Ljubljana, 2$. aprila 1941 Posamezna številka Din L— Stev. 16 UpravnlStvo In uredništvo »DOMOVINE« LJubljana, Knafljeva ul. 4t. 5/n. nad., telefoni od 31-22 do 31-26 Račun postne hranilnice, podruž v Ljubljani 9t. t0.711 Izha}a vsak četrtek Naročnina za tuzemstvo: četrtletno 11.—, polletno 22.-celoletno 44.— dinarjev; za Inozemstvo: četrtletno 15.-polletno 80.—, celoletno 60.— dinarjev Kratek pregled dogodkov V drugi polovici velikonočnega tedna so začele italijanske in nemške čete zasedati na-Se kraje. V Ljubljano so prišli prvi italijanski vojaki na veliki petek popoldne. Napredovanje italijanskih in nemških čet se je nato nadaljevalo na vsem ozemlju Jugoslavije. Kakor je javilo vrhovno poveljstvo nem-ftke vojske, je zadna jugoslovenska vojska 17-t. m. ob 21. uri brezpogojno položila orožje. Predaja se je izvršila 18. t. m. opoldne. Iz poročil italijanskih listov povzamemo, da sta zapisnik o premirju 17. t. m. ob 21. url podpisala z Nemčijo general von Weichs in za Italijo polkovnik Bonfatti. Kot jugoslovanska odposlanca pa sta podpisala premirje bivši jugoslovanski minister za zunanje zadeve dr. Cincar Markovič in general Jankovič. Dele bivše Jugoslavije so zasedli tudi Madžari in Bolgari, a Hrvatska se je razglasila za svobodno državo. Zasedba krajev bivše dravske banovine se je izvršila v miru. V Ljubljani je sedež Kr. Civilnega Komisarja za slovensko ozemlje, zasedeno od Italije. Italijanska okupacijska oblastva postopajo vljudno in prijazno z ljudstvom, ki je mirno in v redu izvršuje vse izdane odredbe. Civilni Komisar Dne 17. t. m. ob 17. je prišel Federale Grazioli, Civilni Komisar na slovenskem ozemlju, zasedenem od italijanske vojske, s funkcionarii in oficirji svojega spremstva na sedež Komisariata, kjer je prevzel poverjene mu posle. za zasedeno ozemlje Ob tej priliki se je zahvalil banu za sodelovanje z italijanskimi oblastvi v prvih dnevih zasedbe. Nato je odredil, naj se izobesijo na banovini in na vseh javnih uradih ozemlja, ki ga je zasedla italijanska vojska, do nadaljnje odredbe italijanske zastave. Med to slovesnostjo so stali na častni straži Kraljevi Ka-rabinjerji. Federale (pokrajinski Tajnik Fašistične Stranke) Emilio Grazioli, ki je bil imenovan za Civilnega Komisarja na slovenskem ozemlju, zasedenem od italijanske vojske je bil v tržaški pokrajini kot pokrajinski Tajnik Fašistične Stranke okoli pet let Še prrd imenovanjem za tržaškega pokrajinskega Tajnika je bil na enakem položaju v pokrajini Trento, razen tega pa je bil na raznih visokih političnih in upravnih položajih v tržaški pokrajini Federale Emilio Grazioli spada med fašiste prve ure, med fašiste pred pohodom na Rim. On je tudi član nove Fašistične Korpo-racijske Zbornice od njene ustanovitve dalje. Izkazal se je že kot bojevnik v svetovni vojni ter je odlikovan z vojnim križem. Gospodu Civilnemu Komisarju želimo pri izvrševanju njegovih poslov mnogo uspeha v blagor njegove velike domovine in naSe?a prebivalstva! 52. rojstni dan Vodje ~ "^Nemčije Adolia Hitlerja Nemški poročevalski urad poroča iz Berlina: Za 52. rojstni dan sta Vodji Hitlerju izročila čestitke v imenu domovine Rudolf Hess, v imenu celotne oborožene sile pa državni maršal Herman Goring Vodja Hitler je svoj rojstni dan prebil v glavnem stanu svoje vojske v najožjem krogu svojih vojaških sodelavcev Glavni stan vodje je bil, v nedeljo 20. t. m. v središču zanimanja vsega sveta. Vodji je bilo poslano nešteto brzojavk s čestitkami ne samo iz vseh pokrajin Velikega Rajha, temveč tudi z vsega sveta. Štefani javlja iz Rima: Nedeljski italijanski listi, ki v debelem tisku objavljajo brzojavki, ki sta jih poslala Vodji Nemškega Rajha italijanski Kralj in Cesar ter Duce o priliki njegovega rojstnega dne, prinašajo nadalje tudi dolge članke, v katerih tolmačijo ta važni dogodek. Komanda pešadijske divizije »Isonzo« —■ - l generaelni štab Vsemu prebivalstvu Italijanska vojska je zasedla vaše kraje. Z današnjim dnem prevzamem poveljstvo mesta Ljubljane z vso vojaško in civilno oblastjo. Vaša lastnina, vaše šege in navade se bodo spoštovale, naj nihče ne žali niti ne napada oboroženih sil, ki v vaših krajih predstavljajo fašistično Italijo. Odrejam: da vsakdo, izzvzemši policijsko stražo In orožništvo, ki poseduje orožje ali municijo kakršnekoli vrste, izroči to orožje ali municijo mestnemu poglavarstvu v Ljubljani, oziroma