Z33. številka. f Ljubljani, v torek-12. oktobra I9ZO. LIH. leto Ig Izhaja vsak dan popoldne, laneemei nedelje in praznike. insereti t Prostor 1 m/m X 54 ml m za male oglase do 77 mfm višine 1 K, od 30 m/m višine dalje kupčijski in ur ini oglasi 1 m/m K 2-—, notice, poslano, preklid, izjave in reklame 1 ml m K 3-—. Poroke, zaroke 80 K. Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2-—. Pri večjih naročilih popust Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor. Bpr ke komisije polkovniku Pecku je moral italijanski oficir pozneje te naše izgnane ljudi zopet sprejeti. V boroveljskem okraju je minila noč popolnoma mirno. V Losivasl so ponoči zajeli naši ftntje 95 Volkswehrovcevf ki so jih razorožili in zaprli v kleti. Danes zjutraj se je našim posrečilo v Logi-vasi zajeti še 200 Volksvvehrovcev tako da imajo tam vjetih in v varstvu zaprtih po kleteh 295 Volks-wehrovcev. Med temi se nahaja več celi coni A. Prišlo ie samo ponekod bivših avstrijskih častnikov. Velik do prav malenkostnih in neznatnih incidentov, ki pa niso imeli prav nobenega vpliva na razpoloženje našega ljudstva. V Ponikvah je ponoči napad'o okrog 30 VoIkswehrovcev 4 naše fante ter so bili vsi štirje lahko ranjeni. Ves dogodek je kontrolirala del teh vjetnikov so tekom današnjega dopoldneva odposlali v Št. Jlj. Na celovški cest! ob demarkacijski črti se je nabralo danes kaMh 1000 Volkswehrovcev, ki bi radi vdrli v cono A preko mostu pri Hum-berku. Ker so jim naši ljudje to zabranili in ker se je zbralo naših, so zahtevali, da naj se vsi naši ljudje, ki nimajo glasovalne pravice v coni A odstranijo i te cone Splošno je prepričanje, da je samo energični nastop z naše strani preprečil, da ni prišlo do krvopre-litja in do hudih incidentov tekom današnje noči. Nemci so bili prepričani, da bodo s svojimi -»Arbeiter-batailloni« in »Volkshwero\\ i* lahko strahovali prebivalstvo, da ne bo glasovalo, oziroma da bo glasovalo za Avstrijo. Bili pa trašiii, da so vrgli puško v koruzo in da bi se naj-rajše vrnili preko črte nazaj v ceno B. Naši so prišli sem *amo vsled nemških groženj s ieroriem ker so Nemci že prej pisali in razglašali, da bodo v plebiscitni noči Slovencem zažgali njih domove. Naše ljudstvo nasropa povsod naravnost sijajno. A^itaujske pisarne in zaupniki so delali vso noč. Takoj popolnoči so naši glasovalci zasedli vse glasovalne prostore in bližino glasovalisč. Čakali so \so noč do 7. ziutraj ko se je pričelo glasovanje. Že sedaj so niši večinoma zadostili svoji glasovalni dolžnosti. Položaj na celi črti se je tekom zadnjih dni znamo preokreni! v prihg Slovencem. Z nami glasujejo tudi znani nemško misleči ljudje. Gotovo je, da bo zmaga naša.. Iz Celovca poročajo, da je predsednik ^Bauernbunda« znani Schumi iz strahu pred razjarjeno celovško množico, ki je spoznala, da ie cona A za Avstrijo izgubljena, pobegnil na Dunaj. V Žrelcu pred Celovcem so se naši polnoštevilno udeležili glasovanj^ Uspeh je jako lep, dasiravno tu ni Računati z večino. I V Borovljah je 1700 glasovalce*. Tu se računa skoraj polovica Hifsov, za nas. Socijalni demokrati v Borovljah se živahno uJe'cztijCjo glasovanja in agithajo ket prtganja-či za Avstrijo. V Borovljah je predsednik prve volilne komisije bivši ravnatelj meščanske šole Weghofer dajal nem-šknm volilcem po več glasovnic. Moža so zasačili, naš zastopnik je zahteval njega odstranitev, vsled česar je bil Weghofer odstavljen. V Vellkovcu je položaj sijajen, povsod po celem * kraju vlada mir. Malenkostni prepiri ne motijo razpoloženja. Za našo stvar stoji izborno. Nemci so coupaii. V Velikov-cu samem se jočejo na trgu in ne prikrivajo svoje pvrtosri. V Rudi, v Grtbinju stoji nasa stvar sijajno. V Pustrlcl, ki ie bila popolnoma nemška, je glasovalo že do )1. dopoldne nad 100 gJtfc&oval ev a nas. Ta u^peh je nadkrii:I vse naše upanje. V Kotmari vasi so glasovali do sedaj že vsi naši ljudje. Izmed Nemcev se je mno^o vzdržalo nlasu-vanja. Udeležba v Ror/a je nad vse sijajna. Do sedaj se je udeležilo okrog 90 odst Povsod »e ve fin ~a*a V Svetni vasi je bilo oddanih do 10. ure dopoldne za nas 267 glasov, za Avstrijo pa 111 'llasavolnih upravičencev je tam 468. Mi smo da-čunali na 273 naših i:i 140 nenis.uh glasov. V Bistrici je na naši strani udeležba polnoštevilna: do sedaj smo v večini. Od Nemcev je prišlo na volišče samo 20. V Šentjakobu, največji občini v boroveljskem glavarstvu, ki ima 1878 upravičencev, so glasovali dopoldne samo 3 Nemci, računali smo na 714 nemških glasov. Posebno so se izkazale Loče tik pred vratmi Beljaka; tu smo dobili 80 odst. Ob Vrbskem jezeru so najboljše Logavas, Škoiiče, Kotmaravas, Bilčovo, kjer imamo do sedaj večino. V Podljubelju, ki je slovel kot nemškutarsko gnezdo, računamo s 50 odst. za nas. Do 11. dopoldne smo imeli 42 odst. Sele so dale 98 odst. V celem je tam 557 glasovalnih upravičencev. V Slovenskem Pfajbergu imamo SO odst., v Šmarjeti 60 odst, v GH-njah 60 odst. V Št. Janžu je bilo do 11. dopoldne oddanih 420 glasov, od teh je bilo nas":h 300. V MedborovnicI, ki ima 550 glasovalen upravičencev, je dosedaj glasovalo za nas 300. Ledenice. Opoldne je bilo oddanih 400 glasov. Rožek. Opoldne je bilo oddanih 120 naših in 200 n^sorotnih glasov. — d Ledenice, 10. oktobra. Razpoloženje je dobro. Glasovalo je 400 naših in 200 nasprotnikov. V Rože-žeku je 45 odst. oddanih glasov naših. Vse je mirno. — d Borovlje, 10. oktobra. (OIk 16. popoldne.) Po dosedaj ugotovljenih rezultatih je bilo oddanih glasov za Jugoslacijo: Radiše 70 odst. Medgorje 35 odst., Žrelec 45 odst., Žihpolje 30 odst., Ribnica 50 odst, Logaves in Škofice nad pričakovanje, Žitaraves 70 odst. Blato 90 odst., PUberk 25 odst, Libuče nad 50 odst Žvabek 80 odst., Libeliče precej nad 50 odst. Železna Kaplaj 50 odst. — d Borovlje, 10. oktobra. Po do-šlih poročilih iz raznih glasovalisč boroveljskega okraja je bilo do 8. ore zvečer dognano nastopno aproksimativno razmerje oddanih glasov: Borolje 1766, za Jugoslavijo 548, za Avstrijo 1163; Bilčevo, naša večina; Bistrica 957, ' za Jugoslavija 479, za Avstrijo 412; Drava eno tretjino glasov; Hodiše 597, za Jugoslavijo 279, za Avstrijo 144; Kotmaravas 786, za Jugoslavijo 380, za Avstrijo 346; Loče 638, za Jugoslavijo 428, za Avstrijo 210; Logaves 589, za Jugoslavijo 344, za Avstrijo 184; Ledenice 487. za Jugoslavijo 301 (?), za Avstrijo 186 (?); Medborovnica 55 do 60%; Medgorje 456, za Jugoslavijo 170, za Avstrijo 286; Otok 347, za Jugoslavijo 162, za Avstrijo 155; Podljubelj 815, za Jugoslavijo 305, za Avstrijo 510; Radiše 371, za Jugoslavijo 210, za Avstrijo 161; Rožek 30% naših; Selo (glasovalo je 100%) 534, za Jugoslavijo 522, za Avstrijo 12; Škofiče 6*^0, za Jugoslavijo 280, za Avstrijo 320; Slovenj Plajberk 375, za Jugoslavijo 285, za Avstrijo 61; Šmarjeta 598, za Jugoslavijo 311» za Avstrijo 281; Št Jakob 1878, dve tretjini glasov naših; Svetnavas 509,' za Jugoslavijo 361, za Avstrijo 140;; Vesca 80 do 90%; Vetrinj 868. za Jugoslavijo 150, za Avstrijo 716; ŽihV polje 568, za Jugoslavijo 130, za Av-, stri jo 430; Žrelec 245, za Jugoslavija 121, za Avstrijo 124. V okrafr Pliberk - Blato - l*ibu-če je bilo oddanih 1220 slovenskih glasov in 780 nemških glasov. Odr dale so občina Pliberk 122 za nas m 430 za Nemce, v občani Blato 725 naših in 40 nemških, v občini Ubuče 372 naših in 313 nemških. Občma Bela 1306 glasovalcev, med njim? 1086 Slovencev. Že4ezna Koalja 560 glasovalcev, od teh 213; Slovencev, Galicija 541 glasovalcev, od teh 192 Slovencev, v Žitaraves 814 glasovalcev, od teh 420 Slovencev, Blato 750 Slovencev, 40 Nemcev, Žvabek 268 glasovalcev, med njimi 220 Slovencev, 48 Nemcev, Labod" 769 glasovalcev, med njimi 90 do 100 Slovencev, Bistrica 1014 glasovalcev, med njimi 548 Slovencev, Glo-b as niča okrog 700 glasovnic, čez 400 Slovencev, Železna Kaplja okoE 200 naših, 360 nasprotnikov. V Velikovcu se je vršilo glasovanje popolnoma mimo. pač pa ni mogoče podati točnih, niti približnih ee-nftev o glasovanju Slovencev hi Nemcev, ker so se v zadnjem časti vršile silno dvomljive glasovalne mn-hinacije. O tem pa ni dvoma, da je velika večina slovenska, če je volilo avtoramuio prebivalstvo in če niso bili pri glasovanju udeleženi tuji elementi. Razpoloženje med ljudstvom Fran Govekar: 109 (Dalie.) »Velekmetovalec, zato častni član kranjske Kmetijske družbe, član treh ali štirih akademij . . .« Je pomagal dr. Repič. »In nedosežen estet, kritik, filolog!« je dostavil Vodnik. »Saj me je sram povedati: brez njega bi znal jedva jecljati, nikar peti!« »Pa diplomat politik!« je dejal dr. Wag-ner. »Prej so ga morali upoštevati na lontov-žu, zdaj ga poslušajo Francozi v škofiji. Novi centralni gubernij je sestavljen po njegovem predlogu! Demokratsko, iz samih strokovnjakov, mirnih, resnih mož in — pozor, gospoda! — večino imamo Slovenci!« »Prvič, odkar živimo na teh tleh!