Leto XXII., št. 18 Ljubljana, sreda 22. januarja 1941 Cena 1 Din Upiavmsivo. ujuoijana tUutfijeva d — relefoD štev. 3122, 3123, 3124, 3125. 3120. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen« burgova ul — Tel 3492 to 3392. Potu uzmca Maribor: Grajski crg »t. 7 — Telefon 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. Telefon št. 190. Računi pn pošt ček. zavodih: Ljubljana St 17 749. Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 30 din. Za inozemstvo 50 din. Uredoiltvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6, teleta« 3122, 3123, 3124, 3125. 3126; JAarlDor, Grajski trg St 7, telefon St 2455, Celje, Stro8smayerjeva ulica fttev 1, telefon St 65 Rokopisi se ne vračajo Ugibanja in domneve Medtem ko se glavni vojni dogodki še vedno odigravajo na sredozemsko-afriškem bojišču in so v tej zvezi pereča zlasti ugibanja o poteh in načinih novega nemškega posega v razvoj vojne, obračajo nove vesti pozornost javnosti na najrazličnejše predele Evrope istočasno. Trenutno je spet v ospredju zanimanja zlasti Francija, toda tako zvana »nevidna vojna«, ki jo vodi predvsem diplomacija, se ne omejuje samo na zapadno Evropo. Na Balkanu je sicer po nedavni novi napetosti nastopilo zatišje, vendar se zdi, da je le navidezno. kajti diplomatska delavnost je tudi v tem predelu Evrope zelo živahna. Poročila iz Ankare in Sofije so prav pretekle dni pripovedovala o stalnih obiskih raziih diplomatov pri turškem in bolgarskem zunanjem ministru. Razen tega se te dni mudi v Sofiji tudi posebni Rooseveltov odposlanec polkovnik Donovan. Njegov obisk kaže zanimanje Zedinjenih držav tudi za to evropsko področje. Končno nas poročila iz Bukarešte opozarjajo, da tudi v Rumuniji notranji položaj ni še razčiščen in da bi se v kratkem utegnili pojaviti tudi tu novi zapleti. Vojne operacije in razne vojaške možnosti, ki se v tej zvezi nakazujejo, pa stalno obračajo pozornost tudi še na druga, evropska in izvenev-ropska področja. Razne možnosti razvoja v vseh na-značemh smereh so seveda povod za najrazličnejša ugibania in domneve, ki se ob vsakem novem dogodku še pomno-že. To je v ostalem povsem razumljivo, kajti sedanio fazo voine lahko označimo za eno izmed onih vmesnih faz, ki ustvarja vse polno negotovosti na vse strani in v kateri šele dozorevajo večje odločitve. V takšnih fazah deluje predvsem tako zvana »nevidna vojna«. Na zunaj se kaže v pojavih, ki jih je same na sebi težko doumeti in pravilno presoditi. Zato si tu svet ne ve z drugim pomagati kakor z ugibanji, ki pa so lahko samo več ali manj verjetna, v kolikor so bolj ali manj realna. Tako je bilo te dni z ugibanji o sestanku med maršalom Petainom in Lavalom, ki se spravlja v zvezo z novim nemškim po-segom v razvoj dogodkov v Franciji, ne da" bi se moglo reči, v kakšnem smislu se je ta poseg izvršil. Enako spada v vrsto ugibanj tudi vse. kar se ie te dni p■ s^lo o novem sestanku med Hitlerjem in Mussolinijem. Tudi o njem so se slišale številne konkretne navedbe, ki pa so manj rezultat informacij kakor domnev, izhaiaiočih iz premotrivanja sp1 osnega položaja. Vsa ta značilna ugibanja o pomenu nekaterih dogodkov in pojavov zadnjega časa vsiljujejo mnogim občutek, da se spet nekaj večjega pripravlja za kulisami vojne. Glede velesil osi opozarjajo na primer vsi inozemski poročevalci v Berlinu, da ni mogoče prezreti »obsežnih priprav za vojaške in politične odločitve v najbližji bodočnosti«. Kon-» kretno pa o njih nihče ne more ničesar napovedati. Morda še najbolj odgovarja stvarnosti mnenje berlinskega dopisnika budimpeštanskega vladnega organa »Pester Lloyd«, ki je opozoril te dni na znano povezanost nemških vojaških in diplomatskih akcij, pa se mu zdi zato še najbolj verjetno, »da hoče Berlin najprej počakati na zaključke ^političnega razvoja, preden bi se odločil za konkretne sklepe za spremembo položaja«. V tem smislu bi lahko govorili o nemški »razčiščevalni akciji«, in sicer tako na evropskem zapadu, zlasti v Franciji, kakor na evropskem jugovzhodu. Sedanje vojaško sodelovanje Nemčije in Italije na sredozemsko-afriškem bojišču pa je dalo nekaterim opazovalcem položaja pobudo tudi za domnevo, da morda pripravljata velesili udar v srednjem delu Sredozemlja, med Sicilijo in nasprotno afriško obalo, češ da bi tu mogli z združenimi silami v najkrajšem času doseči, kar se jima doslei ni posrečilo pri Suezu in tudi ne pri Gibraltarju: zaporo pomorske poti. ki so se je doslej posluževali Angleži. Za to podmeno ne navajajo le deistva, da je postala Sicilija v zadnjem času važno zbirališče nemških oboroženih sil. temveč tudi glasove iz Rima, ki napovedujejo, da utegne v bližnjem razvoju postati prav Sredozemlje središče srditih borb. Seveda bi morali velesili osi za svoj udar na srednii del severne Afrike- proti Tu-nisu in Bizerti, razčistiti predvsem položaj Francije in vichyjske vlade, zlasti pa položaj francoskega generala Wey-ganda v Maroku. Morda gredo nemška prizadevanja v Franciji sedaj prav v to smer in znabiti je res bil del razgovorov med Hitlerjem in Mussolinijem posvečen prav tem konkretnim vprašanjem italijansko-nemškega sodelovanja na sredozemsko-afriškem boiišču. Drugi snet mislijo, da bi takšna akcija velesil osi ne mogla biti sama sebi namen, temveč bi služila le za to. da izvabi čim več angleških oboroženih sil na sredozemsko področje in tako omogoči izvedbo drugega načrta, ki se zdi Berlinu važnejši, načrt nemškega vpada v Anglijo. V tej zvezi se spet nadaljuje že znana polemika o takozvanih »ključih do zmage« v tej vojni. Medtem ko je na primer nemški kontreadmiral Gadow prav te dni po- Naskok na Tobruk, sunek v Eritrejo Včeraj zjutraj so pričele angleške čete splošen napad na trdnjavo Tobruk — Angleško prodiranje iz Sudana v italijansko kolonijo Eritrejo Kairo, 21. jan. s. (Reuter) Poveljstvo angleške vojske na Bližnjem vzhodu je objavilo danes popoldne naslednje poročilo: Libija: Danes zgodaj zjutraj se je pričel napad na Tobruk. Operacije se nadaljujejo zadovoljivo. Sudan: Na ozemlju pri Kasali naše čete močno zasledujejo italijansko vojsko, ki se umika od eritrejske mejr proti vzhodu. Pri Metemi udejstvovanje sovražnega topništva in letalstva tik vzhodno od meje ni moglo preprečiti pritiska naše vojske, ki se nadaljuje. Kenija: Udejstvovanje naših patrol se nadaljuje. Kairo. 21 ian. s. (Reuter.) Ra?en oonol-danskeca uradnega komunikeja ni bilo dT večera nobenih novih podatkov o nanaiu. ki se ie pričel davi proti Tobruku Zadnjo pripravo v napad so tvorili siloviti angleški leta^ki napadi na Trb uk v noči na ponedeljek Angleška letala so naoad1^ v več zaporednih skupinah mornariške ladiedelnice. vojašnice. Do-toianke t^pov in taborišča. Napadi so bili izveden-' ze'0 uspešno kliub močnemu ogniu protiletalskega topništva O boiih ori Kasali iavlia nocoi United Press, da se Italijani še vedno umikajo v notranjost Eritreie. ne da bi nudili odp r. V angleških voiaških kresih zato misl io da se nameravalo Ital;jani ustaviti šele pri A«ordatu. ki leži oko'i 150 km od su-danske meie Tam stojita dve diviziji italijanske vojske. 55 km daleč v Eritrel* Kairo, 21. jan. j. (Reuter) Britanske sile so v svojem prodiranju proti italijanski Eritreji zasedle kraja Tessenei in Sabde-rat, jugovzhodno odnosno severovzhodno od Kasale, ter prodrle že 55 km daleč na eritrejsko ozemlje. Kakor pripominjajo k tem vojaškim operacijam v merodajnih angleških vojaških krogih, celotna zasedba Eritreie za enkrat n' namen britanske armade. Sedaj gre samo za to. da se italijanske če*e potisnejo z gotovih postojank in je angleški pritisk v tej smeri znaten. Dasi število italijanskih čet, ki se umikajo, ni znano, vendar menijo, da je v tem odseku 5.000 do 8.000 voinkov. večinoma domačinov in nekaj oddelkov črnih srajc. Številčna mož Grazlanijeve vojske Stockholm, 21. jan. j. (TOP) Berlinski dopisnik »Trgovskega in brodarskega lista« iz Goteborga poroča, da cenijo v merodajnih angleških krogih številčno moč Grazianijeve armade v severni Afriki le še na kakih 150.000 mož. Po pričetku angleške ofenzive v Zapadni puščavi so cenili nevtralni vojaški opazovalci Graziani j evo armado na 250.000 mož. Tekom bo- i jev v Zapadni puščavi in Libiji je bilo okrog 80.000 Italijanov ujetih. Približno 10.000 vojakov pogrešajo in njih usoda ni znana. Glede na to. da šteje moderna armada. kakor je Graziani jeva v Afriki, tudi močne kontingente, dodeljene transportu ter močne edinice tehničnih čet, se lahko z veliko zanesljivostjo trdi, da bo štela trenutno Grazianijeva armada le še kakih 100 000 vojakov v ožjem smislu besede Od teh vojakov pa le precejšen odstotek vezan na garniziie v Tripolisu. kakor tudi na garnizije v Benehasiiu Derni in Dinrabubu Sama garnizila v Tobruku bo š+ela zaradi tega le dve d"H7iji italijanskega vojaštva v ožjem smislu. Obsežne akcije angleških letal Kairo, 21. jan. s. (Reuter) Poveljstvo angleškega letalstva na Bližnjem vzhodu javlja v svojem današnjem poročilu: V ponedeljek zvečer so izvedla angleška letala nov napad na letališče v Ca-taniji na Siciliji. Sedem sovražnih letal na letališču je bilo zazganih. Med njuni sta bila dva velika dvomotorna bombnika. Požari so nastali tudi med upravnimi zgradbami in so zavzeli tak obseg, da jih je bilo videti 100 km daleč. V nedeljo zvečer so angleški bombniki izvedli velik napad na Tobruk. Baterija štirih sovražnih topov je bila prisiljena k molku. Bombe so padle tudi med taborišče, obstoječe iz 200 šotorov. Iste noči so napadli angleški bombniki železniško postajo v Brindisiju v Italiji ter povzročili znatno škodo. Angleški bombniki so napadli tudi več sovražnih objektov v Vzhodni Afriki in Abesiniji. Bombe so ponovno direktno pogodile sovražna skladišča v Asabu. V Ne-geliju v Abesiniji so južno afriški bombniki popolnoma uničili tamkajšnja upravna poslopja. Več sovražnih motornih vozil je bilo uničenih ali poškodovanih. Vsa angleška letala so se vrnila z vseh teh operacij. Ras Kasa v Khartumu Khartum, 21. jan. j. (Reuter) Danes je ! prispel s svojo družino v Khartum naj- , slavnejši abesinski general izza abesinsko-italijanske vojne, ras Kasa, ki se je v omenjeni vojni proslavil z odličnimi vojaškimi dejanji. Abesinski cesar Haile Se-lassie, ki se že delj časa mudi v Khartumu, je rasa Kaso sprejel v avdienci. | Nadalje se je danes razgovarjal s sudan-skim guvernerjem ter s tamkajšnjimi vodilnimi vojaškimi in civilnimi osebnostmi, ki jih je abesinski cesar sprejel v svoji palači. Zopetna angleška zasedba Kasale je izzvala v vsem Sudanu veliko veselje. Upravne edinice, ki so se svoječasno umaknile iz Kasale, se zdaj spet vračajo na svoja službena mesta. sestanku s kancelar jem Hitlerjem danes zjutraj spet vrnil v Rim. Napadi na Malto Malta, 21. jan. j. (Reuter) Tekom včerajšnjih sovražnih napadov na Malto so bila spet uničena tri sovražna letala, štiri pa so bila hudo poškodovana. Angleško letalstvo je izgubilo tri lovske aparate, iz katerih pa sta se dva pilota rešila Računajo da je imela nemška letalska baza na Siciliji ob pričetku letalske ofenzive na Malto v najboljšem slučaju na razpolago kakih 100 bombnikov in borbenih letal. Velik del tega letalskega kadra je bil v napadih zadnjih dni deloma uničen, deloma oa poškodovan, tako da se je ofenzivna ja-kost nemškega letalskega oporišča na Siciliji nedvomno že zelo zmanjšala in se zaradi teffa lahko pričakuie. da bo silovitost letalskih napadov na Malto polagoma po-oustila. Guverner otoka Malte ie naslovil na angleškega ministra za kolonije osebno br- zojavko, v kateri pravi med drugim: Malta je o priliki zadnjih sovražnikovih napadov prizadejala sovražniku velike izgube. Morala malteškega prebivalstva se je izkazala za trdnejšo kakor kdaj popreje. Ministrski predsednik Churchill je naslovil na angleško upravo na Malti poslanico, v kateri pravi, da pošilja v imenu angleškega vojnega kabineta najprisrč-nejše čestitke k sijajni obrambi, naglašu-joč. da so ne samo oči vse Anglije, marveč oči vsega britanskega imperija uprte iz dneva v dan na Malto, spremljajoč jo v njeni borbi v zavesti, da bodo končno vojni napori Malte poplačani z uspehom in slavo. Nemška letala nad Gibraltar?©m Madrid. 21 ian. s (Colrmb a BS.i Po spanskih informacijah so bila nad Gibr^l-tariem te dni ooažena nemška leta1* -Te to Drvič v teku voine da so se nad Gibraltarjem pojavila nemška letala. V Albaniji v akciji obojestransko letalstvo Grki poročajo o zavrnjenih italijanskih napadih med Tepelenijem in Klisuro Italijanska poročila Ojačeno topniško delovanje pri Tobruku — Strateški umik iz Kasale — Napadi na vojaške naprave v Sudanu Rim, 21. jan. n. (Štefani.) Vrhovno poveljstvo italijanske vojske ie objavilo davi 228. službeno vojno poročilo o borbah v Afriki: V Cirenajki ojačeno delovanje topništva na področju pri Tobruku. Sovražna letala so napadla trdnjavo Tobruk in povzročila nekaj materialne škode, a nobene človeške žrtve. Naša letala so ponovno bombardirala sovražne vojaške naprave in oporišča.- V vzhodni Afriki so naše čete napadle sovražne motorizirane oddelke na sr.dan-ski fronti. Pri tem je sodelovalo tudi lovsko letalstvo. Sovražniku ie bilo priade-janih precej izgub. Iz strateških razloov je bilo naše poveljstvo prisiljeno odrediti umiik iz Kasale. NaSi bombniki so na na d 1 j vojaške vlake pri Tshili v Sudanu in vojaške naprave v raznih krajih Sudana Sovražna letala so napadla Nsgeli in Obok v pokrajini Gala Sidamo v Abesiniji. Le v Negeliju ie bilo nekai škede. V noči od 20. na 21 januar so sovražna letala napadla Catanio. Bilo je nekaj gmotne škode, a nobene žrtve. Adis Abeba, 20. jan. AA. (Štefani.) Prvih 15 dni mesca januaria ie poteklo v znamenju krajevnih spopadov ob vsej meji Keniie do gorniega Sudana. Vojni dopisnik aaenciie Štefani podčrtava, da zadostuje preživeti samo nekai dni ned oddelki tamkajšnjih domačinov, in že se lahko vsak prepriča o varnosti, ponosu in novno zapisal, da je »težišče te borbe slej ko prej na angleškem otoku«, označujejo Italijani za »koren britanskega imperija« Afriko, iz česar zaključujejo, da se bo britanski imperij »sam od sebe sesul, ako bo premagan v Afriki, to se pravi tam, kjer je telo, ne pa tam, kjer je metropola, tam, kjer je izvor moči, ne pa tam, kjer je le blesk moči.« Pri Angležih pa je te dni ugledni publicist Ward Priče napisal v listu »Dai-ly Mail« značilno prerokovanje: »V prihodnjih šestih mesecih bomo ali zmagali ali propadli«. Nekateri »o njegovo napoved o zmagi vzeli dobesedno, toda »zmaga« je očividno tu mišljena tako, da mora Anglija vsaj še ta čas vzdržati neustrašenosti teh čet ter o navdušenju, s katerim se bore proti naoadalcu ki ie ! čedalje številnejši. Angleži so v zadnjih 15 dneh izvedli dva napada, pri katerih ie j sodelovala tudi artilerija v Galabatu Ni- I padi. ki so iih izvedli indijski in angle ki 1 oddelki, so bili obakrat odbti in je sovražnik pustil med obema bojnima črtama nekai streliva, ujetnikov ter številne padle vojake. Askari so izvedli protinapad na nož s takšno srditostjo, da se z njo vojaški pogum sovražnika ne da orimeriati. Celo v Telaju. severno od Kasale je sovražnik poskušal z napadom, pa mu ni uspelo, prav tako tudi na ocdročiu Te-e-nije. Leta^tvo ie neprenehoma nadzorovalo ozemlie cesarstva ter Rd~če morie in cdb:ialo sovražne napade, pri tem pa napadalo z bombami in strojnicami sovražnikove mehanizirane oddelke Izid ie bil naslednji: letalstvo ie un č lo vorne naprave v Port Sudanu. Italijanski letalec iz vzhodne Afrike, poročnik Vicentini. si ie priboril še dva zmagi ko ie se-^trelil en bombnik na področju Teseniia in eno letalo vrste Gloucester ori Aroni Tako sa je število zmag italijanskega letalca dvignilo na 16. Mussolini spet v Rimu Rim, 21. jan. i. (Un. Press.) Predsednik italijanske vlade Mussolini se ie v spremstvu zunanjega ministra grofa Ciana po in ostati pri življenju. Prava odločitev bi prišla šele kasneje. Glede vpliva časa na nadaljnji razvoj vojnih dogodkov postavljajo namreč v Londonu tri možnosti, ki jih postavljajo v tesno zvezo z nemškimi pripravami za vpad v Anglijo: ako bi ta poskus uspel, bi se vojna najbrž končala že v treh mescih1 ako ne bi uspel, bi se verjetno zaključila v šestih mesecih: ako pa bi Nemčija vpada sploh ne poskusila, potem bi Angliji ameriška podpora zagotovila uspeh znabiti v 12 ali 18 mescih. Točnost teh domnev nas tu ne zanima. Navedene številke o vlogi časa v tej vojni pa so v toliko zanimive, ker napovedujejo bližnje odločitve. Rim. 21. ian n. (Štefani ) V svoiem današnjem 228 službenem vojnem poročilu pravi vrhovno poveljstvo italijanske vojske: Na grški fronti normalno delovanie patrol in topništva Formaciie naših letal so bombardirale sovražne pomorske baze. Učinkovito so bile zadete pristaniške -naprave in ladie v lukah Nadalie so naša letala bombardirala razne kraje in zbirajoče se sovržne čete in trenske ko on?. V spopadih s sovražnimi lovskimi letali so naši bembnik: sestrelili 4 sovražna leta a Eno naše letalo se ni vrnilo na svoie ono-rišče Opaženo pa ie bilo. kako se ie njs-gova posadka rešila s padali Sovražna letala so napadla Valono. r>e da bi povzročila kako ^kodo. Na^a lrvska letala so takoi intervenirala in so zas^-dovala sovražnika. Eno letalo tioa Blen-heim« je bilo sestreljeno in se ie že v zraku vnelo. Skupina naših bombnikov je naradla Kreto in bombardira a neko let lit če Letala so streljala tudi s s.rojnicami Izbruhnilo ie nekai požarov in nastala je dobro vidna škoda. Italijanski pritisk pri Meskoplju Atene. 