čevljar
letnik xix
OBČINSKA KNJIŽNICA
maj 1979 64290 TRŽIČ
glasilo delovne organizacije tovarne obutve
SIMBOL SVOBODE IN Ml
DELOVNI LJUDJE PEKA IMAMO ENAKO ŽELJO »SREČNO TOVARIŠ TITO!« TVOJ ROJSTNI DAN PRIPADA TUDI NAM. TI SI SIMBOL SVOBODE IN NEUTRUDNI BOREC ZA MIR.
Tovariš Tito zbrani množici v Bohinju.
PRAZNOVANJE V BOHINJU
Z delovnimi zmagami, manifestacijami, tovariškimi srečanji so delovni ljudje proslavili 1. maj — praznik dela.
Osredoja gorenjska prvomajska proslava je bila letos v Bohinju, kjer so odprli družbeni center — Dom Joža Ažmana in muzej Tomaža Godca.
V novem domu Joža Ažmana je bila slavnostna seja Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije. Seje se je udeležil, tako kot pred 40 leti, tudi predsednik republike in Zveze komunistov Jugoslavije Josip Broz Tito. Sejo je vodil predsednik CK ZKJ Stane Dolanc.
Delovnim ljudem je za prvi maj čestital predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Vinko Hafner.
Zbrano množico je ob navdušenem vzklikanju in pozdravljanju pozdravil tudi predsednik TITO in dejal:
»Dovolite mi, da vam čestitam ob 1. maju, prazniku delovnega ljudstva. Na žalost ga letos slavimo v dežju. Mislim pa, da nam ne bo nič preprečilo, da ne bi uresničili vsega tistega, kar smo si vnaprej začrtali, da bi bil naš jutrišnji dan še boljši za vse naše delovne ljudi. Vedno se spominjamo tistega, kar je bilo in kako je bilo pred štiridesetimi leti hkrati pa tudi poglejmo, kaj in kako je danes. To bo spodbuda, da moramo ustvarjati pogoje za nadaljni razvoj naše socialistične skupnosti v miru. Z eno besedo, delajmo tako, da bo še bolje novim generacijam, ki bodo lahko dejale: hvala našim prednikom, ki so nam to ustvarili.«
NIČ NAS NE SME
PRESENETITI
Vse letošnje leto poteka v vsej Sloveniji splošnodruž-bena akcija NIC NAS NE SME PRESENETITI. Z akcijo bomo počastili tudi šestdesetletnico ustanovitve Zveze komunistov Jugoslavije, združenih sindikatov in skojevske organizacije.
V akciji bomo preverjali in krepili obrambnovarnost-no pripravljenost, poglabljanje odnosov na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite. To bo aktivnost vseh delovnih ljudi in občanov.
Ljudska obramba in družbena samozaščita je sestavni del našega vsakdanjega življenja, to je pravica in obveznost, ki jo delovni človek in občan uresničuje na delovnem mestu in tam, kjer prebiva.
Udeleženci in nosilci akcije bodo v prvem obdobju pregledali programe za uresničitev stališč, pri tem pa določili prednostne naloge in izdelali program aktivnosti. Drugo obdobje pa bo zajelo usklajevanje programov, konkretno delo članstva, analize stanja na področju obrambnih priprav in družbene samozaščite.
Akcija bo dosegla svoj višek konec septembra. Tokrat bomo v dveh dneh preverili dosežene uspehe in izvedli načrtovan obrambni in samozaščitni načrt.
Za pripravo in vodenje akcije NIČ NAS NE SME PRESENETITI so odgovorne organizacije SZDL skupaj z vsemi družbenopolitičnimi organizacijami v delovnih organizacijah pa so to vlogo prevzele sindikalne organizacije.
Naš najboljši alpski smučar Bojan Križaj je v Bohinju izročil predsedniku republike kipec bloškega smučarja.
USPEŠNO PRVO TROMESEČJE
Za prvo tromesečje letošnjega leta lahko z veseljem ugotavljamo, da smo uspešno gospodarili. Zbirni celotni prihodek je za 19 % večji, porabljena sredstva so porasla nekoliko manj, tako je zbirni dohodek letos za 22 % večji kot pred letom. Pomembno pri tem pa je, da smo v letošnjem letu v celoti zadržali razlike iz naslova preračuna vseh zalog 1. 1. 1979 na nove stalne cene, pred letom pa so te razlike zmanjševale sredstva in povečevale dohodek. Ge korigiramo podatke za preteklo leto, potem so letos porabljena sredstva večja le za 15 % in tako dohodek večji za 38 %, kar dokazuje uspešno poslovanje. Še posebej smo lahko zadovoljni z nadaljnim večanjem izvoza, ki je letos znašal 5.219.138 $ in je večji za 23 % kot v enakem obdobju preteklega leta. Pohvaliti pa se ne moremQ s potekom proizvodnje, kjer smelo postavljenih planov nismo dosegli, predvsem zaradi izpada proizvodnje v prvih dveh mesecih.
