dohm | in ftv svetu omace Na Češkoslovaško je odpotovala jugoslovanska parlamentarna delegacija, ki jo vodi predsednik Zvezne skupščine Edvard Kardelj. Našo delegacijo so v tej sosedni deželi zelo svečano sprejeli. Predsednika Kardelja in člane delegacije je poleg predsednika Češkoslovaške skupščine sprejel tudi predsednik ČSSR in prvi sekretar CK KPČ An-tonin Novotny. Naša parlamentarna delegacija se bo na Češkem seznanila z dosežki te socialistične države, zlasti pa se zanima za ureditev oblasti. V Ljubljani je 8. maja zasedal sekretariat izvršnega odbora GO SZDL Slovenije. Razpravljal je o pripravah na volitve v organe samoupravljanja. Na seji so menili naj bi delovne organizacije ob pripravah na volitve kritično ocenile stanje družbenega standarda in delovanje samoupravnih organov. CK KP Sovjetske zveze je predlagal naj bi sklicali mednarodno konferenco komunističnih in delavskih partij. V večini delavskih in komunističnih partij so predlog Sovjetske zveze sprejeli s precejšnjim navdušenjem, medtem ko so voditelji KP Kitajske predlog CK KP Sovjetske zveze zavrnili. Staieta mladosti je 8. maja v vasi Duži nad Dubrovnikom prešla iz Hrvatske v Bosno in Hercegovino. 15. maja bo zvezna štaieta potovala tudi skozi Lenart. Kljub prizadevanju mednarodnih sil, da bi preprečile nove spopade, je v zadnjem času na Cipru že večkrat prišlo na mnogih krajih do oboroženih spopadov. Na redni tiskovni konferenci v DSZZ je uradni predstavnik sekretariata obvestil novinarje, da bo maja in junija obiskala dežele zahodne in centralne Afrike jugoslovanska misija dobre volje, ki jo bo vodil član ZIS Avdo Humo. Predvideno je, da bo misija obiskala Kongo (Brazzaville), Niger, Kame-run, Senegal in Centralno afriško republiko. Zvezni izvršni svet je 6. maja pod predsedstvom Petra Stamboliča sprejel več odlokov za izboljšanje režima in organizacije prometa s kožami in volno. Ukinejo se najvišje prodajne cene za surove kože (Nadaljevanje na 7. strani) NOVICE LETO IV. Štev. 9 Izdaja OBČINSKI ODBOR SZDL LENART Lenart, 14. maja 1964 STANDARD JE ODVISEN OD GOSPODARSKE MOČI OBČINE INVESTICIJE NAJ BODO SMOTRNE V lenarški občini potekajo živahne razprave o zaključkih VI. Ple-nuima CK ZKJ. V organizacijah ZK bodo tem vprašanjem posvetili posebno skrb na volilnih konferencah. O nekaterih perečih vprašanjih s področja standarda in samoupravljanja v občini nam je na nekaj vprašanj odgovoril Ernest Šmid, sekretar občinskega komiteja ZKS Lenart. Tovariš sekretar, kako bi na kratko ocenil standard v naši občini? Ce ocenjujem standard v naši občini, moram predvsem omeniti, da je odvisen od gospodarske moči občine, od načel delitve dohodka med družbeno skupnostjo in delovnimi kolektivi, nadalje od delovne produktivnosti in od naraščanja proizvodnje. Menim, da večja proizvodnja ni odvisna samo od povečane produktivnosti kot to lahko večkrat slišimo. Mislim, da bi produktivnost dela lahko še povečali, če bi naši kolektivi v praksi uresničili nagrajevanje po delu z realnimi pokazatelji. Tega pa se naši kolektivi najraje izogibajo, ker jim še vedno bolj ugaja tako imenovana uravnilovka. Osnovno vprašanje je, kako povečujemo proizvodnjo, kako izkoriščamo kapacitete, kakšno organizacijo dela imamo in kakšen je tehnološki postopek. Vprašanje je tudi, ali imamo v proizvodnji zaposlene kadre, ki ibi znali organizirati boljšo pro- izvodnjo. Kakor je znano, nam teh kadrov primanjkuje zaradi neorganizirane kadrovske službe. Na dvig produktivnosti pa vpliva zlasti zastarela tehnologija in zastareli stroji. Kako ocenjuješ investicijsko politiko in kaj bi glede tega bilo potrebno storiti? Za investicije v družbeni standard in družbene službe se predvidevajo sredstva v višini 118,900.000 din. Ta sredstva pa ne morejo po- (Nadaljevanje na 2. strani) ffifgfi PRVA SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA V OBČINI LENART — Trgovsko podjetje »Potrošnik« iz Lenarta je pred kratkim v trgu Lenart odprlo prvo samopostrežno trgovino s prehrambenimi artikli v lenarški občini. Trgovina je založena z vsem, kar potrošniki iz občine Lenart potrebujejo in je odprta vsak dan od 7. do 12. ure in od 16. do 18.30 ter ob nedeljah od 7. do 9. ure dopoldne. Na sliki: notranjost nove samopostrežnice. Priprave na volitve delavskih svetov VI. Plenum Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije je med drugim posebno pozornost posvetil razvoju samoupravljanja pri nas. Opozoril je na to, da se samoupravni organi niso povsod v celoti uveljavili. Iz te ugotovitve je potrebno sprejeti tudi nove naloge pri kadrovanju v samoupravne organe delovnih organizacij. Pri kadrovanju v delavske in zadružne svete, upravne odbore in druge samoupravne organe v občini je potrebno predvsem izhajati iz objektivnih okoliščin in v teh okoliščinah poiskati najboljše ljudi, ki ne bodo na sejah samoupravnih organov samo glasovalni stroj, temveč tudi aktiven udeleženec v oblikovanje sklepov in stališč. Mimo je čas, ko smo se zadovoljili s številkami v samoupravnih organih, zato je tembolj važno, koga bomo izvolili v samoupravne organe. Prav gotovo bo potrebno v te organe vključiti več neposrednih proizvajalcev, torej ljudi, ki delajo na njivi, pri stroju ali v razredu. Ne bomo mogli mimo večje udeležbe žensk in mladine. Sedaj je sorazmerno malo žensk zastopanih v samoupravnih organih celo v delovnih organizacijah, ki zaposlujejo večino ženske delavne sile. V naši občini imamo sorazmerno malo strokovnjakov, zato ne bo odveč, če jih v čim večjem številu vključimo v samoupravni mehanizem. Ce bomo to storili, bomo zmanjšali njihovo politično delovanje v strokovnih kolegijih, kjer se sedaj nemalokrat zbirajo strokovnjaki dn ikrojijo politiko delovne organizacije. Ce bodo člani samoupravnih organov, pa bodo imeli dovolj možnosti pomagati kreirati politiko skupaj z ostalimi člani. Z udeležbo strokovnjakov v samoupravnih organih bodo odločitve teh organov tudi bolj kvalificirane. Morebiti bi ne bilo napačno, če bi v samoupravne organe vključili tudi predsednike sindikalnih podružnic in sekretarje osnovnih organizacij ZKJ. Z njihovo udeležbo bi namreč dosegli hitrejše reagiranje na pojave, ki se porajajo v teh organih. Ti tovariši pa bi bili bolje kot sedaj seznanjeni s stanjem v delovni organizaciji, saj samoupravni organi razpravljajo o vseh pomembnejših vprašanjih. Pri kadrovanju v samoupravne organe ne smemo pozabiti na rotacijo in starost. Glede na to, da imamo v pretežni večini zaposlene mlade delavce, bi se starostni sestav samoupravnih organov v povprečju ne smel gibati nad 30 let. Pri kadrovanju v zadružne svete bi bilo potrebno računati na večje zastopstvo članov delovnih kolektivov zadrug, saj ti ustvarjajo večji dohodek od kmetovalcev, ki sodelujejo gospodarsko z zadrugo. Posebno pozornost velja posvetiti izboru novih predsednikov samoupravnih organov. To morajo biti nedvomno ljudje s širšim obzorjem in primerno ideološko izobrazbo. Seveda bo sestava samoupravnih organov predvsem odvisna od sestava delovnih kolektivov, vendar je potrebno poiskati ljudi, ki bodo v danih pogojih zadovoljili našim potrebam. In na koncu: kadrujmo člane delovnih kolektivov, ki niso oziko zaverovani samo v svoj delovni kolektiv in njegove probleme. Kadrujmo ljudi s širšim pogledom na naše družbeno dogajanje. V razpravi statuti delovnih organizacij SPREJET ODLOK O KRAJEVNIH SKUPNOSTIH V ponedeljek, 27. aprila je' Občinska skupščina Lenart med drugim razpravljala o statutu Kmetijske zadruge Zg. Ščavnica, trg. podjetja »Potrošnik« Lenart in »Izibira« Cerkvenjak, Gostinskega podjetja Lenart, Veterinarske postaje Lenart, Lekarne Lenart, Zavoda za duševno defektne Hrastovec in Zdravstvenega doma Lenart. Občinska skupščina je z nekaterimi pripombami sklenila omenjenim kolektivom predlagati, naj statute dokončno sprejmejo. Trg. -podjetju »Izbira« Cerkvenjak pa je predlagala, >naj ga pristojna komisija v kolektivu ponovno obravnava, ker iz vsebinskih in pravnih razlogov ni primeren za dokončen sprejem. Odborniki občinske skupščine so na zadnji seji tudi sprejeli odlok o ustanovitvi iin financiranju krajevnih skupnosti, ki ga objavljamo v današnji številki in odlok o določitvi akontacije dohodnine in občinske doklade za II. tromesečje, ki ga prav tako danes objavljamo. Občinska skupščina Lenart je Agrokombinatu KZ Lenart izglasovala garancijo za najetje 22 milijonov kredita za nakup kmetijske mehanizacije, odborniki pa so tudi sklenili, naj skupščina najame 10 milijonov kredita za pokritje izgu- Prvi maj v znamenju številnih prireditev in izletov Letos smo v