21. ian. n (CBS.) S severovzhodnega sektorja fronte v A'baniii orihaiaio vesti, ki kažeio da so Italijani tam prešli v protiofenzivo. Italijansko topništvo že 48 ur srdito obstreljuje grške p-rstojanke na področju okrog Moskoolia. Pal:jan ka letala vedno znova bombardiralo tako grške postojanke v prvi črti. kakor tudi neposredno zaledje fronte Korčo in cesto, ki je speljana proti Lerinu da bi grške sile na tem frontnem sektorju docela izrivala in odrezala od zaledia Ital jani so ponovno že naoadli posamezne Dostoianke. toda doslei so bila vsa njihova prizadevanja zaman. Grki so gladko odbili sleherni napad in nri7adeiali Italijanom precejšnje izgube Italiianski prit;sk pa se vedno boli veča Kliub bombardiraniu cest v neposrednem zalediu tega sektoria fronte je grško poveljstvo pričelo v naglici ojače-vati postojanke okrog Moskoplia ter na Mokri planini. Dva ministra na fronti Rim, 21. ian n. (Štefani.) Službeno je bilo necoi objavljeno, da sta korp->radiski minister Ricci in državni Dodtainik teea ministrstva Gianetti danes prispala na eno izmed italijanskih front in da se bosta boievala kot italijanka oficirja v prvi črti. Grška poročila Atene, 21. jan. j. (A. R.) Včeraj je bilo na vseh sektorjih albanske fronte živahnejše kakor v minulih dneh. Najobsežnejše so bile vojaške operacije na frontnem sektorju med Tepelenijem in Klisuro, kjer so grške čete uspešno zavrnile nekaj močnih italijanskih napadov ter v protinapadu osvojile nekaj ozemlja v smeri proti Bera tu. V borbah je na obeh straneh zelo aktivno sodelovalo tudi lovsko letalstvo. Topništvo je zlasti z italijanske strani ponovno močno obstreljevalo grške postojanke na višavju severno od Klisure. Na severnem frontnem odseku so imele vojaške operacije sicer še zmerom obseg patruljnega delovanja, vendar je prišlo zlasti ob pričetku doline reke Skumbe do dokaj močnih prask med grškimi in italijanskimi izvidniškimi edlnlcami. Grško topnštvo je s postojank severno od Pod-gradca s kratkimi presledki skoraj ves dan obstreljevalo utrjene Italijanske postojanke na planini Mokri, odkoder je Itali-^ jansko dalekostrelno topništvo odgovaria-lo z ognjem na grške postojanke. Večjih napadov pehote na tem frontnem odseku včeraj ni bilo niti z grške, niti z italijanske strani. Na južnem frontnem odseku je včerajšnji dan potekel v znamenju širokopotez-nih letalskih operacij, ki so bile razširjene enako na same postojanke v bojnih črtah, kakor tudi globoko v frontno zaledje. Grški in angleški bombniki so razen Va-lone bombardirali tudi številne man;'še italijanske zbiralne točke v frontnem zaledju na širokem terenu med Valono in Beratom. Italijansko letalstvo je s svoje strani izvršilo hud napad na Pirej in okolico, ki je bil poleg svoječasnega napada na Patras morda doslej najmočnejša italijanska letalska akcija v grško-italijanski vojni. Na samih bojnih črtah je bilo delovanje letalstva na tem frontnem odseku v podporo dokaj močnim napadom grške pehote, katere akcije pa so Italijani paralizi-rali s številnimi protisunki. Na nekaterih mestih se je grškim četam navzlic temu posrečilo zasesti nekaj važnih postojank v severni smeri proti Valoni. Atene. 21. januarja. AA. (Reuter) Uradno poročilo št. 86 grškega vrhovnega poveljstva, ki je bilo objavljeno snoči. pravi: Krajevno delovanie se je končalo z uspehom. Ujeli smo več sovražnih vojakov in zaplenili r^nogo možnarjev ln avtomatičnega orožja. Sovražno letalstvo Je včeraj bombardiralo Pirej in poškodovalo nekatera stanovanjska poslopja. Med civilnim prebivalstvom je bilo nekaj mrtvih in ranjenih. Neko letalo je padlo v morje blizu otoka Prevese, drugo pa je padlo v morje zapadno od rta Cunion. Bombe so letala metala tudi na vasi Eleusls na Krfu in na Kreti, kjer pa nI bilo žrtev in stvarne škode. Pirej in Valona bombardirana Atene, 21. jan. i. (Reuter.) Vrhovno poveljstvo angleškega letalstva v Grčiji objavlja naslednie porečilo: V ponedeljek ie 8 skupin italijan kih bombnikov v nizkem poletu napadlo razne cilje v atenski luki Pirej. Skoda na vojaških objektih ni bila povzročena Naša lovska letala so sovražnika naoadla ter ie bil en sovražni bombnik v plamenih sestreljen v morie. Posadka štirih mož se je rešila s padali. En sovražni bombnik ie bil poškodovan. Eno naše letalo se ie m~d pristaianjem zrušilo na tla in ie zgorelo. ' Napad na Pirei ie traial od 12.10 do 13.55. Italijanska letala so doletavala na Pirej v skupinah po 4 do 5 aparatov ter so metala na obalo rušilne bombe sredniega kalibra. Bombe so bile vržene nrav tako tudi na četrti v bližini pirei^ka luke. Več hiš ie bilo oorušenih. napad ie zahteval tudi nekai človeških žrtev. V noči od nedelje na ponedeliek so angleška letala bombardirala Valono. Napad je bil naihuiši. kar iih ie bilo doslei izjedenih v Albaniii. Včerai podnevi po se napadi na Valono ponovili. Povzročene so bile velike eksoloziie in več r>ožarov. Anglež? a ^Mteitafrilli italijanskih izgubah London. 21. ian. i. (Reuter.) V merodajnih krogih v Londonu računajo, da so Italijani na albanski fronti izgubili do-lej v celoti približno 50.000 mož. Po službenih italijanskih podatkih so 7na?a'e it^i-ian*ke izgube doslei 2081 mrtvih in 6515 ranjenih. Grki so ujeli okrog 16.000 Italijanov. k čemur ie tr^a prišteti še približno 1000 ubežnikov. Število obolelih italijanskih vMakov se službeno ceni na približno 20 000 mož Potres na Cipru Stockholm 21. jan. A A. (DNB) Včeratf zjutraj so na Ctoru čutili potres, ki je trajal pol minute. V Paralinlji pri Famagustl je bilo podrtih 50 hiš. poškodovanih pa 100 poslopij. Sedem oseb je ranjenih. V Fama-gusti je bila katedrala sv. Nikolaja lahko poškodovana. Hotna v Rumuniii Romunija preživlja zopet hudo notranjo krizo -ljali državni udar — Umor nemškega oficirja ukrepi v vsej državi - Legionarji priprav* — Strogi varnostni Budimpešta, 21. jan. p. Od danes opoldne dalje je telefonski promet z Rumunijo prekinjen. Zaradi tega ni mogoče dobiti zanesljivih vesti o dogodkih, ki se odigravajo v Rumunlji. Vsekakor pa kažejo zadnje vesti, kl so prispele v Budimpešto, da se odigravajo v Rumunijo veliki dogodki, ki utegnejo roditi še zelo dalekosežne posledice. Atentat na nemškega majorja Der inga Neposredni povod za te dogodke je dal atentat na člana nemške vojaške misija, majorja Deringa. O atentatu,' ki je bil izvršen v soboto ponoči, je bilo izdano kratko uradno poročilo, ki poudarja, da je ate-tator tuji državljan in da je bil aretiran, ko je skušal pobegniti. Major Dering je podlegel poškodbam. Rumunska vlada je spričo tega dogodka izdala najstrožje ukrepe in je bila takoj uvedena preiskava, kl naj ugotovi tudi motive tega atentata. Umorjenega majorja Deringa so danes z vojaškimi častmi prepeljali iz hotela, kjer je nastanjen štab nemške vojske, na železniško postajo v Bukarešti. Pogrebu so prisostvovali člani vlade, zastopniki rumun-ske vojske, diplomatski predstavniki Nemčije, Italije, Španije in Japonske z vojaškimi atašeji ter člani nemške vojaške misije. Pravi vzrok tragičnega dogodka še ni razjasnjen, čeravno se preiskava energično nadaljuje. Aretirani atentator odklanja vsake podatke o sebi, kakor tudi o motivih, ki so ga dovedli do atentata. Preiskava je spri*o tega zelo otežkočena. Ker so pri atentatorju našli turški potni list z grškim imenom, domnevajo, da je po poreklu Grk. Oblasti pa so ugotovile, da se je atentator poprej posluževal tudi drugih potnih listov. Ugotovljeno je, da biva v Rumuniji že od oktobra lanskega leta. ^ot?anji minister Fetrovicescu oistavljen še večjo senzacijo, kakor vest o tem atentatu, pa je zbudilo uradno poročilo, da je bil notranji minister general Petro-vicescu odstavljen in imenovan na njegovo mesto dosedanji poveljnik Bukarešte, general Dimitrescu Popescu. Uradno poročilo o tej spremembi naglasa, da je bila izvršena z namenom, da se okrepi notranji red in da se izdajo vsi potrebni ukrepi, da bi se preprečila nadaljnja anarhija in popolno razsulo. Dosedanji notranji minister, poudarja komunike, 9 ur po umoru nemškega oficirja sredi rumunske prestolnice ni izdal prav nikalah ukrepov, ki jih je t-dogodek nujno narekoval. Izdal ni niti potrebnih varnostnih ukrepov za varnost nemške vojaške misije. Novi notranji mi*ister general Popescu je bil od 8. septembra lanskega leta poveljnik Bukarešte in se je v tem svojstvu izkazal kot odločen oficir. General Antonescu je v zvezi s temi dogodki naslovil na narod poziv, naj ohrani mir in red v državi. Legionarf! bi s© ra*fi polastili oblasti Atentat na nemškega oficirja so skušali izkoristiti legionar ji za novo akcijo, da bi se v celoti polastili oblasti. V Bukarešti in ▼ notranjosti države so priredili velike demonstracije ter zahtevali, naj se vsa oblast izroči legionarjem. V Buliarešti so manifestirali pred dvorom, nato pa so krenili pred nemško in italijansko poslaništvo, koder so vzklikali Hitlerju in Mussoliniju. Nato so se podali pred predsedstvo vlade, kjer so posebno bučno zahtevali, da se vsa oblast izroči legionarjem, da bodo končno obračunali z masoni, Židi in tujimi plačanci. General Antonescu se je pojavil na balkonu palače ter imel pomirljiv govor. Obsežni varnostni ukrepi v državi Spričo nevarnosti, da zavzamejo neredi I in demonstracije še večji obseg, je vlada | izdal poseben zakon, ki določa za vsak napad na pripadnika nemške vojske v Rumuniji smrtno kazen. V utemeljitvi poudarja vlada, da predstavlja vsak napad na nemške vojake istočasno tudi ograža-nje rumunskih državnih interesov in da spadajo zaradi tega taka dejanja pod zakon o zaščiti države. Današnji rumunski listi obširno pišejo o umoru nemškega majorja in domnevajo, da je atentator agent angleške tajne službe. V zvezi s tem ostro napadajo tudi bivšega šefa rumunske obveščevalne službe Cricesca, češ da je zaupnik Calinesca, sedanjemu podtajniku notranjega ministrstva Roasanu pa očitajo, da je dejanski zaščitnik atentatorja. Zadnja poročila, ki so prispela preko rumunske meje, javljajo, da so bili danes izdani nadaljnji zelo obsežni ukrepi. Ker je prišlo skoro po vsej državi do spopadov med komunisti, katerim so se pridružili tudi disidenti Železne garde, ter legionarji in vojaštvom na drugi strani, je izdala vlada odlok, po katerem so vso policijo, žandarmerijo in politično upravo prevzele vojaške oblasti. Dosedanji generalni direktor policije Giga, ki je spadal med najodličnejše predstavnike legionar-jev, je bil danes odstavljen in na njegovo mesto imenovan general Nicolescu Codis. Vojaštvo je zasedlo tudi 87 najvažnejših tovarn ter vsa javna poslopja v Bukarešti in v provinci. Povsem izgleda, da so legionarji pripravljali državni prevrat, kar pa skuša Antonescu preprečiti z uvedbo vojaške diktature. Kdo je atentator Rim, 21. jan. p. Agencija Štefani poroča iz Bukarešte, da je morilec nemškega majorja Deringa neki Sarandos, star 31 let, ki je rojen v Turčiji, je pa naturaliziran Grk. V Rumunijo je prišel lansko jesen. Pri niem so našli čekovno knjižico neke ameriške banke ter več pisem iz Ame-tjke in Anglije. Rumunske oblasti zasledujejo tudi nekega Irba Čaha, o katerem sumijo, da je sodeloval pri atentatu. Ge- neral Antonescu je obvestil nemškega poslanika, da bo atentator takoj ustreljen, čim bo končano njegovo zasliševanje. V znak represalij je policija aretirala 10 najuglednejših članov grške kolonije v Bukarešti. Atentat na direktorja državnih železnic Bukarešta, 21. jan. br. (SDA) Danes popoldne je bil na generalnega direktorja rumunskih državnih železnic Oreseana izvršen atentat. Napadalci so vdrli v njegovo pisarno ter oddali nanj več revolverskih strelov. Oreseanu je bil težje ranjen. Storilci so pobegnili in jih sedaj policija zasleduje. Ozadje atentata še ni znano. Potovanje Horie Sime v Berlin Bukarešta, 21. jan. AA. (Havas) Podpredsednik vlade in vodja legionarskega gibanja Horia Sima bo koncem tega tedna odpotoval na čelu zastopstva Železne garde v Berlin, kjer bo obiskal glavne ustanove naro:nosocialistične stranke v Nemčiji. Uradni krogi Izjavljajo, da ničesar ne vedo o novicah, ki se širijo v tujini, češ da mi- slijo tudi drugi rumunski politiki odpotova ti v tujino. Nov sovjetski demanti Moskva, 21. jan. AA. (Tass.) Norveški listi so objavili novico, da je bilo osebje sovjetskega poslaništva v Bolgariji v celoti ali pa delno odpoklicano. Za razlog listi navajajo dejstvo, da bi osebje ne bilo na zadovoljiv način izvrševalo svoje dolžnosti Tass je pooblaščen zanikati to novico kot izmišljeno in brez vsake stvarne podlage. Ukinitev potovanja iz Rumunije v tujino Sofija, 21. jan. s (Reuter) Rumunske oblasti so ukinile ves potniški promet z inozemstvom. Prehod meje je dovoljen sa mo za potnike z diplomatskimi potnimi listi. Madžarska delegacija v Moskvi Budimpešta, 21. jan. s. (Ass. Press.) V Moskvo Je odpotovala madžarska delega cija, ld bo s sovjetsko vlado dogovorila vprašanja vzpostavitve direktnega železniškega, telefonskega in telegrafskega prometa med Rusijo in Madžarsko. Velesile osi In poseganje Amerike v vojno Na sestanku med Hitlerjem in Mussolinijem je bilo govora tudi o akciji proti sodelovanju Zedinjenih držav v vojni Rim, 21. jan 9 (Columbia BS). Virgin io Gayda komentira danes, v »Giornale d'Ita-lia« včerajšnji sestanek med kancelarjem Hitibrjem in ministrskim predsednikom Mussoilinijem in pravi, da so bili na sestanku sprejeti sklepi ze diplomatsko in vojaško akcijo tudi proti sodelovanju Zedinjenih držav v vojni. Ne da bi imenoval Zedinjene države z i m enem. pravi Gayda, da se morajo osne velesile zavarovati proti poostritvi vojne, ki prihaja preko Oceana. S tem SO' mišljene očitno Zedinjene države. Nadalje pravi Gayda, da je bilo na sestanku govora o vojaških operacijah proti Angliji in o nemško-italijanskem vojaškem sodelovanju v Sredozemlju. Bera, 21. jan. n. (CBS.) V berlinskih diplomatskih k»ogih komentirajo včeraj-mi sestanek Hitlerja in Mussolinija zelo živahno, čeprav se sflei ko prei skuša oču-vati na j več i a rezerviranost glede kraia. kjer sta se sestala, kakor tudi glede vsebine razgovorov. Predvsem izraža i o tukajšnji diplomatski krogi mnenie. da ie bil včerajšnji sestanek šele pričetek serije razgovorov, ki se bodo bržkone v prav kratkih presledkih nadaljevali. Kar se tiče vsebine razgovorov, zatrjujejo. da sta se Mussolini in Hitler povsem podrobno sporazumela za indirektno prido bitev Francije za vojno proti Veliki Britaniji. Italija in NemčMa nai bi voiaško sodelovali in izvajali skupen vojaški pritisk na eventualne francoske odporne točke, tako da bi bil maršal Petain prisiljen pristati na posredno sodelovanje v končni fazi vojne. Predvsem nai bi se že od vsega početka onemogočila sleherna francoska voina akciia v Afriki. Državnika osi sta absolutno prepričana o končni zmagi. ki pa io bo treba zavoje vati že v nekai mescih Na ta na*in bo prišla do izraza osna akciia proti nameram Zedinjenih držav, da učinkovito pod-pro Angliio in druge demokratske države, ki so se že. ali bi se še zapletle v vojno proti osi. Hitler in Franoo 1 se bosta znova sestala Vichy, 21. jan. s. (Columbia BS). Po tukajšnjih informacijah ni izključeno, da se bosta v kratkem pon&vno sestala kancelar Hitler in general Franco. Berlin, 21. jan. o. »Essesner Zeitung« po-triuie pisanje italijanskega tiska, da stoje nemške oborožene sile ponovno pred težko nalogo, kakor svoiečasno pred vpadom v Francijo. Glasilo maršala Goringa označuje sestanek Mussolinija in Htleria kot vojaški posvet, na katerem so bili sprejeti sklepi daljnosežnega pomena za nadalinii razvoj vojne, vse v znaku velikih priprav za velik bliskovit napad proti cilju, ki za sedaj še ni napovedan. V kratkem napad na Anglijo New York, 21. jan. p. Ameriški poflitič-ni krogi z velikim zanimanjem spremljajo poročila o sestanku Hitlerja in Mussolinija. Po ameriških vesteh je bil ta sestanek v Berchtesgadenu. V Ameriki prevladuje mnenje, da sta Hitler in Mussolini razpravljala o popolnem sodelovanju Italijanske in nemške vojske pod vrhovnim poveljstvom nemških generalov. Razen tega javljajo dopisniki ameriških listov, da je bilo na tem sestanku govora o odločilnem napadu na Anglijo. Do tega napada naj bi prišlo že v najkrajšem času, ker je nemška vada dobila baje zanesljiva poročila, da pripravlja Churchill vojaško okupacijo Irske. Nemčija se misli temu za vsako ceno zoperstaviti, ker želi še nadalje obdržati iniciativo v svojih rokah. Po poročilih iz Švice je sesrtranku prisostvoval tudi poveljnik nemške vojske maršal Ked-tei Francija ne bo izročila svojega brodovja Vichy, 21. jan s. »United Press« javlja, da izjavljajo na francoskih merodajnih mestih, da tudi po spravi med maršalom Pe-tainom in La valom ne more biti govora, da bi francoska vlada pristala na izročitev svojega vojnega brodovja Nemčiji Carigrad, 21. jan. j (AFI) Kakor poroča dopisnik agencije AFI iz Jeruzalema, je nedavno prispela v Beirut neka visoka osebnost, pripadajoča nemškemu zunanjemu ministrstvu. Ta osebnost je takoj stopila v stik z vodilnimi čin.telji v Beirutu, ter je verjetno izpolnila nekaj važnih misij, naloženih ji od nemškega zunanjega ministrstva. Nemška osebnost je prispela preko Turčije, kjer je bila prisiljena .bivati delj časa, predno so ji turška oblastva slednjič dovolila nadaljevanje potovanja v Sirijo in Libanon. Vprašanje odstopa Korzike in Niče Italiji Berlin, 21. ian. p. Na današnji konferenci v zunanjem ministrstvu so novinarji stavili vprašanie. kako se razvijajo pogajanja med Italijo in Francijo glede odstopa Korzike in Niče Italiji Zastopnik nemškega zunanjega ministrstva ie novi-nariem pojasnil, da so bila ta pogajanja že pred časom prekinjena ter da ie bilo sklenjeno, da se bodo italijanske zahteve reševale šele po vojni Nad angleškim otočjem včeraj v splošnem mir Ponoči sploh ni bilo nemških bombnikov, ld so se posa-• mično pojavili šele čez dan London, 21. jan. j. (Ass. Press) Angleško otočje je imelo v noči od ponedeljka na torek spet popoln mir pred nemškim letalstvom. Slabe vremenske prilike so prisilile redka nemška letala, ki so skušala preletiti Rokavski preliv, da so se morala obrniti, še preden so dosegla angleško obalo. Niti iz enega angleškega kraja ni poročila, da bi se nad njim pojavila nemška letala. Svojo aktivnost je nemško letalstvo v omejenem obsegu obnovilo šele danes dopoldne. Posamezna nemška letala so prodrla tudi do Londona. Na neko mesto v bližini Londona je bilo vrženih veliko število zažigalnih bomb. Požari, ki so izbruhnili, pa so bili naglo omejeni zaradi izborno delujočega prostovoljnega gasilska. Neko nemško letalo je napadlo dopoldne tudi neko mesto na vzhodni angleški obali. Letalo je z nizke višine obstreljevalo mesto s strojnicami ter vrglo tudi nekaj rušilnih bomb. Ena eseba je bila »anjena. Berlin, 21. jan. n. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je objavilo davi naslednje službeno vojno poročilo: Nemške letalske sile so bile tudi 20. januarja na izvidniških poletih nad Veliko Britanijo vse do Orkneyskih otokov, čeprav je bilo vreme slej ko prej neugodno. Pri tem so uspešno bombardirale vrsto važnih vojaških objektov. Nadalje so nemška bojna letala z dvema bombama težkega kalibra zadele neki parnik. Z bombami je bila poškodovana še neka druga trgovinska ladja. Neka 8.000 tonska ladja, o kateri je bilo včeraj objavljeno, da je bila hudo zadeta, je bila ponovno opažena, baš, ko se je potapljala. Posamezna nemška bojna letala so včeraj bombardirala nekaj letališč na Malti Ž letalskih akcij dne 20. januarja se eno nemško letalo ni vrnilo na svoje oporišče. Angleške Izgube na morju London, 21. jan. j. (Reuter) Admiraliteta objaylja danes naslednje podatkp o izgubah britanskega trgovinskega brodov- I ja v tednu, ki se je končal 12. januarja • opolnoči: Izguba tonaže v tem tednu je spet mnogo pod tedenskim povprečjem od pričetka vojne. V celoti je bilo v tem tednu izgubljenih samo 9 angleških trgovinskih ladij s skupno 30.226 tonami. Od zavezniškega in nevtralnega brodovja ni bila potopljena nobena ladja. V nasprotju s podatki angleške admiralitete pa trdijo nemška poročila, da je bilo potopljenih 42.700 ton angleškega brodovja. Tedenska povprečja v drugi polovici lanskega leta so znašala v posameznih mescih: v juliju 81.000, v avgustu 80.000, v septembru 101.000, v oktobru 86.000 in v novembra 86.000 ton. Djačenje ameriškega poslaništva v Londonu New lork, 21. jan. s. »New York Times« poroča iz Washingtona, da namerava predsednik Roosevelt, enako kakor angleška vlada v Washingtonu, imenovati k ameriškemu veleposlaništvu v Londonu poleg veleposlanika tudi še poslanika. Imenovanje za obe mesti bo Roosevelt v kratkem predložil senatu v odobritev. Za enkrat o osebah, ki prihajajo v poštev, še vedno ni bilo mogoče dobiti nobenih podatkov. Najtežje obdobje japonske zgodovine Predsednik japonske vlade o mednarodnem položaju in ciljih Japonske za bodočnost Tokio, 21. jan. j. (Domei). V seriji otvoritvenih govorov, kl so jih imeli včeraj m danes pred spodnjo zbornico po njenem novoletnem odmoru posamezni člani japonske vlade, je spregovoril danes tudi predsednik vlade, princ Konoje, ki je v svojih izvajanjih orisal trenotni položaj Japonske v okviru mednarodne situacije ter naznačil cilje, ki jih bo njegova vlada zasledovala v bodočnosti. Princ Konoje je naglasil, da preživlja japonski imperij danes najtežje obdobje vse svoje dolge zgodovine. Mnoge sile so se dvignile proti življenjskim interesom japonskega življenja in te sile bo moge aadvladati samo z največjimi napori, požrtvovalnostjo in odločnostjo. Japonska bc morala tudi v oodoče celokupno moč japonskega narodnega sestava posvetiti narodni obrambi Vse razpoložljive sile in sredstva se bodo morale usmeriti k cilju, da se državi pribori primerno orožje, s katerim bo lahko japonski imperij nadal-jevai in uresničil cilje svoje narodne politike. Razen tega bo moral japonski narod tudi v bodoče skrbeti, da bo znal voditi pot svoje narodne usode skupaj z velikim tokom mednarodnega razvoja, ki stremi za tem, da se ustanovi nov red na velikem področju vzhodne Azije. Eden izmed glavnih problemov, ki mu bo v tem prizadevanju tudi v bodoče posvečati vso pažnjo, je problem Kitajske. Japonska se bo v tem pogledu, kakor doslej, neomajno držala poti, na katero je stopila. Na koncu svojega govora se je princ Konoje dotaknil tudi pomena berlinskega pakta treh velesil, ki ga je označil kot važen temelj za zasiguranje svetovnega miru, kar se tiče Japonske, pa kot temelj za dosego stabilnega stanja na velikem prostoru Vzhodne Azije. Svoje govor je Konoje zaključil s poudarkom, da ni in nikoli ni bila želja Japonske, da bi se evropski vojni spor razširil tudi na druge svetovne prostore. Toda na poti, ki jo mora hoditi Japonska, še zmerom leže nekatere ovire, ki jih bo vendarle treba odstraniti. V spodnji zbornici je danes spregovoril tudi vojni minister general Tojo, ki je v prvi vrsti obravnaval položaj Japonske na Kitajskem ter je v tej zvezi Izrazil svoje prepričanje, da skozi vse težave, s katerimi se mora Japonska boriti na Kitajskem, vendarle sije svetal žarek upanja, da se bo slednjič japonske-kitajskl spor zaključil uspešno za Japonsko. V analizi razmerja sil, ki si stoje na Kitajskem nasproti, je vojni minister Tojo naglasil, da ima ge- neral čangkajšek trenotno na razpolago še kakih 62 divizij, oziroma 2 milijona vojakov. Motorizirane edinice so v kitajski armadi zelo redke, šibko je tudi letalstvo, kl razpolaga trenotno morda le s kakimi 200 letali prvega razreda. Navzlic temu pa zaradi velikih terenskih težkoč ln posebnega načina borbe vendarle ni pričakovati da bi bilo mogoče morda že v bližnji bodočnosti doseči v japonsko kitajskem sponi dokončni mir. Proglas članom japonskega parlamenta Tokio. 21 ian AA (DNB.) Glavni odbor parlamenta, ki mu pripada Dolovica vseh članov soodnie zbornice, ie včerai pozval poslance k »popolni vdanosti domovini«. Proglas pravi, da mora biti vsak Japonec danes kakor voiak na fronti. Pozabiti mora na svoie osebne interese in neome-eno podpirati cesarsko politiko. Upati ie. da se v parlamentu ne bodo obravnavale interpelacije in da se bo razprava razvi a'a iz-kliučno samo v okviru parlamentarnih odborov. Kakor se ie zvedelo, bo izda'a vlada jutri podoben poziv na člana obah zbornic. )ogovor o ribolovu z Rusijo Moskva, 21. jan. s. (Columbia B. S.) Snoči je bil v Kremlju podpisan nov rusko-japonski sporazum o ribolovu na Daljnem vzhodu. Stara pogodba je z novim letom potekla ter so se medtem vršila pogajanja za obnovitev pogon" e. Nova pogodba < >loča podaljšanje prejšnjega sporazuma za eno leto. Japonci se z novo pogodbo obvezujejo, da plačajo Rusom 20 odstotkov viije cene nego preje. Mikadova čestitka Rooseveltu Tokio, 21. jan. j (Dcmei) Danes ie bilo tu z' merodajnega mesta službeno sporočeno. da je včeraj japonski c€«ar poslal predsedniku Rooseveltu brzojavne čestii .? o priliki njegovega tretjega ustoličen]., za predsednika Zedinjenih držav. Japonski poslanik pri Petainovi vladi 'Pokio, 20. januarja. AA. (Reuter). Bivši minister za posebne naloge, Sotomaču Kato, je imenovan za novega japonskega veleposlanika v Vichyju. Baron Toni je imenovan za prvega japonskega veleposlanika v Argentini. Javne tione dela Razmah in uspehi od pokojnega dr. Gregorja žerjava v življenje poklicane socialne ustaroove Beograd, 20. jan. AA Osrednja uprava za posredovanje dela je od svoje ustanovitve do danes razvijala zelo živahno delovanje. Preteklo leto je bilo to delo najin tenzivne j še, ker so bile z ustanovili j o banovine Hrvatske postopno ustanovljene glavne uprave za posredovanje dela v Ljubljani Zagrebu in v Beogradu. Na te ustanove so bili prenešeni glavni posli skrbstva za brezposelne i V naši državi je bila osrednja uprava za posredovanj^ dela ustanovljena leta 1922. V prvem razdobju se zlasti odlikuje doba od 1928 do danes, ko so delovale samoupravne javne borze dela, prej z osrednjo borzo dela, pozneje pa z osrednjo upravo za posredovanje dela. Temelje sedanji organizaciji delavskega posredovanja je položil v Jugoslaviji pokojni minister dr. Gregor Žerjav, ki je izdal odlok o pobiranju prispevkov za borze dela. Pozneje se je ta uredba postopno izpopolnjevala s posameznimi spremembami in dopolnili, leta 1936 pa je tedanji minister za socialno politiko Dragiša Cvetkovič z novo uredbo o skrbstvu za brezposelne delavce izvedel moderno zavarovanje za primer brezposelnosti v naši državi V zvezi s preureditvijo države je minister za socialno politiko dr. Srd j ah Budi-savljevič v soglasju s hrvatskim banom dr. Šubašičem določil obliko nove organizacije te službe, ki zagotavlja brezposelnemu delavcu kjerkoli na področju naše države enake pravice. Posredovanje dela v pravem pomenu besede obstoji v Jugoslaviji šele od leta 1929. Takoj po prvi organizaciji je nastopila težka kriza brezposelnosti, ki je ovirala delo in razvoj te ustanove celih pet let Organizacija na širši podlagi se je začela šele leta 1935, ko so samoupravne javne borze dela morale opraviti ogromen posel pri posredovanju dela, evidenci in podpiranju brezposelnih, graditvi lastnih domov, delavskih prenočišč in delavskih kuhinj. V gotovih razmerah so morale dajati tudi posojila za graditev domov, javnih borz dela, delavskih prenočišč in delavskih kuhinj, pa tudi za cenene delavske hiše in stanovanja. Samoupravne javne borze dela so od leta 1928 do 1940 posredovale pri iskanju dela za 5,892.703 osebe. 1,415.317 nezaposlenih je prejelo 154,537.123 din podpore. Poleg tega je treba omeniti še zelo pomembno delo v korist brezposelnim s skrbstvom za delavska prenočišča, ki so v režiji javnih borz dela v Nišu, Skoplju. Rotorju, Kruševcu, Osileku, Karlovcu, Subo-tid, Petrovgradu, Mostarju. Tuzli, Snlitu in Sibeniku. V teh prenočiščih ie okrog 1500 postelj, za enkratno prenočišče s kopalnico, perilom ln zdravniškim pregledam pa se plača povprečno 4 din. Lastne domove imajo javne borze dela v Beogra- du, Nišu, Skoplju, Kotorju, Kruševcu, Ba-jini Baš ti, Zagrebu, Osfjeku, Karlovcu, Su-botici Petrovgradu, Mostarju, Tuzli, Splitu in v Sibeniku. Dohodki te službe so redni in izredni Redne dohodke plačujejo delodajalci in njihovi delavci, ki so zavarovani pri Su-zorju, vsak polovico. Izredni dohodki se stekajo v obliki raznih taks, med njimi taks, na obrazce za tuje državljane in taks od poselskih knjižic. Izredni dohodki so se začeli stekati z letom 1928, redni dohodki pa z letom 1923. V tem razdobju so pobrali davka vsega skupaj 362,621.151 din, izrednih dohodkov pa je bilo plačanih 29,344.320 din. Po ustanovitvi banovine Hrvatske se je osrednja uprava za posredovanje dela pretvorila v skupno organizacijo glavnih uprav v Beogradu, Zagrebu in v Ljubljani. Pri tej novi funkciji je padla nanjo naloga koordinacije obsežnega dela pri socialno političnih poslih. Ta preureditev je bila samo zaradi tega mogoča brez trenj, ker je bilo posredovanje dola že od začetka organizirano decentraksfično. Tudi pri novi vlogi se je osrednji upravi za posredovanje dela posrečilo nadaljevati s svojim delovanjem v skladu z avtonomnimi organizacijami v Beogradu. Zagrebu in Ljubljani V tem sodelovanju glavnih uprav z njihovo centralno organizacijo se vprašanja posredovanja dela izpopolnjujejo s skušnjami, ki so bile pridobljene na posameznih področjih, in s pobudami, ki so se iz tega rodile Najvažnejše vprašanje, ki se zdaj prere-šetava v teh treh središčih, je vprašanje reorganizacije posredovanja dela in zaščite vajencev na podlagi že izdelanih osnutkov. češki sladkor za Hrvaško Zagreb. 21. jan. o. Pristojne oblasti so dovolile Pogodu, da more uvoziti iz tuiine 1200 vasonov sladkorja. Sladkor bodo uvozili iz češkomoravskega protekto: ata. Beograjski pevci v Budimpešti Beograd, 21. ian. p. Snoči ie odpotovalo v Budimpešto beograisko akademsko d2v-sko društvo »Obilič«. ki bo kot gost bu-dimipeštanske univerze priredilo velik koncert Vremenska nanoved Zemunska: Precej toplo. Po večini oblačno, zlasti na zajpadnd polovici države. Ponekod bo deževalo. Naši kraji in ljudje Zimska psitiac v dravski banovini V nabiralnem tednu naj se oddolži, kdor le more Ljubljana. 21. januarja Vsak dan čitamo poročila, kako se oo državi in tudi v dravski banovini ustanavljajo občinski odbori za zimsko pomoč. V Beogradu ie bil ustanovi i en osrednji akcijski odbor za zimsko pom-cč. ki ga vodijo Nj. Vis. kneginja Olga. predsednik ministrskega sveta g. Dragiša Cvetkovič in podpredsednik vlade g. dr. Vladko Maček. Te dni smo tudi čitali. da se je ustanovil pri nas banovinski odbor za zimsko pomoč. ki mu načeluje g. ban in v katerem so najvišji predstavniki cerkvenih oblasti ter predsedniki dobrodelnih, narodno obrambnih in mladinsko zaščitnih zvez. Vse to nam izpričuje, da je zimska pomoč zavzela obseg vsedržavne in vsenarodne akcije in da po svoji izvedbi postaja splošnega socialno političnega pomena. Akcija zimske pomoči ni nekaj novega. Mnoge evropske države io izvajajo že leta in leta in sodeč po poročilih glede uspehov. daje tak pokret (vsaj za naše skromne pojme) odlične uspehe Akciji za zimsko pomoč so napredne države odredile eno najvažnejših nalog v modernem socialno političnem udeistvovanju in to predvsem za dosego dveh smotrov. Prvi: zbrati čim več prispevkov v denarju in blagu, poleg rednih javnih podpor, da se s temi prispevki pomaga tistim, katerih beda pride še prav posebej do izraza v zimskem času; in drugič: z izvedbo te akcije opozoriti vso državo, ves narod in vsakogar, brez razlike, da se spomni svojih trpečih sodržavljanov, sonarodnjakov. sovernikov in soljudi ter da se jim oddolži svojemu socialnemu položaju odgovarjajoče. Ta akcija naj da torej možnost vsakomur brez razlike, da izvrši svojo nacionalno dolžnost s tem. da se z zmogljivo gmotno žrtvijo javno izkaže, da sočustvuie s trpečimi in da jim je pripravljen pomagati. Ako se opremo na te misli ter se v zvezi z njimi spomnimo na tista socialno politična vprašanja, ki tarejo naš narod in katerih reševanje zadeva ob stalne ovire, ki so: pomanjkanje denarja, še mnogo bolj pa pomanjkanje resničnega sočustvovanja do trpečih, to se pravi: pomanjkanja zavesti, da je, kdor more. dolžan pomagati, pridemo do zaključka, da ie pri nas taka zimska pomoč nuino potrebna in da nam tako izvedena in tako ooimovana daje tudi možnost izpopolnitve naše socialne politike v marsikaterem pogledu. , Iz tega bi sledilo, da mora biti akcija •; zimske pomoči vsenarodni pokret. ki naj na eni strani pridobi zaupanje ljudstva, na drugi strani pa ustvarja zaupanje ljudstva v boljšo in lepšo bodočnost ter s tem krepi narodno in državno povezanost ter I zavest Za zbiranje prispevkov ie bil v naši državi določen teden in sicer od 25 decembra do 2. januarja t. 1. V tem času se v dravski banovini zaradi pomanjkanja časa zimska akcija v pogledu nabiranja prispevkov ni mogla tevesti in ie banovinski teden zimske pomoči ta teden nabiranja , prispevkov preložil na prvi teden v fe-1 bruariu. Tako se bo torej teden rimske | pomoči izvedel od 2. do 8. februarja za področje dravske ban°vine. Vsa slovenska, narodno obrambna in socialna društva se pripravliaio s sodelovanjem občin, da v tem tednu po navodilih banovinskega odbora dajo možnost vsakomur prispevati za zimsko pomoč. Prvič se bo izvedla letos zimska pomoč v dravski banovini v gornjem smislu, t. i. kot vse-narodna akcija in želeti bi bilo. da bi uspela tako. kakor mora uspeti akcija zimske pomoči, ali še drugače da ne bo predstavljala zbiranja milodarov. ma-več da bo storil svojo nacionalno dolžnost vsak. predvsem pa tisti, ki lahko izdatno pomaga. Težavno življenje naših viničarjev številne družine so potrebne izdatnejše prehrane V Halozah, 21. januarja Draginja, ki povzroča vedno večje skrbi, najhuje ograža številne viničarske družine v Slovenskih goricah in Halozah. Znano je, da se viničarjem niti v normalnih raziperah ni dobro godilo, da so bili pre-čestokrat prepuščeni usodi in da so bili v teh razmerah po večini brez pravne in socialne zaščite. Razumljivo tedaj, da je njihovo stanje v sedanjem času naravnost obupno. Lanska vinska letina je bila izmed zadnjih desetih ena najslabših. Nič boljše ni Mladostno razpoložen, zdrav in čil obhaja danes 70-letnico svojega življenja ugleden brežiški meščan, posestnik g. Franc Warletz. V mladih letih je prepotoval skoraj vso Nemčijo, biil je v Ameriki, a ko se je vrnil v Evropo, je ostal na Dunaju 9 let. Od tam se je vrnil v Brežice, svoj rojstni kraj, kjer je bil nekaj časa gostilničar, nato trgovec z lesom, na koncu pa se je povsem posvetili vzornemu kmetijskemu gospodarstvu. Ob strani druge njegove življenjske družice, ge. Ane, rojene Novakove, ki je prav kakor on prepotovala. dobršno mero sveta, mu želimo še mnogo prijetnih, zadovoljnih let! bilo z ostalimi pridelki. Malenkostne zaloge so1 po večini že posle. Kdaj prej, ko je viničar več zaslužil in si vsaj toliko prihranil, da si je v času stiske nakupil nekaj moke, se je dalo' še marsikaj prestati. Veliko slabše je letos, ko viničar nima privarčevanega zaslužka, da bi si zagotovil živež. Kdor pa &e ima kak prihranek, mu bo ta kmalu skopnel pri nakupu najpotrebnejšega. Po viničarskih hišicah je hladno. Šoloobvezna mladina je slabo oblečena 'n premalo hranjena Ni čudno, da take razmere povzročajo občutne nasledke, ki so že sedaj vidni v zdravstvenem pogledu. Zlasti po naših obmejnih viničarskih naseljih pa to tudi ne vpliva ugodno na razpoloženje revnega delovanja ljudstva, ki živi nekako cd miloščine in dobre volje svojih delodajalcev. Delodajalci viničarjev se dele v dve skupini. Na eni strani so gosposki vinogradniki iz mesit in inozemstva. Ti imajo po večini najlepše vinograde in največ sredstev za vzdrževanje, tu-da viničarji imajo od njih le šibak delež. Priznati pa tudi moramo, da se v mnogih primerih nič boljše ne godi našim kmet-skim viničarjem, katerih posili so po večini navezani na plačilo v naturalijah. Ker se v sedanjih razmerah malemu kmetu ne godi dobro, ie po sebi razumljivo, da je usoda njihovih viničarjev tem hujša in to zlasti zdaj, ob brezposelnosti, ko