svojemu krajevno pristojnem a občinskemu uradu do polnoči med nedeljo 13. t. m. in ponedeljkom 14. t. m. Nadalje odrejam, da ponoči od 21. do 5. ure ostane vsakdo doma. Zapustiti stanovanje je dovoljeno le osebam, ki imajo pismeno dovoljenje. Taka dovolila bo izdajala zai« interpsirrmim osebam gori navedena komanda. Tozadevne prošnje je vlagati pri kr. ban-ski unravi dravske banovine. Odredbe glflde zatemnitve ostanejo v pol« nem nbsppu v vpliavi. V L j u b 1 j a n i, 12. aprila 1941. Divizijski General ! Komandant mesta: FEDERICO ROMERO »Popolo di Roma« zlasti podčrtava istovetnost med današnjo Nemčijo in njenim Voditeljem in opozarja med drugim tudi na sijajna dela, ki so bila doslej izvršena v tretjem Rajhu na vseh področjih udejstvo-vanja. »Popolo di Roma« zaključuje svoja razmotrivanja z naslednjimi stavki: »Zgodovina preporoda nemškega naroda, ki ja tako slična naši zgodovini, paralelnost med našima revolucijama, skupna potreba Italije in Nemčije, da uresničita neko višjo pravico tako za sebe kakor tudi za svet, so napotile ta dva naroda v sedanjo skupno vojno proti skupnemu sovražniku. Zmaga se že odraža na obzorju. V imenu svojih obeh velikih državnih šefov bosta pba naroda to zmago znala tudi pričakati.« POVELJSTVO XI. ARMADNEGA ZBORA RAZGLAS 1. Vsak, kdor zadržuje orožje ali monicijo kakršnekoli vrste, ga mora izročiti v 24 urah pristojnemu občinskemu urada, ki mora poskrbeti za njih shrambo ter sporočiti količino to vrsto vojaškemu poveljstvu v Ljubljani, da ■hrene njih prevzem. Predstojnik občinske uprave je odgovoren aa to do izvršenega prevzema. t. Vsak, kdor bo po preteku tega raka zasa-len v posesti orožja ali municije, bo kaznovan po vojnem zakonu. J, Kdor stori sovražna dejanja aH dejanja sabotaže, ki bi mogia ogražati varnost ali poslovanje poveljstva, čet in pomožnih ustanov Kraljevske italijanske vojske, bo takoj ustreljen. 4. Orožaištvo in civilna policija prekleta pod neposredno poveljstvo okupacijskih vojaških oblastev. 5. Vsi moški, ki so kakor koli zapustili jugoslovansko vojaško službo in se vrnili domov, se morajo stavi« na razpolago najbližji okupacijski vojaški oblasti. 6. Od 21. nre (po italijanskem uradnem čara, ki odgovarja 20. normalni mi) do 5. ure morajo vsi ostati doma; iz hiše smejo v teh arah samo zdravniki in babice, M pa morajo Imeti uradno dovoljenje, izdano po poveljnika Kraljevskih Karabinjerjev armadnega zbora. 7. Tudi podnevi (od 5. do 21. nre vedno po italijanskem časa) se ne sme nihče oddaljiti iz kraja svojega navadnega bivanja, če nima dovoljenja, ki ga izstavi katero poveljstvo velikih edink operativne vojske. Kdor M prekršil to uredbo, bo zaprt. Motorna varila (motoc'kli, avtomobili hi tovorni avtomobili, katerih bi se pri gibanja poslužill) bodo zaplenjena. 8. Od ZL do 5. are (po italijanskem času) ne sme prodirati iz stanovanj nobena svet- 0. Tečaj dinarja na zasedenem ozemlju so višje oblasti do nove odredbe določile v Izmeri 100 din za SO italijanskih lir. 16. aprila 1941. XIX. E. F. General armadnega zbora, poveljnik MAKIO ROBOTT1 POJASNILO! Prejeli smo od merodajne strani pojasnilo, ki ae tiče vseh onih-moških, ki so služili v jugoslovanski vojski in se vrnili domov. Pojasnilo se kratko glasi: Točko 5. razglasa Poveljstva XI. armadnega zbora od 16. aprila 1941, XIX E. F., po kateri se morajo vsi moški, U so kakor koli zapustili jugoslovansko vojaško službo in se vrniti domov, staviti na razpolago najbližji okupacijski vojaški oblasti, ni razumeti tako, da se morajo prizadeti dejansko prijaviti. O tem, aH, kako in kdaj se morajo prizadeti dejansko prijavni ali predstaviti, Izide pravočas-i poziv. Iz pisarne Komande pehotne Divizije »Re y Ljubljani. ODREDBI POVELJSTVA PEHOTNE DIVIZIJE »RE« HI, (Hvizijski general poveljnik divfedje »Re«, Grande Uff. Benedetto Fiorenzoli, ODREJAMO: 1. da se avede na ozemlja Slovenije, zasedenem od Italijanske vojske, začenši od 0. ure dne 18. aprila zakoniti italijanski čas. Vse nre ae morajo torej pomakniti za eno uro naprej; 2. da se počenši od 21. nre dne 17. t. m. pa do nove odredbe ustavi promet z zasebnimi avtomobili In motornimi vozili. Na prošnjo in v primerih dokazane potrebe se bodo izdajale posebne dovolilnice za avtomobilski promet v uporabo zdravnikom in babicam in za motorna vozila v javni oskrbovalni službi. Prošnje je treba naslavljati na Poveljnlštvo Divizije