« je vzkliknil Vodnik. »Prvič pride do veljave slovenski um! O naš Zois zna, kar hoče. Zdaj smo končno, končno vsaj enakopravni! Zakaj ne živi več Linhart! Naš jezik uživa isti ugled kot francoski in nemški, tudi naši možje bodo prvič med gospodarji dežele: konec je privilegijev, žaljenj in zlorab! Svita se! Mi vstajamo!« »Vstajamo! Leč ne pojdemo več!« je pritrdil dr. Repič. »Zares se svita. Jutranji vzduh čutimo .. . petelini pojo — najglasnejši. najvrlejši ste vi, prečastiri! — spanec nas je minil . . . Naj se zgodi karkoli: nazaj ne gremo, nego dalje in kvišku. Svobode, ki nam jo daje Francija, nam ne vzame nihče več.« »Počasi, počasi!« se je oglasil Zoisov glas iz sosednje sobe. Na šJrokem stolu sta ga prinašala lakaja. »Pozdravljeni! He, prijatelj doktor, brzdajte nekoliko svoj sangvinični temperament! — Dobro je: odidita!« se je okrenil k hlapcema. »Phaeton, Phaeton!« ie vzkliknil nato s pogledom na dr. Repica. »Pre-smel voznik si! Res je, da odpira Eos rožnate duri na vzhodu, Lucifer preganja zvezde z nebesa m begajoče Hore obrzdajo Heliosove belce, site ambrozije in nektarja. Toda nikar dirkat! Premlad si, prešibak še! Bik z rogovi, žrelo levovo, škarje škorpijonove in rakove ti groze, ljubi moj Phaeton!. Pusti zlati voz in hodi rajši peš, da te, požigalea nesrečnika, ne sklati Zeus s svojo strelo, da se ne utrneš kakor meteor ter se ne pogrezneš v Eridanus v objem ledonoudih Najad! Le počasi, trezno, hladno, zložno, toda varno, prijatelji!« »Gospod baron, še vedno dvomite? Glejte, mi smo polni zaupanja in vere v bodočnosti!« se je branil odvetnik. »Saj je prav, a nikar prenaglo In preveč zaupati! Vi pretiravate v obupanju in zaupanja. Iz teme skačete kar brž na solnce, iz ledu v vročino! To ni zdravo, niti pametno. O, ne mislite, da sem čmer.e.n malodušnež! Čeprav bolan, nisem brez veselja, in srečen sem, ker z vami vred vidim, da ,e pur si muove\ Toda pri tem ostajam hladen in pri svojem ,videbi-mus eras* ... In dobro izhajam: razočaran nisem nikoli in moralnega mačka ne poznam.« »Ali danes dobimo vendar nov magistrat, nov centralni gubernij . . . Naše ljudi1 ... brez tujih, nam sovražnih birokratov . . . Slovenci so v večini in naš jezik je po stoletjih sramote enakopraven!« je dejal Vodnik in ponovil: Svita se! Nobenega dvoma ni več.« »Po vaši zaslugi, gospod baron! Doktor Podobnik in dr. Gollmajer sta nama povedala pravkar . . .« je pristavil dr. Repič. »Nič zaslug! Desselbrunner je spremil k meni generala Murata in podpolkovnika Picar-da; govorili smo jedva deset minut in — moji predlogi so bili sprejeti. Nihče ne more trditi, da niso objektivni. Baron Rossetti sprejme predsedstvo gubernija. dr. Gollmajer zasede županski stol, dr. Podobnik, ki si je sam želel rešiti ubijajočega dela in skrbi, pa stopi v gubernij. Tudi škof baron Raigersfelški bo dobro zastopal cerkev: ni zelot, ne obskurant Ce ostane gospoda vsaj nekaj tednov skupaj, porine lahko naš voz vsaj par korakov zopet naprej. Ce se vrne avstrijski režim, ga nazaj ne bo pehal, težje je, nerodno in bf izzivalo kritiko!« Sedeč za mizo je baron preskušal voziček, pritiskal tu, tam, ga porival naprej, nazaj, ga obračal in govoril. Gostje pa so se začudili: »Samo nekaj tednov? — Da bi se utegni! stari režim povrniti? Kaj veste, gospod baron?« »Ničesar gotovega. Le slutim . .. General Murat je govoril tu še o maršu na Dunaj, no . mogoče, mogoče . . . Ampak nekaj se pripravlja: previdnost je vsekakor na mestu. Ne pozabite, da ima predsednik policijskega dvornega oblastva, baron Hager svoje zaupnike še danes v Ljubljani in po vsej deželi! Kakor pajek sedi na Dunaju in je razpredel svoje niti do Trsta in Dubrovnika: vse vidi, vse sliši . . . Danes ima zid ušesa in noč očU Zato srebro golk, zlato molk!« Gospodje so bili presenečeni Prepričani, da ve baron več kakor jim pove, so ga poznali, da se tudi zdaj ne prenagli in da jfm ne izda nič natančnejšega, dokler nima v rokah dokazov. A že za to, kar jim je namignil, so rrm bil* v srcu hvaležni. Zois je čutil vtisk svojih besed! ter se smehljal sam vase, urno okrem! modelček in vprašal: \ 2. stran. .SLOVENSKI NAHOD*, dne 42. oktobra 192U. 233. Stcv. ftadS po glasovanju je bilo silno navdušeno za Jugoslavijo, iz česar je .sklepati, da je večina prebivalstva glasovala za našo državo. GLASOVANJE V RAZNIH OBClNArt — d Borovlje, 10. oktobra. Glasovanje «e Jo povsod v coni A zaključilo ob 18. Plebiscitna komisija je svoj prvotni sklep, ioa ee volilne skrinje po sklepu glasovanja taapecatUo In pošljejo v Celovec izpreme--oUa. Skntunij se začne Jutri zjutraj ob 8. na sedežih slasovalnih okrajev. Udeležba %t bila nad vse pričakovanje dobra. Glaso-£ralo Je okrog 93 odst, večinoma že v dopoldanskih urah. Razmerje oddanih glasov pe ni mogoče ugotoviti. Dan Je potekel -precej burna Na glasovališčih je bilo zelo 'živahno, toda povsod je vladaj naravnost .*vxoren red, tako da so se člani ententne plebiscitne komisije o tem laskavo izrazili. ^Nemci Iz Celovca In drugih krajev cone B in celo Iz Avstrije so privedli več tisoč do-Jbro oboroženih razgrajačev, da bi motili Jnlrno glasovanje, terorizirali naše ljudi m ;Jlm onemogočili glasovanje. Bilo Je mnogo ^spopadov s Slovenci, toda povsod so se irjlhove nakane izjalovile. V Logi vesi so [Orožniki, ki Že tri dni nepretrgoma m ne--omonao vrtijo naporno sražbo, in-slovenski ^mladeniči zajeli celo skupino nemških huj-Jskačev, katerim so načelovali častniki avstrijskega Volkswehra, ter Jih zaprli, dru- god pa so Jih razorožili ter deloma zaprli ali pa segnali preko bivše demarkacijske črte. Aretiranih je bilo zelo mnogo Nemcev. Pri raznih spopadih je bilo več Sov en cev ranjenih. Tako Je bila v Pokrčah ena oseba hudo ranjena. V Ribnici so nemške tolpe Izzivale in le hladnokrvnosti naših ljudi se Je zahvaliti, da ni prišlo do resnejših spopadov in krvolltja. Navdušenje Je povsod velikansko, d očim so Nemci In nemčurjl zelo potrti. OFICIJALNO POROČILO O IZIDU. — d Celovec 9. oktobra, CDun. kor. ur.) Kakor se doznava Iz krogov plebiscit - komisije, se bo Izid ljudskega glasovanja razglasil v torek dopoldne. LAŠKA NESRAMNOST. — d Dunaj, °. oktobra. »VVfener Telegraph« poroča, da so nastavili Italijani proti Slovencem ob coni A pri Beljaku topove. Isti list napada Francoze, katerim očita, da drže s Slovenci. Angleži so nevtralni; o Italijanih pa pravi, da gredo v plebiscitni komisiji povsod na roko Nemcem, seveda v svojem lastnem Interesu. Pulifične &eitf. ss Razkol v hrvatski zajednici. Zagreb, °. oktobra. »Novosti« poročajo, da je [hrvatska zajednica sklenila za volitev v 'konsu>uanto kompromis s Frankovci. Fran-fkovd ne bodo nastopili pri volitvah kot po-^samezna politična skupina, marveč bodo ■kandidirali v vseh okrajih, kjer Imajo svoje "pristaše, na kandidatnih listah hrvatske zajednice. Od voditeljev Frankovcev bo za »ekaj časa se odtegnil Javnemu življenju ;že znani dr. Aleksander Horvat, ki za enkrat ne bo kandidiral. Kompromis med hrvatsko zajednico in Frankovci je Izzval v krogih hrvatske zajednice veliko nezadovoljnost Zlasti med mlajšimi krogi vlada ^veliko nezadovoljnost. 2lastJ med mlajšimi krogi vlada veliko razburjenje* češ da so bili vedno Frankovd <^nl, lrj so bili proti Ju-feoslaviH in proti Hrvatski sami, ker so Identificirali hrvatstvo z a vs trt Jan s tvom ItNovostU poročajo nadalje, da namerava imnogo odličnih članov hrvatske zajednice Izstopiti Iz stranke, ako se pakt s Frankovci ne anulira. Tudi med starejšimi politiki nrvatske zajednice^ vlada veliko nezadovoljstvo. Iz stranke 1 nameravajo Izstopiti dr. Llnte Pavelič, dr. Živko Petričlč, dr. Ivan ŠCmte m Ivan Kovačevfč. Ti nameravajo s pomočjo mlajših elementov hrvatske zajednice nastopiti s posebno Hsto pri vc-fitvah. = Klerikalci za Nemce In Madžare. 