počiva delo in ko je viničar navezan izključno na to, kar si je skozi leto poleg rednega opravljanja vinogradniških del mimogrede pridelal. Očitno je, da so vsega tega krive v veliki meri še neurejene socialne in gospodarske razmere. Dasi imamo za zaščito viničarjev razne zakonske predpise m so z njimi določene meje, dokcdeT segajo dolžnosti viničarjev in vinogradnikov, moramo na žalost ugotoviti, da se to v veliki meri ne uveljavlja. Viničarji so v mnogih primerih brez moči. da bi se postavili v borbo za svoje pravice. Vsak večji pojav takšnega gibanja, ki bi bilo res v stanju izboljšati gmotni položaj viničarskih družin, je bil še zmerom v kali zadušen v škodo viničarjev. V prid splošnosti bo, ako priskoči v sedanjih razmerah na pomoč oblasitvo, kii naj bi nudilo revnim družinam v prvi vrsti potrebno prehrano. Spominu Kristofovega Pepcka Ljubljana, 21. januarja Kaj je tega, — komaj tiri, štiri dni, kar je Josip Suchy obiskal uredništvo »Jutra«. Ne, nič ni bil prožen njegov korak, kakor še predlanskim, ko je Krištofov Pep-ček — kakor smo ga imenovala vsi znanci in prijatelji — prestopil prag 70. leta. Zdaj je podraaval po stopnicah. Pri tem nikdo ni slutil, da bo dragemu Jožetu uso- jena tako nagla smrt. Ali če bi nam Krištofov Pepček mogel reči se eno veselo in prijazno besedo, bi gotovo potrdil, da je tako prav in v redu. Mož, ki je do poznih let ohranil toliko mladeniške prožnosti na duhu in telesu, je prav zagotovo želel rajši naglo smrt brez slovesa, kakor da bi ob počasnem hiranju uživad brezplodno tolažbo preživelih. Krištofov Pepček ni živel zaman. Doma iz ugledne kamniške rodov ine, kjer se je od nekdaj dobro živelo, se je prav tako kakor v mladostnih veselih pripetljajih, ki nam jih je opisal ob svoji 60-letnici, znašel pozneje v življenju in je obvladal vsak položaj s svojo čudovito podjetnostjo in vedrino. Ko so ga iz Kamnika poslali v srednjo šolo, se je veselo kretal po Ljubljani, nato pa po solnčni Gorici. Lahkotno je črpal gimnazijske nauke, ka so ga učvrstili koit vnetega humanista, zlasti še kot navdušenega latinca, do smrti zvestega občudovalca in prevajalca Horacijevih umetnin. Na Dunaju, kjer je študiral in leta 1907. dovršil pravno fakulteto, se je podrobno seznanil z velikomestniim življenjem, kar mu je bilo tem laže, ker je že v teku študij stopil v službo pri dunajski Trgovski zbornici. Na Dunaju je ostal do leta 1913. V ekspertnem oddelku se je izkazal zlasti uporabnega zaradi znanja slovanskih, romanskih in orientalskih jezikov. Kakor vsega drugega, se je bistri talent igraje priučil tudi tistih jezikov, ki so ▼ Evropi le malo v rabi, ki pa odklepajo vrata v bajni Vzhod. Obvladal je turščino in arabščino. In tako se mu je kmalu odprla pot v konzularno službo. Dodeljen je bil kot ata^e avstrijskemu konzulatu v Aleksandriji in potem v Carigradu. Hrepenenje po vzhodu ga je vleklo v Perzijo in Indijo. Na Cevlonu se je seznanil z nemškimi učenjaki, ki so proučevali tamošnje ljudstvo, pa se je tudi on poglobil ne samo v vnanje življenje vzhodnih narodov, marveč tudi v njihovo verstvo, zlasti v budizem. Pred svetovno vojno se je obilno izkušen vrnil domov in nastopil službo pri Kores-pondenčnem uradu v Trstu. Ze prej je rad sukal pero, v novi službi pa ga je pisanje bolj in bolj priklepalo, da je mnoge svoje domislice in doživljaje zvrstil v prikupne, tu in tam ostro zasoljene, nikoli pa žaljive satirične podlistke. Po vojni je stopil v službo pri generalnem ravnateljstvu TPD v Ljubljani. Vsa ta leta po prevratu je bil Josip Suchy eden izmed najvidnejših pripadnikov ljubljanske družbe, tisti, ki zna duhovito prerešetati sleherni pojav v našem javnem živlenju. Povsod je bil bistri in dovtipni kramljalec dobrodošel. Ali premnogokrat je kar sam samcat ubiral pota v ljubljansko okolico — in to je bil pravi Suchy, vdano poglobljen v svojega Horacija. V teku let so se zvrstile njegove prikupne knjige, deloma zbir- K nI t nr ni pregled Mariborčani gostujejo Četrtkovo gostovanje mariborskega gledališča v Ljubljani, je po daljšem presledku nov poizkus v smeri, ki naj bi bila pro-gramatska: v sm°tmo urejeno sodelovanje med ljubljanskim in mariborskim gledališčem. Naš dramatski jezik nima večjih svetišč kakor sta Talijina hrama v Ljubljani in Mariboru. Naš krog je ozek. brez velikih daljav in nepreglednih razgledov; obod je blizu središča, središče je skoraj že na obedu, če kdaj, je danes potrebno, da se čim bolj zbližamo in strnemo vse naše sile; tudi v tem je veliki imperativ splošne pripravljenosti, ki je geslo naših dni. Zato je v gledališki politiki takisto potrebno k.ir najtesnejše sodelovanje med Ljubljano in Mariborom. Abotna bi bila v teh časih sleherna lokalno patriotska samovšečnost in maJomestna ljubosumnost. Vse, kar nastaja v Mariboru iz skupnih tal naše kulture, naše narodne zavesti, naše stvarjalne volje, vse je dragoceno in morda danes še bolj dragoceno kaker v prejšnjih časih. Prav tako mora kazati Maribor zanimanje za središčne pojave, za uspehe slovenske kulture v njenem nespornem centru z univerzo, Akademijo in drugimi vrhovnimi institucijami. — Tako se zdi ob sebi umevno. V resnici je naše s°delovanje premalo urejeno; poznamo se bolj po poročilih kakor po neposrednih, obojestranskih izpodbudnih stikih. Mariborsko Narodno gledališče je v teku dveh desetletij smotrnega dela poprijelo nekaj svojskega. Ustvarilo si je posebno tradicijo, se zrastlo s svojim okoljem in postalo na obodu naše banovine in naše države eden izmed predstaviteljev slovenske kulturne dejalnosti. Na takem mestu in v takih časih ne gre za sam teater: gre za nevidno prestižno igro, za uveljav-Ijenje kulturne zmogljivosti avtohtonega življa tam, kjer se srečuje z vplivi drugo-rodnega soseda. Gre skratka za to, da se tudi na tem področju izživlja naše stremljenje po kvalitativni, od števila in gmotnih sredstev v neodvisni nacionalni enakovrednosti. Do tega imamo vso pravico, ki je zapisana v osnovnem načelu sleherne nacionalnosti. Mariborsko gledališče, ki ga vodi že dolga leta upravnik g. dr. Radovan Brenči č, si je izbralo za svoj nastop v Ljubljani G o r k e g a igro »Na dnu«. V tem igralski izredno hvaležnem komadu, ki smo ga videli pred mnogimi leti v bleščeči izvedbi Hudožestvenikov, se srečujeta socialna in etična misel o nesrečnih zatiranih in obubožanih s pra^lovanskim hrepenenjem po odrešitvi, po odpravi zla in krivic, po boljšem, pravičnejšem svetu. Ta ideja ne sili v ospredje, ne prehaja v teoretična modrovanja. Vzlic temu je prisotna v vsem ozračju nočnega azila. Gorkega azil dobiva kljub očitnemu realizmu prizorov in oseb simbolno podobo nečesa, kar navdaja človeka s hrepenenjem po višjem, lepšem in čistejšem. Ni dvorna, da so mariborski igralci in igralke — zasedba navaja najboljše sile, kar jih premore drugo slovensko gledališče — zastavili za izvedbo tega dramatskega dela vse umetniške sposobnosti. Videli bomo mariborsko Dramo v Dr. Radovan Brenčič njenem visokem tvornem zaletu. Ne poznamo je še v tej veličastni in pristno ruski podobi človeških usod in značajev, vendar vdrujemo, da se je prav tu razmahnila. Zato jo pričakujemo z najpeto zvedavostjo. Nočemo izgubljati odvečnih besed. Mariborski igralci naj vedo, da jih Kulturna Ljubljana sprejema z odprtimi r°kami. Naj vedo, da jih želimo vWeli ne samo jutri. marveč tudi v bodoče in da naj bi vzajemni obiski postali iz izjeme pravilo. Oblasti naj bi olajšale te ohiske in odpravile ovire, zakaj čim tesnejša strnitev središča z obodom in narobe je prva progra-matska točka našega moralnega utrjeva- ke feljtocvov, deloma prav resne razprave, kakor Uvod v budizem. Starorimske pravljice, spomini na Indijo m še to in ono, s čimer si je Josip Suchy tudi v naši literaturi zagotovil trajno ime. To tem bolj, ker je skupna žetev s prispevki po dnevnikih in po časopisju mnoge obilnejša, kakor jo kažejo njegeve knjige. V rokopisu je ostal prevod Horacija kakor tudi Renano-vo »Življenje Jezusa Kristusa.« Izraziti obraz Kri stotov ega Pcpčka bo trajno ostal pred očmi vsem, ki smo ga imeli radi. Lahek mu bodi počitek! Neradi. toda z njemu vedno drago rimsko besedo se poslavljamo od tovariša in prijatelja: A vr! Srečko Pečar umrl St Pavel pri Preboldu, 21. januarja. V Dolenji vasi pri St .Pavlu pri Preboldu je umrl davi v 71. letu starosti šolski upravitelj v p. g. Srečko Pečar. Srečko Pečar se je rodil v Hočah kot sin premožnega posestnika in obrtnika. Tudi sin bi bil moral slediti očetovemu poklicu, toda izbral si je pot vzgojitelja. Leta 1892. je maturiral na učiteljišču v Mariboru. Njegovo prvo učiteljsko mesto je bilo v St Pavlu pri Preboldu, kjer je služboval skoraj vso dobo do upokojitve. Tu si je poiskal svojo življenjsko družico ln si postavil lep dom. Po skoraj 30 letih požrtvovalnega in uspešnega službovanja v St Pavlu je stopil v pokoj, občani pa so ga počastili s častnim občanstvom. Srečko Pečar je bil vedno neumorno delaven v šoli in izven nje. Ustanovil je kmetijsko, sadjarsko in čebelarsko podružnico, polnih 18 let je tajnikoval v napredni hranilnici. Bil je odločno nacionalen mož, zvest pripadnik Sokola in dober svetovalec ljudem. »Jutro« ga je štelo med svoje iskrene in neomajne prijatelje. Kmalu po njegovi upokojitvi mu je umrla ljubljena soproga. Starejši sin Stanko je odvetnik v Novem mestu, mlajši sin Srečko pa ima doma mehanično delavnico ter je priznan turist in fotograf pokrajinar. Pogreb g. Srečka Pečarja bo v četrtek ob 10. dopoldne iz hiše žalosti v Dolenji vasi na domače pokopališče. Srečku Pečarju bodi ohranjen časten spomin, svojcem naše iskreno sožalje! Smrt v visoki starosti Poljčane, 21. januarja Filip šproger je bil doma sicer vSp. Lažah in spada tako v občino Loče, vendar smo ga šteli med Poljčance, ker se je vsak dan nudil tod po opravkih, ko je ba-rantal zaradi lesa ali se ukvarjal z drugimi poslovnimi zadevami. Preteklo nedeljo je ravno minilo leto ko je »Jutro« med drugimi najstarejšimi sodobniki počastilo s člankom tudi našega znanca šprogerja. In ravno čez leto ln dan so ga preteklo nedeljo pokopali ob lepi udeležbi ljudstva. Pogreba se je udeležilo ljudstvo iz štirih župnij, kar v 4 župnijah so tudi za rajnim ob smrti zvonili: v Poljčanah, Loč ah, v Kostrivnici in pri št. Jerneju. Pokojnik se je rodil leta 1847, učakal je torej lepo starost 94 let. Ni bil kar nič bolan do zadnjega in nič ni poležaval. Poslovil se je od sveta na ta način, da je zvečer legel v posteljo in se zjutraj ni več prebudil. Zadnje čase je že sam tu pa tam omenil, da bi rad umrl, da je že zadosti živel, da bi se slednjič le rad odpočil... Počival ta starček res do zadnjega ni. še po novem letu je hodil tod okrog in sklepal kupčije. Hodil je zravnan, vedno pokonci mož. Vsak dan in vsak čas jo je peš mahnil iz Sp. Laž v Poljčane, dobre pol ure hoda. Jeseni je še vse sam zoral in posejal. Bil je šegav mož. Kadar je prišel takole v nedeljo v gostilno na malo južino, se je vselej vsedel na svoje stalno mesto in kjdi njega prepeljal v Neznano ... Staremu gospodu Suchemu v spomin sem vzel za pol ure v roke njegovega Horacija. Začel sem brati »Cairmen seeulare«, spev, ki so ga recitirali pred več ko dvema tisočletjema na pogrebu Horacija v Rimu. Listal sem po rokopisu, ki ima na eni strani slovenski prevod, na drugi pa originalni tekst; vsaka pesem je opremljena s podrobnim komentarjem. Zares mnogo dela in pri deJu še več ljubezni! Josip Suchy je prevedel celotnega Horacija, Carmina, liber I.—IV., Epodon liber, Satire (v prozi) in Pisma (tudi v prozi), med njimi pesmi, ki jih zaradi njih lascivnosti ne obsega nobena redna izdaja. Prevodi Josipa Suchega so delo ljubezni in stremljivosti, da neke mere tudi erudi-cije (bil je zares temeljit poznavalec svojega ljubljenega poeta), niso pa stvaritev pesniškega duha. Croce pravi; »tradurre, tradurre con ar tis ti ca vena, 6 creare una nuova opera d'arte«. In samo tako je treba prevajati' Horacija. (Tu se spominjam nekaterih lepih prevodov A. Sovreta in prav zadovoljivih A. škerlja). Suchy ni imel zadostne pesniške sile in tankega posluha za poetične lepote Horacijevih verzov; tudi ni dovolj obvladoval slovenskega pesniškega jezika Naj navedem iz pesmi Dellija, čije verz sem že citiral, zadnjo kitico: Vse nas žene na isti kraj, vseh usoda se prej ali slej izhodeča iz žare pretresava in nas naloži na čolnič v večno pregnanstvo. Videti je da se je Suchy pretesno oklepal izvirnika. Tako je nekoč profesor Karel Glaser prevajal Shakespeara. Vedno znova se potrjuje stara resnica, da lahko samo pesniki prevajajo pesnike. In biti pesnik, pomeni: imeti v vtrtuozni oblasti ves instrument jezika, umeti prodirati k bistvu pesniških misli in podob in tako prvotne stvarjalčeve misli stvarjalno preliti v drug jezik. Ta preliv ni nikdar enakovreden izvirniku, vendar se mu je mogoče približati. Doseči to stopnjo — se pravi, biti kengenialen pesnik! Ah hitro, Postumus, Postumus ubeže leta . . . Kolikokrat je avtor »Spominov Krišto-fovga Pepčka« razmišljal ob teh Horacijevih verzih tudi o sebi Vsem nam prihajajo v spomin, čim hitreje nas nosi čas neizbežni usodi naproti. V trenutku, ko je stari gospod Suchy, ljubitelj in prevajalec ljubeznivega rimskega poeta, prestopil meje vsega človeškega, mu prižigam v spomin svečo Horacijeve nesmrtne luči, ki je ogrela že toliko presvetljenih duhov. Suchega delo s Horacijem ni uspelo v tisti meri ki je potrebna za veličino in trajnost stvaritve, pokazalo pa je, da je mogel toliko živeti z rimskim poetom samo človek, ki je sam nosil v sebi nekaj antičnega duha. Have! —o. ZAPISKI Na Verdijevi proslavi na Dunaju sodelujeta v glavnih koncertnih izvedbah tudi dva slovenska umetnika: Marijan Rus poje solistično partijo v Verdijevem »Re-guiem«, Anton Dermota pa v kan ta ti »Sta-bat Mater«. »Obzorja«, revija za leposlovje, umetnost in publicistiko, ki izhaja v redakciji Vladimirja Kralja v Mariboru, je priobčila v 11. številki pesmi Jurija Tjoša »Disonance pred viharjem«, Miška Kranjca novelo »Ženitev Matije Berdena«, Raj-ka Anžiča novelo »Škod zimo v pomlad«, pesem Branka Rudolfa »Rožna polt«, članek dr. Vita Krajgerja »Delo Luisa Ada- miča v Združenih državah Severne Amerike«. Pisec pravi med drugim: »Danes stoji Adamič v najrazburkanej-šem času, kar jih je Amerika doživljala od napovedi prve svetovne vojne sem. kot ena osrednjih osebnosti pri reševanju glavnega vprašanja današnje Amerike: ustvaritve njene nacionalne enotnosti.« Pisec sodi, da si Adamič s tem svojim delom pridobiva za Ameriko večjih zaslug, kakor Pupin in Tesla. Vprašanje nacionalne enotnosti, kakor ga je odločno zagrabil Adamič, je postalo po njegovi zaslugi preteklega meseca umrla. Brezvestni oče je otroka pokopal, ne da bi o tem obvestil sorodnike in sosede Trupelce je dala sodna komisija izkopati in je ugotovila, da je dekletce imelo opekline po životu in da je bilo pred smrtjo mučeno z lakoto. Brezvestnega očeta so zaprli • Velika tatvina v Splitu. Splitska policija ie sporočila vsem policijskim in orožniškim postajam v državi o drzni vlomni tatvini, ki so io izvršili 19. t. m v Splitu neznani storilci v trgovino Karla Fiorina Ponoči so ukradli blaeajno težko okroc 200 ke. na skrajno drzen čisto ameriški način Blagajno so prenesli na voz in odpeljali, tako da izprva nihče ni zasumil da so to tatovi. Očividci so oač j domnevali da trgovec blaeaino kam ooši-! lja v popravilo ali kaj podo^nesa. V blagajni je bilo okrog 30.000 din gotovine za okrog 15 000 din zlatega nak;ta. za okrog 80.000 din raznih vredno^tn h p^p rjev ter še nekai vrednot, tako da z^aša cel^kuD-na škoda najmanj 150 000 d h Vloma so osumljeni trile moški in neka n^ada ženska. katerih zunanji opis je znan. 17 If fnM^fin o— žrtve poledice. Na neposuten za-mrzlem hodniku pred lekarno Bahovec na Kongresnem trgu je včeraj padla Nelica Berčičeva in si zlomila desno r< ko. Reševalci so jo prepeljali v bolnišnico. V Zgornjem Kašlju pa je padel zaradi poledice mehanik Zajec Alojz in se močno poškodoval po telesu. Na zmrzlih tleh je spodrsneta tudi Jerica čudnova. Pri padcu si je zlomila nogo Vsi so na kirurškem oddelku. o— Podmornica in njen ustroj. Krajevna odbora Jadranske straže Ljubljana mesto in železnica priredita drevi ob 20 uri v prostorih žel glasbenega društva »Sloge« predavanje pod naslovom »Podmornica in njen ustroj« Predaval bo g Strus Rudolf izkušeni po a— Iz gledališke pisarne. Prva predstava »Habakuka« v abonmaju bo drevi 22. t. m. Kot prvi pride na vrsto red A. Jutri gostuje naš dramski ansambl v Ljubljani z M. Gorkega znamenito odrsko sliko »Na dnu«. a— Zapleni "-ev treh vagonov sladkorja. Te dni so bili trgovcem v Mežiški doliai zaplenjeni trije vagoni sladkorja. Zapleni-tev je bila izvedena z utemeljitvijo, češ da. je bila v prejšnjem mesecu že prekoračena zadevna kvota. a— 5000 kg bombaža je prejela te dni »Mariborska tekstilna tovarna«, kar zadošča za teden dni. V primeru razdelitve turškega in ruskega bombaža bo obratovanje zagotovljeno za štiri mesce. a— Smrt 41etnega dekletca zaradi opeklin. štiriletna hčerka premikača drž. žel. Marija Kobaletova iz Slivnice se je polila z vrelo vodo po prsih in glavi. Prepeljali so jo v mariborsko bolnišnico, kjer pa je po prevozu umrla. a— Vlomilci na Meljski cesti. Vtihotapili so se v sobo mesarjeve žene Justine Ognerjeve ter odnesli iz toaletne mizice zlato moško uro z monogramom O. L. 1935, vredno 1800 din, razen tega dvokrov-rre. srebrno uro in denarnico, v kateri je bilo nekaj drobiža. R D I Sreda, 22. januarja Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi, — 13.02: Na harmoniko igra g. Rudolf Pilih. — 14: Napovedi, poročila. — 17.30: šramli in citre (plošče). — 18: Doba verskih pomiritev (g. prof. Simon Lenarčič). — 18.20: Pevske vaje (»Pojte z nami«), vodi g. prof. Luka Kra-molc. — 19: Napovedi, poročila. — 19.25: Nac. ura. — 