Zaposlenost se je povečala za 1 %, kar je 3 % manj od načrtovane. Izostanki z dela so letos nekoliko manjši, predstavljajo pa še vedno 11.88 % vsega razpoložljivega časa. Povprečno je dnevno odsotnih 183 delavcev.
Za investicije smo porabili 21.295.290.20 din od tega pa za investicije iz leta 1978 9.006.423.00 din in 12.288.867.20 za letošnje. Za investicije so bili koriščeni krediti v znesku 3.066.175 din.
Če seštejemo vso proizvodnjo ob skupnem imenovalcu »planirano potrebno delo« smo letos izdelali 5 % manj kot pred letom in porabili za to 3 % manj časa. To pa pomeni, da je produktivnost dela letos manjša za 2 %.
V prodaji je izvoz še vedno v porastu, uvoz je malenkostno višji kot pred letom, tako da je pokrivanje uvoza z izvozom letos še ugodnejše. Povečujemo tudi prodajo obutve na debelo. V 130 poslovalnicah smo letos prodali za 2 % manj v parih in za 20 % več po vrednosti kot pred letom. Zaradi reklamacij je bilo letos
kar 2.067.102.75 din dodatnih stroškov, oziroma izpada dohodka zaradi vrnjene obutve.
Za osebne dohodke je bilo razporejeno 75.56 % čistega dohodka (22 % več kot pred letom). Povprečni čisti OD je znašal 4.942 din ali 17 % več, za kar so bila v celoti porabljena dovoljena sredstva za ta namen. 13.03 % čistega dohodka je bilo razporejenih v rezervni in poslovni sklad.
BOMO KUPOVALI DOMA
20. aprila je obiskal tržiško občino član centralnega Komiteja Zveze Komunistov Jugoslavije NAZMI MIKULOVCI. Udeležil se je problemskega sestanka članov ZK Peko o izvozno — uvozni dejavnosti.
Izvoz v naši delovni organizaciji v zadnjem obdobju narašča, kar še posebno velja za vrednost izvoza na konvertibilno področje. Posebej je treba poudariti izreden porast vrednosti izvoza v Zvezno republiko Nemčijo v lanskem letu. Uspeh je toliko večji, ker smo uspeli povečati to vrsto izvoza v času, ko čevljarska industrija kot celota zmanjšuje izvoz na konvertibilno področje. Naš delež je narastel od slabih 6 % na preko 12,5 % celotnega izvoza čevljarske industrije na omenjeno področje.
Pri svojem poslovanju pa smo vezani na uvoz. Domača industrija zaenkrat še ne more zadovoljiti potrebe čevljarske industrije. Uvažamo vse surovine za izdelke iz poliuretana, večina surovin za izdelke iz gume in plastike, za proizvodnjo obutve pa vse stroje, večina zgornjega usnja, furnitur in ostalih sestavin za čevelj.
Kljub velikemu delu iz uvoza pa ugotavljamo, da je izvoz za tretjino večji od uvoza.