lenarški občini začeli s praznovanjem prvega maja zelo zgodaj. Prireditve so potekale od 27. aprila — dneva OF do nedelje 3. maja. Za prvomajske praznike je bil Lenart odet v zelenje, iz hiš pa so plapolale številne zastave. Sindikalna podružnica Agrokombinata KZ Lenart je na Mariborski cesti izobesila prvomajski transparent. Prireditve v počastitev OF in 1. maja so se začele s svečano akademijo v dvorani prosvetnega doma v Lenartu, kjer je imela priložnostni govor sekretarka občinskega odbora SZDL in republiška poslanka Jelka Firbas. V kulturnem programu so sodelovali učenci tamkajšnje osnovne šole in člani PD. Na svečani seji občinske skupščine v počastitev velikega praznika je govoril Franc Šuman, podpredsednik občinske skupščine. Te seje se je med drugimi udeležil tudi Ivan Ros, zvezni poslanec. V domala vseh šolah so imeli svoje — Kaj misliš, kdo bo obnovil zgradbe v zgornjem koncu trga? — Občina vendar! — Kdo bo pa tistim ustanovam in podjetjem kupil napisne table, ki jih še nimajo? — Kdo drugi kot občina. — Zdaj mi pa še povej, zakaj vse občina? — Zato, ker se prizadeti ne spomnijo sami. proslave z bogatim kulturnim sporedom. Zelo lepo so se izkazali učenci lenarške šole s svojo prireditvijo, še lepše pa nekateri učenci šole Gradišče, ki so sami napisali in naštudirali nekaj partizanskih skečev. Krajevne organizacije SZDL in mladinski aktivi so v večini krajevnih središč priredili .prvomajske proslave. Med uspele proslave sodita proslavi v Benediktu in Gradišču. V Benediktu je več domačinov spontano sodelovalo pri postavljanju mogočnega majskega drevesa, medtem ko so z možinarji pozdravljali prvi maj. Zvečer, ko je padel mrak, pa so iz Stajngrove poletele proti nebu številne rakete. V Gradišču je prvomajsko proslavo organizirala mladinska organizacija skupaj z gasilci. V številni povorki so sodelovali gasilci, godba na pihala, mladina in ostali. Medtem, ko je za kulturnim domom gorel kres, je predsednik mladinske organizacije na posrečeno urejenem odru pred kulturnim domom govoril o pomenu 1. maja. Konjske dirke, ki jih je tudi tu pot organiziral Konjeniški klub iz Maribora, so lepo uspele. K temu je poleg drugega pripomoglo tudi lepo vreme. Na hipodromu Polenti pri Lenartu se je zbralo kakih 2000 gledalcev. V dirki »Naša nada« — nastopali so domala sami Lenarčani —- je zmagal Lado Omerza na konju Citron. Člani Aerokluba Maribor so prikazali letalske akrobacije in skok s padali, modelarji ipa so uspešno demonstrirali z nekaj modeli. V vseh delovnih organizacijah občine so imeli svoje proslave. Med dobro pripravljene sodi tudi proslava v Gradbenem podjetju Lenart, kjer so gostovali učenci lenarške osnovne šole s kulturnim sporedom. Občinski sindikalni svet je tudi letos priredil strelska tekmovanja z zračno puško med ekipami sindikalnih podružnic. Za prvomajske dni so naši občani izkoristili lepe ure za izlete v bližnje in oddaljene turistične postojanke. Na Zavrhu se je zbralo zlasti veliko Lenarčanov, mnogo jih je bilo tudi na veselicah, ki jih te praznične dni ni manjkalo. Letošnje praznovanje prvega maja je bilo v občini Lenart bolj svečano, lepo in pestro, kot kdaj-koli doslej. be tej kmetijski organizaciji v preteklem letu. Izguba je masitala predvsem zato, ker je lani sadje zaradi posledic toče v letu 1962 slabo obrodilo. Lani so imeli v sadjarstvu 14 milijonov din stroškov in samo 6 milijonov dohodka. 6 milijonov izgube je bilo v proizvodnji pšenice in 6 milijonov v proizvodnji mleka. Občinska skupščina je še sklenila, da bo najela 8 milijonov din kredita za dokončno ureditev gostišča »Grozd« v Lenartu in kupila del zgradbe last tov. Goloba iz Gradišča za potrebe tamkajšnjega gostišča. Občinska skupščina je na zadnji seji pristopila k Pogodbeni skupnosti za izdajanje lista »Domače novice« Lenart. Skupščino bo v skupnosti zastopal njen predsednik. Standard je odvisen od gospodarske moči občine (Nadaljevanje s 1. strani) kriti vseh potreb v občini. Zaradi tega je potrebno, da samoupravni organi, ki razpolagajo s temi sredstvi, začnejo bolj smotrno vlagaiti ta sredstva. Zlasti bo potrebno razmisliti, ali kaže investicije vlagati v novogradnje ali adaptacije obstoječih objektov, ki so lahko eni in drugi gospodarsko neutemeljeni. Kakšna je po tvojem mnenju izkoriščenost proizvodnih kapacitet? Ne glede na to, da imamo v občini obstoječe kapacitete zastarele, lahko mirno trdim, da so le okrog 50 odstotkov izkoriščene. Menim, da je potrebno pripraviti delo za uvedbo več izmen. Eden od osnovnih vzrokov za tako stanje je po mojem pojmovanje, da je gospodarski razvoj možen le v zigradnji novih kapacitet. Iz tega tudi izhaja zanemarjanje obstoječih kapacitet. Samoupravni organi bodo v prihodnje morali bolj razmišljati o kooperacijskem sodelovanju z drugimi podjetji ali morda o pripojitvi, da bi tako lažje svoje proizvodne zmogljivosti v celoti izkoristili. Pred predkongresnimi konferencami zveze komunistov 21. JUNIJA BO VOLILNA OBČINSKA KONFERENCA ZK Na seji občinskega komiteja ZKS Lenart v sredo, 29. aprila, so razpravljali o konferencah osnovnih organizacij ZK in občinski volilni konferenci. Sklenili so, da bodo konference osnovnih organizacij v občini končane do 25. maja, medtem ko bo občinska konferenca v nedeljo, 21. junija. Na letnih konferencah ZK bodo razpravljali o standardu in delavskem ter družbenem samoupravljanju v luči sklepov in stališč sprejetih na VI Plenumu CK ZKJ. Enak dnevni red bo tudi na občinski konferenci ZK, na kateri bodo v sklopu omenjenih vprašanj posvetili vso skrb investicijski politiki, gospodarjenju v občini, produktivnosti in nagrajevanju, koriščenju notranjih rezerv ter kadrovski politiki. Na konferencah OO ZK bodo za občinsko konferenco izvolili 62 delegatov, ki bodo zastopali skoraj 200 članov Zveze komunistov v ob- Kakšne rezultate so pokazala dosedanja prizadevanja za zmanjšanje števila zaposlenih z osebnimi dohodki do 25 tisoč din? Do nedavnega smo imeli v naši občini okrog 45 odstotkov zaposlenih, ki so imeli osebne dohodke pod 25 tisoč din. Res je, da so kolektivi pristopili k reševanju tega perečega vprašanja, zlasti po seji občinskega sindikalnega sveta, ki je o teh stvareh razpravljal. Sedaj se v glavnem pri reševanju minimalnih osebnih dohodkov pojavljata dva osnovna problema. V občini imamo nekaj kolektivov, ki osebne dohodke povečujejo na račun skladov. Menim, da je taka politika zelo kratkovidna, saj že sedaj večina kolektivov ugotavlja, da so sredstva skladov premajhna za njihove potrebe. Menim, da bo osebne dohodke mogoče povečati ie na podlagi povečane proizvodnje, znižanja materialnih stroškov, izboljšanja tehnoloških postopkov delovne discipline, ki je včasih zelo pomanjkljiva in s stimulativnim načinom nagrajevanja, ki bo odraz dejansko opravljenega dela. ŠE ENA MESNICA V LENARTU — Kmetijsko industrijski kombinat »Pomurka« iz Murske Sobote je pred kratkim v Lenartu odprl novo mesnico, ki je založena z vsemi vrstami mesnih izdelkov. Gospodinje so posebno zadovoljne z veliko izbiro klobas. Na sliki: notranjost nove mesnice. Obletnica ustanovitve varnostne službe O TEM GOVORI JOŽE VIDRIH, KOMANDIR POSTAJE LJUDSKE MILICE LENART Kako bo urejeno preživninsko varstvo za za ostarele kmete? PRAVICO DO PREŽIVNINE PRI DOBIJO MOŠKI STARI NAD 65 LET IN ŽENSKE NAD 60 LET Občinska skupščina Lenart je dala v javno razpravo .osnutek odloka o preživninskem varstvu kmetov v naši občini. Osnutek so poslali vsem odbornikom skupščine in organizacijam SZDL. Ta široka razprava naj bi pripomogla k čim-boljši sestavi odloka, ki bi urejal nedvomno za naše, zlasti ostarele ikmete, življenjsko važno. V tem sestavku želimo naše bralce seznaniti samo z nekaterimi rešitvami, ki jih predvideva osnutek odloka o preživninskem varstvu kmetov. Preživninsko varstvo naj bi se zagotovilo tistim kmetom, ki bodo s kupoprodajno pogodbo ali odplačno pogodbo sklenjeno z gospodarsko organizacijo prenesli v družbeno lastnino vsa svoja zemljišča, če jih je gospodarska organizacija pripravljena vzeti. Na preživninsko varstvo po predlaganem osnutku odloka ne bo vplivalo, če bo kmet zadržal stanovanjsko hišo, gospodarsko poslopje in do 10 arov zemlje ob hiši. V določenih primerih bi ohišnica lahko dosegla tudi hektar veliko površino. Nosilec pravice preživninskega varstva je kmet, ki je zemljo prenesel v družbeno lastnino. Ista oseba ima pravico po zakonu in tem odloku do preživnine tudi za osebe, ki jih mora preživljati, seveda samo pod pogojem, če je to delal preden je sam postal nosilec preživninske pravice. ■Po osnutku odloka bi naj kmet pridobil pravico do preživnine, ko dopolni 65. leto starosti oz. ženske, ko dopolnijo 60. leto starosti. V določenih primerih in pod določenimi pogoji naj bi kmetje imeli pravico do preživninskega varstva tudi pred iztekom te dobe. Med drugim se predvideva, naj bi do preživnine prišli prej kmetje, ki so popolnoma nezmožni za pridobitno delo. Višina preživnine naj bi se določila v mesečnem znesku glede na vrednost zemlje, ki jo bo kmet prenesel v družbeno lastnino in glede na njegovo starost in na število oseb, ki jih mora preživljati. Po predloženem odloku naj bi se preživnina izračunala tako, da se s pogodbo določena vrednost zemlje brez gozdov ter vrednosti objektov in naprav, ki jih je kmet prenesel v družbeno lastnino, deli s povprečnim številom let doživetja. Tako dobljen znesek bi bilo potrebno deliti z 12 iin bi na ta način dobili mesečno preživnino. Po osnutku odloka, ki je v razpravi, naj bi se preživnine poveča-vale v skladu z zviševanjem življenjskih stroškov v primeru, če bi se povečavale tudi pokojnine. 