19.50: Uvod v prenos. — 20: Prenos iz ljubljanske opere. V prvem odmoru glasbeno predavanje (g. V. Ukmar) v drugem odmoru Napovedi, poročila. Beograd 20: Prenos opere iz nar. gled. — Zagreb 17.15: Orkester. — 20: Plesna muzika — 20.30: Komorna glasba. — 22.15: Plošče. — Praga 20.10: Orgle. — 20.30: Operna glasba. — 21.15: Vesela muzika. — Sofija 19.50: Orkester. — 20: Schuber-tova glasba. — 21.30: Lahka in plesna muzika. — Ferlin 19.15: Pester elasbeni spored. _ 21.15: Orkester. — 23.15: Nočna oddaja. — Rim 1930: Zvočna igra. — 20 50: Instrumentalni koncert. — 22.10: Lahka glasba. INSERIRAJTE V „JUTRU"! Gospodarstvo Nered v aprovizaciji Od zveze trgovskih združenj smo prejeli: Obilica naredb in predpisov je napravila namesto, da bi prinesla koristi, škodo in zmedo pri oskrbi prebivalstva z najpotrebnejšimi življenjskimi potrebščinami. Iz raznih krajev prihajajo poročila o neredu, ki je nastal v aprovizaciji prebivalstva. Tako je dalo prav slabe rezultate tudi ustvarjanje zalog pri industrijskih podjetjih. V Kranju je na primer neko industrijsko podjetje pozvalo delavce, naj pridejo z vozovi, ker jim bo podjetje razdelilo moko, ki jo ima v zalogi. Moko so delili brez vseh ozirov na potrebe uslužbencev. Uslužbenci so dobivali i moko po 4.75 din in oni, ki je sami niso potrebovali, so jo prodajali drugim. V nekaj dneh se je razpasla zakotna trgovina z moko po 8 in 9 din kg. Lahko bi navedli celo vrsto drastičnih primerov te čudne razprodaje moke. Posamezniki so dobivali po 3 vreče in je toliko dobil tudi nekdo, ki sam prideluje letno nad 100 mernikov žita. Nekateri so dobivali tudi po 6 vreč in tako ni čudno, da se je razpaslo pravo verižništvo, nad katerim se je zgražal ves okoliš. V kranjski občini je 37 špecerijskih trgovin in ne pride na eno niti 200 prebivalcev Trgovine so prazne in je razumljivo ogorčenje prebivalstva, ki iz svo- jih rednih virov ne more dobiti niti nekaj kilogramov moke, ko jo nekateri dobivajo brez potrebe cele vreče. Do tega je prišlo zaradi nedoslednosti pri sestavljanju naredb. Zaloge morajo prijavljati le mlini in trgovci, ne pa tudi industrijska podjetja. Le trgovcem je bilo predpisano, da smejo prodajati na osebo samo po 2 do 5 kg moke. Ta odredba pa ne velja za industrijske potrošniške zadruge. Tako je nastala zmeda, v kateri se ni mogoče znajti. Tudi občinski prehranjevalni uradi si niso na jasnem, ali naj ti uradi vodijo vso organizacijo prehrane, ali pa naj vršijo samo nadzorstvo nad zalogami živil in njih uporabo. Iz pekega drugega kraja poročajo, kako je nabavljalna zadruga razdelila dva vagona pšenične moke. Vsak član je dobil po 15 kg, medtem ko so zaloge trgovcev prazne in je bila nekaterim trgovcem moka, ki so jo sami našli in tudi že plačali, zasežena od Prizada ali pa od Prevoda. Po šestih tednih so ti trgovci dobili denar nazaj od mlinov. O odškodnini za trud in stroške seveda ni govora. Lahko bi se navedla še cela vrsta primerov, ki dokazujejo veliko pomanjkljivost kontrole na potrošnjo moke Omejitev prodaje mila Kakor smo že kratko poročali, je trgovinski minister na osnovi člena 2. uredbe o ureditvi prodaje blaga v zvezi s členoma 2. in 4. uredbe o kontroli zalog blaga izdal naredbo o prodaji mila za pranje. Ta uredba je sedaj objavljena v »Službenih novinah« 18. januarja in je s tem dnem stopila v veljavo. Namen uredbe je po njenem besedilu, da omogoči pravilno in nemoteno razdelitev in prodajo pralnega mila potrošnikom. Proizvajalci mila, smejo dati v promet, samo tako milo za pranje, ki je izdelano po naredbi za izdelavo mila (to naredbo je izdal trgovinski minister 30. septembra lanskega leta). Zaradi nadzorstva in evidence morajo vsi industrijski in obrtni proizvajalci mila dostavljati trgovinskemu ministrstvu (statističnemu odseku urada za kontrolo cen) najkasneje do 10. vsakega meseca poročilo o proizvedenih količinah mila za pranje po vrstah in odstotkih maščobe. Prav tako morajo dostaviti seznapj trgovcev na debelo in drobno ter ostalih kupcev, ki so jim v prejšnjem mesecu dobavili milo z označbo količin in vrste mila za pranje (po odstotkih maščobe). Proizvajalci mila morajo razpoložljive količine proizvedenega mila za pranje prodajati trgovcem na debelo in drobno, potrošniškim zajednicam in kupcem, ki so jim milo že doslej dobavljali, in sicer postopno in v razmerju z dobavljenimi količinami pred 1. septembrom 1939 ter po ceni, ki jo določi urad za kontrolo cen. Vojaška poveljstva, sanitarne in prometne ustanove, mladinske in šolske ter vzgoje-valne zavode, kaznilnice ter siične zavode morajo proizvajalci prvenstveno oskrbeti s potrebnimi količinami. Dobave detajlistom Veletrgovci so dolžni kupljene količine mila prodajati trgovcem na drobno in neposredno kupcem, ki so jim milo že doslej prodajali, in sicer po določeni ceni ter postopno v onih količinah, ki sorazmerno ustrezajo njihovim nakupom pred. 1. septembrom 1939. Trgovci na debelo ne smejo prodajati mila za pranje tudi na drobno potrošnikom, razen če so v istem obratu že prej prodajali blago na drobno in tudi milo (polgrosisti), če pa imajo poseben obrat za prodajo na drobno, smejo milo za pranje prodajati na drobno samo svojim Gas^JO^^Mke vesti = Seja stalne delegacije lesnega gospodarstva. V soboto je bila v Beogradu seja stalne delegacije lesnega gospodarstva kraljevine Jugoslavije. Na tej seji so najprej razpravljali o tekočih vprašanjih informativnega značaja, nakar so obravnavali vprašanja v zvezi z bližnjimi trgovinskimi pogajanji z Italijo in v zvezi s pogajanji, ki naj bi se pričela z Nemčijo. Končno je bilo na dnevnem redu vprašanje izvoza lesa v Nizozemsko in Belgijo ter o vprašanju izvoza v Španijo. Morda bo že ta teden sklicana nova seja, ki bo najbrže v Zagrebu. Na tej seji bodo razpravljali o vprašanjih, ki so v zvezi s kontrolo izvoza lesa. = Sprememba zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev. Poročali smo že, da so pokojninski zavodi izdelali predlog za spremembo zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev. Po informacijah iz Beograda je tudi v ministrstvu to delo v glavnem končano in bo uredba v kratkem pripravljena. = Naredba o obsegu prodaje blaga, o kateri smo včeraj poročali in po kateri ne smejo trgovci prodajati živil in ostalih življenjskih potrebščin v večjem obsegu, kakor so jih običajno prodajali pred 1. septembrom 1939, in tudi trgovci ne smejo nabavljati tega blaga v večjem obsegu, je sedaj objavljena v »Službenih novinah« od 18. t. m. in je s tem dnem stopila v veljavo. = Dovoljena vlažnost koruze za januar m februar. Na podlagi čl 10 prav ilnika o prisilnem odkupu koruze in koruzne moke (pravilnik od 31 decembra 1940) ie določena dovoljena vlažnost koruze za mesec Januar na 23%. za mesec februar na na 22°/o. Z ozirom na to bo Prizad plačeval koruzo, ki ni umetno sušena, v jantarju po 212. v februarju pa po 216 za 100 kg franko vagon nakladalna postaja na glavnem proizvodnem področju. = Obratovanje jedilnih in spalnih vagonov družbe Mitropa na naših železnicah. Kakor je znano ,vozijo na naših železnicah restavracijski in spalni vagoni znane francoske družbe in potniške agencije v Parizu. Po informacijah iz Zagreba pa bo s 1. februarjem prevzela to službo družba Mitropa Schlaff- und Speisewagen A. G. iz Berlina, ki ima monopol v Nemčiji in v nekaterih drugih državah vzhodne Evrope. Beograjska občina je naročila v Italiji 50 tramvajskih vozov. Beograjska ob- stalnim odjemalcem in v obsegu, ki glede na razpoložljive količine sorazmerno ustreza prodaji na drobno pred 1. septembrom 1939. Prodaja potrošnikom Trgovci na drobno morajo milo za pranje prodajati potrošnikom po določeni ceni, postopno po njihovih prejšnjih nakupih, in to samo svojim stalnim odjemalcem v sorazmerju z njihovimi stvarnimi, dejanskimi in normalnimi potrebami, upoštevajoč prejšnje normalne nakupe pred 1. septembrom 1939 ter eventualno nastale osebne in rodbinske spremembe Pri tem morajo gledati na to, da bodo lahko razpoložljive količine mila prodajali do naslednje dobave. Največ 1 kg mila na teden Trgovci na drobno ne smejo svoji stalni stranki za potrebo enega gospodinjstva prodati na teden več nego 1 kg mila za pranje. Preostale zaloge trdega jedrovitega mila so trgovci dolžni prijaviti pristojnemu občemu upravnemu oblastvu prve stopnje ter obenem zahtevati dovoljenje za nadaljnjo prodajo. Upravno oblastvo bo preiskalo izvor prijavljene zaloge jedrovitega mila in če ugotovi, da so bile dotične zaloge izdelane in kupljene še pred 2. oktobrom 1940 (ko je stopila v veljavo naredba o izdelovanju mila) jim bo odobrilo prodajo z omejitvijo, da smejo preostale zaloge jedrovitega mila prodati po predpisih te naredbe samo skupaj s prodajo enotnega polnjenega mila. Ce pa upravno oblastvo ugotovi, da je bilo dotično jedrovito milo kupljeno odnosno prodano po uveljavljenju naredbe po 2. oktobru 1940, mora o tem obvestiti neposredno trgovinsko ministrstvo (oddelek za industrijo ln obrt) zaradi nadaljnjega postopanja proti kršitelju tn zaradi Izvajanja predpisanih kazenskih sankcij. Proizvajalci mila in trgovci, ki se pregrešijo zoper gornjo naredbo bodo kaznovani po členu 2. uredbe o ureditvi prodaje blaga in člena 5. uredbe o kontroli zalog blaga. Obče upravna oblastva prve stopnje morajo skrbeti za pravilno izvajanje te naredbe in morajo vse primere kršitve sporočiti neposredno trgovinskemu ministrstvu zaradi kazenskega postopanja. Blagovna tržišča ŽITO + Novogadska blagovna boiza (21. t m-) Tendenca nespremenjena. Oves; baški, srenjski ln slavonski 345 — 350. Ječmen: baški, sremski 410 — 420. Moka: (franko mlin odn. vagon, brez prom. davka in vreč): »Ogg« ln »Og« 723; enotna pšenična moka 382.25; presejana koruzna moka lz koruze, ki Ima največ 14°/„ vlage, 321, lz času primerno suhe koruze 250. Otrobi (franko mlin ali vagon, brez prom. davka in vreč): pšenični 200, koruzni 150, brez kali 70 Fižol; baški ln sremski brez vreč 555 — 565. igralec Bora Minjevič je Tetovčaa Pri kinematografski predstavi so ga prepoznali Tetovo, 20. januarja Veliko senzacijo je po Tetovu ln vsej okolici, sedaj pa tudi že po državi zbudila vest, ki se širi kakor blisk, da je namreč ameriški filmski igralec Bora Minjevič prav za prav Jugoslovan, sin ge. Jelene Mlrčevlč-Seraflmovič lz Tetova. Pred iziožbenim oknom tetovskega kina je gledal slike tudi neki trgovec ln med filmskimi Igralci prepoznal nekega svojega someščana. Svojo ugotovitev je povedal drugim in kmalu je govorilo o tem vse Tetovo. Pred kinom so se zbirale vedno večje gruče meščanov ln razpravljale o Bori Mirčeviču. Podjetni lastnik kinematografa je izkoristil priložnost. Objavil je pod reklamo še napis, da bo zvečer v njegovem kinu nastopil slavni Tetovčan Bora Minjevič. Zvečer je bil kino nabito poln. Ko so začeli vrtit! film, je bilo razburjenje na višku. Na platnu se je pokazal Bora Mlnje-vi, ki je dirigiral svojim muzikantom. Po vsej dvorani je šušljalo: »On je, Boro je«. Ob prvem odmoru se je dvorana kar tresla od ploskanja. Na obrazih si videl veselost, svečanost ln ponos, da je med filmskimi igralci tudi Tetovčan. Po končani predstavi so nekateri odhiteli na stanovanje ge. Jelene Mirčevičeve in ji pripovedovali, kar so videli. Presrečna mati je od ganotja padla skoro v nezavest. V glavi so se ji porodile čisto nove misli zavrgla je stare pojme ln gledala življenje čiaa se že dalje časa pogaja za nakuo novih tramvajskih vozov. V celoti namerava narečiti 115 novih tramvajskih vozov. Zaradi dobave teh vozov se je občina pogaia'a z italijansko tvrdko Bredda. Sedaj poroča i o da je beograjska občina z imenovano tvrdko sklenila pogodbo o dobavi 50 tramvajskih vozov. Pogodba je bila podpisana 17. t. m. Sk'eni ena ie tudi opcija za dobavo nadaljnjih 65 vozov. Cena za vsak tramvajski voz ie določena na 555.000 lir. Tramvajski vozovi se imajo dobaviti v 10 mescih od dneva podpsa pogodbe, in sicer po pet pet v-zov mesečno. Borze 21. januarja !Ta ljubljanski boizi je bilo danes povpraševanje za grške bone po 39. Prav tako v Zagrebu in Beogradu. Tečaji na svobodnem trgu so ostali nespremenjeni. Na zagrebškem efektnem tržišču je bilo za Vr.jno škodo pri zelo čvrsti tendenci povpraševanje po 467 (v Beogradu je bil zabeležen tečaj 469 — 4J1). Tudi v osta/lih | c'ržavnih vrednotah ni bilo prometa in je bilo zabeleženo po večini povpraševanje brez blaga. DE V IZB Ljubljana. Oficieini tečaji. London 174.57 — 177.77, New York 4425 — 4485, Curih 1028.64 — 1038.64. Tečaji na »v«bodnem trgu: London 215.90 — 219.10, New York 54.80 — 5520, Curih 1271.10 — 128110. Privatni kliring: Berlin 1772 — 1792, grški bcnl 39 den. Curih, Beograd 10, Pariz 8.2750. London 16.10, New York 431. Bruselj 69 Mi an 21.75. Madrid 40. Amsterdam 229 Berlin j 172.50, Stockholm 102.7750, Oslo 98.50. K6-benhavn 83.50 Sofija 4.25. Lisabona 17.24, Budimpešta 85. Atene 3.00, Ca igiad 3.3750. Bukarešta 2.15. EFEKTI Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 467 den., 4°/o agrarne 56 dan., 4°/o severne agrarne 54.50 den.. 6°/o begluške j 84 50 den„ 6°/« dalm. agrarne 80.50 den., J 6°/» šumske 79.50 den.. 7°/o stabillz. 97 den., j 7% invest. 100 den.. 7°/» Se'igman 10t— j 104, 7°/o Blair 100 den, 8°/o Blair 106 den.; delnice: Narodna banka 7050 den.. PAB 200 den.. Trbovelj-ka 370—380. Beograd. Vojna škoda 469—471, 4severne agrarne 54 den.. 6°/o begluške 85— 85.50 (85). 6°/o dalm. a-rarne 80.25—80.75 (80.25), 6°/o šumske 79.25-r79.75 (79). TVo stabiliz. 98—09. 7°/o invest 100.28 den., 7®/» Seligman 103 den.. 7®/» Blair 100 den. i (100), 8®/t Blair 106.50—10.8. PAB 208 den. i Iz Ptuja J— Me»tno poglavarstvo razglaša, da se morajo vsi lastniki biclkljev, ki prebivajo na področju mesta, najkasneje v teku januarja prijaviti na vojaškem uradu mestnega poglavarstva v Ptuju. Vsak lastnik biciklja mora prinesti s seboj tudi svojo vojaško listino. j— Mestni preskrbovalni urad zaključuje statistiko prebivalstva. Ker nekateri zamudniki še vedno niso oddali vprašalnih pol. naj jih oddajo najkasneje do 23. t. m. Upravicencl za petrolej, ki še niso dvignili izkaznic, naj to nemudno store do 25. t- m. Da se nekoliko omili pomanjkanje med najrevnejšimi sloji prebivalstva, oddaja urad iz svojih zalog sledeče potrebščine: krompir, fižol, premog ln drva. Cene so razvidne na oglasni deski. Urad posluje za stranke od 13. do 17. ure v prvem nadstropju mestnega poglavarstva. j— Skupščina občnih združenj je bila v nedeljo v Mla:ikl. Vodil jo je predsednik g. Brus lz Spuhlje. Po predsednikovem pozdravnem govoru je poročal tajnik združenja g. Jakončič, da šteje združenje 513 članov. Vpisanih je 181 pomočnikov in 307 vajencev. Združenje je imelo v preteklem letu 9787 din dohodkov in 7608 din Izdatkov. Za tekoče leto se sprejme proračun v višini 37.200 din. Članarina se deli na 3 kategorije ln znaša v I. 200 din v H. 100 din tn v HI- 30 din letno Inkorporacija za I. kategorijo znaša 1000 din, n. kat. 750 in za m. kategorijo 500 cin. Sklenjeno je bilo, da sc odpošlje ministru za socialno politiko resolucija, ki se glasi: »Odločno nasprotujemo nameravani spremembi zakona o socialnem zavarovanju delavcev v tem smislu, da se obolelim članom zavarovanja pri OUZD, ki so samo en teden bolni ukine, hranarina, ki jo po zakonu plačujejo OUZD. Nameravana srrememba bi gmotno zelo občutno prizadela delavski sloj, ki bi v času enotedenske bolezni, kakršnih je navadno največ, ne prejemali od OUZD nobene hranarine, kljub temu. da so se sedaj prispevki OUZD občutno povišali. Zaradi tega se pridružuiemo torbi delavstva ter zahteva rro. da OUZD Izplačuje hranarino kakor dosedaj, ež po trirnevni bolezni.« Apeliramo na gospoda ministra, da potrebno ukrene in prepreči izdanje nameravane naredbe. j— Zvočni kino bo predvajal danes in jutri ob 20. uri francosko dramo za čast zastave v filmu »Heroji brez Imena«. Za dodatek filmski tednik. Iz Gornjega grača gg— Gibanje prebivalstva v letu 1940 nam kaže. da se ie rodilo v gornjegraiski fari 29 otrok, od teh 10 dečkov in 19 deklic. umrlo je 20 oseb. od t?h 12 žensk in 8 mofkih. oorolc oa ie bi'o samo 5. gg— Občni 7.bor LKB Gornji grad bo v nedeljo 9. februarja ob 14. uri v Majce-novičevi gostilni v F-admirju z običajnem dnevnim redom. Članstvo se poziva, da pride na zbor. na katerem bo poročal tov. predsednik o doseženih uspehih v preteklem lotu. polnoštevilno in plača na občnem zboru tudi dolžno članarino. Vsak član naj'prinese s seboj svoj legitimacijo v svrho potrditve za tekoče leto. Zamudnike se bo črtalo iz članstva. gg— Avtobus Ljubljana—Gornji grad še vedno ne obratuje Cesta je osnažena na kamniški strani, dočim se branijo kmetje na gornjegrajski strani dati živino na razpolago za oranje, kar ie vse graje vredno in naj oblast potrebno ukrene. Iz Šoštanja g— Rezervni oficirji so si ustanovili po-verjeništvo, ki bo kot odsek celjskega pododbora rezervnih oficirjev zastopalo interese šaleških rezerv, oficirjev. Zborovanje je otvoril g. Vinko Stopar lz Velenja ln v tehtnem govoru obrazložil pomen organizacije rez. oficirjev ln novega poverjeni-štva. Nato sta poročala delegata celjskega pododbora g. Vrečko ln inž. Kruiljc. Oba sta Izrazila zadovoljstvo nad lepo udeležbo in naglaslla, da je novo ustanovljeno po-verjenlštvo eno najmočnejših v banovini. Sledile s« volitve. Soglasno je bil izvoljen naslednji ocbor: predsednik Stopar Vinko, tajnik M'linšek Franc, blagajnik inž- Klemene Božidar, odborniki: dr. Goričar Jofee, Karba Drago in černe Drago. Sedež po-vecjeništva se b* vsako leto menjal in be za tekoče lete v Velenju. v drugačni luči. Sklenila je, da gre tudi sama v kino, čeprav je še včeraj govorila svojim sosedam, da se vidijo tam hudičeve slike. 