DELOVNA ORGANIZACIJA "PEKO"
Poslovni uspeh	- kazalci uspešnosti po TOZD-ih
TEMELJNA ORGANIZACIJA	X w p & H S3 H O EH p	Število zaposlenih	1.Dohodek na delavca	2.Dohodek v primerjavi s pop. v porabljenih sredstev 1	3.Cisti dohodek na delavca	4.Akumul.v primerjavi z dohodkom	5.Akumul.v primerjavi s čistim dohodkom	6.Akumul.v primerjavi s popr.uporab.sred.	7.Osebni dohodek in sredstva za skupno porabo na delavca
			din	%	din	%	%	%	din
OBUTEV	1978	1060	37-718	73-02	28.189	23-85	31.91	17.41	20.994
	1979	1002	45.434	17.31	31.571	12.48	17.95	2. Ib	28.255
	9INDEX	95	120	24	112	52	56	12	I35
PUR	1978	147	67-541	53-79	43.851	42.38	65-27	22.79	23.072
	1979	122	70.910	13.30	43.304	31.77	52.02	4.23	31.677
	INDEX	83	105	25	99	75	80	19	137
GTTMPTi*	1978	146	46.006	23.41	28.525	29.13	46.98	6.82	22.093
	1979	159-	39-237	11.36	26.625	-	-	-	26.625
	INDEX	105	85	49	93	-		-	121
TRBOVLJE	1978	299	28.040	54.24	20.948	6.67	8.92	3.62	20.247
	1979	285	33-736	20.75	24.693	6.93	9.47	1.44	23.85O
	INDEX	95	120	38	118	104	106	4-0	118
BUDUČN0ST	1978	895	25.683	20.94	20.316	14.69	18.57	3.08	17.262 22.452
	1979	910	34.752	14.28	26.845	15-36	19.88	2.19	
	INDEX	102	135	68	132	105	107	71	I5O
ORODJARNA	1978	103	39-615	93.44	23.864	24.64	40.90	23.02	21.094
	1979	114	47.191	56.15	29.829	14.19	22.44	7.97	28.719
	INDEX	111	119	60	125	58	55	35	1 j>b
KOMERCIALA	1978	120	55-524	2.7O	32.865	10.28	17-36	0.28	29.265
	1979	121	93-232	2.04	36.921	5-59	14.13	0.11	53 »4-34-
	INDEX	101	168	76	112	5H	81	39	114-
MREŽA	1978	575	41.677	6.10	28.-Q86	16.83	24.20	1.03	23.012
	1979	606	55-193	5-35	35.53O	18.00	27.96	0.96	27.043
	INDEX	105	132	88	123	IO7	116	93	118
DSSS	1978	373	30.048	28.41	27.122	3.48	3.85	0.99	27.122
	1979	382	3O.394	16.74	28.014	-	-	-	28.014
	INDEX	102	101	59	IO3	-	-	-	IO3
DELOVNA ORG.1978		3-718	36.017	14.69	26.391	19.23	26.24	2.83	21.357
	1979	3-696	44.149	8.5&	30.461	I3.O9	18.98	1.12	26.492
	INDEX	99	123	58	115	68	72	40	124
o
o
■rl P
>o 2
>OC\J CD co
fd I—!
P
o <s P si
cb
din
4.415
5.098
115
4.774
5.720
120
4.958
5-576
113
3-707
4.050
109
3.025
4.150
137
4.956
5.924
120
5-566
6.113
110
4.628
5-165
112
5.132
5-655
110
4.226
4.942
117
VARSTVO PRI DELU
Pred nedavnim je republiški inšpektor dela opravil pregled strojev in naprav v tozd Obutev. Po ogledu je izdal odločbo z določenimi roki za odpravo pomanjkljivosti in navedbo nekaterih ukrepov. Najbolj pereča je prostorska utesnjenost in klimatske razmere v delovnih prostorih. O ukrepih, ki jih je inšpektor navedel v odločbi, je razpravljal odbor za varstvo pri delu. Z oblikovanjem stališč je pospešil priprave za dokončno rešitev neugodnih prostorskih in klimatskih razmer. O problemu ne bo več razprav ali je rešitev možna, ampak le še o tem, kdaj bomo pristopili k realizaciji izvedbe.
Prostorska sprostitev montažnih oddelkov je tesno povezana z izgradnjo novih objektov. Brez predhodne pridobitve novih prostorov, razširitev ni možna. Za znižanje temperature v poletnih mesecih in za zmanjšanje koncentracije škodljivih hlapov je bilo zavzeto stališče, naj se pristopi k idejnim projektom o možnostih za postavitev klima naprave. Ovira je bolj tehnične narave, oziroma slabe izkušnje s številnimi že montiranimi klima napravami. Prestrašiti nas ne bi smeli slabi primeri, najboljše rešitve moramo iskati na dobrih primerih izvedb in delovanja klima naprav v drugih tovarnah. Najti bo treba takega izvajalca, ki bo zmogel združiti najboljše sveže izsledke s področja prostorskega zračenja.
Jakost hrupa v montažnih oddelkih je na več mestih na zgornji dovoljeni meji ali jo celo presega. S hitrimi tehničnimi posegi je stanje zelo težko izboljšati. Največ bomo naredili, če bodo vzdrževalci pazili na dosledno zamenjavo izrabljenih delov in mazanje strojev. Pristojne službe morajo skrbeti, da se nabavljajo stroji, ki so varni za delo in imajo čim tišje delovanje.