2e sedaj vas opozarjamo, da bomo odlok, ko ga bo skupščina sprejela, v celoti objavili v našem listu. Olajšava za stare zgradbe V naši občini že dve leti razpravljamo o tem, da hišnim svetom, ki upravljajo s starimi zgradbami, ostaja premajhen del najemnine, s katero je nemogoče opraviti najnujnejša popravila. Zaradi tega občinska skupščina pripravlja odlok, po katerem naj bi od starih zgradb odvajali znatno manj kot sedaj. Svet za družbeni plan in finance je sklenil predlagati občinski skupščini, naj bi od zgradb, ki so bile zgrajene pred letom 1910, odvajali le 10 odstotkov najemnine v občinski sklad za zidanje stanovanjskih hiš bd sicer prikrajšan za 9 milijo-ja 30 do 50 odstotkov najemnine. S sprejetjem predlaganega odloka bi sklad za zidanje stanovanjskih hiš bil sicer prikrajšan za 9 milijonov din, vendar pa bi bilo mogoče zgradbe, ki sedaj propadajo, vsaj za silo usposobiti. V zvezi z 20. obletnico ustanovitve varnostne službe, nam je tov. Jože Vidrih odgovoril na nekaj vprašanj. Zakaj pripadniki Ljudske milice in notranjih zadev slavite 13. maj? 13. maj praznujemo v vsej državi kot obletnico ustanovitve naše varnostne službe. Leitos poteče 20 let odkar je tov. Tito v Drvarju podpisal odlok o ustanovitvi oddelka za zaščito naroda kot enotne državne organizacije za čuvanje pridobitev NOB. Razvoj našega družbenega življenja, demokracije in razvoj organov državne uprave je že leta 1949 privedel do prenosa poveije-ništev za notranje zadeve v sestav okrajnih LO. Leta 1952 so pri okrajnem ljudskem odboru, kasneje pa tudi pri občinskih skupščinah oz. takratnih ljudskih odborih ustanovili svete za notranje zadeve kot organe družbene kontrole nad delom organov za notranje zadeve. Kaj bi lahko povedal o razvoju vaše postaje Ljudske milice v zadnjih letih? Razmerje med raziskanimi in neraziskanimi kaznivimi dejanji najbolje priča o napredku, ki smo ga dosegli. Pred petimi leti smo imeli do 40 odstotkov neraziskanih kaznivih dejanj, medtem ko se to povprečje giblje sedaj okrog 10 odstotkov. Dosežen uspeh je predvsem rezultat velikih naporov naših uslužbencev, ki so z delom zelo obremenjeni zaradi premajhnega števila. Lahko rečem, da so naši uslužbenci v zadnjih letih precej napredovali v strokovnem pogledu in da so v glavnem popolnoma samostojni pri opravljanju službe. Kako je z opremljenostjo vaše postaje? Naša postaja je po mojem slabo opremljena. Imamo staro opremo, pa tudi prostori niso najbolj primerni, saj so pretesni. Vozni park je star in izrabljen, nimamo potrebnih naprav za zvezo s terenom, zato so uslužbenci še bolj podvrženi napornemu delu. Kaj nameravate glede tega storiti? Z izgradnjo nove zgradbe za postajo ljudske milice bomo reševali tudi problem njene opreme. Sedaj se skoraj ne splača vlagati sredstev v opremo. Nujno bomo tudi potrebovali UKV aparat za avtomobil. Zelo dobro bi bilo, če bi v krajevnih središčih« montirali telefone, ki bi občanom služili za obveščanje postaje ljudske milice v času, ko so pošte zaprte. Za naše bralce povej kak zanimiv dogodek, ki si ga doživel kot pripadnik LM? Zelo se mi je vtisnil v spomin dogodek, ki sem ga doživel 1947. leta, ko sem kot uslužbenec ljudske milice spremljal vlak. V enem izmed potniških vagonov je v Ljubljano potovala tudi neka nosečnica. Med vožnjo so me potniki nujno poklicali, naj bi pomagal tej ženski pri porodu. S pomočjo neke ženske — potnice, sem pomagal nosečnici pri rojstvu njenega otroka. Na prvi železniški postaji smo (Nadaljevanje na 6. strani) Piše: Ivan Knuplež m Problemi, uspehi in načrti KZ Zg. Sčavnica-Velka Veliki in strnjeni kompleksi kmetijskih zemljišč pogojujejo intenzivno blagovno proizvodnjo in predvsem maksimalno racionalno izkoriščanje kmetijske mehanizacije, kar nam sočasno tudi v prvi vrsti zagotavlja boljše življenje na kmetih. Naša kmetijska zadruga se v zadnjem času loteva ene zelo važnih nalog: kom-pleksiranja kmetijskih zemljišč z nakupom in arondacijo. Ta dva faktorja sta odločilne važnosti za perspektivno kmetijsko proizvodnjo na našem področju. Na velikih kompleksih lahko racionalno izkoristimo predvsem kmetijsko mehanizacijo, zlasti pa racionaliziramo delo kmetijskih strokovnjakov, ki jim je delo in nadzor ter tehnološki postopki na velikih kompleksih olajšano. Letos bomo odkupili po planu več kot 200 ha obdelovalnih površin. V ta namen smo izdelali že potrebno dokumentacijo in elaborat: geodetski zavod pa je v katastrskih mapah zarisal plan širjenja kompleksov in interesna področja. Smer naše kmetijske proizvodnje pa je začrtana s perspektivnim planom, ki ga je naš zadružni svet sprejel že pred dvema letoma. Na ta način bomo na našem področju v perspektivi pridelovali v Rožengruntu črni ribez, v dolini Sčav- nice in dolini Žic, vključno z dolino in tu gojili večje število prašičev in krave molznice; v Krembergu pa zaključujemo arondacijo 100 ha kompleksa za vinogradništvo in smo pred kratkim pri Kmetijskem zavodu v Mariboru naročili načrte za obnovo, ki jo bomo začeli v jeseni letos in spomladi prihodnje leto. Pri odkupu zemlje nam delajo preglavice kmečke zgradbe, za katere ne dobimo sredstev za odkup. Na vsak način pa bomo morali rešiti odkup dobrih stanovanjskih hiš, ki so nam potrebne za nastanitev naših delavcev, ki sedaj stanujejo deloma še v nemogočih stanovanjih. Kompleksna kooperacija jamči trajnost in pravičnost pogodbenega sodelovanja, pogojuje večjo proizvodnjo, predvsem pa terja dosledno izvršitev pogodbenih obveznosti obeh pogodbenih strank. Ko govorim o kompleksni kooperaciji, mislim na tako kooperacijo, v kateri sta kmet in zadruga v sodelovanju na specializiran in kompleksen način npr. za živinorejo in sadjarstvo, ki sta za naše kraje glavni kmetijski panogi. V prvi vrsti pa je tak način sodelovanja sloneč na vlaganju sredstev obeh pogodbenih partnerjev in ne več tista kon-trahažna kooperacija. Mi smo v tem smislu dosegli zaenkrat še samo v živi- noreji, kjer kooperiramo tako, da dajemo kmetom kooperantom v pitanje lastno živino, mu damo še krepka krmila, ko pa je pitanje končano, pa si dohodek razdelimo tako, da dobi kmet plačan prirastek po tržni ceni in če je živinče dobro spital da je odgovarjalo JUS za izvoz, še dobi kmet del komisijske razlike od 10 do 20 din po kilogramu. To razliko dosežemo pri izvozu preko združenja izvoznikov živine. Del komisijske razlike in premija po ostane zadrugi. Zadruga pokrije z oelom komisijske razlike upravno prodajno režijo, premija din 40 gre zadrugi v njen poslovni sklad, drugi del premije din 40 pa gre zadrugi v njen redni dohodek. Lahko trdim, da smo v pogledu živinoreje in iz tega izhajajoče kooperacije dosegli najbolj pomembne uspehe. Pred leti smo npr. na podlagi kontrahažne kooperacije odkupili v enem letu le 50 do 100 glav srednje kvalitetne goveje živine za izvoz, dočim imamo dane4' že okrog 300 glav lastne govedi v reji v kooperaciji po vlaganju sredstev. Vse tovrstne mlade živine za izvoz pa imamo v kooperaciji preko 1000 glav. Danes imamo številne kmete kooperante, ki rede žc po 5 do 8 govedi za pita- nje, kar je bil pred leti le redek primer, oziroma, takih rejcev sploh ni bilo. Predvsem pa moram poudariti, da se je tudi kvaliteta pitancev znatno izboljšala, kar je delno posledica osvojitve novih metod pitanja, predvsem dober podmladek, ki izhaja iz umetnega osemenjevanja krav. Na zadnjem sejmu na Velki smo verjetno edini in prvi ugotovili, da smo odkupili 15 telet povprečne teže 121 kg. Menim, da bi bilo nujno potrebno predvsem podpreti tiste kmetovalce, ki niso