2e po nekaj prizorih je nastopil toliko pričakovani Bora Mlrčevlč. Mati je vsa srečna zaklicala: »To je, evo ga, moj sin Bora. Poznam ga, obraz, postava, gibi, vse je njegovo. O moj sin. Daj, da te obja-mem«. Pohitela je k platnu, da bi pritisnila sina na prsi. Pred njo pa je bilo le pusto, filmsko platno. Vrnila se je na svoj sedež in do konca predstave neutolažljivo jokala. Ko so naslednji dan vpraševali go. Mlr-čevlčevo o njegovem sinu, je povedala: »Brez dvoma je to moj sin Bora. Takoj sem ga spoznala. Po upravi tetovskega kinematografa sem pisala Tesla-filmu v Zagrebu ln zaprosila, da od filmske družbe, ki je snimala film »Ciganče«, pribavijo potrebne podatke o mojem sinu«. Na vprašanje, če je Bora že prej kazal smisel za umetnost, je mati odgovorila, da ga je celo Tetovo poznalo po tem. »Imel je prirojen talent. Tudi za film se je zanimal. Samo tega ne razumem, zakaj je na mene, na svoio mater pozabil.« Tetovo bo najbrž še nekaj časa živelo v prijetni zavesti, da ima med svojimi meščani tudi filmskega Igralca. Ko pa bo prišel odgovor z one strani morja, pa se bo senzaelia o Bori Minjeviču Tetovčanu najbrže razblinila. Podrobnosti o velikem zagrebškem požaru Zagreb, 21. jan. o. Včerajšnji požar v bogoslovnem semenišču na Kaptolu št. 22. je povzročili veliko škodo in je samo zasluga gasili cev. da ni pogorelo ce'!o poslopje. Gasilci so požar popolnoma zadušili šele o>b 11. ponoči. Ostali pa so še nadalje na pogorišču do zore ker so na nekaterih krajih še vedno tlele grede. Požar je uničil podstrešje in mansardo, ogenj in voda pa ste poškodovala tudi vse tretje nadstropje v vzhodnem delu poslopja. Mnogo so trpeli tudi stropi drugih nadstropij ter bo treba precej časa za popravila. Zato so bo-goslovce začasno odpustili domov. V prizadetem delu poslopja je bi'la uničena vsa oprema, prav tako pa tudi knjige in obleka bogoslovcev, ki so stanovali v njem. K sreči so gasilci z največjo požrtvovalnostjo rešili glavni del inventarja Glasbenega društva Vijenac, ki ima najstarejši glasbena arhiv na Hrvatskem. Poslopje je bilo zavarovano pri družbi Croatia za 2.5 milijonov dinarjev. Požar je biil eden največjih, kar jih je biilo v Zagrebu v poslednjih 10 letih. Iz državne službe Beograd, 21. jan. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja je bil na predlog ministrstva za social no politiko ln ljudsko zdravje upokojen v 4/1 pri načelstvu ljubljanskega sreza zdravstveni insnektor dr. živko Lapajne. Beograd, 21. jan. p. Premeščeni so: višji davčni inšpektor Maitin šmajdek iz Novega mesta v Ljubljano, višji davčni inšpektor Andrej Žeslin lz Novega mesta v Ptuj, za davčnega Inšpektorja v Novem mestu pa je postavljen dosedanji davčni kontrolor Josip škrbenk. K carinarnici v Mariboru je premeščen višji finančni svetnik Inž. Aleksa čovič. K generalni direkciji državnih železnic v Beogradu je premeščen višji svetnik Leon Dekleva, doslej pri železniški direkciji v Ljubljani. Premeščeni so nadalje arhivarka državnega pravobraniljstva v Ljubljani Marija Miklič-Janežič k finančni direkciji v Nišu, poštna uradnica Ana Kokol lz št. Eja v Slov. gor. k pošti Maribor n., prometni uradniki Jernej Primožič s postaje Marti-nice—Pavlovo k železniški direkciji Beo-grad-sever, Marija Serjok lz Ljubljane gL kol. k prometno-komercialnemu oddelku direkcije v Ljubljani, Jože Replna iz Ljuib-ljane-šiške k prometno-komercialnemu oddelku direkcije v Ljubljani, Jurij Perdl-je-Mušin iz Poljčan v Dobravo—Vintgar, Feliks Drašlar iz Podnarta—Krope v Borovnico, Ivan Namah lz škofje Loke v Medvede, Ivan Vukšič iz Sevnice na Jesenice. Anton Oomerza iz Brežic v Rajhen-burg, Edvard Kocjan iz Dobrave—Vlntgaž-ja v Poljčane, Ivan Ravtar lz Beograda v Sevnico, Fran Kos z Jesenic v Ptuj, Fran Pavčlč lz Tržiča v škofjo Loko. Josip Divjak lz Hrušice v Ormož, Vinko Sušin z Zidanega mosta v Ljubljano, Janez Tršan lz Škofljice v Ljubljano-šiško, Ivan Majcen z Brega v Šmartno ob Paki, Stanislav Ber-var iz Trbovelj na Breg, Stanislav Erjavec lz Medvod v Ljubljano-šiško, Janez Bole iz Rajhenburga v Zidani most, Illja Petrin z Jescnic v Ljubljano in Vojislav Jovič lz Ljubljane v Niš. Odlikovani duhovniki Beograd, 21. jan. p! Na predlog ministra pravde so odO ikovani: z redom sv. Save L stopnje dr. Pavle Butoet pod milo nebo. Nekaj hiš dalje ie videl svit električne svetilke. Očitno niso še v nobenem teh novih poslopij stanovali ljudje, zato tudi streli niso bili nikogar zbudili. Ko se je svetloba bolj in bolj oddaljevala, je krenil za njo. Nekaj sto metrov dalje je šla glavna cesta. Kdaj pa kdaj je privozil mimo kak avto, kakor je videl po bliskanju žarometov Čez nekaj časa se mu je posrečilo uieti taksi Izmučen je omahnil v voz in se dal zapeljati v hotel ».Tame« Madison«. Ko je dospel tja, so ga moči zapustile. »Pokličite, prosim, gospoda Mappina,« je v veži hotela komaj še spravil iz sebe. Nato je izgubil zavest. Ameriški novinar poroča svoje vtise iz Londona — Gostje v spalni obleki - Nevšečnosti skupnih prenočišč - Nič ne omaje angleške hladnokrvnosti Noči v odličnem zaklonišču Matična ladja '^nustriotss" Skupina vojakov italijanske vojske, ki so jih poslali z letali na albansko bojišče »Da, tudi jaz bi se rad z vami prismu čal v dolino ...« (»Judge«) Neka londonska ulica po napadu nemških bombnikov na angleško prestolnico Ameriški tednik »Life« priobčuje pismo nekega ameriškega novinarja v Londonu, ki opisuje življenje londonske družbe v hotelu Dorchester. »Treba je videti londonske hotele današnjih dni,« piše Američan, »če ho"eš verjeti. kai se odisrava v niih. Na^bo~ateiše evropske žene. ki so še pred nekoliko meseci zahtevale popolno intimnost n a j r a z k oš n e j š i h spalnic. nejši damski telovadnici, ki so io izpraznili nalašč za njiju. Drug prominenten hotelski gost ie minister za dobave Duncan. Okroa 11. zvečer piše Američan, se ti nudi v glavni dvorani hotela skorai neverjeten pogled. Vsi razpoložljivi stoli in zofe so zasedeni z možmi in ženami, ki ski'šaio soati v najbolj čudnih lesah Ti ljudje dajejo prednost slavni dvorani, ker ^e v zak^nišče čutiti tudi duh oo kuhinji Nekateri imajo pidžame pod spalnimi plašči, drugi sedijo in ležiio v cestnih oblekah. Nekateri prinašajo blazine in odeje iz svojih sob. Večina teh gostov so stare ženske, ki nimajo ves dan nobenega dela. pa se nočejo ločiti od Londona. Oskrbo v hotelu Dorchester opisuje ameriški žurnalist še kot dobro. V niem ie dobiti še vsa luksuzna živila, čenrav so postali beefsteaki malo manjši in servira-io sladkor le v majhnih količinah. Po bombnem napadu so sedaj nad vse srečne, če se morejo danes ponoči vleči na nekoFko stolov v kakšnem kotu podzemskih zaklonišč te?a hotela.« V takšne hotele, ki imajo naiboliša zaklonišča. stooa^o vse večere cd svarFn^^ znaka do polnoči eostie v svojih snažnih ali cestnih oblekah oo stopnicah nav^ol v zavetišča. V hotelu Claridse ie sna1« ho-laindska kraljica Viljemina vsako noč na ozki zofi. dokler se ni končno preselila na deželo. Med vsemi londonskimi veMkimi hoteli pa daje londonska družba orednost ogromnemu hotelu D crchestru. ker vel i a ta po navedbah svojega vodstva za najbolj varnega Dred bombami. To mnDnie se orira na to. da ie stron med ori^l^em in nr^-im nadstrooiem štiri pedi debe^ nlast "'ekle-ne<*a betona, med ostal!mi sedmimi nadstropji pa ie strop isto tako iz jeklenega betona, debel do osem palcev. Drugače bi bila ta priliublienost hotela DoThestra nerazumliiva. ker soada med najbolj nemirne v velemestu zavoljo težkih nrotiletalskih tooov. ki s^reliaio ponoči v bMžnjpm Hvdeoa-ku. Pod emski skupno zaklonišče se kratko po svarilnem ^na-ku napolni do zadnjega kotička. Po nekoliko urah ie tam zrak skoraj neznosen. tako da zapadaio liudie že zavoljo tesa v nekakšno omotično snanje. Zjutraj se zbu-de z Glavobolom. Se slabše ie s smrčanjem. Hotel Savov ie bil prvi. ki se ie začel baviti stvarno s tem vprašanjem in ie najel nr>sebne oaznike. ki imaio naloso. da preglasno smrčeče goste zbude in jih splavijo v poseben oddelek za taVgne liudi. Navzlic vsakonočnemu skupnemu bivanju pa se člani angleške družbe drže svojega pravila, da se ne spuščalo v pogovore z neznanci. tako da fe kakšna konve^vaciia ne more razviti. Hotelska podzemlja so zavoljo tega. če izvzamemo smrčanje, čudovito ti ha. Cim se osi asi znak. da ie nevarnosti konec. se bledi in povaljani možje in žene s svoiimi blazinami in odejami spravijo v ffvoie sobe da bi nekoliko ur presoali. Se pred kratkim je imel svoje bivališče v hotelu Dorchester bivši zunanji minister in sedanji veleposlanik v Zedinjenih državah lord Halifax. Z ženo sta najela apar-tament z osmimi prostori, med katerimi so enesa spremenili v kapelo. Informa-ijski minister Duff Cooper ie naiel s svojo ženo štiri prostore, vendar pa spita v var- €M omedleviee k paskočricam • • • Naslednik Baden-Powella Novi vodja angleških skavtov lord Somers pri otvoritvi nekega skavtskega taborišča na škotskem V Hulki pri Ogrski Ostravi ie umrl. kakor poroča neki češki list. 54ietni cisan j Štefan Daniel. ki ie bil nekakšen žup^n tamkajšnjega ciganskesa taborišča Nagrobni govor cigana Dufke je napravil na Danielovo vdcvo takšen vtis da ie omedlela. Cigani so io odnesli s o~k pališča in io začeli drsniti s snesom. Ko so to videle druse risanke so se isto tako onesvestile Primaš ciganske kanele ki ie sodeloval pri Dosrebu. na ie bil tako oriseben. d* ie velel svoiim sodcem. nai namesto žalostink zaigrajo noskočnico »Sem mlada vdova« S to poskočnico ie godba odkorakala s pokopališča — a vse ciganke, ki so se takoj osvestile, za njo .. Godba ie prikorakala v neko gostilno kjer se ie po turobnem uvodu razvila hrupna zabava z veselimi napevi in ple- som. V odmoru med plesom so izvolili naj-stareišesa cigana. Franca Daniela za pokojnikovega naslednika Z godbo so ga cigani spremljali domov in vso pot je mož Dlesal od veselja nad svoio izvolitvijo. Z letali prihajajo v Albanijo Verdijeva razstava v Parmi V Parmi bodo proslavili 401etnico smrti italijanskega skladatelja Verdija z veliko razstavo na kateri bodo pokazali med drugim doslei še neznane snominke o komponistu »Traviate« in njegove avtograme Razstava bo trajala od 27 t m do 25 februarja V oarmskem gledališču bodo predvajali ser" i o Verdijevih oper razen tega bodo oriredili koncerte, na katerih bodo igrali samo njegove skladbe. Bolgari bodo nosili lesene podplate V bolgarskem ministrstvu za trgovino so imeli prošle dni konferenco, na kateri je bilo sklenjeno uvesti nov tip obutve v Bolgariji. Ker primanjkuje usnja, bodo po nemškem vzorcu začeli izdelovati čevlje s podplati iz lesa. Novi čevlji pridejo v promet v najkrajšem času. 39 krat prababica • • • V Kugelhutu, švicarski kanton St. Gal-len, živi 85 letna vdova Johanna Bragger. Starka ima 123 potomcev, namreč deset otrok, 74 vnukov in 39 pravnukov. ANEKDOTA Franz Jauner, organizator klasične dunajske operte, je bil kot ravnatelj Karlovega gledališča do članov ansambla, kar se tiče denarja, precej širokogruden. če je kakšen igralec vskočil za obolelega tovariša, je prejel poleg gaže še poseben honorar. S tem sta se okoristila dva mlajša igralca. Skupno sta se učila obeh svojih ulog in kadar sta bila denarno bolj na tesnem, je eden »obolel«, drugi pa je vskočil in pobral posebni honorar, ki sta si ga delila. Nekega večera, ko sta bila pri kozarcu dobre volje, pa sta svojo taktiko sama izdala in stvar je prišla tudi Jaunerju na uho. Jauner pa se ni ujezil, temveč se je domislici obeh mladih mož smejal in jima povišal gažo, »da bi jima v bodoče ne bilo treba tako pogosto oboleti.« VSAK DAN ENA ena najmodernejših tovrstnih ladij angleške vojne mornarice je bila poškodovana v bitki pri Sicilskem Kanalu Položaj Sicilije v Sredozemskem morju ria prava protiutež k Malti. Sicilija sama pa predstavlja s številnimi pristanišči in oporišči za vojno mornarico in letalstvo silovito trdnjavo. če še ne veš, zdaj izveš: da izhaja v Turčiji 113 političnih listov in 227 časopisov; da se smejo oficirji portugalske vojske ženiti samo s Portugalkami; da je pri Chailloleu v Francoskih Alpah snežni plaz zasul deset gojencev nekega smučarskega tečaja. Devetorica se je utegnila rešiti, eden pa je obležal mrtev pod snegom; da je v Iraku prepovedano prodajati delnice petrolejskih družb inozemcem; da je dosegel mraz na Finskem letos 52 stopinj; da se je v minulem letu pomnožilo prebivalstvo Italije za 427.472 oseb; da ima Anglija danes pod orožjem tri milijone mož; da je Anglija dovolila dovoz znatnih količin pšenične moke iz Amerike v Španijo; da znaša skupna naklada nemških dnevnikov 24 milijonov primerkov; da bodo Angleži zaposlili še pol milijona žen v vojni industriji; da reorganizirajo požarno službo v Vatikanu za primer napadov iz zraka; da je umrl sloviti ruski folklorist in član moskovske Akademije, Sokolov; da je življenjski standard japonskega ljudstva od začetka kitajske vojne padel za 40 odstotkov. Novo italijansko prekomorsko letalo Štefani poroča iz Rima. da so nedavno preizkusili novo italijansko štirimotoroo letalo za prevoz potnikov in tovorov preko Oceana. Akcijski radij tega aercplana znaša 5400 milj- Avijon lahko naloži 13 ton tovora, med njim 17 potnikov poleg posadke. Letalo je zgrajeno iz kovine ter leti s povprečno brzino 330 km na uro. Orli prihajajo med ljudi Iz Grenobla poročajo, da Je letošnji mraz prisilil planinske orle. da prihajajo v neposredno bližino človeških bivališč. Tudi zajci povzročajo letos v francoskih sadovnjakih in vinogradih ogromno škodo. 7-dnji spopad med italijansko-nemškimi zračnimi vojnimi silami in angleško vojno J mornarico v Sicilski morski cesti le pokazal razločno da Anglija še ni neomejena gospodarica nad Sredozemskim moriem. kakor bi kdo utegnil misliti oo njenih uspehih v Libiji Italijanska kopnina moli kakor ogromen pomol v Sredozemsko morje in skuša s svojim otokom Sicilijo ter otočki pred njo predstavljati skorai ne-, kakšen kopni most z Afriko Preostaja le odprta Sicilska morska cesta, ki ie široka nekai nad 140 km in ie tedaj zveza med obema polovicama Sredozemskega morja, vzhodno in zapadno. Anglija imenuje to zvezo, ki je za nje imperij nenadomestljiva. »Cesto mogočnosti« in io ie zaščitila z Gibraltarjem Malto in Port Saidom. Malta naj bi v sredini preprečila zaporo Sredozemskega morja, toda moderno zračno orožje utegne seveda tudi preko takšnih ovir. Po drugi strani ima Italija v Sicilski morski cesti sama tri utrjene otoke Pantellerio. Linoso in Lam-peduso. med katerimi ie posebno Pantelle- Prizor iz dežele v vojni Westmlnster Abbey v Londonu, kamor se pobožne ženske zatekajo k molitvi za mir Zatišje pred viharjem Sodbe listov o trenutnem vojnem položaju — Nemške vojaške priprave za nov sunctk — ©ilccitev bo že letos? Berlinski poročevalec švicarskega lista »Neue Ziircher Zeitung« poroča svoiemu listu med drugim: O namenu in obsegu nemške letalske pomoči Italiji v Sredozemlju ni mogoče dobiti na pristojnem mestu nobenih drugih pojasnil razen že objavljenih uradnih sporočil. Vsekakor pa se zdi. da ie delovanje nemškega letalstva v Sredozemlju naperjeno predvsem proti angleškemu brodovju. Ta naloga se trenutno zdi nemškemu vrhovnemu novelistvu važnejša od angažiranja na kopnih bojiščh. Zaradi dogodkov v Sredozemlju oa so nemške oborožene sile. zlasti kopna vojska, ta to rekoč nedotaknjene. Kakor je mogoče sklepati po raznih izjavah vojaških in političnih krogov, pa ie verjetno, da se Nemčija — ne glede na akcije sovražnika — pripravlja na nov udar na odločilnih mestih. To potrjuje tudi članek, ki ga ie te dni objavil eden izmed naiboli znanih nemških vojskovodij, general Rei-chenau, ki značilno označuie sedanjo vojno kot izmenjavo naiboli načetih akcii in navideznih zatišij. ki veliaio pripravam za nadaljnie akcije. V isto smer nas napeljujejo tudi izjave, ki sta jih pretekli teden podala nronaCTandni minister dr. Gobbels in maršal Goring.« Londonski poročevalec švicarskega lista »Basler Nachrichten« poroča svojemu listu o namenih sedanjega angleškega bombardiranja tako zvanih invazijsk:h luk na zapadu ter v tei zvezi pripominja: »Prepričanje angleških krogov, da pripravlja nemško vrhovno poveljstvo silovit udar proti Angliji, se ooira na domnevo. da tretii raih ne more tako dolgo čakati, da bi med tem ameriške dobave Angliji zavzele prevelik obseg. Zato v Londonu misliio. da bo raih v kratkem udaril in da se na to že temeljito pripravlja. Vtis ie. kakor da smo trenutno v nekakšnem zatišju pred vihariem in da se na obeh straneh pripravljajo na naglo se bližajoče dogodke.« Kot kronisti beležimo iz članka, ki ga je pod naslovom »Nemčija hoče končati vojno leta 1941« objavil francoski list »Jour«. naslednje misli: »Ker se ie Anglija sedaj že privadila letalskim napadom po več sto letal naenkrat. bo morala Nemčija na spomlad začeti z letalskimi napadi s po več tisoč bombnikov naenkrat. Tretji raih bo moral izsiliti zmago leta 1941. to pa zaradi ameriške pomoči Angliii. ki bo od ne do dne zavzemala večji obseg.« radi izobešanja hrvatske zastave ln priznavanja k hrvatski narodnosti. Akademiki zahtevajo končno, naj se čimprej izvede pripojitev Strlgove k banovini Hrvatski. Akademiki so poslali pozdravno brzojavko tudi Strigovcem, ki jih pozivajo, naj nadaljujejo svojo borbo za priključitev k banovini Hrvatski, ter Jim Izrekajo svoje simpatije. srečila. Nameravala sta izvršiti v Libiji nekako »bliskovito vojno«, kakor so jo Nemci priredili v Belgiji, na Nizozerpskem in v Franciji. Ta načrt naj bi predstav- Iz Delavske zbOffllice lial nenadno prebujenje britanskega leva. »Delavska politika« poroča, da je uprava ljubljanske Dravske zbornice, ki je v n> kah pristašev Jugorasa. odpovedala lokale Rimski dopisnik »Popola di Trieste« Ma-io Pettinati poda:a v uvodniku presojo položaja v Afriki in pravi, da se Churchillu in Edenu nju-na namera ni po- i večjih vojnih akcijah.