aRe« (Commando della Divisione (»Re«) preko tokajšnje banske uprave. Nadalje odrejamo, da morajo imetniki bencina v količinah nad 20 litrov javiti te količine Poveljništvu Divizije neposredno v dveh dneh po razglasitvi te odredbe. Ljubljana? dne 16. aprila 1941-XIX. Divizijski General Komandant B. FlORENZOLL Pretiskovanje vrednotni« Kr. Civilni Komisar za zasedeno slovensko ozemlje odreja: Člen 1. Do 26. aprila 1941-XIX se morajo pretiskati vse državne in banovinske vredno- tnice. Člen 2. Do tega roka naj prodajalci, ustanove in zasebniki, ki imajo take vrednotnice, poskrbijo za njih zamenjavo in aicer: a) pri blagajni finančne direkcije v Ljubljani ali pri davčnih upravah: za državne kolke, davčne znamkice, sodne znamkice, znamki ce za obrambni sklad, menične golice, obrazce za najemne pogodbe, kolke za najemninske pobotnice, kolke za živinske potne liste, carinske prijave in tovorne liste; b) pri blagajni bivše banovine v Ljubljani: za banovinske kolke in za kolke za živinorejski sklad; c) pri blagajni poštne direkcije oziroma pri poštnih uradih za poštne vrednotnice vobče. Člen 3. Dne 27. aprila 1941-XIX izgubijo veljavo vse v tej odredbi navedene vrednotnice, ki bi ne bile zamenjane po gornjih točkah. Ljubljana, 21. aprila 1941-XIX. Kr. Civilni Komisar za zasedeno slovensko ozemlje Emilio Grazioli Poštna, telefonska in brzojavna tarifa za notranji promet Kr. Civilni Komisar za zasedeno slovensko ozemlje 5 odreja: ■ ws Poštna tarifa za notranji promet na slovenskem ozemlja, zasedenem po italijanski vojski, te razširjia na vse poštne pisemske pošiljke, brzojavke in telefonske pogovore z Italijo. Ta odredba stopi v veljavo dne 23. aprila 1941-XIX. Ljubljana, 21. aprila 1941-XIX. Kr. Civilni Komisar za zasedeno slovensko ozemlje Emilio Grazioli zlata ali srebra v palicah, kovancih ali izdelkih ter dragih dragocenosti in predmetov posebne umetniške vrednosti z zasedenega slo-venskega ozemlja na ozemlja bivše jugoslovanske države, ki ni zasedeno po italijanski vojski. Člen 5. Kdor prekrši določbe prednjih čl. 1. in 4. se kaznuje z zaplembo zneska, vrednostnih papirjev ali predmetov, ki bi jih skušal izvoziti ter se izroči sodnim oblastvom, pristojnim ■ za nadaljnji kazenski postopek po zakonu. Člen 6. Ta naredba stopi takoj v veljavo. , Ljubljana, dne 22. aprila 1941-XIX i Kr. Civilni Komisar za zasedeno slovensko ozemlj« Emilio Grazioli Znaki za alarm v primes* letalskega napada Kr. Civilni Komisar za zasedeno slovenska ozemlje v sporazumu z vojaško komando odreja; Člen 1. Delno se spreminjajo dosedanje odredbe ter se bo dajal znak za alarm v prime« ru sovražnega letalskega napada v mestu Ljubljani in na ozemlju ljubljanske občine od 0 ure dne 23. aprila 1341-XIX dalje izključna z enim samim žvižgom v valoviti moduladji, "trajajočim tri minute. Znak za prenehanje nevarnosti se daje l žvižgom sirene, trajajočim tri minute. Od zgoraj navedenega datuma se bodo oglašale sirene vsak dan ob 10. z žvižgom, trajajočim 10 sekund, da se preskusi brezhibno delovanje. Člen 2. V drugih krajih ostane v veljavi aporaba zvonov za dajanje znaka o preteči nevarnosti, kakor tudi za prenehanje nevarnosti in sicer na način, ki je bil doslej v rabi (pretrgano triminutno zvonjenje ter nepretrgano triminutno zvonjenje)- Člen 3. Za izvrševanje verskih obrede* smejo zvoniti cerkveni zvonovi kakor doslej« Člen 4. V mestu in na ozemlju občine Ljub« ljane je prepovedana uporaba siren v druga namene nego so označeni v čl. 1. Kršilci teh predpisov se kaznujejo po zakona. Ljubljana, 21. aprila 1941-XIX Kr. Civilni Komisar mi zasedalo slovensko ozemlja Graz oti Prepoved plačil in izvoza valute v nezasedeno ozemlje bivše Jugoslavije Kr. Civilni Komisar za zasedeno slovensko ozemlje odreja: Člen 1. Do nove odredbe se razen po predhodnem pooblastilu Kr. Civilnega Komisa-riata za zasedeno slovensko ozemlje odgo-dijo vsa plačila iz tega ozemlja v tista ozemlja bivše jugoslovanske države, ki jih m zasedla italijanska vojska. Člen 2. Zneski, ki jih pravne ali privatn« osebe iz kakršnega koli naslova dolgujejo fizičnim ali pravnim osebam, bivajočim na ozemlju bivše jugoslovanske države, ki ga italijanska vojska ni zasedla, se morajo položiti do 26. aprila 1941-XIX, še ne zapadle obveznosti pa na dan dospelosti pri Hranilnici dravske banovine, ki bo odprla račun na ime osebe, v katere korist bi se imelo