada. Velik del teh sredstev se bo porabilo za podpore družinam, ki imajo večje število otrok.
Fordu je bilo odvzeto naročilo za izgradnjo 12.000 tovornih avtomobilov za vojsko, ker je i odklonil priznati pravice delavskih organiza-| cij„ ki so zajamčene v Rooseveltovem New |Dealu. Ta gesta ameriške vlade je seveda ; vzbudila veliko pozornost v vsej javnosti.
Delavski pravni svetovalec
Pomočnikovi dolgovi v gostilni (Črna)
Za dolgove, ki jih boste napravili Vi v gostilni, je jasno, da jamčite le Vi osebno, ne pa Vaš mojster, če se ni on osebno obvezal pri gostilničarju, da bo plačeval za Vas.
Ako pa želi Vaš mojster pravnega pojasnila, ! si naj sam naroči »Delavsko Politiko«, ne pa da morda on sprašuje potom svojega pomoč-1 nika. Gotovo je bil tudi Vaš mojster bivši so-drug, ko je bil pomočnik in bi bilo zato prav in lepo od njega, da ostane zvest svojemu mišljenju iz mladosti, če tudi je medtem postal mojster. Povrh tega gotovo dela v Črni največ za delavce in ie tudi s te strani prav, če jim izkaže pozornost na ta način, da plačuje naročnino delavskega časopisa, ki se vzdrižuje samo z naročnino. Ponovno smo že poudarili, da se držimo strogo sklepa: Naš »Pravni svetovalec« je namenjen izključno plačujočim naročnikom. Prosimo ob tej priliki ponovno svoje naročnike, naj se zato ne pustijo od kogarkoli izrabljati. — »Zastonjkarji« še pri bogatejših dnevnikih ne dobijo nasvetov.
Selitev obrti in pristojbine (Križe).
Vprašanje:	Kot	obrtnik	sem se preselil iz
enega sreza v drugega. Ali moram plačati takso za obrt pri novem sreskem načelstvu in pri novem združenju članarino, kljub temu, da sem to že poravnal na prejšnjem bivališču?
Odgovor: Ob selitvi iz sreza v srez morate obrt v prejšnjem srezu odjaviti, v novem pa prijaviti. Sresko načelstvo, na področju katerega ste se nastanili sedaj, Vam mora izdati novo pooblastilo za izvrševanje Vaše obrti. Kakor hitro Vam pa izstavi novo pooblastilo, ki velja le za področje enega sreza, morate tudi plačati takso za to pooblastilo. Ravno-tako so združenja v posameznih krajih avtonomna, kar se tiče članarine in ker ste s selitvijo prišli pod novo združenje, morate tudi na novo plačati prispevke.
Povišana najemnina (Trbovlje)
Vprašanje: Plačeval sem za enosobno stanovanje din 100 najemnine. Hiša je bila prodana in ie nova lastnica po 2 mesecih zahtevala din 140.—. ‘ Rekla je, da sem baje obljubil dati košaro premoga, ki pa ga ne dajem več. — Premoga je res dala nekaj moja gospodinja brez moje vednosti. Toda košara premoga ne stane din 40.—, Ali sme zahtevati gospodinja povišano najemnino, in če ne plačam, ali me more vreči iz stanovanja?
Odgovor: Povišanje najemnine je prepovedano. če gospodinjo radi tega ovadite, bo še celo kaznovana. Kar ste ji že plačali preko din 100, Vam mora vrniti. Ako ne zakrivite nobenega zakonitega razloga, Vam gospodinja stanovanja sploh ne more odpovedati, ker so z ozirom na vojne razmere stanovanja in lokali zaščiteni.
Srenske pravice (Lesce)
Vprašanje: Moj oče je prodal, oziroma zastavil srenske pravice s pogojem, da jih lahko hiša danes ali jutri kupi nazaj. Drugi jih ne more kupiti. O tem sicer ni bila napravljena nobena pogodba, temveč le ustmena, a več posestnikov je že poprej vprašalo kupca, če proda pravice, pa je vsakemu odgovoril, da je prvi kupec hiša. Med tem sta kupec in prodajalec oba umrla. Kupec je izročil te pravice svoji hčeri, ki pa jih je prodala drugemu, ne da bi mene obvestila. Agrarni komisar rue je sedaj silil, da moram podpisati dovoljenje za prepis kupca. Jaz sem se temu protivil, a mi je rekel agrarni komisar, da bo podpisal on namesto mene, če ne bom hotel jaz. Ali sme komisar podpisati brez mojega dovoljenja in kam naj se obrnem?
Odgovor: Niste nam sporočili, če ie napravil oče sploh kako pismeno’ pogodbo ob prodaji, oziroma zastavi srenskih pravic. Iz Vašega pisma bi isklepali, da je sicer takšna pogodba napravljena, samo dogovor glede zopetnega odkupa je bil sklenjen le ustmeno, a ne pismeno. Če je tako, boste tak dogovor težko dokazali, ko ni nobenega pogodmikov več na svetu, pogodba pa o tem ničesar ne vsebuje i« govori na ta način pravzaprav proti Vam. Najbolje bo, da stopite na sodišče na uradni dan in prosite sodnika, da pogleda v zemljiško knjigo, kako ie tam vpisano, zlasti če ie tam. položena kaka pogodba, iz katere bi bilo razvidno, kako so bile te pravice prodane ali zastavil ene. Na ta način Vam bo tudi sodnik naj-lazie pravilno svetoval, medtem ko Vam mi brez spisov težko točno svetujemo. Okoliščina, v -,e, . upec sam izjavljal, da je prvi kupec V asa hiša, Iže govori za Vaše stališče.
ALI OGLASI
franc reicher. mariboi
Tržaška cesta 18, se priporoča cenj. občinstv za izdelavo oblek za gospode in dame po na nižjih dnevnih cenah. Hitra izdelava.
Priporoča se
ŠPECERIJSKA TRGOVINA
Delavski dom r. z. z t.
Maribor, Frankopanova utica 1.
Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru Sodna ulica štev. 20 Izvršuje vsa v grafično stroko spada joča dela najceneje in najhitreje.
Izdela In urejuje Adolf Jelen v Mariboru, ha Tiska Ljudska tiskarna d. 3. v Mariboru, predstavnik V. Erien v Mariboru.