« Sredozemskem morju, nato pa nadaljevati vojno samo z Nemčijo. Toda načrt — nadaljuje Pettinati — se ni obnesel. Italijanske čete so ostale ne*-dotaknjene in so pripravljene za vsako akcijo. Nemška pomoč je napravila občuten protiutež angleškim prizadevanjem. Pretekla sta že dva mesca od napada na Tarant in en mesec od akcije v Bardiji, toda Italija ni prav ničesar izgubila na svoji sili. Polumer njenih akcii se je povečal. borba ie postala huiša in Anglija se ie izkazala za nesposobno, da odreže Italijo od njenih prekomorskih posesti. * ^Ustvarjajoči odmori" Berlinski poročevalec budimpeštanskega vladnega glasila »Pester Lloyd« objavlja dopis pod naslovom, ki ga posnema po glavnem organu narodnosocialistlčne stranke »Ustvarjajoči odmor«. V njem se dotika metod nemškega vojskovanja in opozarja naiprej na izredno molčečnost s katero v Berlinu in Rimu stalno prikrivajo svoje načrte vse dotlej, dokler jih nenadoma ne razgalijo dejanja. Nato pripominja med drugim: »Velika negotovost, ki se kaže v tel vojni prav v predvidevanju bližnjih dogodkov, izhaja predvsem iz posebnega značaja sedanje borbe. Sedanja vofna je v marsičem bistveno različna od vseh dosedanjih. V svetovni voini so se na primer vojna dejanja odigravala tako rekoč brez odmora drugo za drugim ln bilo je do neke mere celo mogoče predvidevati, kako se bodo iz posameznih faz razvoja izluščili novi operacijski cilji, tako da Je pri vseh velikih ofenzivah, ki so jih po^vzeli v obeh vojnih taborih na različnih bojiščih, pravo presenečenje izostalo. Drugače je v tej vojni-Medtem ko so vojna dejania sama na sebi sorazmerno kratka — voina na Poljskem je bila končana v nekaj dneh. ona na zapadu v nekaj tednih — so odmori med posameznimi vojnimi dejanji nenavadno dolgi. že lansko zimo pa so nemški listi opozarjali da M bilo napačno, ako bi se navidezna pasivnost nemškega vojnega vodstva v taksnih odmorih voia>ško ali politično po-grešno tc-lmačila. Zanimivo je, da se tudi sedaj pojavljajo v nemških listih glasovi, ki svare pred napačnim tolmačenjem sedanjega odmora. V tem smislu ie objavil poseben članek tudi dirolomatski sotrudnik glavnega narodn e socialističnega organa »VBlkischier Beobachter«, in sicer pod značilnim naslovom »Ustvarjajoče oavze«, ki naibolj točno označuje pomen, ki sra nemško vojno vodstvo prinisuje odmorom, ki v tei voini rinino nastajajo po posameznih £ L E Ž K £ o*^ Politične Msrmadje glasila dr. Mačka »Hrvatski dnevnik« razpravlja v uvodniku o govoricah, da misli vlada ustanoviti ministrstvo za narodno pirosveto. Po informacijah dr. Mačkovega glasila bi prešle na novo ministrstvo dosedanje kom-petence ministrstva za telesno vzgojo, da lje izdajanje šolskih knjig, propaganda, radio itd. »Hrvatski dnevnik« pravi, da ni znano, kako daleč so že dospele priprave za ustanovitev nevega ministrstva. Glede zasedbe ministrstva pravi list. da bi moral »zasesti novo ministrstvo človek akcije, ki .X hi samo psradiral in politiziral«. V nadaljnjih izvajanjih razpravlja glasilo dr. Mačka spet o rekonstrukciji vlade in izpopolnitvi izpraznjenih resorov pro-svete in notranjih zadev. Izvršene bodo, pravi, tudi nekatere osebne izeremembe. vendar ne dalekosežne in politična linija vlade ostane nespremenjena. Nadaljevali bomo politiko sporazuma, ker se vedno bolj utrjuje prepričanje, da ie ta politika edina zdrava in sposobna krepiti državo na zunaj in na znotraj. Odkar je zanesena vojna vihra tudi na Balkan in Sredozemlje. ie politika narodnega sporazuma bolj potrebna kakor kdaj doslei. Na Balkanu je nastopilo sedai zatišje. Toda danes niso izključena nobena presenečenja. Zato mora vlada skrbno paziti na razvoj prilik v inozemstvu in na razpoloženje naroda doma. Politika sporazuma bo tudi v bodoče temelj naše notranje in zunanje politike.« Hrvati in trgovissa Sarajevski »Katolički tjednik« je po svoji vsebini gotovo eden najbolj zanimivih hrvatskih tednikov. V svojih člankih razpravlja često tudi o vprašanjih, ki se jim drugi listi raje izognejo v velikem loku. V zadnji številki obravnava med drugim trgovino ln industrijo med Hrvati ter prihaja do zelo zanimivih zaključkov. Najprej ugotavlja, da Hrvati niso trgovski ljudje, nato pa nadaljuje: »Treba je samo primerjati Hrvate s Slovenci in Srbi, pa vidimo, da Hrvati sploh nimamo svojega trgovskega stanu. Edina izjema je Dalmacija, kjer imamo nekaj trgovine v svojih rokah. Med nami Hrvati so trgovci tuici. Deloma so Nemci, največ pa Zid je. Skoro ves kapital je v njihovih rok iih. Naš človek samo pije, kupuje in plača, tujci pa mu prodajajo. Dočim se v Srbiji in Sloveniji židje niso mogli nikjer resno utrditi, so hrvatski kraji z njimi dobesedno poplavljeni. V ožji Hrvatski je žid gostilničar, trgovec in upnik. Kjer se gostilne in trgovine po vaseh ne izplačajo, sede židje po manjših mestih in drže v svodih rokah vso glavno trgovino. Pri nas je trgovina od malih podjetij ma deželi pa do veletrgovin v Zagrebu povsem v židovskih rokah. Hrvati smo odrekli v trgovini tudi v Bosni, kjer so vzeli trgovino v svoje roke Srbi. židje in celo muslimani.« O masonih Organ splitskih tako zvanih organiziranih katoličanov »Katolička riječ« je nedavno napadla urednike jugoslovenskega tednika za lMinovino Hrvatsko »Narodnega lista«, ker so napisali, o sebi, da so »dobri katoličani in se nikdar niso v javnem in zasebnem življenju pregrešili proti osnovnim katoliškim načelom.«. »Narodni list« nadaljuje v zadnji številki svoje kramljanje s »Katoličko riječjo« ter ugotavlja, da so člani Jugoslovenske nacionalne stranke kot zasebniki lahko tudi masoni, da pa stranka ni niti pravoslavna, niti katoliška, niti muslimanska, najmanj pa masonska. Radovedno vprašuje »Katoliško riječ«, ali more garantirati, da nima JRZ nobenega masona v svojem vodstvu. Ako stranka kritizira tega ali onega politično eksponi-ranega katoliškega duhovnika, potem ga kritizira zaradi njegovih političnih izjav in političnega dela, ne pa zaradi njegove funkcije v katoliški cerkvi. Odgovor splitskega »Narodnega lista* velja tudi za naš slovenski »Domoljub«, ki je napisal v zadnji številki, da se je maso-nerija posluževala raznih strank, posebno pa Jugoslovenske nacionalne stranke. Svetovali bi »Domoljubu«, da se obrne na svo-jiega strokovnjaka za' masonske klešče, kjer bo lahko zvedel, da so se masoni posluževali vse drugih strank prej kakor pa JNS in da je vpliv masonov na primer na JRZ mnogo večji ne glede na to, da je bil mason sam ustanovitelj ln prvi vodja te stranke, dr. Milan Stojadinovič. Spet štrigova Akademska organizacija Hrvatske se-ljačke stranke na zagrebškem vseučilišču je poslala kr. banski upravi v Ljubljani protestno brzojavko zaradi razmer, ki baje vladajo v štrigovi. Vsebino brzojavke objavlja »Hrvatski dnevnik«. V njej zahtevajo hrvatski akademiki takojSnjo ustavitev »preganjanj« hrvatskega prebivalstva, ki »začasno živi na ozemlju dravske banovine«. Dalje zahtevajo raz-veljavljenje vseh kazni, izrečenih baje za- vsem socialističnim organizacijam in njihovim podnajemnicam. Tako sita postavljeni na cesto tudi prosvetni organizaciji »Vzajemnost« in »Cankarjeva družba«, z njima pa tuda Klub zasebnih nameščencev. Obletnica Leninove smrti Sovjetska unija je posvet a včerajšnji dan spominu ustanovitelja sovjetske zveze Vladimiru Iljiču Leninu, ki je umrl dne 21. januarja 1924 Sirom Rusije so bile velike spominske svečanosti, katerih se je udeležili© na milijone državljanov. Posebno im-pozantne svečanosti so bile v Moskvi m Leningradu, kjer je sprožil Lenin val oktG* brske revolucije, ki je privedla boljševike pod njegovim vodstvom na oblast. Sovjetsko poslaništvo v Beogradu je proslavilo 17. letnico Leninove smrti v internem krogu. Poslaništvo je bilo ves dan zaprto, enako tudi sovjetska trgovinska delegacija. Priroda in razvoj vojnih operacij v Libiji Paul Gentizon, poročevalec švicarskega lista »Gazette de Lausanne« za italijanske zadeve in znani rimski poročevalec francoskega »Tempsa«, je objavil te dni zanimiv pregled Cirenaike kot področja sedanjih borb med Italijani in Angleži. Švicarski novinar piše med drugim: »Cirenaika predstavlja visoko raven, ki se spušča proti Sredozcmllju kakor nekak polotok. Po obliki svojih tal nudi trdna oporišča v operativne namene. Ona je kot nalašč ustvarjena za tako zvano premika>1-no vojno. Ako bi čete generala Wavella obvladale veliki prostor Marmarike (Zapadne puščave) in se polastile še Tobruka in Derne, bi tamkajšnji boji povsem spremenili svoj značaj. Britanska vojska bi se znašla ob vznožju visokega platoja Cirenaike. Nasprotnika bi se ne borila več na ravnem in enoličnem prostoru, ki ima odprta in neomejena obzorja Svoboda premikanja v vse smeri bi izginila. Brodovje ne bi več meglo neposredne podpirati operacij kopne vojske. Od Derne dalje je namreč oballa zelo strma in razjedena. Obalna cesta maršala Balba ne pelje več vzdolž morja, temveč proti visokim platojem v notranjosti. Tako zvana puščavska vojna bi tu prenehala. Manevriranje bi bilo težje. Operacije bi se iz premikalnih spremenile v oblegalne. Verjetno bi zadobile bolj statičen (negiben) značaj.« Nemčija in Grčija Francoski švicarski list »Gazetle de Lausanne« objavilja dopis svojega berlinskega poročevalca, ki nazorno prikazuj* področja nemško-italijanskega sodelovanja v voj ni, Med drugim se poročevalec dotika tudi vprašanja nemško-grških odnošajev ter piše v tej zvezi: »Med Grčijo in Nemčijo se normalni odnošaji — vsaj doslej — nadaljujejo. Grški novinarji v Berlinu se lahko še vedno poslužujejo telefona za pošiljanje svojih poročil v Atene. Mogli bi torej sklepati, da tretji rajh ne pripravlja nobene ofenzive v tej smeri, razen v kolikor bi se prihod (letalcev v Italijo ne smatral že za vojno napoved. Toda za te letaJlce je glavni sovražnik angleško letalstvo.« Nova sodna palača v Zagrebu Zagreb, 21. jan. o. V kratkem bo raz-• pisan natečaj za izdelavo idejnih skic o novi sodni palači, ki jo bodo zgradili na Varaždinski cesti v Zagrebu. V tem poslopju namerava banska oblasit združiti vsa sodišča, ki imajo svoj sedež v Zagrebu. Določena je vsota milijon dinarjev za izdelavo idejnih skic ter zagotovljenih je 20 milijonov dinarjev kot prvi del kredita za zgraditev palače. Požar v vojvodinski tvornici lfovi Sad, 21. jan. o. V tvornici za predelavo konoplje Sijakov & Miškov v Stari Palanki ie nastal včeraj iz neznanih razlogov požar, ki se je silno naglo razširil ter ie kljub prizadevanju gasilcev uničil velike količine nepredelane konoplie. kakor tudi vse stroje. Močno ie poškodovano tudi pošlopje. Škode je nad 500.000 din. | niku Francu Brusu zaradi poneverb pri 2elezničarski kreditni zadrugi. Državni tožilec e. Lendovšek 1e obtožil Brusa, da je cd L 1937 dalie oškodoval zadrugo za nad 80.000 din. Skupno z Brusom so morali na zatožno kloo Se trije njegovi poma^ači. Brus ie v glavnem priznal očitana dejanja. v zagovor oa ie navaial. da le bil v hudi stiski. Spočetka le imel pri zadrugi, j ki 1e spričo številnega svojega članstva ; precej močno podjetie. zelo majhno plao. ' a v kaznive manipulacije Ka le zavedla okolnost da se ie moral na?lo poročiti. Ob stroških za poroko ie posegel po zadružnem denarju, če-ar pozneie ni mogel več popraviti in se ie vedno boli pogrezal. Proti koncu L 1939 ie že prišel v preiskavo. pa ie bil potem kmalu izpuščen. Odločni sodniki in uporni obsojenci Za v Ljubljani ukradene srebrne lisice so bili zagrebški vlomila strogo kazmovani Ljubljana. 21. Januarja Precej dolgotrajna je bila danes dopoldne razprava proti štirim Zagrebčanom, ki je .tekla pod vodstvom predsednika malega kazenskega senata s. o. s. Rajka Le-derhasa. Od Zagrebčanov, ki so bili po stari navadi v svoji obrambi dokaj zgovorni, sta bila mehanik Štefan Radan in bivši advokatski pisar Nikola Esapovič obtožena, da sta lani v aprilu ponoči vlomila v izložbeno okno krznarke gospe Anice Rotove in pobrala iz njega devet srebrnih lisic v skupni vrednosti 21.550 din. Nadalje ie bil obtožen še neki mesar Josip Bucon. da je za nagrado 200 din posredoval zvezo z zagrebškim krznarjem Ilijo Susmanom. ki je potem ukradene lisice kupil od vlomilcev za 4000 din in jih sam za dokaj nizke cene razpečal raznim interesentom v Zagrebu. Ker 1e Susman sam krznar. seveda nihče od kupcev ni dvomil v pošteno poreklo l!sic. Oba vlomilca sta priznala, da sta onadva odnesla lisice, toda zagovarjala sta se. da to ni bila vlomna. amnak navadna tatvina, ker da sta bale izložbeno okno našla le priprto, ne Da zaklenjeno. Prav tako le tudi krznar Susman orirnal. da je prodajal srebrne lisice, poravnal ie tudi škodo, ki io ie utrpela Rotova. trdil oa je. da prav nič ni sumil, da bi bile lisice ukradene. Enako" se je''zagovarjal Bucon. Nobenemu izmed njih pa sodniki niso dali vere. Po krajšem posvetovanju so obsodili zaradi zločinstva tatvine Štefana Radana na dve leti in pol robi je, a Nikolo Esapoviča na 2 leti. oba Da tudi še na dveletno izgubo častnih državljanskih pravic. Zaradi posredovanja poznanstva za nagrado ie Josip Bucon dobil 2 meseca strogega zapora in 200 din denarne kazni, za nakup ukradenega blaga Da Susman 3 mesece strogega zapora in 1000 din denarne kazni. Vsem štirim pa se je zdela sodba pretrda. Prvi. ki ie izrazil svoie nezadovoljstvo, je bil Radan. ki je z zgovorno besedno spremljavo udaril do mizi. češ. da tako nikakor ne gre in da zahteva revizijo procesa in nižjo odmero kazni. Takoi za njim, še preden ie mogel predsednik senata poučiti Radana kakšno vedenie se spodobi j>red sodniki. 90 nezadovoljstvo izrazili tudi ostali trije, ki so obliubili. da našemu sodišču nikakor še ne bodo dali miru, ampak da bodo dali rajši še kai zaslužiti odvetnikom. Poneverbe v železničarsfld nabavljalni zadrugi Snoči ie bila zaključena v torek začeta in pozno v noč trajajoča ter včerai popoldne nadaljevana razprava proti urad- ( a koma i ie bil spet na svobodi, je ačeI nanovo. S svojimi prejšnjimi pomagači je organiziral nekakšno nabiralno akcijo za društvo absolventov trgovskih učnih šol. Svoje manipulaciie bo moral mladi Brus dokaj drago plačati. Predsednik senata dr. Julij Felaher ie po dokaj dolgotrajnem posvetovanju senata razglasil sodbo, s katero ie bil France Brus zaradi sleparij obsojen na 2 leti in 2 mesca robi je ter na 21etno izgubo častnih državljanskih pravic. Z njim vred oa sta bila obsojena dva glavna njegova pomagača in sicer eden na 5 mescev pa 15 dni strogega zapora in 180 din denarne kazni brezpogojno, drugi pogoino na mescee strogega zapora in 120 din denarne kazni. Tretji ie bil zaradi pomanjkanja dokazov oproščen. ŠPORT Naši hokejisti doma Včeraj se je hokejska državna reprezentanca vrnila iz Bukarešte, kjer je zasefla tretje mesto pred Rumunijo Uspeli vumeje je ne glede na dosežene izide nadvse časten Včeraj ob 11. se je z beograjskim brzlm vlakom vrnila v Ljubljano hokejska ekipa SK Ilirije, ki je kot državna reprezentanca *tta£e države sredi preteklega tedna odigrala tri tekme na mednarodnem turnirja v Bukarešti. Na turnirju so igrale razen nje še reprezentance Rumunije, Bukarešte, ln močne Slovaške, ki je — kakor smo že poročali sproti — tudi zasedla prvo mesto z zmagami nad vsemi tremi ostalimi udeleženci, naša reprezentanca pa prišla na tretje mesto. Vodja jugoslovenskega moštva g. Vodišek nam je o tem zanimivem gostovanju, ki je kljub številčnim Izidom — 3:8 v Škodo Jugoslavije — pokazalo lep uspeh in spet utrdilo sloves našega hokeja v tujini. Med drugim je pripovedoval: »Potovali smo v Bukarešto nad 30 ur in prispeli tjakaj pozno v noč, tako da se moštvo podnevi nato ni moglo dovolj od počiti ter moralo še isti večer nastopiti v težki tekmi proti rumunski reprezentanci. Igra se je končala neodločeno 0:0. Ker smo vedeli, da moštvo ni čisto v formi, smo se odločili za Izrazito defenzivno Igro, s katero smo res tudi uspeli. Drugi smo Imeli za nasprotnika reprezentanco Bukarešte in izgubili z 2:4. V tej tekmi smo mnogo napadali, morda več kakor bi bilo treba, Če bi bili igrali samo na izid, toda hoteli smo, da bi se naša ekipa pokazala tudi v napadalnih akcijah. To je imelo za posledico, da je bila v obrambi nekoliko šibkejša in smo zato tudi dobili nekaj golov. Rezultat pa ven- Jadranu so vzeli igrišče v Koleziji Na nedeljskem občnem zboru Slovenske nogometne zveze smo Izvedeli, da je pretekli teden mestna občina ljubljanska odpovedala igrišče enemu najstarejših ljuo-Ijanskih klubov — SK Jadranu. Medtem ko imajo povsod drugod v državi in po svetu športna društva celo v sedanjih izrednih časih na najvišjih mestih največjo zaslom-bo, zadevajo naši že tako maloštevilni delavci v športu povsod samo na težave in ovire. Kaj je pravi vzrok prej omenjene odpovedi, ni znano. Pravijo, da namerava mestna občina ljubljanska vse naprave na športnem prostoru SK Jadrana prepustiti v uporabo neki drugi organizaciji. Ne glede na to, kar je bilo odločilno za ta korak, smatramo, da je SK Jadran s svojim 20 letnim športnim delom v trnovskem predmestju zaslužil drugačno postopanje. Ce bo zdaj izgubil Igrišče, ga bo zadel morda nepopravljiv udarec baš v trenutku, ko je klubovo vodstvo spet z novimi silami poživilo delo za vzgojo mladine v tem mestnem delu. Ker spada klub Jadran po Številu aktivnega članstva med najmočnejše v LJubljani ln nima za seboj nobenih bogatih mecenov, bi bilo prav, da bi mestna občina ljubljanska še enkrat pretehtala vprašanje športnega prostora za SK Planino ter pri tem našla tudi za SK Jadran pravičnejšo rešitev. V nekaj vrstah Karel Schafer ln Fritzi Gillard, ki sta pretekli teden s svojo produkcijo na ledu navdušila Ljubljano in tudi v nedeljo še z velikim uspehom nastopila v Zagrebu, sta morala svojo revijo v Beogradu zaradi Južnega vremena preložiti. Kakor pišejo, bosta še dan ali dva počakala v Beogradu, če bi se vreme spremenilo, sicer pa se vrneta domov. Zaradi slabega ledu je bila prav tako odpovedana hokejska tekma, ki so jo hoteli Hlrijani na povratku iz Bukarešte odigrati z reprezentanco