plačilo izvršiti. S tem računom se ne more razpolagati brez pooblastila Kr. Civilnega Komisariata za zasedeno slovensko ozemlje. člen 3. Foložba po določbah prednjega člena oprosti položnika njegove obveznosti. člen 4. Nadalje je brez pooblastila Kr- Civilnega Komisariata za zasedeno slovensko ozemlje prepovedan vsak prenos denarja, vrednostnih papirjev v kakršni koli valuti, KR. CIVILNI KOMISARIAT Naredfca Kr. Civilni Komisar za zasedeno s .vensko ozemlje Zvezni Tajnik Emilio Graz oli odreja: Vsa državna civilna oblastva na iioven-skem ozemlju, zasedenem od Italijarske Oborožene Sile, ki so bila po dosedarr h zakonih in predpisih podrejena neposredno svojim ministrstvom, kakor na pr. sodna uprava in sodišča, finančna, poštna in železniška uprava, so odslej podrejena Kr Civilnemu Komisariatu za zasedeno slovensko ozemlja« Ljubljana, dne 20. apr. 1941.-XIX Kr. Civilni Komisar za zasedeno slovensko zemlje J E. Grazioli s r mmmmmammm^mmmmmmrnmmm TOLAŽBA Mlad mož pride domov in dobi svojo leno vso objokano. Ko jo vpraša, kaj je vzrok njeni žalosti, mu ona med solzami oove: »Spekla sera ti tako dober kolač' Dala tem ga na mizo, pš ga je pes pojedel Cn-la bom od žalosti za njim.« »No, ni se ti treba toliko žalos t odvrne mož. »Saj imam dobrega prijatelja, ki nama bo dal novega psa.« Vzvišena zahvala N). Vel. Kralja in Cesarja Kr. Civ. Komisarju Slovenije g. Grazioliju Ob prevzemu svojih dolžnosti v civilni upravi na ozemlju Slovenije, ki je zasedeno od italijanske vojske, je Kr. Komisar in Zvezni Tajnik Emilio Grazioli poslal vdan pozdrav Nj. Veličanstvu Kralju in Cesarju. Kr. Civilni Komisar je sprejel nasledili odgovor: »Nj. Veličanstvo Kralj in Cesar je sprejel x veliko zadovoljnostjo Vašo vljudno misel in te Vam prisrčno zahvaljuje.« Krušno žito naših krajev Je turščica Vsi na delo, da bomo pridelali čim več tnričke in kro mpirja V zadnth dneh je mnogo dela na polju zastalo, vendar Se ni nič zamujeno. Zdaj bo treba pohiteti in se z vso odločnostjo posvetiti delu, da bo jeseni čim več živeža, ker ni verjetno, da bomo mogli živila dobivati od drugod. Treba je obdelati vsak košček zemlje. Vsakdo, ki ima kakršnokoli zemljo, mora gledati na to, da ta kos zemlje ne ostane neobdelan. Ce je morda kak kos zemlje zaradi nepo-fnojitre premalo rodoviten, ga posadi a krompirjem. Prekopi j i ga in ga potrosi z ni-trofoskalom ali pa z mešanim umetnim gno-jitam. Nato ga prebrana j, da pride gnojilo kakih 18 cm v zemljo, pusti en dan ali dva, nato Ei vsmM krompir. Vzemi za seme najlepše rompirje s krepkimi cimami in jih zreži na precej debele krhlje. Krompir ljubi sicer globoko, obdelano zemljo. T tako zemljo ima zrak boljši dostop, kar }e za rast zelo važno. Hlevski gnoj je dobro gnojilo za krompir, ker se zaradi večkratnega okopa vanj a. kar omogoča zračenje tal, dobro rude raj a. Toda hlevskega gnoja ni preveč, a tudi ni zdaj pravi čas za gnojenje s> hlevskim gnojem, Zato si pomagajmo z nitro-foskalom ali mešanim gnojilom. Kakor smo te reku, naj se nitrofoskal pred saditvijo i krompirja raztrosi po njivi, odnosno po vrtu i in zaorje, odnosno na vrtu temeljito premeša z zemljo s pomočjo železnih grabelj. Na en hektar natrosi 500 do 600 kg nitrofoskala. Kmetje znajo to delo že dobro opraviti, a začetniki naj že izkušene sadilce krompirja vprašajo za svet Oklevanje in izgovori, da se na to ne razumeš, so nesmiselni v časih, ko mora biti vsakdo na mestu, da pridela čim več kakršnegakoli živeža. Sebi in splošnosti boš s tem koristil, saj je v teh časih čisto nejasno, od kod in kako bodo sicer naši kraji lahko dobili živež. Ce bo krompirja dovolj, ne bodo ljudje gla-dofali. Toda poleg krompirja je treba v veliki meri saditi tudi turščico, ki je slovensko krušno žito. Turščica je nekoliko izbirčnejSa glede zemlje. Potrebna pa bo za kruh, ker naši kraji pretežno niso primerni za pridelovanje pšenice in drugega žita. Seveda pa turščica ne spada na vrtove, ki naj se izrabijo le za gojitev zelenjave, sočivja in krompirja Ne dvomno pa so tudi po mestih in drugih večjih krajih prostori, ki so bili doslej neizrabljeni, a bi lahko prišli v poštev za gojitev tur-ščice ali krompirja. Morda se bodo temu ali onemu zdeli ti nasveti smešni. Ne, niso smešni, temveč zelo, zelo nujni. Vsi, kmetje in meščani, se moramo brez oklevanja lotiti kmetijskega in vrtnega dela Novo hrvatsko državo sta Italija