'jOsjek, 9. oktobra. Tukafšnja klerikalna ^Hrvatska Obrana* protestira proti nameri vlade, da se Nemce In Madžare ne uvrsti v Volilne Imenike v občinah Bački in Baranji. Ljjfrvatska Obrana" poudarja, da ?e samo v jtfveh občinah Izpuščenih preko 300 nemških |lh madžarskih volflcev. Poziva sodišča, da se ^ne ozira rta odloke salntgermainske^a miru, rmarveč na zakon o madžarsko • hrvatskem opravu. *v- = Vsaj ukazni zakon. »Jutarnji tast« poroča iz Beograda, da vlada (nima mnogo upanja, da bi sedanji ^parlament mogel dobiti še enkrat 3f>orum, vsled Česar se je določilo zaprositi predsednika parlamenta, baj ukrene, kar mogoče, da se na seji taarodnega predstavništva zbere čim £več poslancev, da bi se v parlamentu *nogel sprejeti vsaj ukazni zakon. Medtem pa se odbor za rešitev tega •vprašanja sploh še nI sestal, sr Bolgarski vojni krivci. »Politika« poroča iz Sofije: Ententni zastopniki so izročili bolgarski vladi noto, kjer se zahteva Izročitev 507 vojaških in civilnih oseb, med njimi tudi Izročitev kralja Ferdinanda, Ra-doslavova Od se nahajata v Nemčiji) in ge-.neransirna Zekova Vlada, ki še nI objavila te liste, ie odgovorila na to noto, da je mnogo v tej listini imenovanih oseb že sojenih in obsojenih in da so bile nekatere celo obsojene na smrt kakor n. pr. major Kulčtn. Vlada Je pripravljena, postaviti tucf druge pred sodbo. Očitno Je, da se hoče boj" garska vlada okoristiti z nemškim prece-jdentom. da bi se Izognila obveznosti, katere ie prevzela po mirovni pogodbi. =r Albanci proti Italijanom v Valo-bi. >H Giornale d' Italiac prinaša iz Vakme dopis o razmerah, v katerih ži-ive tamkajšnji Italijani. Pravi, da so te razmere jako žalostne, ker je cela vrđta iAIbancev začela na najkrutejši način preganjati Italijana Ti se sicer pritožujejo pri svoji oblasti, a vse ne po- maga nič. Dan na dan se vrše napadi na Italijane, z italijanskih tvrdk mečejo napise na tla in kradejo vojaški administraciji blago in materijal. Izpraznuje-jo pridno tudi italijanske trgovine. Dopis trdi. da so to oosledir-e nekorektnega postopanja raznih italijanskih poveljnikov v Albaniji. Poslanec Falbo se je tozadevno obrnil z interpelacijo do zunanjega ministra. Kakor se vidi, si Italija ne bo nikdar utrdila tal med Albanci kljub vsemu intenzivnemn prizadevanju. = V Tripolitajiiji je vedno živahnejše upiranje proti Italiji. Pred kratkim se je vršilo veliko zborovanje arabskih poglavarjev v Azizi. Sklenili so, da razgovor o temeljnem zakonn in o njegovi aplikaciji odložijo na poznejši čas. Istotako se hočejo tudi 6 situacijo v vzhodni Tripolitaniji baviti pozneje. Izbrali so komisijo, ki ima poravnati nekatere spore med arabskimi rodovi. Nekateri poglavarji, ki so znani kot najhujši italijanski nasprotniki, niso bili navzoči na zborovanju. ArarW držijo še vedno večje število vojakov in oficirjev v Mizurati in jih nočejo izročiti kljub opetovanim italijanskim zahtevam, Italija ne bo nikdar gospodovala v Tri poli taniji. = Madžarska in Vatikan. Budimpešta, 8. oktobra. Apostolski nuncij Schiopa je izročil Horthvju svoje pove-rilne listine in ob tej oriliki rekel, da ga veseli, da je on prvi zastopnik svete stolice na Madžarskem. Ta veliki na*. rod, tako je rekel Schiopa, je mnogo prestal v vojni ali se je junaško dvignil, naslonjen na krščanpko vero in na narodnega duha. Sveti Oče hoče se tesnejših vezi z Madžarsko. Horthv se je toplo zahvalil za dobrohotnost papeža Benedikta in izjavil, da hoče Madžarska nadaljevati pot svojega narodnoga življenja, da tako pride do svojega n s tajen j a. ~ Cerkveno prokletstvo? Curih', S. oktobra. Katoliški škofi iz Švice so sklenili proglasiti proti socijalnim demokratom cerkveno prokletstvo in jim zabraniti pristop k sv. obhajilu. To cerkveno proklestvo se bo dvakrat na leto proglašalo s prižnic = Nov težki poraz komunistov v če-kosl o vaški republiki. V Kar'ovih varih se je vršilo te dni zborovanje nemške socijalne demokradie. Bil se je hud boj med levico in desnico, končal pa se je s tem, da je nemška sociiatna demokracija zavnrla Ljeninovo internadjonalo. 293 glasov proti 144, torej dvetretjinska več'na je bila proti temu, da bi se izrekel pristop k liberskemu programu, ki sprejema tretjo moskovsko internadjonalo. Tako se vedno jasnejše vidi, da v Češkoslovaški Lienin ne bo žel pšenice. k Prodano republiko imenujejo češki listi sedanio Avstrijo. Pri kandidaturi za no-vemberske volitve se pojavlja cela vrsta ka-tillnarsklh eksistenc, ki se ponujalo avstrijskemu narodu za poslance z edinim namenom, da bi glasovali za obnovo take monarhije, kakršna je bila avstrijska, in za povra-tek vladarja Iz pregnanstva. Želijo si nazaj časov avstrijskega tiranstva. Z denarno korupdjo hočejo razsoditi o obstoju republike in z velikim nakupom duš Izpreraenltl republiko v monarhijo. Tako se smatra avstrijska republika za prodano In razdrapano že pred volitvami. Pogajanja z Stalilo brez Izgleda. — d Beograd, 9. oktobra. Iz Rima poročajo: Tukaj pričakujejo z velikim dvo-fflom uspeha direktnih pogajanj, ki se bo-Hdo v kratkem času vršDa med Jugoslavijo in Italijo. Tu še vedno prevladujejo stare vodilne misli, da je treba počakati ameriških in Jugoslovanskih volitev, t i. padca predsednika \Vilsona v Ameriki in zmage 5torjmunistov v Jugoslaviji. Italijani so še vsi prepričani, da se bo to zgodilo. Razume se> rda bodo pričeli s pogajanji da bi zaveznikom pokazali svojo dobro voljo, toda zavlačevali jih bodo toliko časa, da ne nastane zanje boljši položaj, to se pravi, dokler se ne izvrše volitve. Radi tega Je pred neka] dnevi odšel v Beograd c Volni. Italijanski poslanik v inozemstvu, nekdanji delegat pri pogajanjih s Turčijo v Vučkvju ter !bivši srbski častni konzul v Benetkah, Id le ''dobro poznan z dr. Vesničem in velja kot zelo lokav diplomat Akoravno se Je tukaj trdilo, da nI odšel v Beograd v uradni mi-;s|}iV temveč zaradi zasebnih poslov (Volpi le namreč finančno prizadet pri italijanskih monopolu), vendar s« veruje, da bo v svojem razgovoru z dr. Vesničem skušal sondirati mnenje beograjske vlade — d Zagreb, 10. oktobra. (ZNU) »Novosti« Javljajo b Beograda: Včerajšnji sklepi ministrskega odbora glede rešitve Jadranskega vprašanja In pogajanj z Italijo so bili včeraj predloženi nrinlstrskemu sveto. Ministrski svet je o teh sklepih razpravljal hi določil sta'išče, katerega se bo Imela držati naia delegacija pri reševanj« jadranskega vprašanja. Iz popolnoma zanesljivega vira se doznava, da bo naša delegacije zahtevala, da se sprejme Wflso©ovt» eVfia, da glede Patte ne bo pristala na nikako odločitev, ki bi šVodovata nažim državcirn Interesom, da nam nora Dalmacija pripusti vsa hi da se .ne sme posegati v našo državno suvereniteta. Potem so ne mm Is trškem svetu sprejeli razne sklepe o modafltetah sestanka. Scf naše delegacije bo dr. Tnrn-N* Ker je m. Pa#W odklonil sodatertnje v dele** d JI skffpno z dr. TramWčem, bo drugi Član delegacije eden od ministrov, In si-pat ******* NJaOft, Gle4efe£»gla kar le bde ie javfr**, aaunrec da bo sel z delearecljo, ako bo z rtaltjansk« strani šel aa pogajanja Gloflrtl. Sklenjeno je tudi katero aeaaee ee bo predlagalo za sestanek, vendar pa je to ie tajno, čas aesUnka še ni določen, ker ja to odvisno od odgovora ltalljaaate vlade aa predlo«, ki ga je naša vlada danes odposlala v Rim. V dlpfo- aeatstđh In političnih krogih smatrajo, da je končni trenutek Jadranskega vprašanja na pota. — »Jntarnjt Hat« javlja, da bodo novi delegati odpotovali, bo dobijo poziv Italijanske vlade* kar se pričakuje v dveh do treh dneh. Sodi se, da Italijanska vlada čaka Vofeija, kJ ja bil v Beograda. Telefonska In brzolaona poročila. ORGANIZACIJA POMOČI BEGUNCEM. — d Zagreb. 9. oktobra. (ZNU.) Dne 7. in 8. tm. se je pod predsedstvom bana dr. Laginje vršila konferenca v poslopju deželne vlade. Razpravljalo se je o uetanovitvi enotne organizacije, ki naj bi skrbela za begunce iz okupiranega ozemlja. Konferenca, se jo sestala na inicijativo ministrstva za socialno politiko in ministrstva za notranja dela* Udeležili so se je razen odposlancev imenovanih ministrstev tudi še odposlanci deželne vlade v Zagrebu, Ljubljani, Splitu in Sarajevu, zaetopni-ki narodnega veča v Sušaku, zastopniki posvetovalnega odbora za Istro, Reko - Sušak, kakor tudi zastopniki raznih društev, ki se pehajo s podpiranjem beguncev. Po razpravljanju o enotni organizaciji za pomoč beguncem, posebno za posredovanje za delo. so nastopili posamezni poslanci s predlogi, ki naj služijo ministru za socialno politiko kot podlaga za to, da izdela naredbo, ki naj po eni strani uredi enotnost v postopanju z begunci, po drugi strani pa naj določi pogoje, ki bi omogočili beguncem hitro pomoč, a tako, da se pri tem ne oškodujejo interesi države. EKSPLOZIJA PRI SPITU. — d Split, 9. oktobra, (ZNU.) Dne 5. tm. zgorela tukaj trdnjnava Sv. Ano, v kateri je bilo veliko akladišoe. Eno uro se je čulo eksplodiran je topovskih krogel in bomb. Prebivalstvo iss okolice je preplašeno bežalo. Posrečilo se je lokalizirati poear in rešiti vsaj podzemeljsko skladišče, s čimer se je preprečila velika katastrofa. Ljudskih žrtev ni bilo. Povod ognju še ni znan. STAMBULINSKFGA DTPLOIMA-TIČNO POTOVANJE. — d London, 9. oktobra. »West-minster Oazette« od 4. tm. poroča, da bo prišel Stambtilinski v London okoli 10. oktobra. Spremljala ga bosta tehnična strokovnjaka Popov in Karakašev. Nekdanji bolgarski poslanik v Parizu Stančev bo istotako postil AnsrMko. Isto vest prinašalo tudi »Daily News«. CEHOSLOVAŠKI SOCIJALNI DEMOKRATI. — d Pra*>, 8. oktobra. (DKU.) Skupna seja obeh kruhov poslancev in senatorjev češkoslovaške socialnode-mokratske delavske stranke je v narodni skupščini obravnavala sočasni politični položaj in je podala nastopno izjavo: Tudi v nadalje smatramo češkoslovaško republiko za podlELgo, na kar teri moramo delovati z« uresničenje ciljev socialnodemokratskega delavstva. Vsled tega se bomo, kakor doslej, udeleževali pozitivnega parlamentarnega dela. Po sklepu vodstva stranke ne stopita naša dva kluba v nobeno koalicijo. Proti uradniški vladi si ohranimo proste roke in bomo presojali vlado po tem. kako