v naših interesnih področjih, da se specializirajo za pitanje živine. Tem kmetom, ki so v hribovitih predelih: Ledineku, Lokavcu, na gričih Sladkega vrha in Velke bi bilo treba dati več podpore v obliki kreditov, da bi si izboljšali svoje vzrejne kapacitete za rejo živine po kateri je danes zelo veliko povpraševanje. Kmetovalce, ki so v naših interesnih področjih pa je treba pritegniti v kompleksno kooperacijo in jim povedati, da bo tu zadruga v perspektivi zgradila moderne živinorejske objekte in da so vlaganja tvegana v nove kmečke hleve in njihove rekonstrukcije. (Se nadaljuje) VESTI IZ ZAVRHA Krajevna organizacija SZDL Za-vrh v Slov. goricah se zavzema za svoje prostore, v katerih bi lahko imele sestanke razne organizacije in društva, v prostorih SZDL pa bi bili tudi zbori volivcev. Sedaj se vse organizacije stiskajo v manjšem prostoru v Maistrovem domu. Z razširitvijo tega prostora bi pridobili ustrezen prostor. S sredstvi KO SZDL, turističnega društva in mladinske organizacije bodo prostor za sestanke primerno uredili. Glede obratovanja završke trgovine imajo nekateri občani Zavrha svoje pripombe. Menijo namreč, da je sedanji obratovalni čas neprimeren, saj je trgovina ob sobotah popoldne zaprta, čeprav bi bil ta dan največji promet. Predlagajo, naj bi Trg. podjetje »Izbira« Cerkvenjak proučilo njihov predlog in uredilo tako, da bi bila trgovina ob sobotah popoldne odprta, morebiti pa v turistični sezoni tudi nekaj ur ob nedeljah dopoldne. Nekatere krajevne ceste v Zavrhu so skoraj neprevozne. Zlasti veliko škodo na cestah napravijo traktorji. Krajevna skupnost Voličina pa se premalo zavzema za ureditev završkih cest, ki bi morale biti prevozne in dobro urejene tudi zaradi turistov, ki v čedalje večjem številu prihajajo na to turistično postojanko. V Socialistično zvezo na zavr-škem območju je vključenih 60 odstotkov vseh volivcev. Na sestanku odbora SZDL so sklenili, da bodo članstvo povečali na 75 odstotkov volivcev. Pri pridobivanju novih članov bodo sodelovali odborniki SZDL in člani mladinske organizacije. V SZDL bodo vključili tudi delavce iz obrata KZ Lenart v Selcih, ki v večini niso člani te organizacije. Mladina Zavrha je sklenila, da se vsi člani mladinske organizacije vključijo v SZDL. V svojem delovnem programu, ki so ga mladinci in mladinke Zavrha sprejeli na letni konferenci, predvidevajo vso pomoč pri razvoju turizma v kraju. V tej izvezi so že dosedaj mnogo storili tudi pred prvomajskimi prazniki pri urejevanju okolja razglednega stolpa in Maistrovega doma. V Zavrhu bodo v prihodnjih letih turizem vsestransko razvili. Skupaj z gostinskim podjetjem iz Lenarta nameravajo urediti bivši kulturni dom, iz katerega se bodo kmalu izselili mizarji. Po končanih prvomajskih prireditvah so se mladinci iz Gradišča podali s kolesi na 150 km dolgo pot. Na celodnevnem izletu so obiskali Radgonski grad, Mursko Soboto, Ljutomer in Jeruzalem. V Jeruzalemu so se zadržali na zabavi. To je bil prijeten kolesarski Z raznimi prispevki in dohodkom od zabavnih prireditev so v Oseku zbrali toliko denarja, da so z njim zgradili novi gasilski dom. Pri gradnji so Osečani mnogo pomagali tudi s prostovoljnim delom. 3. maja je GD Osek novi gasilski dom predalo svojemu namenu. Slovesnost so združili z razvitjem društvenega prapora. V sporedu je sodelovala gasilska godba iz Gra- izlet, ki se ga bodo dolgo spominjal. Naslednji dan, 2. maja pa so se mladinci že udeležili prostovoljne delovne akcije pri urejevanju prosvetnega doma. SŠ gasilski dom dišča, dom pa je odprl Alfred Pir-her, predsednik občinske gasilske zveze Lenart, ki je posameznim gasilcem podelil priznanje za večletno delo v gasilski organizaciji. Prireditve v Oseku se je še udeležil Franjo Muršec, načelnik oddelka za gospodarstvo občinske skupščine Lenart. S. Slavko NOTRANJOST ZAVRSKE KLETI JE PRIVLAČNO UREJENA — V Zavrhu je Gostinsko podjetje Lenart lepo in okusno uredilo kletne prostore Maistrovega doma. Gostišče, ki ga imenujejo »Završka klet«, je odprto ob delavnikih in nedeljah. Gostom nudijo predvsem gibanice in meso iz tunjke. Cerkvenjak od začetka do danes Prijazen slovenjegoriški kraj Cerkvenjak se nam bo kmalu predstavil v vsej svoji raznolikosti in zanimivosti v posebni brošuri ali kroniki, ki jo bo še letos izdala Krajevna organizacija SZDL Cerkvenjak v več tisoč izvodih. V kroniki boste lahko brali med drugim: Nekatere značilnosti Slovenskih goric. Naši kraji v pradavnim. Zgodovina Cerkvenjaka, Običaji, Jedi in dela. Narodnoosvobodilna borba na cerkvenjaškem in širšem območju in kako se je kraj razvijal po osvoboditvi. Kronika bo opremljena s številnimi fotografijami kraja, običajev in pomembnejših objektov. Krajevna organizacija SZDL Cerkvenjak v Slov. goricah že sprejema naročila. Daje pa tudi potrebne informacije. Za pojasnila in naročila se obrnite na naslov: Krajevna organizacija SZDL Cerkvenjak (Alojz Doki, predsednik, Ri-hard Tušek, sekretar). PRVOMAJSKI KOLESARSKI IZLET GRAOIŠKE MLADINE V Oseku so odprli Prejšnji mesec je imelo gasilsko društvo Gradišče redni letni občni zbor. Društvo, ki letos slavi že 89-letnico svojega obstoja, se je lepo uveljavilo. Lani so dokončno uredili zunanjost gasilskega stolpa. V to in druga dela so gasilci vložili 237 prostovoljnih delovnih ur. Društvo še vedno vključuje premalo mlajših članov. Na zadnjem občnem zboru so se gradiški gasilci pogovorili o vzpostavitvi tesnejšega sodelovanja z ostalimi organi-zaciiami in s krajevno skupnostjo v kraiu. Sklenili so, da bodo povečali število članov, dokončno uredili gasilski dom in kupili večjo lestev, ki naj ne bi služila samo za akcije pri požarih. Predsednik občinske gasilske zveze Alfred Pirher je na občnem zboru najzaslužnejšim gasilcem po- delil gasilska priznanja. Za 60-Ietno delo v društvu je dobil priznanje Martin Pučko, za 50-letno delo so dobili priznanje Konrad Golob in Jože Šiško, za 40-letno Jože Golob iz Gradišča in Jože Golob iz Zg. Senarske, za 30-letno Feliks Naj-v.irt, Matija Majžir, Janez Magdič st., Hinko Mlinarič, Lovro Padov-nik st. in Peter Šenekar, za 10-let-no delo v gasilskem društvu pa so dobili priznanje Janez Magdič ml., Franc Borko, Franček Lorber, Vinko Ploj in Lovro Padovnik ml. Hin-ko Mlinarič je dobil za 19-letno vodenje tajniških poslov društva posebno priznanje. Tako priznanje pa je dobil tudi Peter Seneker za 15-letno vodenje blagajniških poslov. Na zadnjem občnem zboru v Gradišču so ustanovili tudi gasilsko godbo na pihala. S. Š. Na podlagi člena temeljnega zakona o občinski (iokladi in posebnem krajevnem prispevku (Uradni tisi I t.RJ, š(. 19-154/55. 19-241/57, 55-710-57, 52-892-58 in 52-853-59') in v skladu s 6. točko 31. člena ustavnega zkona o izvedbi ustave (Urad- o spremembah in dopolnitvah odloka o uvedbi krajevnega samoprispevka za graditev cest, komunalnih objektov, vzdrževanje pokopališč, kulturnih domov in šol na območju občine Lenart 1. člen Iz 3. člena odloka o uvedbi krajevnega prispevka za graditev cest, komunalnih objektov, vzdrževanje pokopališč, kulturnih domov in šot na območju občine Lenart (Uradni vestnik okraja Maribor, štev. 2-25/62 in 19-355/63) se črta območje Cerkvenjak. 2. člen Za 4. členom omenjenega odloka se doda novi 4. e člen, ki se glasi: Za območje krajevne skupnosti Cerkvenjak kakor v 2. členu odloka s spremembo 3. točke, ki se glasi: 3. \ sak zaposleni I odstotek od skup- ni list SFRJ, št. 14-210/63), 181. člena statuta občine Lenart je Skupščina občine Lenart na seji dne 7 4. 1964 dala pritrditev k sklepu zbora volivcev za območje krajevne skupnosti Cerkvenjak /. dne 1. 3. 1964 in sprejela nih neto osebnih dohodkov. Kot osnovo za obračun se vzamejo osebni dohodki preteklega leta. Višino osebnih dohodkov je dolžan sporočiti delodajalec na zahtevo pristojnega organa. Tako zbrani prispevek zaposlenih se uporablja prvenstveno za kulturne potrebe kraja: ureditev notranjosti kulturnega doma, nabavo normalno tračnega kinoprojektorja in za ureditev avtobusne postaje. 3. člen Tu odlok stopi v veljavo z dnem obja-ve v Uradnem vestniku okraja Maribor. Štev l/t 010-7 63 Datum: 7. 