in Nemčija prizi Med rojno se je s pomočjo hrvatskih mtaker ustanovila samostojna hrvatska dr-i*v*. Kakor poroča Štefani, je voditelj hrvatskega naroda dr. Ante Pavelič poslal Du-eeju brzojavko, v kateri ga prosi, naj Fašistična Vlada prizna novo hrvatsko državo, bate« meje bo določila hrvatska vlada v sporazumu z vladama držav osi. Duce je poslal naslednji odgovor: »Spmjel sem Vašo brzojavko, s katero me obveščate, da je bila razglašena neodvisna hrvatska država, in prosite, da se naj prizna neodvisna Hrvatska od strani Fašistične Italije. Z veliko zadovoljnostjo pozdravljam novo Hrvatsko, ki je dosegla zaželeno svobodo danes, ko so države osi razdejale umetno zgradbo Jugoslavije Srečen sem. da Vas obvestim, da je neodvisna država Hrvatska priznana od Fašistične Vlade, ki bo srečna, da se svobodno sporazume s hrvatsko narodno vlado glede določitve mej nove države, kateri izreka italijanski narod najboljše želje.« Nemški poročevalski urad poroča, da je voditelj Hrvatske dr. Ante Pavelič obvestil Voditelja Nemčije in nemško vlado, da je bila razglašena svobodna Hrvatska. Voditelj Nemčije pa je naslovil v odgovor na dr. Pa-veliča brzojavko: »Zahvaljujem se Vam za Vašo brzojavko kakor tudi za ono generala Kvaternika, v katerih ste v soglasju z voljo, izraženo od hrvatskega naroda, sporočili razglas neodvisne države Hrvatske ter me zaprosili za priznanje neodvisne Hrvatske s strani nemškega rajha. V tej uri, v kateri je hrvatski narod no napredovanju čet držav osi snet našel svojo svobodo, ki si jo je tako dolgo želel, nti je v posebno veselje in zadoščenje. da Vam lahko izrazim priznanje neodvisne hrvatske države s strani nemškega Rajha. Nemška vlada bo srečna, da se bo po svobodni izmenjavi vidikov z narodno hrvatsko vlado lahko sporazumela glede mej nove države. Izražam svoje najboljše želje za Vas ter za bodočnost hrvatskega naroda.« Voditelj hrvatskega naroda dr. Ante Pavelič je 17. t. m. po večji slovesnosti razglasil po radiu, kako je sestavljena vlada v hrvatski državi. Poglavar države, predsednik ministrskega sveta in zunanji minister je dr. Ante Pavelič, njegov namestnik, vrhovni poveljnik hrvatske oborožene sile in načelnik orožništva je general Slavko Kvaternik. Podpredsednik vlade je Osman Kulenovič, minister za pravosodje Mirko Puh, minister za notranje zadeve Andrija Bardukovič, minister za narodno zdravje Petrič. minister za narodno gospodarstvo Lovro Stupič, minister za narodno vzgoio in bogočastje dr. Mile Budak, minister za gozdove in rudnike Ivo Frkovič, minister za poenotenje postav Domančič. Nato je poglavar Hrvatske države imel kratek nagovor in naglasil, da je v zgodovini Hrvatske vedno živel duh hrepenenja po neodvisnosti. Svoje konje iščejo Številni gospodarji so oddali konje za vojne namene. Ob razpustu vojske pa so bili tudi konji razpršeni na vse strani. Le redki gospodarji so zdaj dobili po vojni svoje konje. Nekateri so se zadovoljili z vsem, kar jim je pač prišlo v roke So pa tudi taki, ki nikdar niso bili lastniki konj in jih zato tudi rnammm niso oddali v vojne namene, vendar pa so si zdaj neupravičeno prilastili tujo lastnino. Pravi lastniki iščejo svoje konje potujoč iz kraja v kraj in pregledujoč hleve. Nekaterim se posreči, da najdejo svoje živali, največ pa je takih, ki morajo spet dalje. Konji, ki so ostali v naših krajih, bodo pač našli svoje prave gospodarje, ker so zapisniki v redu in imajo konji po zapisnikih vžgane številke. Toda konji, ki so bili od-gnani izven naših krajev, so najbrž za pravega lastnika izgubljeni. Kako so bili v prevratnih dneh na delu brezvestni tatovi konj, nam priča naslednji dogodek: Posestnik Franc Strniša iz Dolenjskih Toplic je kakor drugi gospodarji oddal v vojne namene dva konja in voz. Svojih konj ni dobil več nazaj, pač pa v zameno dva druga konja, ki naj bi ju obdržal, dokler ne dobi lastnih konj vrnjenih Čeravno konja nista ustrezala vrednosti njegovih lastnih, je bil mož vendar zadovoljen, da more vsaj obdelati polje, ker mu je delo že tako zastalo. V nedavni noči pa se je nekdo tiho približal hlevu, s silo odprl zaprta vrata in odvedel enega konja. Tatvino so domači opazili šele v jutrnjih urah. ko so prišli v hlev, da bi nakrmili živino. Za tatom ni sledu. Podobne tatvine so se v prevratnih dneh zgodile tudi drugod. Ob pomanjkanju sladkorja si lahko pomagaš V zadni svetovni vojni je zelo