Kljub pozornosti do zmanjševanja hlapljivih in vnetljivih snovi v delovnih prostorih so še vedno 20 litrske posode izven
V GOSTEH
omar. Predpisi zahtevajo, da morajo biti posode le v ognjavarnih omarah z ustreznim zračenjem. Pri premestitvah posameznih delovnih mest se je ponudila boljša rešitev. Sprostilo se bo toliko prostora, da bo možno ograditi priročna skladišča nevarnih snovi. Ko bodo vse snovi, ki vsebujejo močno hlapljiva topila v priročnih skladiščih bo poleg zmanjšanja koncentracije hlapov in nevarnosti za požar na razpolago tudi večja talna površina. Za stol-paste šivalne stroje, pri katerih prihaja do škodljivih pritiskov na komolce so v preizkušnji zaščite iz PU pene. Izboljšanje, oziroma zmanjšanje pritiska bomo verjetno dosegli tudi s spremembo fiziološkega položaja delavcev.
Ko govorimo o odločbi inšpektorja dela vidimo področja, kjer zaostajamo za predpisi, oziroma področja, kjer delavci delajo v neugodnih, nezdravih in nevarnih delovnih razmerah. V interesu vseh mora biti, da se uredijo vsa delovna mesta do zadnjega, varno in da bo slednji delavec delal v varnem in zdravem delovnem okolju, je bilo poudarjeno s strani vodilnih delavcev. Sodelovanje pri izvedbi varnih delovnih razmer se v celotni tovarni res počasi dviga. Kljub temu opažamo, da imamo pri zmanjševanju števila nesreč na delu majhne uspehe. V prvih štirih mesecih smo v vsej tovarni zabeležili 41 nesreč, od tega 15 v tozd Obutev. Pred letom smo imeli v vsej tovarni 42 nesreč in 15 v tozd Obutev. Akcije v tozdu, posebno poučevanje delavcev so imele svoj uspeh. V delovnih enotah, kjer so delavci obiskovali seminarje in opravili preizkuse znanja je opaziti zmanjšanje nezgod. Vendar v tozdu kot celoti ni opaziti zmanjšanja nesreč. To nas ne sme zavreti ampak pomeni, da je treba v nove, močnejše akcije in rezultat naporov bo viden v manj poškodbah, manj bolečin in manj izgubljenega denarja.
Bojan Rozman
PRI FRANCOZIH
Že aprila so začeli z delom v zobni ambulanti v TOZD Budučnost. Ambulanta dela vsak dan od 6. do 14. ure. Odpadla so vsa čakanja na vrsto v zdravstvenem domu. Stomatolog Vlasta Vargovič pravi, da je ambulanta najsodobnejše opremljena, pogoji dela pa da so odlični. Dnevno obdelajo nad 20 pacientov, sistematične preglede zob pa so opravili že vsem zaposlenim.
V	dneh od 27. do 30. aprila smo bili tržiški sindikalni delavci skupaj z rokometaši na obisku v pobratenem francoskem mestu Ste Marie Aux Mines. Ves čas gostovanja smo bili deležni izredne gostoljubnosti in pozornosti. Iz naše delovne organizacije sva bila v delegaciji sindikalnih aktivistov skupaj s Stanetom Kuzma iz TOZD Gumoplast. Prvi dan obiska so nas povabili na občino, kjer so nas predstavniki občine seznanili z organiziranostjo in delovanjem njihove občine kakor tudi z organizacijo njihovih sindikatov. Popoldne prvega dne smo si ogledali skupaj z gostitelji rokometno srečanje med domačini in II. ekipo iz Tržiča, ter srečanje Milhause (član I. francoske lige) in I. ekipo iz Tržiča. Prvo srečanje so dobili naši, drugo pa so izgubili s precej tesnim rezultatom 21 : 23.
Drugi dan smo se udeležili komemoracije najprej pri francoskem, nato pa pri slovenskem spomeniku žrtvam II. svetovne vojne, popoldne pa smo odšli na ogled izredno zanimivega kraljevskega gradu Koenigsbourg, ki je menda druga največja znamenitost Francije. Nato smo šli po znani vinski cesti v vinsko klet v Rodernu, kjer so nam ponudili priznana alzaška vina različnih vrst, kvalitet in starosti. Po vrnitvi smo imeli skupno z gostitelji večerjo, kjer smo se tudi uradno poslovili.