srbske drsalne zveze in za katero je bilo v Beogradu Ogromno zanimanje. V Cortini d* Ampezzo so preteklo nedeljo posvetili novo skakalnico za svetovna smučarska prvenstva, ki se Imenuje »Ita-lia« in dopušča skoke do 89 m. Pri otvoritveni prireditvi seveda nihče od tekmovalcev nI prišel na to daljavo, temveč največ 50 in 63 m, ki ju je dosegel zmagovalec, znani italijanski skakalec Daccol pred Norvežanom Kjelbergom, ki pripravlja italijansko smučarsko ekipo za tekme za svetovno prvenstvo. V Garmischu Je bila v nedeljo velika prireditev v alpski kombinaciji, na kateri so startali skoraj vsi najboljši domači smučarji v alpskih disciplinah. Med moškimi je zmagal Rudi Cranz, med ženskami pa je bila prav tako najboljša njegova sestra, večkratna olimpijska prvakinja Kristl Cranz. Na znani skakalnici na gori Isel pri Inns-brucku so Imeli v nedeljo skakalne tekme za prvenstvo Avstrije, pri katerih je svetovni prvak Josip Bradi spet potrdil svojo odlično formo. V konkurenci je postavil dva krasna skoka na 74 odn. 79 m, za katera je dobil zelo visoke podrobne ocene (19.19 ln 18.5) ter zasedel prvo mesto med najboljšimi nemškimi skakalci. Najdaljši skok pa je le imel drug tekmovalec, in sicer H&ckel (79.5 m). V hrvatski ligi bodo spomladanski del ligaSlcega tekmovanja začeli že to nedeljo po naslednjem sporedu: v Zagrebu: Con-cordia—Sašk in Železničar—Slavka, (V), v dar ni realen in bi bili z igro prvega dneva lahko tudi to pot izvili remis. Zadnjo tekmo smo igrali proti močni Slovaški v zelo hudem tempu, toda pri vsem tem je rezultat igre spet izražen previsoko. Simpatije občinstva, ki ga je bilo vsak večer okrog 2.500, so bile vse naši strani, številne izjave mnogih strokovnjakov, ki so prisostvovali tej zaključni tekmi, so se ujemale v tem, da bi bili proti Slovaški prav tako lahko zmagali krfkor smo izgubili. Ta večer je tudi rumunska reprezentanca izgubila proti Bukarešti z 1:3. Poudarjam, da so vsi ti rezultati iz Bukarešte za nas uspeh, povrh tega pa tudi mnogo boljši, kakor smo sploh pričakovali. Naša igra je vse dni navduševala razvajeno občinstvo v Bukarešti, ki pozna ta šport na ledu prav dobro, saj sta tamkaj dve umetni drsališči, tretjega pa gradijo zdaj. Sprejeti smo bili nadvse gostoljubno in vse dni našega bivanja v Bukarešti je bila vsa pozornost obrnjena na nas. Bili smo na obiskih pri najvišjih državnih funkcionarjih, med njimi pri propagandnem ministru in mestnem županu, največ pozornosti pa nam je ves čas izkazoval naš poslanik g. Avakumovič z vsem svojim osebjem, ki je bil tudi med tekmami stalno v stiku z menoj in vsakim posameznim igralcem. Vesel sem, da smo se s tem dobrim uspehom vrnili in se obenem dobro pripravili za prihodnje nastope, predvsem za onega v Garmisch-Partenkirchenu, kjer bomo — tako računam sigurno — dosegli letos mnogo lepše uspehe kakor smo jih mogli lani.« Splitu: Split—Gradjanski, v Subotici: Bač-ka—Hašk in v Osijeku Slavija (O)—Hajduk. Boksarji se borijo za obstanek Boksarska sekcija Hermesa na občnem zboru Pretekli teden je imela pri šestici občni zbor boksarska sekcija ŽSK Hermesa, Iti je edina, ki goji to športno panogo v naši prestolnici. Občni zbor je bil verna slika slabih razmer, ki vladajo danes domala v vseh slovenskih športnih organizacijah, ko ni skoraj od nikoder nobene podpore in gre zahvala le peščici idealnih, nesebičnih delavcev, da ta športna panoga v Ljubljani sploh deluje in to, lahko rečemo, celo uspešno! Iz vseh poročil se je videlo, da so bili voditelji sekcije izredno delavni in storili vse, kar je bilo v njihovi moči, da obdržijo in okrepijo položaj sekcij*-. Tedeti je treba, da sekcija ni prejela skoraj nobene podpore in je najnujnejše izdatke krila samo iz prispevkov članov ter dveh organiziranih tekmovanj, ki sta vrgli nekaj dinarjev. Kljub temu pa so njeni člani tekmovali, razen doma, v propagandnih nastopih na Jesenicah in v Črnomlju, na izbirnem nastopu za sestavo slovenske reprezentance v Mariboru in na državnem prvenstvu v Zagrebu. Sekciji je nadalje tudi uspelo nabaviti najpotrebnejši inventar, brez katerega so treningi in tekmovanja nemogoči: dva para boksarskih rokavic, vrečo in kompleten »ring« v odličnem stanju. Gotovo največ zasluge, da sekcija propadla, pa ima njen trener Ivo Heller, ki je brezplačno vadil svoje učence. Brez njega bi bil obstoj sekcije nemogoč, ker je trener, posebno pri boksu, alfa in ornega za Se tako skromno delovanje. Koliko je bilo potrebnega res pravega športnega idealizma, dokazuje tudi to, da so morali boksarji včasih celo sami zbrati potrebno vsoto denarja za najem telovadnice, da bi lahko trenirali. Da bi uspešno propagirala boks v Ljubljani, je sekcija priredila tudi dve uspešni medmestni tekmovanji, ki sta vzbudili v Ljubljani precej veliko zanimanje in bili, posebno prva, zelo dobro obis-kanL Razen skrbi za svoj obstanek, je prevzela sekcija Se eno težko nalogo, namreč vodstvo novo ustanovljene Slovenske boksarske zveze, ki tudi v precejšnji meri zaposljuje voditelje sekcije. Po sprejetih poročilih je prevzel besedo zastopnik centralnega odbora ŽSK Hermesa g. Otrin, ki je izrazil zadovoljstvo nad delovanjem sekcije in obljubil finančno in moralno podporo centralnega odbora. Prešlo se je še na volitve vodstva sekcije, ki je sestavljeno, razen enega mesta, iz samih dosedanjih delavcev: Načelnik : dr. Rudolf Hansler, tajnik: Miha Hlade, blagajnik: Vital Seunig, gospodar: Ivo Heller in odbornik: Boris V. Simandl. Novo izvoljenemu vodstvu želimo veliko uspehov ln upamo, da bo Se najprej uspešno delovalo za razširjenje te lepe športne panoge v Ljubljani. Polovična voznina v Celje Za L zlet slovenskih smučarjev v Celju od 24. do 26. t. m. je generalna direkcija železnic odobrila polovično voznino. Polovična voznina velja 22. do 26. t. m., za povratek pa od 24. do 28. t. m. Potniki naj kupijo prt Izhodni postaji ali v bUjetarni »Putnika« celo vozovnico In formnlar K-1S, ki ga dajo potrditi prireditvenemu odbora v Celja, v Delavski zbornici v Razlago vi ullcL Vozovnica in formular K-1S opravičujeta potnika do brezplačnega povratka. NALI OGLASI ALIM OGLASOM CENE Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas m enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo službo. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 15.—. Dopisi ln ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje r ulovov i^-iTv-o-.--*! smeenk za enkratno objavo oglasa Din 20.— Službo dobi Vsaka Seseda 30 pai aa vek 3 din, za Šifro id dajanje naslova 5 din najmanjši znesek 17 din Vrtnar samostojen, pošten, dobi stalno službo. Nastop 1. februarja 1941. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Samostojen vrtnar št. 3«. 1311-1 Sposobne mizarje za pohištvo sprejme K. Wesiak, Cankarjeva 2. — Istotam se sprejme stremljiv mizarski delovodja s strokovno Solo. 1358-1 Mizar za sestavljanje šivalnih strojev se sprejme takoj. Naslov pove Sk^za Franc Gasilska 15, šiška. 1371-1 Stcnodaktilografko izurjeno, zmožno slovenskega in nemlkega Jezika ter slovenske ir. nemške stenografije, sprejmem tskoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalno mesto«. 1369-1 Sprejmem dva dobra stavbna ključavničarja. Plača po zmožnosti in dogovoru. Ponudbe na c »ojl Vloge obrestulem«. pr 5 odstotkov Vsi »ar Sevalci brezplačno *ava -ovanl Zadruga »Moj Dom« Ljubljna Ovor lakova 8 Iščemo ooveT pnike 199-lfc Pristopim v Mariboru kot družabnik k manjši tekstilni industriji z osebnim sodelovanjem. Gotovina na razpolago. Ponudbe na ogl". odd. Jutra pod: »Industrija 500 tisoč«. 1097-16 Delnice Zanatske banke ugodno prodam. Naslov v vseh ocsl. Jutra. 1388-16 Seseda l din. davek 3 iin, za šifro ali dajanje laslov 5 din. Najmanjši znesek 20 din Dvostanovanjsko hišo ali vilo ne daleč od centra LJubljane, solidno grajeno, kupim takoj. Ponudbe pod šifro »Plačam takoj v gotovini« na ogl. oad. Jutra. Posredovalci izključeni. 1335-20 Parcelo za vilo pod Rožnikom kupim. Ponudlbe na ogl. odd. Jutra pod' »Takoj denar«. 1362-20 Proda se radi bolezni lepa hiša s posestvom, primerna za trgovino, ob banovlnski cesti, v bližini št. Jerneja na DoL Naslov v vseh posl. Jutra. 1366-20 Parcela ca 800 kv. m se proda. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »800«. 1265-20 Stavbo za lahko industrijo ali večjo obrt, v sredini n.e-sta, prodam. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Redka in ugodna prilika«. 1378-20 Prostor za stavbno skladišče v LJubljani iščem. Ponudbe poslati na ogl. oad. Jutra pod »Skladišče«. 1389-20 Jakec Sfek In Skakec n Poskoki dveh navihancev JTMIJl v treh poglavjih. TRETJE POGLAVJE Do staršev gre žandar. Najprej do Skoka potem očetu gre zaiožit Roka: »Takole rekli so gospod sodnik: obsedel je fantina živ hudik!« Beseda 1 din, davek 6 din, za šifro ali dajanje naslov 5 din. Najmanjši znesek 20 din Špecerija manjša, dobro vpeljana, v centru LJubljane, se predsa proti gotovini. — Ponudbe pod »30.000« na ogl. od. Jutra. 1385-19 Mlekarna na prometni točki, primeren lokal za vsako drugo obrt, se radi selitve ugodno odda. Naslov v vseh posl. Jutra. 13»1 19 Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje naslov 5 din. Najmanjši znesek 20 din Več krasnih spalnic z orenove korenine, z večletnim jamstvom, poceni proda — mizarstvo Gluhak, Brezovica, zaloga Ljubljana, Florijan-ska ul. 16. 1363-12 Hotelsko pohištvo jpoinoma novo, prodam. Ponudbe na ogl-odd. Jutra pod »Hotel«. •■375-1? Stanovanje Beseda 1 din. davek 3 din, za šifro ali dajanje naslov 5 din Najmanjši znesek 20 din Enosobno stanovanje oddam v novi hiši v bližini LJubljane. Prednost upokojenci. — Naslov v eh posl. Jutra. 1386-21 Soboodda Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje naslov 5 din. Najmanjši znesek 20 din Soba v centru se odda gospodični. Cesta 29. oktobra 181, desno. 1371-23 Opremljeno sobo veliko, čisto ln mimo, s posebnim vhodom, med Zvezdo in obrtno šolo, oddam s 1. februarjem samo stalnemu gospodu. Naslov v Viseh posl. Jutra. 1384-23 Kupim vsoTOvrstno ZLATO SREBRO - PLRTINO BRIL3PMTE tMBRDCOE SAFtRlE RUtlHt BISERE IT.D. STORIMIKt HRKfTE TER UMETNINE PO NAJVIŠJIH CENAH STARA TVRDKA J°s EBERLE UUBtJRNH. TYRŠEVA 2 HOTEiN^St-ON Sobe išče Beseda l dm. davek J din, za šifro ali dajanje naslov 5 din. Naj manJš1 znesek 20 din_ Prazjno sobo Išče soliden gospod. Ponudbe pod šifro »Državni uradniki na ogl. odd. Jutra. 1395-23a Vsaka oeseda 50 par. da rek 3 dtn. za šifro n. dajanje naslova S din najmanjši znesek 11 dm Električni kavni mlinček »Mahllcfinig« za špecerije, nov, prodam še po starem tečaju nemške marke. — Ludvik Ileršič, Ljubljana, Cesta 29. oktobri 13, telefon 37-54. 1194-29 Pisalni stroj »Royal« zelo ugodno prodam. Interesenti naj pošljejo ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pi salnl stroj 666«. 1370-29 Pridelki Beseda i din da ve« j din, ea šlire ali dajanjt naslov 5 din Naimanl? znesek 20 din Jabolka lepe mešanke < Gambov-cl) in druge bele in ru-deče kg po 7 din, druge vrste po din 5, razpošilja po povzetju franeo Slov. Bistrica Zurman, oiov. Bistrica. 1367-34 Informacije seseda i din. aaveit j din, za šllro ali dajanje naslov 5 din Najmanjši znesek 20 dm Izjava Za pobeglo ženo ln sploh za nikogar nisem Jaz plačnik. Varujte se Je. Tomšič Ivan, Stope, Velike Lašče. 1377-31 Dopisi Beseda i dm. oave« s dm, BS šifro ali dajanje naslov S din Najmanjši znesek 20 din Spremljevalca gentlemana lAčem v svrho razvedrila. Prednost Imajo častniki — ljubitelji plesa. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Šifro »Ločena«. 1393 24 Razno Zastonj zavojček Dostalovega toaletnega bisera na poskužnjo — Uspeh po prvi uporabi Koža obraza m telesa ostane čista, zdrava, sveža m mlada. Mozolji, sojedel, nečistosti ->braza izginejo Pošljite «a strošek 4 dinarje v znamkah. Kemikalija. Novi Sad 144. V lekar nah, drogerijah original ni karton dm 43. 50-37 KAUČE aovi modeli po nizkih cenah dobite prt E. ZakrajSek, tapetništvo Miklošičeva 84. MODROCE patentne posteljne mreže audi solidno tn po nizki ceni R. RADOVAN tapetnih Mestni trg 13. KlIttJE m VECBAJVNfc JOOOG&AHKA SY PET^A HASIPZ3 V nladPth dneh Vas KozarCeU BERMET-VIN A jDvaruje nrlpe. — Gostilničarji ga lanko aaroče že majhen sodček. — Zahtevajte oovsod le dEKMET B. MARINROVA te SREMSRIH KARLOVCEV. Fru&ka rorm. Kupimo dobro ohranjeno železno blagajno Ponudbe z navedbo velikosti, fabrikata ln cene na ogl. oddelek »Jutra« pod značko: »Blagajna«. Originalno staro srbsko SLIVOVKO 28—48% v zdravih hrastovih sodih od 400—600 i. prodaja P. BEKIC, BEOGRAD, Terazije 28. mm^ ■ f ••-.r ^ \\ ■ • - • .' .■'"■V " • Zahvala Ob nenadomestljivi izgubi naše dobre matere, sestre, tete to svakinje, gospe Fani Goričar nam je došlo od vseh strani toliko izrazov sočutja, da nam ni mogoče se vsakomur posebej zahvaliti. Zato se tem potom naj-iskreneje zahvaljujemo pred vsem gosp. zdravniku dr. Lesniki za izredno skrb ob času bolezni rajnice. Posebno zahvalo smo dolžni preč. gospodu domačemu župniku Krošlju za dušno tolažbo, preč. duhovščini od blizu in daleč, za vodstvo mrtvaškega sprevoda, sokolskemu društvu, gasilskim četam, pevskim društvom, vsem darovalcem vencev in cvetja, sploh vsem, ki so nas tolažili v teh bridkih urah, spremljali rajnko na poslednji poti ali nam kakorkoli lajšali bolest slovesa. Vsem ponovna iskrena zahvala! Mozirje, dne 20. januarja 1941. Žalujoč* ostali Nase gledališče D B A M A Sreda, 22.: Revizor. Red B. Četrtek, 23.: Na dnu. Gostovanje mariborskega Narodnega gledaJišča. Izven. Cene od 30 din navzdol. Petek, 24. ob 15.: Romeo in Julija. Dijaška predstava. Izven. Globoko znižane cene od 14 din navzdol. Sobota, 25.: Othello- Izven. Nedelja, 26. ob 15.: Cigani. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20.: Krog s kredo. Izven. Znižane cene od 20 čin navzdol. Maksim G®rki »Na dnu«. S to štiridejan-sko dramo bo gostovalo mariborsko Narodno gledališče jutri, v četrtek v n^ši drami. Drama Gorkega spada med največkrat uprizorjena dela iz ruske dramatike. Odlikujejo se po pretresljivem orisu usod bedmi-kov in učinkovitih igralskih nalogah, ki dajejo izvajalcem možnosti, da razvijejo vse svoje Igralske registre. G°stovanje ma-riborsKega ansambla je za s!°vensko javnost dogodek, ki bo zbudil odmev v najširših krogih občinstva. OPEKA Sreda, 22.: Vesele žene wlndscxrske. Red Cetrtek?*23.: Sabska kraljica. Red četrtek- Gostovanje tenorista J. Gostiča. Petek, 24.: zaprto. (Generalka). Sobcta, 25.: Hlapec Jernej. Krstna predstava. Red premierski. Nedelja, 26. ob 15.: Carmen. Izven. Gostovanje altistke Elze Karlovčeve. Ob 20.: Pri belem kenjičku. Izven. Scd°tna °pera »Hlapec Jernej«, ki jo je komponiral Matija Bravničar in za katero je napisal libreto režiser Ferdo Delak, predstavlja zanimiv poizkus ustvariti novo obliko opere. Močan poudarek daje delu pretežna večina zborov, ki nudijo ljubiteljem zborovskega petja velik užitek. Naslovno partijo bo pel Lupša, dalje bodo sodelovali Franci, Marčec, Zupan, M. Sancin in Anžlovar. Dirigent N. štritof. Režiser C. Debevec. Zborovodja R. Simoniti. MARIBORSKO GIJEDA1IŠČE Sreda, 22-: Habakuk. Red A. Četrtek, 23.: zaprto. (Na dmu. Gostovanje v Ljubljani). POMLADANSKI DUNAJSKI VELESEJEti WIENER MESSE 9. DO 16. MARCA 1941. POLJEDELSTVO (vs! poljedelski stroji) — VRTNARSTVO — SADJARSTVO — VINOGRADNIŠTVO — RIBOLOV IN RIBOGOJSTVO — ČEBELARSTVO — KEMIČNA INDUSTRIJA — MLEKARSTVO KLETARSTVO. Na področju Tehničnega velesejma Avtomobilska in motociklistična razstava Prijave najpozneje do 10. februarja. Vsa obvestila ln navodila dajejo: J. Kulhanek, počastni zastopnik za Dravsko banovino ln banovino Hrvatsko, Zagreb, Ulica Kraljice Marije 24, tel. 51-85. H. Pfannenstill, gen. zastopnik za celo Jugoslavijo, Beograd, Bosanska 29, teL 30-881. Popusti na vseh železnicah. f Za vedno nas je zapustil v 77. letu starosti, previden s poslednjimi tolažili za umirajoče, naš iskreno ljubljeni, nadvse dobri soprog, očka, brat, stric in svak, gospod Josip Korošec šolski upravitelj v pokoju in posestnik Na zadnji poti ga bomo spremili iz vile »Vide« v četrtek, dne 23. januarja ob 15.45 na farno pokopališče na Bledu. Bled, 21. januarja 1941. HELENA KOROŠEC, roj. A2MAN, soproga; MILICA in VIDA, hčerki in ostalo sorodstvo. - : ' • '--'V--,. v-t'V*» f Globoko užaloščeni sporočamo tužno vest, da nas je v torek 21. t m. ob 6. zjutraj za večno zapustil v 71. letu svoje starosti, previden s tolažili sv. vere naš predobri, oče, ded, stric, brat in svak, gospod Sreiko Pečar šolski npravitelj v pokoju, častni občan občine Sv. Pavel pri Prebolda in posestnik Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek 23. t. m. ob 10. dopoldne iz hiše žalosti v Dolenji vasi pri St. Pavlu pri Preboldu. Sv. Pavel, Novo mesto, dne 21. januarja 1941. Sinova: STANKO, odvetnik, MIRKO, tehnik in ostalo sorodstvo. • MU Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da je po kratki bolezni, umrl naš mili oče Avgrst Balon posestnik Pogreb dragega pokojnika bo v čredo 22. januarja 1941, ob 9. uri zjutraj na Bizeljskem. Bizeljsko, 21. januarja 1941. Žalujoča rodbina Naznanjam tužno vest, da je preminul moj nepozabni brat, gospod Oton Ploi notar v pokoju po dolgi in mučni bolezni v 80. letu svoje starosti. Zemski ostanki nepozabnega pokojnika bodo prepeljani v četrtek 23. t. m. ob pol 15. izpred hiše žalosti v Mariboru, Dr. Rosinova ulica 20, v krematorij v Gradec. Vse eestilce pokojnika prosim, da namesto vencev naklonijo v ta namen namenjene zneske v dobrodelne namene. Maribor, 21. januarja 1941. __ Dr. Miroslav Ploj, bivši podpredsednik senata, brat in ostalo sorodstvo. Jjjt - • ■»•a 1 lit 's~v "i >V>* xrM m -.v*. " v* Urejuje Davorin Ravijen. - Izdaja n konzorcij »Jutra« Stanko Virant. - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiakamarj. Fran Jena. - Za mseratni del je odgovoren Alojz Novak. - Vsi v Ljubljani