bo nastopala napram zahtevam delavskega ljudstva. V zunanji politiki države bomo zastopali tudi na^ dalje politiko miru in prijateljstva z vsemi sosedi in se bomo zadržali v rusko - poljskem sporu popolnoma nevtralne. Zahtevamo za z Rusijo trdnih diplomatičnih stikov. Kluba pozdravljata predlog, da se priredi skupen kongres vsega proletariata. KOLERA NA BOLGARSKEJVl. — d Bukarešta, 8. oktobra. (Da-mian) Iz zanesljivih virov se doznava, da se Je na Bolgarskem pojavila kolera. MEDNARODNA PROMETNA KONFERENCA. — d London, 9. oktobra. (Dun. kor. ur.) Kakor javljajo »Times« iz Washingtona, so se sestali danes delegati Francije, Italije, Anglije in delegati dominijonov, da bi razpravljali z zastopniki Združenih držav glede vprašanja prometa mednarodnega značaja. Ta razgovor je najbrže predhodno pogajanje za veliko mednarodno prometno konferenco. Po izjavi ameriškega zastopnika bo najbrže zahteval kontrolo ameriški delegat. MILIJONSKA GOLJUFIJA. — d BudmipeSta, 9. oktobra (M. KU.) Policija je aretirala agenta L. Fischerja, kateri je v družbi s svojim tovarišem G. Takacsem izvabil tvrd-ki rT^ffmnn s n^narei~*rmi vodnimi listi 700.000 kron, drugim tvrdkam celo 5 in pol milijona kron. STAVKA PRI AVSTRIJSKI POSTNI HRANILNICI. — d Dunaj, 9. oktobra. (DKU.) Nameščenci poštne hranilnice so stavili državni vladni mnogo zahtev. Ker niihovim želfnm n? b»Jo popolnoma ugodeno, so danes popoldne začeli stavkati. Državni tajnik Heinl, kakor rudi vodstvo poštnohranifni-nlčnega urada se trudita, da pride do sporazuma. MEDNARODNI KREDIT. — d Pariz, 9. oktobra. Mednarodna finančna konferenca v Bruslju je končala svoje delo. Sprejela je okoli 45 sklepov, ki bodo predloženi 7vezi narodov. Med njimi se zlasti povdarja otvoritev mednarodnega Instituta, ki se bo bavil z mednarodnimi kred!ti in nadzorstvom finančnih operacij, ki Jih bo Izvrševala ustanova, nadalje otvoritev finančnih sekcij in tajništva pri Zvezi narodov ter obnovitev mednarodnih komisij za proučevanje vseh problemov, ki se bodo nanašali na denarno cirkulacijo in kurze. MADŽARI PROTI AVSTRIJI —d Praga, 9. oktobra. »Tribuna« poroča, da osredotočujejo Madžari velike množice čet na avstrijski meji pri Mattersdorfu. BELA RUSIJA NEODVISNA. — d Berolin, 8. oktobra. (DKTJ.) iDentsche Allg. Ztg.> javlja iz Rige: Teritorijalna komisija je v sporaromu % obema strankama priznala neovdvis-noet Bele Rastje. Vprašanje vladavine še ni rešeno. Posvetovanja komisije še niso zaključena. Končna seja v svrho podpisa prehodnjega miru ee bo težko vršila pred soboto. MIR MED POLJSKO TS LITVANSKO. — d Vilna, 8. oktobra. (LBA.) Sno-čl je bil mir med Poljsko in Litvansko končno vel javno podpisan. Navzlic temu Poljaki napadajo Htvanske čete. Proti temu kršenju določb mednarodnega prava Litva ostro protestira* Z RUSKIH BOJISC. — d Varšava, 8. oktobra. (PBA.) Frontno poročilo: Naše severne čete so zavzele Ožmjan in Solv ter s tem pretrgale železniško progo Molodečno-Vilna. Ob litvanski meji so Litvanci, ne oziraje se na sklenjeno premirje dne 7. tm. obstreljevali naše predstra-že. Litvan-vanske patrole so prekoračile reko Me-režanko. — d Pariz, 9. oktobra. Bolfševiki so radi neugodnega položaja evakuirali Baku. Zahtevali so od perzijske vojske, naj dovoli vkrcanje njihovih čet, ki se nahajajo na' perzijskem ozemlju. Iz nale kralleolne. — Profesorski kongres v Beogradu. Zadnji dan profesorskega kongresa so razpravljali o zboljšanju pouka na ta način, da bi daialo smernice profesorsko društvo kot najbolj kompetenteo činitelj. Razpravljalo se ie tudi o vprašanju zzradbe profesorskega doma. Kongres Je pooblastil odbor profesorskega društva, naj osnuje ustanovni fond za ta dom ter zahteva od ministrstva za prosveto podpore v to svrho. Dom bi služIl v prvi vrsti profesorrklm sirotam. Odbor se Je nadalje pooblastil, naj zahteva, da se doklade in plače profesorjev izenačijo po vsej državi Kongres Je obsodil postopanje vlade v vprašanju glede člana 15. volilnega zakona za konstituanto (pasivna volilna pravica). Končno le predsednik dr. Markovič naznanil, da se bo prihodnji kongres vršil v Zagrebu, ako bodo profesorji v Hrvatski pristop!!! ▼ edmstve-no organfracljo, v riasprotriem prtmerti pa ae bo vršil v Ljubljani. Končno se Je tudi sklenilo, da se od ministrstva za prosveto zahteva, naj se profesorja dr. Markovič tn Trebinjac postavita ali pred sodišče, ali pa se naj Jima vrneta službeni mesti", s katerih sta bHa odstranjena radf svojega komunističnega prepričanja in glasovanja. — Tm naše fctvaHde. 8. oktobra se le vršila popoldne v ministrstvu ta socijalno skrbstvo konserenca med ministrom dr. Ku-kovcem fn predstavniki saveza invalidov To vprašanje se Je že reguliralo z ministrsko naredbo februarja 1919, a takratni fi-naučnl minister Jankovič teh doklad nI hotel Izplačati, sedaj pa se je na zahtevo demokratske stranke sklenilo, da se te doklade takoj izplačalo. — Sprejem St. Banica v Dubrovnika. Dubrovnik, 9. oktobra. Semkaj je dospel znani klerikalni poslanec don Stane Banič. Mladina mu je priredila demonstracije tako. da ae Je moral umakniti v prostore društva >Boško-vić«. Culi so se klici: >Vun z izdajico naroda iz Dubrovnika fc Pozno v noči so orožniki spremili g. Banica na parobrod, s katerim jo je urno popihal. — Poljedelstvo In gozdarstvo. Na beo-gradsVem vseučilišču so osnovali poseben poljedelski fn gozdarski oddelek. Vpisovanje dijakov se bo vršilo v istem času hi z Istim! pogoji, kakor na drugih fakultetah. Pouk bo tralat štiri leta. Absolvlrani dijaki bodo diplomirani Inženirji poljedelstva in diplomirani Inženirji gozdarstva. — Pozvanja dr. Marka v Prago. Predsednik Masarvk le imenoval profesorja na Hpskem vseučilišču dr Matijo Marka za profesorja slovanske rn Jugoslovanske književnosti na češkem vseučilišču ▼ Pragi, ad pogajanja z Italijo. — Urarsko - Hrvatsko pomorske parohrodarake dmštvo n« Reki javlja, de je v svrho izboljšanja potniškega prometa z Dalmacijo vpoetavilo v pro- »a mmmjim °»laguan« aaaJ v**** nac, ki je odplul prvikrat iz Bakra dne 10. tm. Vozni red: Bakar - Split - Kotar je na razpolago v Tourist Office, LJubljana, Dunajska eesta št. 18. Dnevne egsft. V Liubuam. 11. oktobra 1920. — Redna javna seja občinskega sveta bo v torek, dne 12. oktobra 1920 ob petih popoldne v mestni dvorani. Dnevni red javne seje: Naznanila predsedstva Odobrenje zapisnikov zadnjih dveh sej. Mestnega magistrata poročilo o nekaterih prošnja za sprejem v domovinsko zvezo ljubljansko, Personalno - pravneza odseka poročila: o dopisu županovem glede popolnitve raznih odsekov in odborov; o dopisu Mestne hranilnice glede nodomest-ne izvolitve dveh upravnih odbornikov; o dopisu mestnega Šolskega sveta glede nadomestne izvolitve enega namestnika člana Šolskega sveta; o dopisu mestnega gospodarskega urada glede postopanja proti tovarnarju Adolfu Relchu radi izpolnitve neke v kupni pogodbi prevzete obveze. Hnačnega odseka poročila: o prošnji električne zadruge v Spodnji Slškl za prevzem Javne ulične razsvetljave; o dopisu mestnega gospodarskega urada glede zakupa hotela Tivoli; glede načrta novega mestnega davka na prevozila (ekvl-paže in avtomobile) in davka na hotelske postelje; o predlogu obč. svetovalca dr. Adtešiča glede obdačenja tujih vozov In avtomobilov; o dveh nadaljnlh prizlvih gostilničarjev proti naknadnemu predpisu Izredne naklade za alholne pijače; o prošnji Zveze maglstratnih organizacij glede bolniškega zavarovanja vseh mestnih uslužbencev; o dopisu mestnega stavbnega urada glede naknadne dovolitve kredita za popravo ograj okoli nasadov v Zvezdi; o dopisu tržnega nadzorništva glede dovolitve kredita za nabavo potrebnih utenzij In kemikalij. Stavbnega odseka poročMo o prošnji mestne občine za stavbno dovoljenje za zgradbo stanovanjske hiše na Ptu-lah. Policijskega odseka poročilo o prizivu, Rudolfa Cika proti odloka mestnega magistrata glede nekega skladišča lesa ob Vo-žarskem potu. Olepševalnega odseka poročilo o neki prošnji za za tvorite v poti med Vodnikovo in Celovško cesto v Spodnji Šiški. Upravnega odbora mestne elektrarne, vodovoda In plinarne poročili: o proSnJah prevoznika Josipa Turka za zvišanje prevoznlne za vožnje za mestno plinarno m cestne električne železnice za zvišanje tarifov. Dlrekttriia metnega užltninskega zakupa poročila: o proračunu mestnega užltninskega zakupa za proračunsko dobo od 1. Julija 1920 do 30. lu-nijja 1921; o sklepu direktorija glede zvišanja tehtarlne na tehtnicah mestnega užltninskega zakupa tn o sklepa direktorija glede zvISanJa kavcije za Jdavno živino m meso pri mltnliklh uradih. — Dnevni red tajne seje: Naznanila predsedstva Odobrenje zapisnika zadnje seje Personalno - pravnega odseka poročila o 4 prošnjah v personalnih zadevah mestnih uradnikov In uslužbencev. Finančnega odseka poročilo o neki prošnH za znižanje pristol-bine za vsprejem v občinsko zvezo. Šolskega odseka poročila: o prošnjah za razpisano mesto