V	ponedeljek smo se razdelili v dve skupini in odšli na ogled tovarn. Prva skupina je odšla na ogled tekstilne tovarne, midva s Stanetom pa sva se priključila skupini na ogledu tovarne plastičnih mas, kjer izdelujejo PVC folije širine 12 metrov za kmetijstvo. Z delavci smo se pogovarjali o pogojih dela in vlogi sindikata v njihovi tovarni. Po ogledu tovarne smo se poslovili. Slovo je bilo prisrčno, kot je slovo prijateljev in se je končalo z željo »nasvidenje v Tržiču.«
Po 21 urnem potovanju smo 1. maja ob petih zjutraj prišli na Deteljico in odšli vsak po svoje k počitku.
Boris Janc
Podrobneje o potovanju, vtisih in razgovorih s francoskimi gostitelji bomo pisali v prihodnji številki.
NAGRADNA KRIŽANKA
Za zadnjo križanko smo dobili 80 rešitev. Od tega je bilo 9 nepravilnih. Nagrade je izžrebala naša sodelavka iz tehničnega sektorja Darka Povalej.
80 din BRADAČ MARI - 512/2 60 din ŠOBER VIKTOR — izvoz 600 40 din KLOFUTAR TATJANA - 500 20 din HRIBAR ANTONIJA — upokojenka 20 din MIKOLIČ BORIS - 529
REŠITVE DANAŠNJE KRIŽANKE POŠLJITE V UREDNIŠTVO DO 31. MAJA 1979.
ZAHVALE
Ob smrti očeta
IVANA FLORJANČIČ
se iskreno zahvaljujem sodelavkam v oddelku 511 za denarno pomoč in izrečena sožalja	Kristina Bodlaj
Ob tragični smrti drage mami
MARTE MAGLICA
BOLEČINA
Ko se delavci hote ali nehote z bolečino v srcu oziramo na nemo plapolajočo črno zastavo ob vhodu v tovarno, nam je to edino sporočilo, da se je od življenja poslovil človek, delavec, sodelavec, tovariš in prijatelj. Med seboj se vprašujemo, kdo naj bi bil pokojnik, vendar, ko izvemo pravo ime in priimek, je v večini primerov že prepozno, da bi se udeležili pogreba. Pozneje le izvemo, da je smrt iztrgala človeka, ki je bil naš človek, sodelavec, tovariš, katerega smo ljubili in spoštovali, kar je za vse nas prav gotovo strahoten udarec.
Lahko bi bilo tudi drugače!
Najbrž bo lažje za vse nas, če se odločimo, da bomo lepega dne v primerni vitrini, na primernem mestu iz primernega obvestila ob vhodu v tovarno lahko prebrali, kdo je pokojnik in kdaj je obred njegovega pogreba.
Poskrbljeno bo za vse nas, spodobno in spoštljivo do pokojnika, da bi se od njega lahko poslovili tudi mi, sodelavci, tovariši in prijatelji, kar nam v sedanjem obveščanju in prepoznem spoznanju žal ni bilo mogoče.
Ostane nam le grenka bolečina. Ivan Lausegar
se iskreno zahvaljujem delovni organizaciji in sindikatu PEKA, sodelavcem v TOZD Gumoplast za izrečena sožalja in podarjene vence, ter vsem, ki so jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti
Bojan Maglica
Vsem sodelavcem oddelka 512/4 se iskreno zahvaljujem za pozornost in prejeto darilo ob mojem odhodu v pokoj. Enako se zahvaljujem za izkazano pozornost tudi celotnemu kolektivu tovarne obutve »PEKO«, ter mu še v bodoče želimo veliko delovnih uspehov.	Hvaležni sodelavec Jakob Bukovnik
Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem tovarišicam in tovarišem poslovodjem iz tretje grupe za pozornost in poklonjeno darilo ki mi bo v trajen spomin. Enaka pohvala vodji konference, tovarišu Zajcu.
Vsem želim veliko osebne sreče in uspeha pri nadaljnjem delu.	Martin Avsec
Poslovodjem tretje grupe in tovarišu Karlu Zajcu se zahvaljujem za lepo darilo, ki so mi ga poslali z bazenske konference na Bledu. Vsem želim veliko sreče in uspehov pri njihovem delu.
Melita Steiner, Mozirje
NOVOSTI
NA KNJIŽNEM TRGU
Tokrat vam predstavljamo knjigo Josipa Broza Tita 0 LIKU KOMUNISTA. Pred kratkim je izšla pri Državni založbi Slovenije in še nekatera družbenoslovna dela.