4. t964 Predsednik Skupščine občine Lenart Edo Zorko Občni zbor gasilskega društva Gradišče Martinu Pucku podelili priznanje za 60-letno delo v društvu ODLOK GOSTIŠČE »GROZD« V LENARTU BO DOKONČNO UREJENO JUNIJA LETOS VSAKIH 14 DNI ZABAVA S PRIZNANO GODBO Gostišče »Grozd« v Lenartu je bilo svojčas zelo zanemarjeno. Z obnovo se je stanje mnogo izboljšalo. V zvezi z urejevanjem tega gostišča in vprašanji, ki so povezana z gostinskimi uslugami, nam je Cvetka Rokavec, predsednica upravnega odbora gostinskega podjetja Lenart odgovorila na nekaj vprašanj. Do kdaj bo gostišče »Grozd« dokončno urejeno in kakšne prostore bo imelo? Gostišče »Grozd« bo dokončno urejeno predvidoma junija letos. Z dokončno obnovo bomo pridobili 6 tujskih sob s kopalnico. V zgornjih prostorih bomo uredili posebno sobo za goste, ki se v gostišču zadržujejo dalj časa, zlasti pa preko noči. V našem gostišču bodo postreženi (tudi gosti, ki bodo v naš lokal prišli v poznih nočnih urah. S katerimi domačimi specialiteta-mi lahko postrežete goste? Goste lahko vsak čas postrežemo z jedili, ki so si v našem kraju že pridobila domovinsko pravico. Nudimo domače meso, klobase iz tunj;ke, gibanice, ribe in druge jedi. Ali je pri vas mogoče zamenjati tujo valuto za našo? V našem gostišču menjamo za naš denar ob vsakem času šilinge nemške marke, franke, lire, ameriške dolarje, kanadske dolarje, Prekop posmrtnih ostankov partizana Karla Elbla Pogreba so se udeležili številni Cerkvenjčani in okoličani Na pokopališču v Cerkvenjaku so pokopali posmrtne ostanke partizana Karla Elbla iz Ivanjskega vrha. Padli partizan je bil rojen 1922. leta v Slovenskih goricah. Nemci so ga nasilno mobilizirali v svojo vojsko, od koder je pobegnil v partizane v Prešernovo brigado. 27. decembra 1943. leta ga je v kraju Nemlje na Gorenjskem zadela sovražna krogla. Na željo domačinov so njegove posmrtne ostanke prenesli na pokopališče v Cerkvenjak, kjer mu bodo postavili spomenik. Poleg številnih Cerkvenja-čanov in okoličanov so se v pogrebni povorki zvrstili domači gasilci s prapori, godba na pihala in obvezniki pred-vojaške vzgoje. Žalne govore so imeli Alfred Pirher, zastopnik občinske organizacije ZB Lenart, Ludvik Štelcer, zastopnik krajevne organizacije ZB in drugi. Cerkvenjačani so s svojo udeležbo in pripravo pogreba dostojno počastili spomin starega slovenj ego-riškega rojaka, borca za svobodo. angleške funte, belgijske franke, švedske krone, švicarske krone in grške drahme. Kako pa ste poskrbeli za zabavo? Vsakih 14 dni priredimo ob sobotah zvečer zabavo. Ob taikih prilikah imamo posebno bogato izbiro jedil in pijač. Do katere ure ponoči je gostišče odprto? Gostišče je sedaj odprto do 10. ure zvečer. Mnogi gosti bi se radi zadržali v gostišču po tej uri, zato bomo verjetno obratovalni čas kmalu podaljšali do 12. ure v vseh prostorih gostišča. Ali vaše gostišče prednjači pred Mariborom in drugimi kraji z nižjimi cenami? Mislim, da je v našem gostišču vsekakor ceneje kot v Mariboru, zlasti pa je pri nas cenejša hrana. Bi rada še kaj povedala? To, da se bomo trudili povečati delovno storilnost in izpolniti družbeni načrt podjetja. VEČ ALI MANJ POPOLNIH OSNOVNIH ŠOL? Povzetek iz analize o reorganizaciji Sol v lenarški občini Na predlog občinske skupščine je posebna komisija izdelala analizo o stanju šolstva v lenarški občini in o morebitni reorganizaciji šol. V nekaj nadaljevanjih bomo objavili drugi del te analize. Občinska skupščina Lenart je na seji 30. decembra 1%3 razpravljala o morebitni reorganizaciji popolnih osnovnih šot v lenarški občini. Potrebo po razpravi o tem vprašanju je takole utemeljila: 1. V primeru zmanjšanja števila popolnih osnovnih šol bi bilo tem šolam vsaj v bližnji bodočnosti omogočeno dobiti dovolj kvalitetnega učnega kadra, prav tako pa bi bilo ekonomične je opremiti teh nekaj šol. 2. Preostale šole, ki bi imele pouk samo za nižjo stopnjo, bi se lahko preoren-tirale samo na enoizmenski pouk, medtem, ko bi v ostalem času bile vzgojno varstvene ustanove za šolske otroke, s tem, da bi s pomočjo krajevne skupnosti organizirale tudi opoldanski obrok hrane. 3. Matične (to je popolne) šole bi uvedle enotno finančno poslovanje z redukcijo dosedanjih tajniških mest na nepopolnih šolah pa bi se sprostila sredstva za namestitev res kvalitetnih administra-tivno-finančnih delovnih moči. 4. Ob prednostih tako organiziranega šolanja se postavljajo problemi prevozov otrok v popolne šole ter novogradenj šolskih poslopij in stanovanj za učiteljstvo. Dejansko sedanje popotne osnovne šole v občini (ali vsaj večina njih) kažejo tendenco upadanja števila učencev v višjih razredih (vsaj pri sedanjem kriteriju ocenjevanja in napredovanja učencev) in obstaja resna nevarnost, da čez določen čas sploh ne bi mogle imeti osmega razreda zaradi premajhnega števila učencev. Število učencev po razredih (stanje 15. 1. 1964) Šota I. II. III. Razredi IV. V. VI. VII. VIII. Skupaj Benedikt 34 Cerkvenjak 59 Gradišče 46 Jurovski dol 42 Lenart 57 Lokavec 21 Voličina 60 Zg. Ščavnica 51 30 63 47 53 63 25 55 50 31 61 48 40 50 20 44 47 34 62 41 53 60 18 46 47 39 49 32 43 74 21 51 63 45 45 47 51 56 21 36 52 32 55 36 25 57 18 40 40 25 30 22 15 53 11 18 18 270 424 329 322 470 155 155 368 Skupaj: 370 396 341 361 372 353 303 192 Nihanje števila učencev oziroma spreminjanje popolnih šol v nepopolne in obratno glede na to ali imajo osmi razred ali ne, pa ne bi bilo smiselno in kvarno za učence, saj ne bi imeli nikake garancije, da lahko dovršijo osnovno šolo v domačem kraju. Prednost velikih šol naj bi bila tudi v kakovostnem pouku, ki bi ga bilo lahko zagotoviti, ker bi poučevali res kvalificirani učitelji, medtem ko mora učitelj ali predmetni učitelj na manjši popolni šoli poleg svojih predmetov poučevati še druge, da doseže predpisano število učnih ur. Pri združevanju šol bi bilo potrebno prvenstveno gledati na pedagoške prednosti reorganizacije šolstva, in šele v drugi vrsti na finančno ekonomske. Med pogoje, ki bi jih bilo potrebno vstaviti pred združevanjem šol je prvenstveno dejstvo, da bi morali učenci peti razred obiskovati v popolni šoli in ne v domači nepopolni. Res je, da je pouk v petem razredu formalno še pretežno razreden, je pa prav ta razred izredno pomemben kot predhodni razred iz nižje v višjo stopnjo oziroma i/, čistega razrednega v čisti predmetni pouk. Razrednik "poučuje v njem le glavne predmete (slovenski jezik, spoznavanje prirode in družbe ter matematiko), medtem ko ostale predmete poučujejo le predmetni učitelji (likovni in glasbeni pouk, telesna vzgoja in gospodarsko tehnične predmete). Poleg tega je tu tudi prvo leto, v katerem se začne poučevati tuj jezik. Ce bi torej učenci obiskovali peti razred v domači nepopolni šoli (kjer bo pretežno poučeval samo en učitelj), bo prehod na šesti razred oziroma na popolnoma predmetni pouk v popolni šoli za učence zelo težak ter bo imel tudi svoj odraz v učnovzgojnih uspehih. Poleg tega nastane tudi "vprašanje, ali bo imela vsaka nepopolna šota usposobljeno učno moč za poučevanje enotnega tujega jezika (verjetno samo angleščina). Združitev šol mora nadalje upoštevati gibanje prebivalstva v krajih, kjer sedaj obstajajo šole, gibanje števila učencev v zadnjih letih in perspektivni vpis novincev v prve razrede. Dokaj točno sliko dobimo iz spodnje tabele: ŠTEVILO UČENČEV Šola šolsko leto Katere tuje šolske okoliše delno zajema 59/60 60/61 61/62 63/64 šola Benedikt Cerkvenjak 365 385 413 420 Ose, Kraljevci, Ivanjski vrh, Grohonov- Gradišče 232 266 288 329 ški vrh Trnovska vas Jurovski dol 355 327 341 327 Lokavec 160 160 153 166 Voličina 314 325 340 349 Zg. ščavnica PREDVIDENO ŠTEVILO VPISOV V I. RAZRED Šola Šolsko leto 64/65 65/66 66/67 67/68 68 69 69/70 Benedikt 33 32 43 42 42 45 Cerkvenjak 50 45 63 47 43 38 Gradišče 44 48 44 43 44 51 Jurovski dol 40 43 39 46 46 48 Lokavcc 21 19 23 26 21 23 Voličina 52 53 54 55 55 55 Zgornja Ščavnica 60 48 53 50 52 51 Iz gornje tabele je razvidno, da število učencev za zadnjih pet let sicer niha, vendar lahko zlahka ugotovimo standardno število, ki bo tako ostalo še vsaj do leta 1970. Število učencev v posameznih krajih je skorajda konstantno, v posameznih krajih pa bo celo višje od sedanjega števila učencev. Na vprašanje ali bo migracija prebivalstva od sedanjega števila učencev. Na vprašanje ali bo migracija prebivalstva močneje vplivala na število učencev, odgovarja spodnja tabela: ŠTEVILO PREBIVALSTVA V KRAJU Kraj 1960 1961 1962 1963 1964 Benedikt 2005 1998 1989 1903 1919 Cerkvenjak 2449 2411 2377 2364 2369 Gradišče 2415 2406 2429 2224 2222 Jurovski dol 2484 2427 2373 2305 2246 Voličina 3010 2990 2958 2964 2945 Zgornja Ščavnica 2481 2407 2316 2307 2320 (Se nadaljuje) Izvleček iz tarife za prodajo električne energije Tarifo je sprejel delavski svet podjetja za distribucijo električne energije Maribor. III. Določbe o tarifi za nizko napetost 28. člen Tarifa za nizko napetost obsega štiri tarifne skupine: 1. gospodarski odjem; 2. komunalni odjem 3. kmetijski odjem; 4. splošni odjem na nizki napetosti. 