primanjkovalo sladkorja, zato so morali Ijudjp najti nadomestek. Sadili so sladkorno peso in jo proti jeseni, ko je bila godna, mečkali kakor sadje in njen sok kuhali tako dolgo, da se je zgostil v medu podobno gosto tekočino. Ta tekočina je tudi po okusu podobna medu, samo da nekoliko greni. Pobrigajte se torej za sladkorno peso, da si boste lahko sami napravili zasilni sladkor. Zdaj pomladi je treba misliti na vse to. Recept za kuhanje soka sladkorne pese je nastopen. Peso najprej temeljito opereš, da ne ostane na njej prav nikakega blata. Nato jo dobro zmečkaš kakor sadje, iz katerega hočeš napraviti sadjevec. Zmečkano peso stisni v stiskalnici. Sok potem kuhaš v velikem loncu, da počasi povreva. Pene, ki se napravljajo na vrhu, sproti odstranju- ješ z zajemalko, ker so te pene le ostanki kake nesnage. Ko je tekočina dovolj gosta, jo ohladi ln deni v kozarce. Včasih je ta tekočina tako dobra, da jo ta ali oni Ima za slabši med. Ker se na majhnem prostoru lahko pridela precej sladkorne pese, naj nihče, ki ima malo večje zemljišče, ne opusti tega poskusa. Ostanek se da še zmerom porabiti za krmo svinjam. Dopisi so—LI , j j ii w\mmmmmmmmmmmm DOLENJI LOGATEC (Smrtna kosa). V visoki starosti 86 let je umrl narednik vodnik v pokoju in posestnik g. Jože Urbas. Pokojnemu blag spomin, žalujočim svojcem pa naše iskreno sožalje! Gospodarstvo Te«Seaasl»l trSnf oregled GOVED. Za kg žive teže so ae trgovali: v Kočevju: voli I. po 12.25, n. po 11.50 do 12, HI. po 10.75 do 11.50, telice I. po 11, n. po 10 do lO.oO, III. po 9.50 do 10, krave I. po 10, n. po 9, in. po 7 do 8, teleta po 11 do 12 din; v Metliki: voli I. po 11.25 do 12 n. po 10.50 do 11, m. po 10 do 11.50 junci I. po 11 do 11.25, II. po 9.50 do 10.50, HI. po 8, krave po 10.50 do 10.75 krave II. po 8 do 10, III. po 6 do 7 din. 7.EI-.ENJAVA. Na ljubljanskem trgu: solata endlvlja 10 do 12, kajserica 12 do 14, karflola ln okrovt 5 do 7, radič 10 din za kg. Gospodarska posvetovanja na Kr. Civilnem Romisaciatu Dne 21. aprila t. 1. je bilo na Kraljevem Civilnem Komisariatu v Ljubljani pod predsedstvom Kr. Komisarja g. Emilija Grazioli-ja več posvetovanj, katerih so se udeležili številni interesirani funkcionarji, ki so jih poslala razna Ministrstva kot izvedence, predstavniki industrije, trgovine in denarnih zavodov iz Ljubljane kakor tudi različni funkcionarji Kr. Komisariata. Na posebnem posvetu se je preučeval predvsem položaj glede prehrane v navzočnosti župana dr. Adleši-ča in funkcionarjev Kr. Komisariata. Konference so potekle v duhu popolnega sodelovanja in kažejo na viden način že zdaj trdno voljo, da se rešiio koristno in kar najhitreje važna gospodarska vprašanja, ki so se pojavila v zvezi z zasedbo in so v interesu prebivalstva na zasedenem slovenskem ozemlju. = Oddaja volne. Ministrstvo za Kmetijstvo in Gozdove je s posebnim odlokom razveljavilo ugodnost, ki jo je zakon z dne 19. januarja 1- 1939. priznaval pridelovalcem sirove iti očiščene volne, da so smeli za lastno uporabo pridržati do 2 kg volne na vsakega družinskega Člana. Vsi pridelovalci morajo v roku 20 dni po striženju, odnosno po čiščenju, ves novi pridelek izročiti na pristojnih mestih. Prav tako morajo do 15. maja prijaviti in izročiti vso količino volne lanskega pridelka, ki so jo pHdržali za lastno družinsko uporabo, pa je niso še porabili. VINO. Pri vinogradnikih se dobi: v Ljutomerskem okolišu: navadno mešano vino do 12, fi-rejfee sortirano do 16 ln več dinarjev za liter. SVINJE. Za kg žive teže so se trgovali: v Kočevju: pršutarji po 16, v Mariboru: pršutarji tn špehari po 13.50 do 17 din. Prasci za rejo »o se trgovali: v Metliki: 8 do 10 tednov stari po 250 do 280, v Kočevju: od 400 do 500, v Mariboru: 5 do 6 tednov stari po 175 do 200 din za rilec. KRMA. V Ljutomeru: seno 135, slama 100, v Kočevju: lucerna 130, seno 90 do 100, slama 80 do 90 din za 100 kg. KROMPIR. V Ljutomeru 2.25, v Kočevju 2.50 do 2.75 din za kg. JAJCA. V Ljubljani po 0.75 do 1, v Kočevju 1 din za kom. SIROVO MASLO. V Ljubljani: kmečko 86 do 40, v Kočevju: boljše 48 din za kg. FIŽOL. V Ljutomeru 5 do 7, v Kočevju 7 do 8 din za kg. , llMtt t M »Imena pa, žal ne vem.« Ko je ženica opazila na njenem obrazu veliko razočaranje, je takoj pripomnila. »Ime bo lahko dognati. Baron Schmeling, da, je bil knjiga s sedmimi pečati. Od njega ni pustil na mizi kakšnega pisma ali listka. Toda gospodi.na me je enkrat porabila za svojega sla. Prav jezila sem se. Škoro bi ji bila odklonila prošnjo, pa se nisem upala zaradi gospoda barona...