Josip Broz Tito: O LIKU KOMINISTA
Občni zbornik odlomkov in citatov iz govorov in spisov predsednika Josipa Broza Tita, je posvečen šestdeseti obletnici ustanovitve Zveze komunistov Jugoslavije.
Razvoj komunistične partije je v tej knjigi prikazan skozi besede tovariša Tita, ki se nanašajo na komunista in njegove lastnosti. V 13 poglavjih, v katerih je prireditelj zajel posamezne teme, so prispevki razvrščeni kronološko, tako da zaobsegajo čas od leta 1927 pa do XI. kongresa ZKJ.
Knjiga je kot kažipot in spodbuda namenjena slehernemu komunistu, delovnemu človeku, zlasti pa mladim, ki vstopajo v Zvezo komunistov. Iz nje bodo črpali znanje, bogastvo idej in navodila za akcijo, saj so Titove izjave o liku in lastnostih komunista »osnova in kažipot, kako oblikovati in razvijati etiko socialistične samoupravne družbe, s komunisti kot njeno vodilno in usmerjevalno idejnopolitično silo.« (Stane Dolanc, predgovor.)
Besedila je zbral in uredil Slobodan Radonjič, predgovor je napisal Stane Dolanc, slovensko izdajo je pripravil Franček Šafar.
284 str., pl. 190 din
Josip Broz Tito: IZBOR IZ DEL v petih knjigah
Osrednje teme iz celotnega avtorjevega opusa so zajete v na-slednih petih knjigah:
1.	REFERÀTI NA KONGRESIH IN KONFERENCAH KPJ IN ZKJ
2.	DELAVSKI RAZRED IN ZVEZA KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE 1926-1977
3.	NACIONALNO VPRAŠANJE IN REVOLUCIJA
4.	SAMOUPRAVLJANJE
5.	JUGOSLAVIJA V BOJU ZA NEODVISNOST IN NEUVRŠČENOST
Dela tovariša Tita so temeljni ustvarjalni prispevek k marksistični misli, najpopolnejši in najmočnejši izraz idejnopolitičnih in zgodovinskih izkušenj in prakse našega komunističnega gibanja ter njegovega boja za revolucionarno preobrazbo družbe in zgraditev samoupravnega socializma. Hkrati pa ima Titovo delo daljnosežen, svetovni pomen v boju delavskega razreda in vseh naprednih sil za neodvisnost, enakopravnost, neuvrščenost in socializem.
Celotni izbor je primeren za najširši krog bralcev, saj seznanja s teoretičnimi in praktičnimi spoznanji ter rešitvami, ki pomenijo novo, izvirno pot našega družbenega razvoja.
Zato vas vabimo, da naročite to delo, saj je v njem na 2533 straneh predstavljeno jedro Titove misli.
Izbor iz del je skupna izdaja tehle jugoslovanskih založb:
Svijetost — Sarajevo, DZS — Ljubljana, Mladost — Zagreb, Prosveta Beograd, Pobjeda — Titograd, Matica srpska — Novi Sad in Misla— Skopje.
Cena kompleta je 750 din, posamezne knjige pa 165 din.
Edvard Kardelj: O SISTEMU SAMOUPRAVNEGA PLANIRANJA
To je druga knjiga v zbirki Brionske diskusije, ki obsega sedem poglavij: 1. Bistvo in značaj socialističnega samoupravnega združenega dela; 2. Družbenoekonomsko bistvo dohodkovnih odnosov v združenem delu; 3. Družbenoekonomski odnosi med proizvodnjo in trgovino ter vloga potrošnikov; 4. Samoupravno dohodkovno-interesno povezovanje družbenega dela v materialni proizvodnji in v družbenih dejavnostih; 5. Družbenoekonomsko povezovanje samostojnega osebnega dela v sistem samoupravnega dela; 6. Oblike samoupravnega organiziranja združenega dela; 7. Medsebojna delovna razmerja delavcev in uresničevanje samoupravljanja v združenem delu.
Knjigo priporočamo vsem, ki jim je kot proizvajalcem, delegatom, družbenim delavcem v našem sistemu socialistične samoupravne demokracije zaupana dolžnost in pravica dan za dnem odločati, saj jim bo to delo zanesljivo pomagalo pri ustvarjalnem uresničevanju principov naše samoupravne socialistične družbe v konkretni, vsakodnevni akciji.