29. člen Tarifna skupina »gospodinjski odjem« obsega vso porabo električne energije v stanovanjih, porabo za razsvetljavo pripadajočih postranskih in gospodarskih prostorov in tudi dostopov k stanovanjskim hišam ter porabo za pogon skupnih naprav v stanovanjskih hišah, kot so dvigalo, stroji za pranje in sušenje perila, motorji centralne kurjave in hišnih vodovodov. S stanovanjskimi hišami iz prvega odstavka tega člena so mišljene hiše, v katerih zavzemajo več kot polovico površine stanovanja. 30. člen Tarifna skupina »komunalni odjem« ob- f. vso porabo javnih vodovdov in kanalizacije; . . 2. vso porabo cestne železnice, trolej-busov, vzpenjač in žičnic za prevoz potnikov; 3. porabo za javno razsvetljavo ulic, trgov in cest; 4. porabo za razsvetljavo uličnih izložb in reklam, če ni s tem razsvetljen tudi lokal in če omogoči odjemalec ločeno merjenje porabe v ta namen; 5. porabo domov in internatov za stanovanje otrok, dijakov delavcev, invalidov, starcev, upokojencev in podobno, otroške jasli, otroških vrtcev in počitniških domov za člane delovnih skupnosti, organov, gospodarskih in družbenih organizacij in zavodov; 6. porabo stanovanjskih skupnosti in njihovih servisov, ki delajo neposredno za gospodinjstva in hišne svete; 7. porabo delavskih in dijaških restavracij, kuhinj, menz, če niso ustanovljene kot gospodarske organizacije. 31. člen Tarifna skupina »kmetijski odjem« obsega: 1. porabo kmetijskih posestev, kmetijskih obratov, ekonomij in farm, kombinatov in kmetijskih zadrug ter živinorejskih in perutninskih farm — če uporabljajo prevzeto električno energijo predvsem za kmetijsko proizvodnjo oziroma za rejo živine in perutnine; 2. porabo za namakanje in osuševanje zemljišč v kmetijske namene ter za ogrevanje obdelanega zemljišča iz zimskih vrtov; 3. porabo kmetijskih motorjev in aparatov individualnih kmetijskih gospodarstev, če so namenjeni za kmetijsko proizvodnjo ali za predelavo lastnih kmetijskih pridelkov; 4. vso porabo individualnih kmetijskih gospodarstev za obratovanje kmetijskih motorjev in aparatov in tudi za gospodinjstvo, če poskrbi odjemalec za skupno merjenje porabljene električne energije. 32. člen Tarifna skupina »splošni odjem na nizki napetosti« obsega vse odjemalce na nizki napetosti, ki niso obseženi v členih 29 do 31 tega pravilnika. 33. člen Odjemalce uvršča v tarifne skupine dobaviteljev. 34. člen Če se meri poraba električne energije različnih skupin na nizki napetosti pri posameznem odjemalcu skupaj, se ves njegov odjem uvrstj v tisto skupino odjema na nizki napetosti za katero doba-vitelj ugotovi, da je pretežna. Odjem električne energije na nizki napetosti se obračunava posebej po posameznih tarifnih skupinah na nizko napetost, če poskrbi odjemalec za ločeno merjenje porabe posameznih tarifnih skupin. 35. člen Odjemalec izbira sam med I. in II. tarifno skupino. Ce do konca meseca, v katerem ie priglasil priključek, ne izbere tarifne stopnje, mu določi dobavitelj tisto tarifno stopnjo, za katero misli, da je za odjemalca ugodnejša. Odjemalci na nizki napetosti imajo pravico zahtevati spremembo tarifne stopnje ob vsakem času, vendar samo enkrat v letu. Po spremenjeni tarifni stopnji se obračunava porabljena električna energija začenši od naslednjega mesečnega obračunskega razdobja. Dobavitelj lahko uvrsti odjemalca v II. tarifno stopnjo, če mu odjemalec ne omogoča ugotavljanje konice. 36. člen V tarifi za nizko napetost se obračunava poraba električne energije: 1. po višjih sezonskih postavkah za štiri mesečna obračunska razdobja in sicer november, december, januar in februar. 2. po nižjih sezonskih postavkah — za ostali del leta; O prehodu z nižjih sezonskih postavk na višje in narobe obvesti dobavitelj odjemalca pismeno ali po tisku. 37. člen Osnovni prispevek za obračunsko moč za I. tarifno stopnjo se obračunava v vseh tarifnih skupinah tarife za nizko napetost mesečno v kilovatih, pri čemer se za vsako merilno mesto obračuna najmanj 1 kilovat. Osnovni prispevek za obračunsko moč za II. tarifno stopnjo se obračunava v vseh tarifnih skupinah tarife za nizko napetost samo za t kilovat. Tarifne postavke za obračunsko moč tarife za nizko napetost so enake ne glede na sezono in dnevni čas. Odjemalcu na nizki napetosti pri katerem poraba v času manjše tarife presega 50 % osnovnega prispevka. 38. člen Sprememba obračunske moči, ki nastane v prvi polovici mesečnega obračunskega razdobja, pri obračunavanju osnovnega prispevka velja za dotični mesec. Spremembe, ki nastanejo v drugi polovici mesečnega obračunskega razdobja, se upoštevajo pri obračunu osnovnega prispevka za naslednje mesečno obračunsko razdobje. To velja, če se konica ne meri. (Konec prihodnjič) v Ledineku bi radi trgovino Dražen Vrh, Zitence, Gasteraj, Sp. Velka, Ledinek in del Zg. Ščavnice so kraji, ki so zelo oddaljeni od najbližje trgovine. Med prebivalci, ki so vezani na nakup potrošniškega blaga se že dalj časa poraja težnja po lastni trgovini v Ledineku, kjer sta ob cesti dve zgradbi, ki bi ju bilo mogoče adaptirati in usposobiti za trgovino. O tem vprašanju je razpravljala tudi podružnica KO SZDL Zg. Ščavniea v Dražen vrhu in predlaga Trg. podjetju »Potrošnik« iz Lenarta, naj bi pristopil k uresničitvi predloga prebivalcev tega predela. -jh Obletnica ustanovitve varnostne službe (Nadaljevanje s 3. strani) žensko z novorojenčkom odložili v čakalnici. Od tam sem poklical sosedno postajo ljudske milice, ki je poslala zdravnika z rešilnim avtomobilom. Zdravnik me je rešil »neljube vloge babice«. Kaj svetuješ občanom lenarške občine? Priporočam jim, naj spoštujejo zakonske predpise in naj kazniva dejanja, nesreče in druge dogodke, ki so jih prizadeli, pravočasno javljajo, ker nam zamudno javljanje otežkoča uspešno delo. Družinske in druge spore naj bi občani raje reševali pred poravnalnimi sveti, mi pa smo jim pripravljeni svetovati. O kršitvi družbene discipline in morale pa naj bi razpravljali družbeno politični faktorji in tribune občanov, ki imajo vso moralno pravico obsoditi posamezna negativna dejanja. Pomisli - ugani Uganka objavljena v 7. številki »Domačih novic« z dne 9. aprila je bila zares trd oreh. Proti pričakovanju nismo sprejeli niti ene pravilne rešitve, zato je seveda tudi nagrada izostala. Tokrat objavljamo sliko, ki Vam dragi bralci verjetno ne bo delala posebnih preglavic. Zanimalo bi nas, kje je napravljen pričujoči posnetek in kaj predstavlja. Odgovore pošljite na Uredništvo »Domače novice« Lenart, Radgonska 9 najkasneje do 25. maja 1964. Izmed pravilnih rešitev bo ena izžrebana in nagrajena. Veliko sreče in zadovoljstva pri reševanju! FILMSKIH GRADIŠČE 17. maja ČUDNO DEKLE«, jugoslovanski lillll; 24. maja »GUSAR«, ameriški film t barvali; LENART 17. maja PESEM UPORNIKOV«, mehiški barvni film; 20. maja -MEDVED IN MEDVEDEK; 24. maja ^ALEKSANDER VELIKI«, ameriški Cs film VOLICINA 17. maju ob 16. in 19.30 »NUNA«, drama; 24. maja ob 16. in 19.30 sGROFICA MARICA., nemški glasbeni film. Piše: Josip Merdaus Iz tehnike za šolo in dom (13) V Sovjetski zvezi bodo kmalu dogradili daljnovod, po katerem ho tekel električni tok pod napetostjo 750000 V. To ibo za sedaj daljnovod z največjo napetostjo na svetu; sam ho zadoščal za odvajanje električne energije iz elektrarne z letno produktivnostjo 2000 megavvattov. Novi elektronski vibrator, ki pretvarja iistosmerni toik, ki ga diaje baterija, v visokofrekvenčni tok, je zelo majhen. Kljub temu more oskrbeti 13 W fluorescenčno žarnico s potrebno močjo iz 12 V baterije. Napravica, tako vsaj trdi proizvajalec — ameriška družba General Elek-tric, bo omogočila uporabo fluorescenčne razsvetljave v avtomobilih. Črpalke, ki polnijo tik pred poletom gorivo v rezervoarje rakete Saturn, lahko napolnijo navadno vagonsko cisterno v 12,5 sekundah, medtem ko zahteva navadni način polnjenja pol ure. Nekoliko drugače povedano: v eni sekundi lahko take črpalke prečrpajo količino bencina, s katero bi navaden avto prišel okoli Zemlje. V Sovjetski zvezi so elektroniki skonstruirali prenosno transi-6 tonsko aparaturo, ki v trenutku pokaže, če je les drevesa, ki ga preiskujejo, dober in zdrav. Naprava deluje na principu prevodnosti lesnih vlaken. Uporabljajo jo zato, da že pri podiranju dreves vedo, kakšne kvalitete je los. Od 67 neindustrialiiziranih držav na svetu .ima 18 dežel 99 % prebivalcev nepismenih. V 85. državah Afrike, Azije m Latinske Amerike se število nepismenih povečuje za 25 milijonov za leto. Uinesoo trdi, da je v našem stoletju velikega tehničnega in znanstvenega napredka polovica človeštva še