« Elizabeta je postala nestrpna. »Ali še veste,, kam vas je gospodična takrat poslala?« »Da, da, to vem še tako dobro, kakor bi se bilo zgodilo včeraj. Gospodična je dolgo časa sedela*in pisala, nato pa mi je prav milostno izročila pismo kar čez ramo ter rekla: »Nesite to pismo mojemu stricu « Seveda gospodična se je hotela nasproti meni poba-hati s svojim odličnim sorodstvom. Pismo je bilo naslovljeno na komercialnega svetnika Liersteina, Kurfurstendamm št. 62. Rekla mi je še, da se lahko popeljem z vlakom prav do tiste hiše. Tako sem tudi storila, saj mi niti na um ni padlo, da bi si bila kvarila podplate na čevljih za tako žensko.« Elizabeti med pripovedovanjem ženice nekaj ni bilo jasno. »Kaj moj brat takrat, ko je tista dama pisala pismo, ni bil poleg?« »O, Bog ne daj! Gospodična je po mili volji prihajala in odhajala. Napravila si je tu pravcat laboratorij s steklenicami in takšnimi rečmi. Moj mož mi je večkrat rekel: »Je-ta, to so sami strupi in plini. Lepega dne bo- Tečaj dinarja nasproti liri Z odredbo Poveljništva Divizije »RE« je bil določen tečaj dinarja nasproti liri v razmerju 100 din za 30 italijanskih lir odnosno 100 lir za 333.33 din. Zaradi lažjega preračunavanja dinarjev v lire je Združenje trgovcev v Ljubljani izdalo nasledno tabelo: 1 din — 0.30 lire 51 din = 15.30 lire 2 din =3 0.60 lire 52 din = 15.60 lire 3 din 0.90 lire 53 din = 15.90 lire 4 din 5 din _ 1.20 lire 1.50 lire 54 din 55 din _ 1A 90 -li-ro = s=s 1U.4U lile 16.50 lire 6 din = 1.80 lire 56 din =31 16.80 lire 7 din = 2.10 lire 57 din = 17.10 lire 8 din = 2.40 lire 58 din = 17.40 lire 9 din ss 2.70 lire 59 din SS 17.70 lire 10 din ss 3 — lire 60 din = 18.— lir 11 din = 3.30 lire 61 din = 18.30 lire 12 din — 3.60 lire 62 din = 18.60 lire 13 din = 3.90 lire 63 din '—' 18.90 lire 14 din 4.20 lire 64 din = 19.20 lire 15 din = 4.50 lire 65 din >= 19.50 lire 16 din 333 4.80 lire 66 din = 19.80 lire 17 din = 5.10 lire 67 din — 20.10 lire 18 din = 5.40 lire 68 din S3E 20.40 lire 19 din S3 5.70 lire 69 din = 20.70 lire 20 din = 6.— lir 70 din = 21,— lir 21 din «= 6.30 lire 71 din = 21.30 lire 22 din = 6.60 lire 72 din = 21.60 lire 23 din = 6.90 lire 73 din = 21.90 lire 24 din = 7.20 lire 74 din = 22.20 lire 25 din SS 7.50 lire 75 din = 22.50 lire 26 din =S 7.80 lire 76 din = 22.80 lire 27 din 8.10 lire 77 din = 23.10 lire 28 din = 8.40 lire 78 din ■= 23.40 lire 29 din = 8.70 lire 79 din rss 23.70 lire 30 din = 9,— lir 80 diri = 24.— lir 31 din = 9.30 lire 81 din = 24.30 lire 32 din = 9.60 lire 82 din == 24.60 lire 33 din «= 9.90 lire 83 din s 24.90 lire 34 din = 10.20 lire 84 din = 25.20 lire 35 din = 10.50 lire 85 din = 25.50 lire 36 din — 10.80 lire 86 din <= 25.80 lire 37 din 33= 11.10 lire 87 din ss 26.10 lire 38 din «= 11.40 lire 88 din == 26.40 lire 39 din £23 11.70 lire 89 din — 26.70 lire 40 din «= 12,— lir 90 din s= 27,— lir 41 din = 12.30 lire 91 din =3 27.30 lire 42 din = 12.60 lire 92 din =s 27.60 lire 43 din — 12.90 lire 93 din SS 27.90 lire 44 din - 13.20 lire 94 din SS 28.20 lire 45 din 13.50 lire 95 din = 28.50 lire 46 din =» 13.80 lire 96 din ss 28.80 lire 47 din 14.10 lire 97 din SS 29.10 lire 48 din — 14.40 lire 98 din s 29.40 lire 49 din 14.70 lire 99 din — 29.70 lire 50 din 15,— lir 100 din 33 30,— lir. Oglašujte v »Domovini«! mo vsi skupaj zleteli v zrak!« Toda kaj sem mogla storiti? Mladi gospod baron ji je vse dovolil. Sicer pa je tudi sam ves gorel za tiste poskuse, ki sta jih tu skrivaj delala. Tako, veste, sta se mučila, kakor bi si bila hotela s tem služiti kruh. No, seveda, takih reči, ki sta jih počela, ne razumem.« Elizabeta je vstala in se zagledala pred sebe. Gospa Kornerjeva pa je dalje klepetala: »No, delala sem se, kakor da nisem ničesar videla, ker sem poznala mladega gospoda kot prijaznega človeka. Kaj nedostojnega se tudi res ni zgodilo nikdar v tej šoli. Žal pa mi je bilo za mladega gospoda, ki je moral tako plesati, kakor mu je ona žvižgala. No, hvala lepa za tako ženščino!