učiteljice na mestnem dekliškem liceju; o prošnji neeke Mceiske učiteljice za rzTedno nagrado; o prošnji nekega reafčnega uslužbenca za milostno pokojnino. Direktorija mestnega užltninskega zakupa poročila: o prošnjah 4 vdov užltnlnskih uslužbencev za draginj-sko doklado; o prošnji vdove nekega užrs-nlnskega uradnika za milostno pokojnlnot o prošnji nekega upokojenega uslužbenca za zvišanje pokojnine, odnosno draginjske doklade. Obrtnega odseka poročilo o raznih prošnjah za razne obrtne koncesije. — Orožne vaje častnikov. »Tribuna« poroča, da je netočna vest nekega lista, da se ne bodo pozivali častniki na dvomesečne orožne vale. Vest je v toliko resnična, da se 14 dni pred volitvami ne morejo izdati novi pozivi in da to vprašanje merodajni činitelil še rnmravljafo. — VseučUlščnlkom. Ker se mnogi naši državljani obračajo na ministrstvo za zunanje zadeve s prošnjami za obvestilo, aH morejo biti sprejeti na vseučilišča na Dunaju, v Gradcu In Inomostu, — zlasti številno se oglašajo medlcincl — le potrebno pojasnilo, da so radi tega, ker Je prekoračen numerus clausus. Izgledi za povoljno rešitev prošenj glede vpisa na vseučiliščih na Dunaju in v Gradcu zelo slabi. V Inomostu Je vpis sploh izključen, v Oradcu pa so zelo težavne razmere radi prehrane — Razpis ustanov. Društvo jugoslovanskih akademikov v Mariboru razpisuje za prvo polletje šolskega leta 1920/21 štiri podpore v znesku po 900 K za revne svobodomipelne akademike mariborskega okrožja. Pravilno opremljene prošnje ( premoženjski izkaz, ispitna, oziroma kolokvijska izpričevala) je vložiti najkasneje do 25. tm. na naslov: >Društvo jugoelov. akademikov v Mariboru«. — Popravek. V Bohotni številki >Slov. Naroda« se je vrinila v zahvali po umrlemu Ivanu Gnezda, nadr. južne železnice, neljuba pomota v sledečih priimkih: namesto ge. ravnatelju Bre-čiču naj se glaai pravilno — Bračiču — namesto centr. nadz. Arhu — Arkotu — namesto nad s. Hladku — Hladiku in namesto g. nada. Leo — Lavriču. -— Govor poslane* dr. Dinka Pu<»a na treovskern aeaianku v naši zadnji številki ni bil točno naveden. Zrni3*1 njegovega govora Je bil ta: Shod naj i7T*ftno podpre njegovo in njegovih tovarišev stališče v finančnem odboru, da je uveljavljenje financijskega zakona potom naredbe nezakonito. Gospodarska in finančna politika države je slaha. Namesto da bi s* podpiralo gospodarstvo, dvigala pridobitna sila nar roda In obdavčil pravično pravi dobo- frf ovirajo produkcijo in tlačijo konsu-menta. Tako gospodarstvo mora dovesti drŽavo do propada, radi česar boj proti njemu ne znači separatizma, ker le ona gospodarska politika, ki bo odpravila nezadovoljnost stanov, spravila v sklad interese producenta in konsu menta, bo ojačila in okrepila državo. — Gospod poslanec je žel za svoja izvajanja vihamo odobravanje — Delegat dr. Šavnlk }e službeno odpotoval v Beograd. — Za sirote. Minister za obnovo je ponovno zahteval kredit za pomoč otrokom, ki so jim očetje padli po vojni. — Odlikovanje bana dr. Laginje. Regent Aleksander je podaril banu dr. Laginji svojo fotografijo z lastnoročnim Dodpisom. — Za nase jnnake! >U tvom polju daj ml groba, tvojim cvjećem grob mi kiti!« (Preradovic.) Premnog grob po Macedoniji kaže mesto, kjer počivajo naši in zavezniški junaki; svet jih ne pozna, mi pa vemo, da tu leže junaki, ki so dali svoje drago življenje za osvo boditev naše lepe domovine. Noša sveta dolžnost napram tem za domovino padlim junakom je. da uredimo kar najlepše ta pokopališča. Dajmo jim najnež nejši svoj dar, to so naše ljubke cvetli ce! Podpisanemu, ki sem kot vojni ku-rat nastavljen v Skoplju, je poverjena naloga, da uredim te narodne svetinje, grobove naših padlih junakov. V ta namen sem v mesecu oktobru na dopustu in se obračam do slovenskih prijateljev cvetlic, naj bi mi podarili kaj semen, da spomladi uredim zapuščena pokopali šča v Macedoniji. Pošiljke naj se do 23. t m. naslavljajo na Lojzeta D e j a k a, vojn. kura ta v Ribnici na Dolenjskem, pozneje pa na moj naslov v Skopi ju, Kralja Petra ulica št. 37. Macedonija. — Nove poštne znamke. Iz poštne ga ministrstva se doznava, da so iz Amerike dospele na ogled nove poštne znamke, izdelane po naročilu tega mi nistr8tva. Znamke od 1 do 7 dinarjev so izdelane s sliko kralja Petro, znamke od 75 do 2 para par so izdelane s sliko kraljeviča regenta. Razen teh pa so iz delane tudi tri vrste znamk za invalide: prve predstavljajo boj na Kosovem. druge prehod preko Albanije, tretje pa narodno zedinjenje. — Zatvoritev poletnega poštnega urada »Kloplnjsko Jezero«. S 30. septembrom L 1. Je prenehal poslovati poletni poštni urad »Kloplnjsko jezero«, Kraji KlopinJ, Groblja ves, Zgornji in Spodnji Podgrad in Zgornje Zamanje se s tem zopet dodele poštnemu okraju urada Slnčaves. — Obenem se ustavijo skupni sklepi, ki so se Izmenjavat! med poštnimi uradi Kloplnlsko jezero, Slnčaves In potujočo pošto M - Or 82. — Likof. Prizor, spominjajoč na mirne predvojie čase, se je odigral v soboto popoldne pri zgradbi stanovanjske hiše Ljubljanske kreditne banke v Beethonovi ulici. Delavci, ki so postavili v 70. delavnih dneh mogočno star novanjsko poslopje in po predvojni šegi nagraden! od banke, dali so duška svojemu veselje, ker so dosegli strešno višino. Na vrhu odra postavili so mlaj, razobesili nekaj zastav in navdušeno vsklikali: >Zivela Kreditna banka!« Strešje pričelo se bo postavljati ta teden in je upanje, da se meseca avgusta prihodnjega leta naselijo stranke v novo poslopje. Poslopje, ki je spredaj štiri-, proti dvorišču pa petnadstropno, vsebovalo bo 24 stanovanj in je velika zasluga Kreditne banke, da se nezmerni stanovanjski bedi v Ljubljani nekoliko odpomore. Načrte za to stavbo napravil je arhitekt Krasnv iz Prage, stavbo izvršuje pa tvrdka arhitekt inž. Rudolf Treo, stavbenik v Ljubljani. — V vasd Praproše pri Ljubnem na Gorenjskem zgodila se je posestniku Gregorju Grabnarju, vulgo Blažulc precej občutna nesreča, V petek 8, tm. je oral na njivi z dvema konjema, naenkrat se začne zemlja vsedati. konja zdrsneta v zemljo, ki ju zasuje. Ker ni bilo mogoče konj takoj rešiti, sta se v zemlji zadušila. Orač in vodnik sta še pravočasno utekla. Kultura. Iz gledališke pisarne. Drama: Ponedeljek 11 tm.: Pvgmalion, red B. Torek 12. tm.: zaprto. Sreda 13. tm.: Anfisa, uradniška predstava, izven. Četrtek, 14. tm.: Pvgmalion, red A. Petek. 15. tm.: Hasanaginica, red 0. Sobota, 16. tm.: Pvgmalion, red D. Nedelja, 17. tm,: Na narodov blagor, izv. Ponedeljek, 18. tm.: Hasanaginica, red E. Opera: Ponedeljek, 11. oktobra: zaprto. Torek, 12. oktobra: Faust, red A. Sreda, 13. tm.: Od bajke do bajke, red B. Četrtek, 14. tm.: Rlgoleto, red C. Petek, 15. tm.: Hofmannove pripovedke, red D. Sobota, 16. tm.: Od bajke do bajke, red E. Nedelja. 17. tm.: Hofmannove pripovedke, izven. Ponedeljek, 18. tm,: zaprto. — Slovenskim upodabljajočim umetnikom! Podpisana vabiva vse upodabljajoče umetnike na sestanek, ki se vrsi v sredo, dne 13. t. m. ob 7. uri zvečer v hotelu >Union«. Namen sestanka je ustanovitev stnnovske organizacije vseh slovenskih slikarjev, kiparjev in arhitektov. Ferdo Vesel. Rihard Jakopič. — Makslm Oasparl: Slovenske narodne noše. 10 razglednic. Založba: Umetniška propaganda v Ljubljani 16 K. Gaspari je poleg Iv. Vavpotiča edini naš slikar, ki Je našel pravo tehniko za barvasta repro- dukcije svojih slik, ki »o večinoma kolorirana risbe. O vseh teh razglednicah se mora reči, da lih Je ustvarilo čustvo, zajeto iz globine narodnega srca. Vse so čedno risane, so po svojih sujetlh prikup-Ijlve ter umetniško zelo dostojne. Kajpada niso vse enako ugodne, tudi tiskarna ni izvršila vse enako skrbno, toda za današnjo dobo smo Jih lahko veseli, ker se moremo ž njimi pokazati tudi pred širšim svetom. Te razglednice kažejo, da smo narod zase, narod srca in okusa, hkratu pa tudi, da smo še vedno živo zelena veja na mogočnem slovanskem drevesu. Kdorkoli pišeš v tujino, uporabljaj predvsem takele naše domače, karakteristične razglednice, da zvedo tudi po Evropi in tja preko morja o narodu Slovencev, ki Imajo svoje noše, svoje običaje, svojo naravo! Take razglednice, na sebi malenkostne, so važen agitator za priznanje naše nardone individualnosti in hkratu dokument naše kulture. Razglednice prinašajo v slovenskem okolju IJubeznnlve prizorčke, ki ga tvorita dosledno par m'ade Slovenke in Slovenca v narodni noši tn sicer: iz okolice Ljubljane, Šiške. Krakovega, Iz okolice Škofje Loke, Vipave, Polhovega Gradca, Smlednika, Bohinja, Kočevja In Prema Mi le želimo, da izda Umetniška propaganda enake razglednice z narodnimi nošami še Iz drugih kranjskih krajev (Ribnica, Keia krajina. Idrija), tržaške okrlfce, Goriške, Koroške in Staierske. Celimo si skratka komplektne zbirke vseh slovenskih narodnih noš. Nimamo le, a zanimajo nas, naše brate na jugu In severju. a tudi vse tujce, ki prihajajo v na$o domovino! Saša, Avgusta In Henrika šantel. Serija 6 