vedno nepismena. Zbirka žitaric v Sovjetskem inštitutu za rastline ima sedaj 40.000 različnih vrst. Zbirko ureja in dopolnjuje inženir Jakub-c.incr, ki že 35 let hodi čez hribe in doline ter išče kake nove zvrsti žita. Raziskovalci .na neki agronomski fakulteti v Alalbami so ugotovili, da lahko nekatere za.je-dailee v rastlinah uničimo, ne da bi poškodovali rastline. Naprava za to opravilo deluje na principu ultrazvočnih valov. V Avstraliji imajo poigosto stepske požare: škodo, ki jo povzročijo v enem letu cenijo na 10 milijonov funtov. Da bi zavarovali gasilce, ki gasijo te požare, so raziskovalci sestavili posebno kremo za kožo, ki ščiti kožo pred 66 % vročine, v plamenih. Nedavno so v Sovjetski zvezi izdelali največji ventilator v državi. Teža naprave je okoli 96 ton, premer lopatice doseže višino dvonadstropne hiše, število vrtljajev lopatic pa je 50 na minuto. Motor, ki poganja venti- lator, ima moč 3.500 kilovatov. Napravo so namenili za ventilacijo velikih rudnikov, saj zmorejo v sekundi izčrpati do 570 m® zraka. V leningrajski tovarni vagonov Egorov so začeli izdelovati dvonadstropne potniške vagone. V spodnjem, udobnejšem nadstropju potujejo potniki, ki so namenjeni na daljša potovanja, v zgornjem pa turisti in potniki na krajše relacije. Sedeže je v teh vagonih mogoče obračati za 180°, v odvisnosti od smeri vožnje. Stene in strop zgornjega nadstropja vagona so izdelane iz organskega stekla. Potovanje v takšnem vagonu je ugodno v vseh klimatskih pogojih, saj ima vgrajeno klimatsko napravo, električno ogrevanje, lu.minii-scentno razsvetljavo, za osvežitev potnikov pa so vgradili celo kabino s tuši. Vagon, ki tehta 65 ton in je dolg 23.5 m, so namenili ekspresnim vlakom s hitrostjo 160 km/h. DOMA IN PO SVETU (Nadaljevanje s 1. strani) in volno. S tem bo omogočeno prosto formiranje cen surove kože in volne po razmerah na trgu. Glasilo CK KP Sovjetske zveze »Komunist« je objavilo v majski številki članek premiera Nikite Hruščova. V članku pisec poudarja, da je glavna naloga vsega človeštva odvrniti vojno in doseči trajen mir. 1. maja je bila v Beogradu velika prvomajska parada v kateri so prvič prikazali tudi nekaj novega raketnega orožja. Jugoslavijo je obiskala delegacija Socialistične stranke Francije. Delegacijo je sprejel tudi predsednik Tito. Izvršni komite CK ZKJ je 27. aprila obravnaval nekatera aktualna vprašanja gospodarstva in posebej investicijske politike v zvezi s pripravami na 7-letni plan. Po 1. točki odloka o določitvi akontacije dohodnine ter občinskih doklad od kmetijstva za II. tromesečje 1964 (Uradni list SRS, štev. /64) je Skupščina občine Lenart na seji obeh zborov, dne 27. aprila 1964 sprejela ODLOK o določitvi akontacije dohodnine in občinskih doklad od kmetijstva za II. tromesečje 1964 v občini Lenart 1. člen Ker dohodnina od kmetijstva in občinska doklada za leto 19n4 še nista odmerjeni, se določi akontacija in sicer: — 28 % (osemindvajset odstotkov) od predpisanih obveznosti v letu 1963 vsem tistim davčnim zavezancem, ki so razporejeni z diružbenim planom občine Lenart za leto 1964 v I. in II. lestvico; — 26 % (šestindvajset odstotkov) od predpisanih obveznosti v letu 1963 vsem tistim davčnim zavezancem, ki so razporejeni z družbenim planom občine Lenart za leto 1964 v III. in IV. lestvico občinske doklade. 2. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Maribor, uporablja pa se za obračun II. akontacije dohodnine in občinske doklade za leto Številka 1-1 422-3-63 Lenart, dne 27. aprila 1964 Skupščine občine Lenart Ldo Zorko Predsednik RAZPRAVA 0 ZDRUŽEVANJU ŠOL Svet za šolstvo, kulturo in pro-sveto občinske skupščine Lenart je razpravljal o poročilu komisije, ki je pripravila analizo stanja šolstva v občini. Najbolj živahna je bila razprava okrog združevanja šol. Člani sveta so se zedinili, naj bi se pri nadaljnji razpravi upoštevala varianta, po kateri bi sčasoma imeli popolne osnovne šole v Cerkvenjaku, Lenartu in Zg. Ščavnici. V vseh ostalih krajih občine pa naj bi bile nepopolne šole. Menili so, da bi šolo Lokavec lahko že letos priključili šoli Zg. Ščavnica, saj so dani domala vsi pogoji za to. Po predlogu, ki je podan v analizi, bi šola v Lenartu v primeru priključitve nekaterih drugih šol imela v prihodnje letno več kot tisoč učencev. Zaradi tega bi bilo potrebno v tem kraju misliti na gradnjo novega šolskega poslopja, medtem ko bi v Cerk- Urejuje uredniški odbor: Ernest Smid, predsednik — člani: Edo Zorko, Mirko Košmerl. Jelka Firbas in Tone Stelanec — Odgovorni urednik Tone Stelanec — Uredništvo in uprava Lenart, Radgonska cesta 9 — Izhaja stalno na 8 straneh drugi in četrti četrtek — Letna naročnina 500 din, inozemstvo ^900 din — Tekoči račun pri podružnici NB Maribor štev. 601-11-608--103 — Ime: Občinski odbor SZDL Lenart — >Domače novice« — Tiska CP »Celjski tisk« Celje 4 grame zlata za zobe prodam. Lepe Genofeva Zg. Voličina 112 venjaku kazalo obstoječo šolsko zgradbo nekoliko povečati. Člani sveta so predlagali, naj komisija analizo dopolni z nekaterimi finančnimi pokazatelji, ki bodo pokazali, kolikšna sredstva ibodo potrebna za reorganizacijo šolstva v občini. Haši (tcaji t* letu 1000 - Piše: Franc Šuman (19) Ker so se nižje tkaz®i množile in dajale veliko posla grajski, 111 sodiščem in prinašale malo dohodkov is katerimi ni bilo mogoče vzdrževati sodni/kov, so se grajske oblasti odločile odstopiti nižjo sodno oblast na svojem območju mestom 'in trgom, kar se je s pni vol jen je/m vladanja tudi ZrgOid i lo. Višja grajska sodišča so še obdržala samo pravico nadlzorstva nad takimi sodišči, ki so začela nastajati v začetku 16. stoletja sna t,sej slovenski zemlji. Tudi v Lenartu smo imeli trško sodn.ijo. Kdaj je nastala, se ne da ugotoviti. Iz nekega cerkvenega zapisnika je mogoče razbrati, da so leta 1528 imeli zasedanje, ki se ga je poleg duhovnikov udeležil sodnik Avgust Fleischaciker. Iz tega je mogoče sklepati, da je v tem času že obstojala v Lenartu trška isodmija. Vise do leta 1610 pa >n,i trdnejših dokazov o obstoju sodni je. Od tega časa dalje je mogoče dobiti podatke o obstoju sodni je v arhivu trške občine Lenart. Za vsa takrat nastala mesta in trške sodinije je veljalo pravilo, ki so se ga posluževala tudi višja sodišča,, da so vsi ljudje enaki. V mnogih primerih pa taikraitina zakonodaja ni upoštevala za vse ljudi enake pravice. Kdio je lahko postal trški sodniki Tisti, Iki je bil tržain, da je thil obrtnik ali vsaj hišni posestnik in da je M sposoben. Ce ,teh lastnosti ne bi imel, bi grajska oblast tako izvolitev zavrnila. Kdo pa je 'bil tržan? Tržan je bil listi, ki je bil sprejet v zvezo tr-žanov. Ti so bili privilegirani sta-Heži in so v okviru predpisov upravljali v svojem kraju oz. otb-čini. Kdio pa je lahko postal tržan? Tisti, ki je določen čas — ta pa se je večkrat spremil jal —-10 let bival v kraju, imel oibrt alii posest. Trškega sodnika so volili saimo tržan i. Kraj je bil v vsej dobi trške sodinije svoboden v katerega je 'prihajalo veliko tujih obrtnikov pa (tudi brezpoklic-nežev, ki jiih .ni mihče preganjal, če iso bili mirni. Ti ljudje se niso za stalno nastanili v Lena/rtu, ampak so lahko odpotovali, ko jim ini več ugajalo. Vsi ti tako-zvani priseljenci pa niso imeli trških pravic, zato ni čudino, da ves čas obstoja trške sodn:ije ni bilo nikdar več kot 40 tržanov, ki so lahko volili trškega sodnika. Trškega sodnika je moral vsak tržan voliti obvezno. Ce mi prišel voliiit, je moral plačati 1 gol- dinar kazini. Ta denar se je stekali v lubožno blagajno. Tak tudi vise leto ni imel pravice ugovora na raznih občinskih obravnavali. V Lenartu so trškega sodnika volili vsako leto 21. decembra. Ce je bila ta dan nedelja, pa nasled-ni dan. Trški sodnik je bil izvoljen samo za eno leto. Lahko pa je bil več let sodnik, če so ga vsako leto posebej izvodili. Volitve so se opravile tako, dla so se predlagali 3 do 4 svetniki iz starega odbora kot kandidati. Volitve so bile javne. Vsak volivec se je izjasnil, koga bo vol i L Trški sodnik je postal tisti, Iki je dobil nad dve troti« i vseh glasov, kar je bil pogoj. Drugi, so bili potom kandidati za višje funkcije v upravi. (Se madaljuje) Rib je bilo v potoku veliko. Med stričevo zapornico in usnjarno, ki je bila na zgornjem koncu potoka, jih je bilo največ. Nekega dne, ko se je Jakec pripravljal za odhod na pašo, je ob pogledu na potok zastrmel. Voda je bila temno-rjave barve, na njeni površini pa je bilo polno mrtvih rib. Iz usnjarne so spustili odpadlo vodo, ki je bila nasičena s strupenimi kemikalijami. Potok je tekel leno ter