344 str., kart. 200 din
V Ludbregu obiskuje tečaj »usposabljanje mladih za obrambo in zaščito« 49 mladink rojenih leta 1962. Predavatelji so rezervni oficirji JNA, ki svoje izkušnje in znanje posredujejo mladim
Čestitka in nagrada za 30 letno sodelovanje.
Branko Košir je bil v prodajni mreži dobrih 30 let. Sedaj odhaja v zasluženi pokoj.
VOJAKI NAM PIŠEJO
Vsem delavcem tovarne obutve PEKO Tržič čestitam ob dnevu OF in delavskem prazniku — 1. maju in vam še naprej želim veliko uspeha v proizvodnji.
Pozdravlja vas sodelavec, ki je na odsluženju vojaškega roka v Zagrebu.
Jože Bohinc
NASI PETDESETLETNIKI
VIDA ZUPAN, samostojni obračunovalec v montažnem oddelku 522
STANA TIJANOVIĆ, poslovodja v Postojni
Iskreno čestitamo!
NEREDNA DOBAVA
Poslovodja prodajalne Niš I. tov. Ranko Kostič nam je poslal kopijo pisma — reklamacije tovarni obutve Kraš v Karlovcu. Smatra, da so vsi poslovodji istega mnenja glede nerednih dobav robe in da je to samo eden od mnogih primerov.
TVORNICA OBUČE »JOSIP KRAŠ« KARLOVAC
Danas smo od vas primili mušku cipelu, vaš art. 9773 IBM 29012 i 29013, po dobavnici br. 386 od 07.04. o.g., i ustanovili da nam pošiljka ne odgovara niti naručenom sortimentu, a ni sortimentu kojeg ste vi na dobavnici ispisali.
Kakvo je to odstupanje u sortimentu pogledajte sami:
IBM 29012 veličina: ispisano pari
IBM 29012
veličina:	6	— 7 — 8— 9—10	—	11
izpisano pari	—	26262452	—	1	30
posiate pari	—	26 68 5— — —	—	3	30
Slična je situacija i sa IBM-om 29013
Možda če neko reči da je verovatno došlo do nenamerne greške. Ali odmah moramo istači da su greške očigledne namerne, jer su veličinski brojevi poslati napamet a Sortiment u dobavnici tačno tako tempiran kakav je i u našoj bazenskoj narudžbi. Zbog toga se drugovi iz prodaje i otpreme varaju ako misle da če nas sa ovim zavaravati. Nažalost ima momenata kada nismo u moguč-nosti da izvršimo potpunu kontrolu pošiljaka, i da nam je zbog toga bezbroj puta od raznih dobavljača podmetnuto, ako ne drugo, bar dosta nesortirane robe.
Moramo vas podsetiti da smo vam dana 17. 03. 1979, našim komisijskim zapisnikom broj 1/79, stavili do znanja da ste nam po dobavnici br. 301 od 28. 02. 1979 pogrešno poslali 8 pari artikla kojeg u dobavnici nije bilo. Tom prilikom vam pošiljku nismo vratili, a zamolili smo vas da ubuduče do ovog više ne dodje. Jedan primerak toga zapisnika smo siali i našoj centrali — vodji OOUR-a, radi evidentiranja nesavesnih dobavljača.
Pored svega vam moramo saopštiti i to, što vi i sami znate, da ste nam robu otpremili sa zakašnjenjem od 50 dana i da i tu nismo bili rigorozni, te vam pošiljku nismo vratili, te da čemo u buduče i mi promeniti stav, ukoliko ne naidjemo na vaše razumevanje.	Poslovodja
Kostič Ranko
OKOLICA
JE NAŠE OGLEDALO
Aktiv žensk iz Budučnosti je organiziral in izvedel akcijo »ureditev okolja«. Članice so očistile okolico tovarne in jo zasadile s cvetjem in zelenilom. Akcija je pokazala, da v Ludbregu ženske ne delajo samo čevljev, ampak skrbijo tudi za okolico kjer prebijejo del svojega časa.
Tudi mladina v matični tovarni je v aprilu izvedla akcijo »mladinsko popoldne« in očistila tovarniško dvorišče, razne nepotrebne navlake in parkirne prostore ter zelenice.
Na sliki: okolica tovarne v Ludbregu je privlačna za pogled.
ŠAHOVSKO PRVENSTVO
20.	aprila je bilo v Tržiču sindikalno šahovsko prvenstvo. Tekmovanje je bilo ekipno. Igralo se je na štirih deskah. Udeležila se ga je tudi naša ekipa iz TOZD Obutev v sestavi: Peter Mali in Janez Uzar II. kategorije, Dušan Jazbec III. kategorije in Franc Kokalj IV. kategorije.