razg'ednic. Te razglednice so umetniške ter kažejo zrelo umetnost treh naših prvovrstnih umetnikov slikarjev In slikarje. Reprodukcije so lepe in vsplošnem dovršene »Umetniški propagandi« Je le na čast, da se trudi orati ledino tudi na tern. doslej zelo borno obdelovan»m slovenskem polju Izdajanje razglednic Jee majhen čin. ki pa je v narodnem, kulturnem in zlasti propagandnem <>z!ru zelo va?en. Svet spoznava na'hltreje In najlažje s ta-kih'e razglednic stopnjo naše umetnosti, in tudi veliki kulturni centri zvedo po talf'->-le razglednicah, da živi tudi tukaj spodaj blizu Balkana nadarjen m sposoben narod. Razglednica prlnaša neviililvo. a >ivo vest o neznanih Slovencih lahko tudi tja v London, Moskvo, v Niulork in kdovkam še ter poroča o duši in doseženi kulturni stopnji malo znanega in malo upoštevanega naroda Slovencev. Vse eta Šantlove govore o »Art Slovene« In govore lepo Avgusta Šantlova Je podala Izvrstno, okusno pestro cvetje v steklen! čaši, Henrika Santlova elegantno sliko »Pri kavt# (damo v staromodni rdeči svili s čipkami za kavno mizico In z belim psičkom), proi. Saša šantel pa troje krasnih kranjskih slik: Sava pri Krškem. Večer na Savi m IV/Inskl kastel ter končno Belokranjsko madono (pravzaprav belokranjsko nevesto predico z dečkom) Serija stane 0 60 K ter Jo llubiteliem domače umetnosti naltoplele priporočamo Občinstvo, ki Ima v Inozemstvu prijatelje, naj bi se po-s'u*evalo le dobrih posnetkov naših domačih slikarskih umotvorov! Emancipirajmo se tu'stva kjerkoli mofno m storijo vse, da svet vidi. da smo svoj II J. K. Sotetoo. — Sokcfckl Savez pozivna vse liuhlnnsko članstvo, da se ndeleži v kroin rv^crrr'b'' narodne žrtve bnta Zvnntm'ra B?,!ann Iz 7?»ero*>a, ki je podaril za naš mil« koroški narod svole mlado £fv!fente. Poereb se vrši danes v ponedeljek točno ob pol 3. nomnMne od Sv\ Kriš^o^a na južni kolodvor. Zbiramo ob četrt na tri popoldne pri Sv. Krištofu. Starešinstvo. — Bratfc ne vel! Dolžnost naša je, da počastimo naslednjo pot narodne Žrtve brata Zvor»»mlra BMiana !z Zatrre^a, M je 7a odrešenje ^oven-skeera Korotana potožil domovini na o!tar svoje drago čivljenle. Pogreb so vrši danes v pon^d^Mek ob pol 3. od Sv. Krištofa na 'n?n! kolodvor. Zbiramo se Četrt ure prej pri mrtvašnici. — Zdravo! radi Inozemskih In tuzemsklh dolgov selo težavne. Skupna vsota inozemskih dolgov teh držav znaša v kurzu dolarja, računamo po zadniem pari-kurzu 155 mMjard proti (1.17 milijardam dHariev v letu 1913. ČEŠKOSLOVAŠKI ŽELEZNIČARJI. — d Praua. 9. oktobra. (DKU.) češkoslovaška socijalnodemokratska zveza žeWn;ČaHev in nemška zveza soc?»a!podemokratsk'h železničarjev, ki ravnokar zborujeta v Pragi, sta sklenili ustanoviti skupno zvezo železu, nameščencev v češkoslova Ški r*»pi?M:kf. Zveza bo zdaj za-stona'a skupne koristi železničarjev v češkoslovaški, kakor tudi da oskr-ol zve/e z inozemskimi železničai I sk'mi oreanizaciiami. POLJSKO - LFTVANSKT SPOR. — d Vrršava, 9. oktobra. Od^ek za znnanie zadeve ie soglasno skle-nrl, da predloži državu eni u zboru naslednji pr^dl^gi: V očigled vojaške- : mu ooloža'u na severovzhodni meji vlada v državnem zboru prepričanje, da ie naivečiega pomena za kolikor mogoče hitro in neposredno spo-raz'unllenie, ki odgovarja tudi že večkrat očitovani volji prebivalstva, zdn'ž'tev ozemlja VMne s poljsko republiko, kir ie tudi nafvečjega pomena za vzpostavitev mirovnih odno-šaiev. nataauc^Sa poročila. RAZPOLOŽENJE MT5P NA ATM LJUDSTVOM NA KOROŠKEM. Borovlje, 11. oktobra. Distriktn* komisija je pričela 8 skrutinijem sele dane? dopoldne. Kakor je izjavil francoski častnik bo izid plebiscita znan šele v petek. Slovenci so popolnorua prepričani, da je zrnata naša in da imamo veliko večino. Udeležba pri glasovanju je bila ogromna. Naži so se skoro povsod polno^tevilno udeležili. Računa se, da se je glasovanja udeležilo 9o% upravičencev, po nekaterih občinah celo 9S%. Vse številke, ki so se dosed-ij objavile, so proste kombinacije in kalkulacije, točnega rezultata ne ve nihče in ne more nihče vedeti. Skrutinij je popolnoma v rokah medzavezniskih «li-striktnih komisij. Vsak pesimizem je popolnoma neumesten, zmaga je gotovo na naši strani, kar priznavajo tudi Nemci sami, ki so silno pohiti. O vsakem od danem glasu ?e zapise protokol in no-stopajo distriktne komisije še dokaj liberalno v presoji veljavnosti oddanih glasovnic. Dognalo se je namreč, da so nemški člani glasovalnih komisij z namazanimi prsti poskušali zamazati slovenske glasovnice. Ker bo se Slovenci pritožili proti takemu postopanju, ho distriktne komisije pri ekrutiniju ukrenile, da se tudi zamazane glasovnice priznajo. V velikovškem okraju je bilo do 10. zvečer cenjeno približno nastopno razmerje v enem delu glasovalisč: Grnb-stajn 946, za Jugoslav. 170. za Avstrijo 776; Pokrče —, za Jugoslavijo 211, za Avstrijo 524; Važenberk 1380, za Jugoslavijo 520, za Avstrijo 760; Velikovec 1369, za Jugoslavijo 400, za Avstrijo 968; Ruda 806, za Jgsl. 383, z. Avst.414; DjekSe 793, za Jugosla\ijo 371, za Avstrijo 422; Grebinj 1G94 za Jugoslavijo za Jugoslavijo 596, za Avstrijo 1098; Pustrioa 642. za Jugoslavijo 127 (?), za Avstrijo 515 (?); Bela 1441, za Jugoslavijo 1200. za Avstrijo 250; RikarjaviB —, za Jugoslavijo 550. za Avstrijo 275; Globasnica 683, za Jugoslavijo 409, za Avstrijo 274; Pliberk 531, za Jugoslavijo 122, za Avstrijo 401; Libuče za Jugoslavijo nad 50%: Žvabek za Jugoslavijo nad 80« ; Libeliče 690. za Jugoslavijo 476, za Avstrijo 231; Skocijan 68.t, za Jugoslavijo 370. za Avstrijo 250: Galicija 546. za Jugoslavijo 194, za Avstrijo 352; Železna Kaplja 605, za Jugoslavijo 234, za Avstrijo 371. Od ostalih glasovalisč tega okraja se niso zbrali še niti približni resul-tati. VobČe pa je bila obojestranska udeležba ogromna: večinoma do 95% glv sovalcev je prišlo glasovat. V več krajih se opaža, da je bilo oddano več glasov, tudi po 100 in se več, nego j« bilo določeno Število glasovalcev v volilnem imeniku še pred dvema dnevoma. Volilni imeniki eo se pomnožili v mnogih okrajih za izdatno število glasovalcev vsled nemških reklamacij, rešenih v zadnjih dveh dneh. Dognati približne končne številke razmerja oddanih glasov v tem okraju torej nI še mogoče. Distriktne komisije so ie začele a skrutiniranjem, ki bo trajalo v noč hi morda tudi jutrišnji dan. V splošnem je vladal mir in red. RAZPOLOŽENJE V CELOVCU. —d Celovec, 10. oktobra. Mesto nudi danes videz miru in nestrpnega pričakovanja. Agitacija ee hrezhibno nadaljuje. Prebivalstvo pričakuje s trdnim zaupanjem ugodnega izida. Volilni upravičenci so dospeli v svoje glasovalne okraje. Koroški Beimatedienat izda- ja vsako uro situarijska poročila, da jo preHvnlstvo v coni A sproti poučeno o položnju. Po poročilih Heimatsdiensta je položaj v coni A =n1ošno miren. SKRUTINIJ. d Borovlje, 11. oktobra. Skrutinij oddanih gasov j'e začel pri diseriktnih komisijah v Pllberku, Rožeku ln Vellkovcu že snoči. Skmtirall so nekaj sto glasov in potem prekinili skrutinij. Danes se skrutinij nadal'uje. V Borovljah Je začel skrutinij Sele davi. Kolikor se da opazovati, se vt5I skrutinij zelo počasi ITALTJA NT PROTI JUG OSLOVA VSK EMU VOLILNEMU ZAKONU. Rim, 10. oktobra. Objava volilnega zakona za ustavotvorno skupščino Jugoslavije je vzbudil veliko ogorčenje v tukajšnjih političnih krogih ker vso-buje tudi Istro. Reko. Dalmacijo in Goriško. Na ta nafin proglaša Jugoslavija svečano in uradno 6voj proprram eks-panzivnosti do Soče. >I1 PWolo Gior-naie« piše: Naši sosedi se torej tako pripravljajo za pogajanja z italijansko vlndo o usodi teritorija, katerega že z državnim zakonom označa kot svojega, To je višek za^ramovanja in žaljenja. Dejstvo te vrste p.->č zadošča, da se poženejo v zrak vsakoršna pogajanja. PREMIRJE Z LITVANSKO. —d Vilna. 10. oktobra. Dne 7. t m. so podpisali Poljaki v navzočnosti med-zavezniške razdelilne komisije pogodbo o premirju z Litvanci. Se isti večer so litvanske postojanke nepričakovano napadli, prodrli demarkacijsko črto in so z nenavadno ojačenimi četami nadaljevali pohod proti Vilni. Takoj so se razvili srditi boji. Poljski premoči se je posrečilo prodreti do krajev, oddaljenih 15 km od Vilne. Litvanska vlada je preložila ministrstva in urade v Kovuo. Medzavezniška komisija je iznova poskusila ustaviti prodiranje poljskih čet TROCKIJ RANJEN. Helsingfors, 9. oktobra. Iz Moskvo poročajo, da se je pričelo v sovjetski vojski nevarno revolucionarno gibanje. Trorkij sam je bil ranjen ter so ga videli obvezanega na glavi. Sovjetske čete so izpraznile Baku. JADRANSKO ZBOROVANJE. — d Beograd, 9. oktobra. (ZNU.) Drugo ia^ra^sko zborovanje se vrši v Beogradu dne 31. oktobra in dne 1. novembra t. 1. Na njem se bo razpravljalo o spomenici, ki se odpošlje vrhovnemu svetu in zvezi narodov glede postopanja Italijanov v okupiranem ozemlju. DEFENZIVNA ZVEZA PROTI RUSIJI? — d London,'). oktobra. (Ren-ter.) »Daily TelegTaph javlja iz Hel-singforsa: Poljska, Finska, Madžarska ta Romunija se pogajajo med seboj glede defenzivne zveze proti eventualnim napadom od vzhoda. 