se je voda počasi čistila. Rib je bilo sedaj malo. Sele čez nekaj mesecev so se razmnožile in veselo plavale, dokler jih ni strupena voda ponovno ugonobila. Spomladi, ko se je topil sneg ali ob poletnem deževju, je voda prestopila bregove potoka. Jakec se je tega dogodka veselil, ker je bil zanj novo doživetje. Včasih je voda vdrla v mlin. Takrat so vsi pridno odnašali težke vreče v višje prostore. Kadar pa je poplavila samo okolna polja, takrat je v mlinu vse zaživelo. Stroji so mleli dan in noč. Zaradi neprespanih noči so bili obrazi stričevih izmučeni. Ob takšni priložnosti pa se je pogosto pokvaril kakšen stroj, ki ga je bilo treba takoj popraviti. Strica so napori v mlinu izčrpali. Postajal je vedno bolj razdražljiv. Iz njegovih ust so pričele deževati kletvice. Takrat se ga je Jakec bal. Stric ga je večkrat tako silno okre-gal, da ga je spreletelo po celem telesu. Njegova jeza ni ostala samo pri prepiru. Roka je večkrat udarila njegove najbližje. Takrat pa so ustnice njegove žene zadrhtele, a ni zajokala... niče dveh trgovskih podjetij. Eno samo podjetje ima vse možnosti, da se monopolizira v škodo potrošnika. To pot smo se odločili za razpravo o združevanju trgovine v lenarški občini. O združevanju trgovine se zadnji čas veliko razpravlja na raznih mestih, seveda pa bodo končno besedo imeli samoupravni organi prizadetih trgovskih podjetij, ki se bodo morali ravnati pri odločitvi o združitvi ali proti po načelu, da je blago potrebno potrošniku nuditi po čim nižji ceni in mu zagotoviti zadostno izbiro. Za mnenje o združevanju trgovin v naši občini smo prosili Edvarda Kurnika, direktorja Trgovskega podjetja »Izbira« Cerkvenjak, Mirka Košmerla, direktorja Trg. podjetja »Potrošnik« Lenart, Mirka Kristla, predsednika Krajevne skupnosti Lenart, Justo Polanec, Gozdni posestniki! Priglasite sečnjo na pristojnih krajevnih uradih do 31. maja 1964 v smislu tozadevne objave v »Domačih novicah« štev. 8 z dne 23. aprila 1964. Poznejših prijav ne bomo upoštevali. Gozdno gospodarstvo Maribor, obrat Lenart DOPISUJTE v »Datnait novici* podjetje zase pripravi analizo. (Verjetno bi bilo najbolj pravilno in realno, če bi analizo izdelala komisija, sestavljena iz predstavnikov obeh podjetij za obe podjetji. Opomba uredništva). V TRGOVSKIH PODJETJIH JE TREBA ČIMPREJ ZAČETI Z RAZPRAVO O ZDRUZITVI Po mojem bi bilo nujno potrebno takoj pristopiti k izdelavi potrebnih analiz. Ze vnaprej pa sem prepričan, da bi analize zelo jasno pokazale potrebo in ekonomsko upravičenost združitve obeh trgovskih podjetij v eno. Razumljivo je, da trgovsko podjetje s 400 do 500 milijonov letnega prometa v našem sistemu gospodarjenja ne predstavlja bistvene postavke. V združenem podjetju bi mnogo lažje reševali probleme v investicijah za razširitev in izboljšanje trgovske mreže, kadrovska vprašanja in vsa druga. Prav bi bilo, da kolektiva obeh trgovskih podjetij pričneta o združitvi trgovskih podjetij čimprej razpravljati. Edvard Kurnik MENIM, NAJ SE TRGOVINE NE ZDRUŽIJO Moje osebno mnenje je, da se trgovine ne bi združile. Sedaj ko imamo v Lenartu novo trgovino »Samopostrežbo« opazimo v ostalih trgovinah, da so prodajalci do potrošnika bolj vljudni in da posvečajo večjo pozornost postrežbi. Nič ni bolj neprijetnega, če se ti mudi, Justina Polanec uslužbenko KZ Lenart, Avguštino Zivko, babico iz Zavrha in Rudolfa Rojko, kmeta iz Gradišča. Odgovore so nam poslali Mirko Košmerl, Edvard Kurnik in Justina Polanec. Mirko Košmerl: Združevanje trgovine v naši občini je bilo dose-daj predmet individualnih razgovorov. Mnenja o tem so zelo različna celo med samimi trgovci. Razumljivo pa je, da se je za ali proti združitvi težko izjasniti brez potrebnih analiz, ki bi pokazale ekonomsko upravičenost združitve trgovskih podjetij v občini. O združitvi smo doslej razpravljali le na seji sveta za gospodarstvo občinske skupščine Lenart, kjer smo se pogovorili, naj vsako Justina Polanec: 2e dalj časa se govori, da se bodo trgovska podjetja v občini združila. Vsaka združitev ima svojo dobro in svojo slabo stran. Ce začnem pri dobri strani, potem se mi zdi, da naj bi bile vse trgovine združene v enem podjetju. Na tak način so namreč združena vsa sredstva, zmanjša se lahko število uslužbencev v upravi, znižajo se tudi stroški prevoza blaga itd. Ce gledam na združitev trgovskih podjetij s stališča potrošnika, potem naj bi združitev pomenila enake cene v vseh prodajalnah in glede na manjše stroške tudi nižje cene. Prodajalno mesa »Pomnika« iz Murske Sobote v Lenartu potrošniki toplo pozdravljamo, saj je nastala potrebna konkurenca. Vsekakor se pridružujem vsemu, kar je v prid potrošnika. Mislim, da bi kazalo v Lenartu imeti posloval- Še enkrat: Zbiramo dokumente o naši preteklosti V uredništvu »Domačih novi« bi radi obogatili arhiv s fotografijami in drugimi dokumenti, ki bi nam približali našo preteklost. Zelo bi nas zanimale fotografije raznih dogodkov v letih pred prvo svetovno vojno, med njo in v času do druge svetovne vojne. Prav posebej pa si želimo slik in dokumentov iz časov narodnoosvobodilne vojne. Dobrodošle nam bodo slike o starih objektih in običajih, zlasti tistih, ki že izumirajo. Ustregli nam boste tudi s slikami ljudi, ki so se svoj-čas proslavili v dobrobit naših ljudi. Skratka: radi bi imeli vse, kar nam lahko čimbolj nazorno ilustrira našo preteklost. DRAGI BRALCI! Dokumente za katere menite, da bi jih lahko uporabili, pošljite NA NASLOV: UREDNIŠTVO »DOMAČE NOVICE«, LENART, RADGONSKA CESTA 9. Poslane dokumente bomo prefotografirali IN JIH VRNILI. Tistih dokumentov, ki so jih lastniki pripravljeni odstopiti uredništvu brez vrnitve, ne bomo vračali, kar pa jc potrebno označiti. 'PRIČAKUJEMO VELIK ODZIV NAŠIH BRALCEV. Skupaj z dokumenti pošljite točen naslov bivališča. Uredništvo 2. Kako povečati izbiro blaga in kvaliteto blaga. 3. Kako uvesti specializacijo poslovalnic v okoliških središčih občine (ločiti prehrano od ostalega industrijskega blaga). Razmisliti o tem, kako v centru občine trgovino specializirati po strokah s tem, da je zagotovljena rentabilnost specializacije. 4. Kako usposobiti razpoložljivi kader za vodilna delovna mesta organizacijskih enot, ki naj bodo usposobljene za samostojno gospodarjenje. ZAINTERESIRATI POTROŠNIKE, NAJ BLAGO KUPUJEJO V DOMAČI OBČINI To se v naši občini ne bi moglo doseči takoj po združitvi, ker imamo težave s pomanjkanjem prodajnih prostorov. S smotrnim gospodarjenjem in z razumevanjem potrošnikov bi bilo mogoče ustvariti lastna sredstva za ureditev lokalov v prihodnjih letih. Obratna sredstva pri sedanjih'bančnih pogojih ne bi delala težav, tako, da bi bila izbira blaga zagotovljena. Najvažnejše se mi zdi zainteresirati naše potrošnike, da bodo blago kupovali v sami občini. Kar se tiče cene blaga menim, naj ne bi bilo razlike med mestom in našo občino. Res je sicer, da izbira blaga ni tako velika kot v mestu, vendar pa je mogoče tudi izbiro izboljšati, z zavestnim zalaganjem prodajalcev, ki so blago, pa moraš v trgovini zaradi nakupa malenkosti čakati tudi po pol ure. Nova »Samopostrežba« potrošnika vsekakor reši neprijetnega čakanja. Edvard Kurnik: Težko je v nekaj vrstah odgovoriti na vprašanje o združitvi trgovskih podjetij, ker se o tem da veliko govoriti. Odgovor v kratkem bi bil: lahko se mnogo pridobi, ostane na istem ali tudi mnogo izgubi. Z ZDRUŽITVIJO TRGOVSKIH PODJETIJ JE POTREBNO NEKAJ PRIDOBITI Mislim, da smo si edini v tem, da bi t. združitvijo trgovine morali nekaj pridobiti. Zdi se mi potrebno da bi bilo potrebno upoštevati naslednje: 1. Kako po najkrajši in najcenejši poti približati dobrine od proizvajalca do potrošnika. Mirko Košmerl po katerem je povpraševanje, dolžni preskrbeti. KOLEKTIVI NAJ IMAJO ODLOČUJOČO BESEDO GLEDE ZDRUZITVE Kolektiva obeh trgovskih podjetij naj bi imela odločujočo besedo glede združitve trgovskih podjetij v občini. Člani obeh delovnih kolektivov morajo biti vnaprej prepričani v uspeh združitve. Kolektivi bi pred združitvijo morali ugotoviti: — če bo z združitvijo obeh trgovskih podjetij preskrba prebivalstva s potrošniškim blagom izboljšana; — če bodo zagotovljena sredstva za povečanje zalog in izbiro blaga; — za koliko se bodo povečala sredstva skladov v združenem podjetju, če se bodo zmanjšali poslovni stroški in če se bo bolje izkoristila delovna sila in — kako se bo povečala produktivnost dela in kako osebni dohodki. Opomba uredništva: Naš namen ni, da bi razprava z današnjim sestavkom prenehala, zato vabimo vse, ki se zanimajo za trgovino, naj nam pošljejo svoje prispevke, ki jih bomo radi objavili.