Po zanimivih bojih je zmagala naša ekipa. Vrstni red najboljših je naslednji:
1.	»PEKO« TOZD OBUTEV	20	točk
2.	KOMUNALNO PODJETJE	14	točk
3.	BPT	13	točk
4.	TOVARNA KOS IN SRPOV	13	točk
5.	POSTAJA LM TRŽIČ	9,5	točke
Naša ekipa je dobila diplomo in pokal v trajno last,
plasirala pa se je v republiško sindikalno prvenstvo.
Upamo, da bo naši ekipi s pomočjo sindikata omogočen nastop na republiškem prvenstvu.	Janez Uzar
POVRATNA TEKMA
Oženjeni in samski delavci iz montažnega odddelka 522 so se pomerili v povratni nogometni tekmi. Tekma se je odigrala v prijateljskem vzdušju. Prvi polčas se je končal z golom Alojza Fuksa. V drugem polčasu so se oženjeni razigrali, zadetki so kar deževali. Končni rezultat je bil 9 : 0 za oženjene. Da so bili oženjeni tako uspešni gre največ zaslug odličnemu vratarju Slavku Zalazniku, ki je mojstrsko ubranil prav dobro usmerjene zadetke. Samski so skušali z zamenjavo vratarjev zmanjšati rezultat pa ni in ni šlo. Obe ekipi sta si privoščili tudi zamenjavo igralcev. Tekmo je vodil Mirko Lučki, ekipi pa sta nastopili v naslednji postavi: oženjeni: Slavko Zalaznik vratar, Marjan Hočevar, Vlado Sedej, Tone Toporiš, Hazim Šehovič in Alojz Fuks. Samski: Stane Hojnik, Darko Zupan, Stane Geč, Franc Pagon, Božidar Dolenc in Zdenko Cvek.	Ivan Lausegar
IZ UREDNIŠTVA
Pred prvomajskimi prazniki smo se spet preselili. Tokrat smo dobili domovanje v prvem nadstropju adaptirane in preurejene Koširjeve hiše, izven tovarniške ograje. Upamo, da bodo novice prodrle do nas in ne bodo ostale v »fabriki«.
Povečali so se honorarji za prispevke v Čevljarju za dobrih 30 %. Mogoče vas bo, dragi bralci, kaj vzpodbudilo in boste raje vzeli pero ali svinčnik in nam kaj napisali. Če vam ne teče pero po papirju, pokličite 217. številko telefona, skupaj bomo izoblikovali članek, ki bo zanimiv za vse bralce. Sporočite nam tudi, o čem naj pišemo, da boste radi brali.
V	pripravi je predlog pravilnika o izdajanju glasila, izdajateljskih razmerjih in honoriranju prispevkov. Ko bo v razpravi, ga, prosimo, preglejte in sporočite dopolnila.
V	uredništvu imamo spet novo sodelavko. Vaše prispevke bo prepisovala in jih pripravila za tisk MILENA MALI, stenodaktilograf. K nam je prišla iz tehničnega sektorja.
Križanko samo nekateri pridno rešujejo. Pridružite se jim. Vse tiste, ki pošiljajo križanke v kuvertah, prosimo, naj križanko samo prepognejo in jo oddajo. Zakaj bi uničili kuverto. Na vidna in najbolj prometna mesta vam bomo namestili omarice z našo oznako. Vanje boste lahko dajali križanke, prispevke ali vprašanja za odgovore, ki vas zanimajo. Obljubljamo, da vam bomo odgovorili na vsako vprašanje, tista, ki bodo zanimala širši krog bralcev, pa bomo objavili v Čevljarju ali Čevljarjevih obvestilih.
Do naslednjič na svidenje	urednica
čevljar
Glasilo delovne organizacije tovarne obutve PEKO Tržič n.sol.o. — Ureja uredniški odbor: Janez Kališnik, Edo Košnjek, Nataša Meglič, Marjan Markič, Anton Simonič, Karel Zajc, Ivan Zaplotnik, Marija Slapar, glavni in odgovorni urednik. — Naslov uredništva: »PEKO« Tržič, telefon 50-260 int. 217. — Tisk: TK Gorenjski tisk Kranj. — Izhaja enkrat mesečno v nakladi: 3200 izvodov v slovenskem in 1600 izvodov v srbohrvatskem jeziku. — Glasilo dobijo člani delovne organizacije, štipendisti, vajenci in upokojenci brezplačno.