155 MILIJARD DOLARJEV DOLGA. — d Bruselj, 9. oktobra. (DKU.) Presednik Ador je naj?la§al v svojem govoru na sklepni seji finančne-konference, da neke evropske države, kakor n. pr. Nemčija, Avstrija, Madžarska, Belgija, Bolgarija, Francija, Orčija. Italija in Portugalska ne mo- ! rejo kriti vojnih stroškov s svojimi dohodki in da so finance teh držav * Gospodarske ussfl. — g Delo temelj blagostanja. »Deutsche A!lg. Ztg.« javlja iz Bruslja: Finančna konferenca je b'la danes popoldne sklicana k zadnji seji. Delegacije so bile polnoštevilno zastopane. Pričetkom zborovanja je prečital predsednik Ador poročilo obširnega delovanja in resolucije vseh štirih komisij. Vsi člani konference se strinjajo v eni točki, to ]e, da zavisi blaeostanle vselej in povsod samo od človeškega dela. Delo in blago, to je formula, ki določa vse. Na seji je govoril tud* belgijski ministrski predsednik Delacroix, ki se je zahvalil predsedniku za njegovo izvrstno vodstvo konference. Tudi on Je prepričan, da se mora ta konferenca razvijati še nadalje. Po govoru belgijskega ministrskega predsednika je s kratko zahvalo predsednik zaključil sejo. — g Trgovinska pogodba s Čeho-slovaško. Reuterjev urad doznava, da je češkoslovaška vlada podpisala trgovinski pogodbi z Bolgarsko tn kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. — g črnogorski perperi. Poslednji rok za prijavo črnogorskih perperov je določen na 15. oktobra, ne pa na 15. novembra, kakor se je prej pomotoma javilo. Finančna oblastva bodo zbirala in do 20. oktobra poslala generalnemu inspektoratu sezname prijavljenih perperov. — g Tobačni iavleček za pokonča-vanje škodljivcev na sadnem drevja. Kmetijaka družba je prevzela nabavo tobačnega izvlečka za pokončavanje listnih uši in drugih škodljivcev na sadnem drevju in ga bo oddajala le podružnicam in sadjerejcem v posodah po 50 kg po ceni 100 dinarjev ali 400 K, za to množino. Tobačna tvornica ne more oddajati tega sredstva v manjših količinah, ker ni dobiti za to primernih posod. Priporoča se podružnicam in posameznim kmetovalcem, da si naročijo to blago skupno v navedenih posodah po 50 kg iD ga potem razdelijo med kmetovalce, pri čemer morajo ti sami skrbeti za manjše posode. — g Letošnja žetev v Kanadi. London, 7. oktobra. Letošnja žetev v Kanadi pomeni svetovni rekord. Pženine se je poželo 296 milijonov 800.000 bu-ahelov, ovsa pa 536 milijonov. Vsled te obilne žetve bo ne samo krita vsa potreba Anglije, marveč bodo te množine vplivale blagodejno na znižanje cen. Druga dobra stran te obilne žetve v Kanadi je ta, da se bo na ta način preostanek južnoameriške žetve lahko porabil sa preskrbo drugih evropskih držav. — g Češko - romanska trgovina. Praga. 8. oktobra. V zadnjem času so se pojavili v Pragi številni romunski trgovci, ki nakupujejo českoslov. industrijske izdelke. Romunija bo v kompenzacijo za te industrijske izdelke dobavljala češkim trgovcem petrolej ln žito. — g Železo za sodne obroče. .Teklajna grofa Jurija Turnakega na Ravnah je pripravljena sprejeti naročila železa za sodne obroče ter bi mogla v najkrajšem času postaviti to blago na trg. Cena ielezu za obroče je 20 K za 1 kg. Kmetijska družba bo posredovala naročila in razdelitev železnih obročev med vinogradnike in eodarje. Poživljajo ae torej ti, da takoj naznanijo Kmetijski družbi množino železnih obroeev, c*zi romanjih težo in mero, da bo lahko družba jeklarnl podala v to potrebna naročila. — Obrtni davek. Danes je bila v finančnem ministrstvu druga konferenca, katere so se ude'ežili finančni minister in zastopniki industrijalcev ter drutfh intere-siranih krogov, nadaljevala se je razprav* o obrtnem davka. — g Tovarna za Špirit in droze d. d. v Račiem. Zopet moremo v razvoju n*-6e domače industrije zaznamovati važen nov pojav. Kakor znano, je pri nas veliko pomanjkanje drož in smo bili i spričo tegi prisiljeni naročati to blago za drag denar iz tujine. Temu bo pa vsekakor odpomoirla nova delniška družba, ki je prevzela, modernizirala in i novimi stroji opremila tovarno za špirit in drože v Račjem, tako da more ustrezati vsem zahtevam. Najboljši dokaz, kako zelo potrebna je bila ustanovitev te tovarne, je ta, da naraSča povpraševanje po drožah od dne do dne. Te drože se izdelavajo izključno le iz sadežev, in take drože so, kakor znano, najbolj zdrave. Želeti je le, da se naša domača obrtna podjetnost razvije tudi v drugih panogah, da bomo končno popolnoma neodvisni od tujega trga. Novemu podjetju, ki je to misel ln stremljenje udejstvilo, želimo popolnega uspeha. — g Trimesečni tečaj za gozdarske čuvaje v Kostanjevici. V mesecih: julij, avsrust in september 1. 1. se je vršil pri tukajšnjem kr. gozdarskem in demonskem oskrbni št vu trimesečni tečaj za gozdne Čuvaje. Prosicev se je priglasilo 32, od teh pa sprejelo radi pomanjkanja prostorov 16. Pri končnem izpitu dne 30. septembra se je dosegel sledeči uspeh: izpit s prav dobrim u-pehom jih je napravilo 5, z dobrim 8 in s zadostnim 3 učenci. Ker je velika važnost za naše ljudstvo, da se pouči v vseh panogah gozdnogospodarske stroke, bi bilo želeti, da se udeleže tečaja v prihodnjem letu tudi mladi posestniki, kajti splošno se opaža, da se z gozdovi, s krasoto in bogastvom naše domovine, preveč površno gospodari in za to nastane ona poenbonosna tendenca in to tudi že v visokih krogih večnega pustošenja. —g Prijava terjafev iz kurzne raa-like na kompenzacijsko pogodbo z avstrijsko republiko. Zveza trgovskih gremijev in zadrug za Slovenijo poživlja vse člane, ki imajo na podlagi vplačil na kompenzacijsko pogodbo a Avstrijo terjatve iz kurzne razlika med jugoslovansko in avstrijsko krono za dobo od 10. oktobra 1919 do 17. januarja 1920 in katere jim dosedaj Centralna uprava še ni izplačala, da nemudoma to prijavije zvezni pisarni. Navesti je treba datum in kraj vplačila, za kakšno blago, vplačano avoto in tečaj dneva vplačila. Pristopajte k „Jugo-slonenski RflaticH" Raznoterosti. * V Chica^ru je Cehoslovakov po zadnjem štetju 153.000. Največ je tam Nemcev, namreč 571.000. Češki Usti pravijo, da je ta statistika površna in da mora biti število Cehov v Chlcagrj v resnici mnogo večje. * Radindranath Tagore ne sme v, Nemčijo. Hamburška umetniška družba* je povabila slovečega indijskega pesnika Rabindranath Tagora, ki se je nahajal na Francoskem, v Hamburg.. Pesnik je obljubil, da pride, ali delali •*o mu toliko težkoč, da je moral optt* stiti pot v Nemčijo in se je ukrcal v* ladijo. ki ga pripelje v Ameriko. * O velikih pojrrom.'h v Ukrajini ie poročal »Pallv Herald«, katerega poročevalec le tam potoval ln se prepričal, da Je vsa dežela ogromno trpela zlasti po raznih pogromih. 200.000 žldov Je bilo žrtev De-nikinovih in Petljurovih armad. * Število uradnikov znatno zmanjšuje vlada ZJedinjenih držav ter hoče spraviti Število zopet na predvojno *tanie. V času vojne Je bilo porastlo število uradnikov od 37 000 na 117.000. Hprouizacija. + Krušne cene. Od ponedeljka dne 11. oktobra t. 1. počenši, prodajati smejo peki in prodajalci 1 kg belega kruha po 15 K. odnosno pol kg po 7 K 50 v. Cena belemu kruhu se je morala povišati za eno krono pri kg zaradi podra-ženja pšonice. Upajmo, da se ukine kmalu povišek, če je kaj resnice na tem, da se pšenične cene skoraj znižajo. — Cena za črni kruh ostane neizpremenje-na, tor*3! kilogram 8 K, pol kg 4 L -f- Prodaja moke. Bela moka je pri mestni aprovizaeijl popolnoma razprodana. Nekaj vagonov moke se pričakuje v najkrajšem času in upamo,, da Jo bo mogoče dobiti že v ponedeljek IX. oktobra t L, gotovo pa v torek 12. oktobra t. 1.; na to se opozarjajo gg. peki in prodajalci moke. darila. — Društvo jugoslovenskih novinarjev je darovalo namesto venca na krsto svojemu bivšemu kolegu Zvonimiru Blljanu, ki je izdihnil v delu za domovino, za Jugosloven-sko Matico 150 K. Polzuedbe. — Železniški sprevodnik Jogip Rus je našel dne 10. oktobra 1920 pri vlaku čt. 2211 v drugem razredu ve« ti«ofc kron. Oddal je denar na postaji Ljubljana državni kolodvor. Kdor je izgubil, dobi denar tam nazaj. — Izgubila je na potu iz Zagreba v Ljubljano Terezija Ciler od St Petra na Dolenjskem iz Amerike ji poslano vozno karto za potovanje v Ameriko. Ker na to vozno karto ne more druga oseba potovati, naj dotični, kateri jo je našel, odda v potovalni pisarni Ivan K r a k e r, Goeposvetska cesta si 13, y Ljubljani, Ofavnl urednik: Rasto P u s i o s I e m Š e k. Odgovorni urednik: Božidar V o d e b. 4. stran. »SLOVENSKI NAKOD«, dne 12. olrtobra 1920. 2ž&. siev. Proda se hisat Resljevi cesti Več se po izve pri dvonadstropna, na K. Sess^Kentnft trg 1* 7655 imm $e m mm vešča knjigovodstva. Ponudbe pismeno na modno trgovino A. Šfrtknvtc nasL Soss A Go.f Glavni trg. 765^ Modni salon Židovska nilca 8. Podružnica t Ida« aa ati a HVVT9I1 eMoa 7. Pržparnfti uai*eC|o ?xi*?re vsakasrstnni nadmvtMIh taiUk Motaaoo. Dva osq) iarsto feisvcs potrebujem in .sicer enega strifca (šer) in enega falcenjn, plaču 100 K dne no. Vstop takoj. Ponudbe na kotarska radionico Triva Pe ji« na Donava, Nn;i Sad. Mi se tepHfig k $m* nfirauisii W0 <$MM uprava Slov. Nairoda. ta& cevi 12 bs$!iw nMa ali ptfaa n rodan a 5000 m otrov v premera 1 cc*e po SHS K 4-4 za tekočI meter in ca ?<»D metrov v premeru P/4 coo po SHS K 53 za tekoči meter. Zdrže pritisk 20 atmosfer. T»rdfea j. Itiiboršsk, SfiJtrtai L tiji. 7615 Na. lov rove 7574 Petrolejske kante dve z zabojeta plačamo po K 5S-—, posamezne j>o JC 22-— vsaka železniška postaja. Sevj.T & Komo., Ljoelianj. Zlatar ta~£ttVe9if Hlojzli oHschs SeteniVttroova asfiCa 6 priporoča svc 7713 Hnh plin sli se dobilo najceneje in zahtevajte ponudbe od K. A. Kregar, L}n*l}ana, St. Petra testa ti—S3. 7712 Knjigovođi® bilance siguren, večletna praksa, slovensko, hrvatsko, laaVo, francosko, špansko tace sinaae. Bi se eventualno s kapitalom udeležil pri solidnem podjetja. Ponudbe pod »Organizator 771«« na upravo Slov. Naroda._7710 Dira žasijiva ww®$ io »h- rnrifl 15^e tta'n* sIu2D* k samostoj-luililS nerrm gospodu. Ponudbe pod: .Štev 37', postne tešete Ptuj. 7714 Stavbene parcele se v pcedm. Ljubljano po ugodni ceni prodajo. Naslov pove upravnHrtvo Slovenskega Naroda.__ 7721 mm~Z na mA veslan priredjtvać 6 lB£l i manipulant za rroizvoinju nrnajsa 1 raznog ulja. Micsto je odmah za nastupiti, uvjeti namjeJtenta peerna pogodbi. Meiei Matkovftl drag, trgovina iatnrfca m velita, Djsaev*. 7718 ptlnuja se odmah l«?^ cock-wila x-kc*ao fl vaJ)an a«*Jo*»ta « parostroj 400 PS. Ptamene ponnaon na Tvornleu tanj na d d. Sisak. Ženittta ponudba! Min d inteligenten trgovac in uuneacenr: i, 400 000 K preanoter>Ja se le« seaen-niti v s*, ran sigurne len it ve z gospodično ali vdovo. Glavni pogoj čedna zunanjost in njegovim 26 letom odgovarjajoča starost. Na sliko se ne re-fle, tira. pač pa ua resno voaudbo pod Srcćaa fiodočiost v Oalctaki" cošta ionjice. 7700 Zenit na ponudba! Iščem radi nepoznanstva deklico, ro-šteno, m.v! Ivo čiste prošlosti v d^b: 18—22 let st*ro Slovenko radi ženitbe. Ne iŠČem dote nego dobrote. Sem tr-#ovec v dobi 35 let lepe ^u:ianjoati. K?flektantinje naj poizvedo ::arviov v u-ravi Slov. Naroda in pšejo točno in odkrito s fotografijo. Popolna diskre-c ja častn ) zajamčena. 7715 Zenitna ponudba! Pekovski obrtnik, inteligenten, star 36 ]et, samski, r,rav dobrega značaja, simpatičen, v*jen vsakega* dela, se Želi spoznati zaradi ustanovitve samostojnega <. brta z gosno-^čno aH vdati o, katera M imeli veselje do obrta. Ponudbe s ^ liko, ki se takoj vrne, na upravoMrvo Stov. Naroda p*d .Mer muc«j 7711* 7711 Kupim hiio y menln ali vile v najblilji okolici. Naslov pove upravniitvo Slov. Naroda. 76t"- frola st mizarski skob»Vk (Hobtlbaak) in dve omari za obleko ifeefia «1 n/m, vrat« 17. 7*4; m mam za ejonpoele ia deok«. Stfknoza moške obleke. Modri h* £evi|a>4 za č&matoe kostim veda« v xailtn£na stalni in trajna. — Državno zdravilišče TopoCRea pri SoStanju, Slo-vt«ja. i'a^utj PfIvi kolandski nudi Sawr £ K9rrjpH KmVI L-ubi a na. Kiisajc pa laneno in detel j ao seme, ter suhe gobe. na 2 ali 4 kolesa knnim. Ponudbe ped .taoui voii/ek 7H9" na upravniStvo Slov. Naroda. 7G9:J Sata s p*hi*tvoin 1£rj£? n'Ški uradnik, samec, za takoj. Ponudbe pod »Oracaik 7677« na upravnietvo Slov. Naroda. 7«77 vsako množino kupnism po duem* oeaak rra«ko vagrtn. Ponudbena upravniitvo Šlov. Naroda pod p>3rv© 7881ff5. Ifif S Pis iiče rresta svoj* stroke Speciairst za akumulatorje. Naslov pove uprav. Slov. Naroda. 7b34 Ked, suhe gobe in fižol kupuje po najvišjih dnevnih cenah dražbo „Sad", trgov ne in indoetiija z deželnimi in gozdnimi pridelki, Ljubljana, Beethovnova uHca. Prosi se z* ponndbe. 7515 taaui iM Mmm vsaićo množino se doba vaj o na Ahac-revi eosf.ti št. 10, tramvajska postaja sv. Petro cerkev. 7616 ... .^^^^ Znlc;9n T»rjažfii tvg t. avttn: Zactovolin uHca H. W. ff? m® C5 Dokler še traja zaloga pravkar iz Trsta došlih moških in ženskih nogavic, svilenega bombaža (Seiderrglanzgarn) bombama (pavole) ter drogega galanterijskega blaga po najnižih cenah. Trgovci znaten popu6t. Se priporoča Oroslav Cemalio, Ljubljana, Sv. Petra cetsta št, 33. 01 S 1000 180.1 menik • kron proda takoj itanMkiiLLiatitateiAiiL M® vrte is zame k^ipniemo (zaboj ^ dvema) vrčema po i- iS.— posamezne vrče po E 21-—, franko postaja odpomljatelja. Hrovat Jb Boenp. LjsoHaaa Polog realke 7144 Starejša prodajalka prvovrsrfcua moč, se sprejme takoj v modno trgovuo v Ljubljani. Ponudbe pod .S kraj* a predaja tka 7692' na upravnlStvo Slov. N.roda. 7692 po najvišjih cenah hlode, rezan in tesan jelov kakor trd les ter vsakovrstna drva za kurivo. — VIKTOR GLASER, lesna trgovina, Ruše pri Mariboru. 9919 v kotih in drobno dobavi--a na vagoae HWH9 focio Lalh». Prevzel sem zastopstvo prvo- vrbtnih tvor:ik: oifAlrotnlieJini ifcats-riia, btteirnjco žetrao, različen železni materijal (n motorje. Zahtevajte penuube za vee U bil mojstra, sprejme takoi tvrel :a J FiOr-jenM^-, Ljiafl;r«a, šeleoftanrova el. i. na debe.o fn droteno m5 co K pri n natočil h .'nnien D^pvol Ete'cer An&on, ZtfnMgana, JTerenom nUea IS Trrov>».__4256 ivrrtel|a3C«ratsab^ r raću'tski podoficiri, kateri je dovfU 5 grmn. ratre<*ov, veič deloma strojepisja m sten^jjraf.ie, JiTčv: rnoata kot pod-uradtnk, kniiguvodja ali ra!unovodja bodiMf I je ollšatite icfft, prda ali kafanti, lep« novo opr prodojolMOf kopail« •mi vrt« laatianoi pohlatvoj aakoe oneoio, etnfl, zde, f «r*s^if lepe oUroo-Štvnian pro^ra, naaOome aaiantt .-H-tr--• aH ooako iratf^fti aeatita.*>KaJa1 koropUta^iaoi vt*taalonl arveMflbiaaBBJ Wr n aaaa>af«n4oi Ia IS nih laatfenoev (tnatrov), poraMjfvt* tadl aa satJI-nloa za andj©, raaltaaa kuhiojaka iataaraa ia parcelama«ta posotfn, 2 soda vina Haf. 770» ^ I 612/20. Prsili sodna irai sepFsii. Na prošnjo dedičev po JpHjarji Premkovi in ostalih solaatni-kov se je s sklepom okrajnega sodišča z dne 21./8. 1920 opr. št A I. 612/20/4 dovolila javna sodna dražba v sledečem navedenih nepremičnin in premičnin. 1. hiše št. 2 v Gradišča z vrtom vi. št. 5. kat obč. Gradiško piedmestje za izklicno ceno 300.437 K. 2. hiše št 1 Pred igriščem z dvoriščem in prizidkom ob sosednih hiši št. 3 vL št. 39 kat obč. Gradiško predmestje za izklicno ceno 110.350 K. 3. klavirja za izklicno ceno 3500 K. Dratfra na len vrnUa 4m iS. onenton 1920, oa §. da-poMaa aa ttoa amnana aatpraf v *tn*Uta M. 2. an aaaa Prad igriaOMi št U Ponndbe pod izklicno ceno se nt sprejmejo. Na teh posestvih vknjiztenini upaikom ostanejo njih zastavne pravice varovane ne glede na prodajno ceno. Prodajald si pridržijo pravico, da v roka 8. dat potrdijo, ali odklonijo ponndbe zdrsžiteljev. Dralbeno skupilo je plačati najkasneje v 1. mnsen po potr-dMvi drajbe v roke sodnega komisarja. Dražbeni pogoji so na vpogled pri rsotarakera nanieeenatn dr. Josipu Kjrevlu v Izubijani kot sodnem komisarja. V Ljubljani, dne 9. oktobra 1990. Dr. Josip Krmi, not. nam. kot sodni komisar. K 15,000.000. pravom na dobit ladanjem novih 18.000 dionica po nominalnih K 1 000.— i od 16 rajna 1990. uz slijedeće uvjete: 1. Dasadninjim diontoarima pHonda, pravo opcije i to aa svaku .staru dionica po d^ife nove dionice uz te^aj od K 1.250*— po komadu aa 5% kamata od 15. IX. 1990 do dana oplate. Megjutomnica dionica I emisije ima se koda* ine. pri kane ti. 9. Oijena na nedionicare jent K 1500.— po komada aa 5% kamata od 16. IX 1920 do dana uplate. 3. Upis traje od 15. rujna do 15. listopada 1920., n na unisnike u ino-stranarvu do 15. stud ona 1990. Dioničari, koji ne izvrše do tog roka pravo opcije, gahe to pravo. Kod upisa valja istodobno obaviti i uplatu. 4. Tečajni dobitak, koji ae poluči kod izdanja novih dionica, ide nakon odUekn svih troškova i pristojbi u korist rezervnog fonda. 5. Pravo reparticije pridrtaje si ravnateljstvo, a sa nedođtjeijntK* komade vrnteti ee se uplaćeni novac sa 5% kamata natrag. 6. Za nap jek ove emisije jamci posebni sindikat. Upisivanje i uplatu prima: a Bakru: Banka sa Pomorstvo, „ Beoajradu: Opita Privredna Banka, „ Dubrovniku: Podrainio* narodne Banka d. d iz Zagreba, a Ljubljani: Ljubljanska Kreditna Baska, „ Mostaru: Podružnica Srpske Cantraiac Banke, 9 Osijeku: Jogosinvenaka Bnaka, 9 Sarajevu: Srpska Centralna Banka, 9 Selila: Ja^aeinveankn Indnatrijska Banka, 9 Vrteu: PodrnJnJca Narodne Baake d. d. iz Ztvgraba, „ Zagrebu Narodna Banka đ d., 9 Sjavernoi Aenerioi: Garanij Trust Co. New York: (Tnion Stivings Baak, Pitssbargh Pa; Tka Kaspar S late Bank, Chicago III; French Ijnerieaji Baak of Savicgs S Fiaiiciaco, Americi: Jugoslavenska Bni.^a. Va!par*lne i njeni ne podružnice: Punea Areasa, Antof^ganti, Saurago, Iquique, Pnerto Natai«, Perveaur, Oraro, Buenoa Akaa i Rjsario ae Santa T6. 6885 MM it M M M W al Ifjf^^ ja lisk riftndfrifen> Za itfsejr^ua Uoi odgovocau Valeoiia Kopitar,