« Na Elizabetinem čelu se je pojavila lahna rdečica. Kako grdo je vse to! Kako ponižujoče! Da je Ulrik le mogel biti tako zaslepljen! A kaj se je zgodilo pozneje? Ali je potem spoznal svojo neumnost? V tišini podeželskega življenja je menda temeljito premislil vso reč in postal pameten. Ona pa ni bila zadovoljna s tem in je kratko malo terjala od njega, da jo vzame za ženo. Hvala Bogu, da Ulrik iz nekih tehtnih razlogov, morda iz rodbinskih ozirov, ni ustregel nesramnim željam dekleta. Kakšna sramota bi bila, če bi bila takšna ženska gospodinja na Zehlenu! Neznanka seveda ni bila zadovoljna s tako Ulrikovo odločitvijo. Se zmerom je prihajala k njemu, ni ga pustila pri miru. Ko tudi tako ni dosegla smotra, je nastalo Pregled političnih dogodkov Štefani poroča z dne 23. t. m.: Generalni štab italijanskih vojnih sil objavlja izredni komunike, da je grška armada v Epiru in Makedoniji odložila orožje. Predaja je bila sporočena 22. t. m. ob 21. uri in 4 minutah od posebnega grškega vojaškega odposlanstva poveljniku italijanske 11. armade na epirski fronti. Podrobni pogoji predaje so bili določeni v popolnem soglasju ž zavezniškim nemškim poveljstvom. Predaja je bila brezpogojna. Nemški poročevalski urad javlja: Italijanski zunanji minister grof Ciano je bil v ponedeljek in torek gost nemškega zunanjega ministra von Ribbentropa na Dunaju. Oba zunanja ministra zavezniških držav sta imela več razgovorov. V torek zvečer se je italijanski zunanji minister grof Ciano vrnil v Rim. Radio Roma je poročal glede na izjavo sovjetske vlade, ki ni odobravala nastopa madžarskega orožja v Jugoslaviji, da je tega kriva beograjska vlada, ki je s pučem prišla na oblast in izzvala napad Srbov pio-ti Madžarski, ko je ukazala svojim četam, naj prekoračijo madžarsko mejo. Neodvisna Hrvatska je napravila konec jugoslovanski državi in tako so prenehale tudi obveze madžarske vlade, ki je morala prevzeti obrambo Madžarov, priključenih po svetovni vojni Jugoslaviji. Po uradnem poročilu iz Moskve je izid razgovorov med predsednikom sveta komisarjev in komisarjem za zunanje zadeve Mo-lotovom ter japonskim zunanjim ministrom Macuoko ta, da je bila 13. t. m. podpisana pogodba o nevtralnosti med Sovjetsko zvezo in Japonsko. Hkratu je bila podpisana izjava o vzajemnem spoštovanju nedotakljivosti Mongolije in Mandžukua. Pri pogajanjih za zaključitev v njej silno sovraštvo. Ali je mogoče, da ga je mogla umoriti? Elizabeta si je vroče zaželela, da bi se spogledala z neznanko iz oči v oči. Tako pretkano to dekle gotovo ni, da bi vzdržalo pogled, če bi ji naposled kar naravnost povedala čisto resnico. Toda tako ne sme storiti. Dekle ne sme prav nič vedeti, da jo sumi zločina. Samo tako lahko pride do smotra. Gospa Kornerjeva še ni končala svojega pripovedovanja. Klepetala je naprej in prav. skrivnostno zašepetala: »Milostljiva gospodična, ali se ob božiču niste čudili, da gospod brat ni prišel domov? Kovčeg je imel že natlačen za potovanje, ko je na enkrat rekel, da bo za božič ostal tu. Morala sem mu priskrbeti majhim božično drevesce. Všeč mi to ni bilo, saj stonujemo na tesnem in ob božiču bi bili sobo, v kateri je bival vaš brat, prav potrebovali. Vedela sem takoj, kdo j® bil kriv, da vaš brat ni odpotoval.« Elizabeta ni ničesar rekla. »Da je imel milostljiva gospod dovolj denarja, sem vedela že prej,« je nadaljevala gospa Kornerjeva, »a da je bil tako zelo bogat, mi ni bilo znano. Na božično drevesce je namreč obesil same srebrne in zlate reči. Kot študentka je vse tiste darove pač znala porabiti ...« »Torej Kurfurstendamm številka 62?« Vprašanje je bilo kratko in stvarno hladno. »Da, Številka 62.« Elizabeta se je zahvalila in se poslovila. Bila je vesela, da se je rešila klepetulje, ki je neobzirno čenčala o vsem. »Kurfurstendamm 62!« je zaklicala šoferju, ki jo je čakal z avtomobilom pred hišo. • Šofer je takoj pognal vozilo. Smrt ob potu Kriminalni roman ih dogovorov sta bila navzočna tudi Stalin t japonski poslanik v Moskvi Tatekava. Nemški radio poroča! Bolgarske čete v reda zasedajo dele Macedonl je ta Tmd je. Dne 20. t. m. zjutraj se je ljubljanski nad-Hcof Mons. Rozman v spremstvu Mons. Na-draha, generalnega vikarja stolnega Kapitlja in Mons. Kimovca napotil na sedež Kr. Civilnega Komisarja, da bi obiskal Federalnega Komisarja Emilia Graziolija. Ob prihodu sta ga sprejela polkovnik Pio-vani in poeebni Tajnik, ki sta ga spremljala v prostore g, Kr. Civilnega Komisarja. Na atopnicah so vršili častno stražo Kraljevi Ka-rabinjerji. Mons. Rožman je izročil Kr. Civ. Komisar- Kr. Civilni Komisar V ponedeljek dopoldne je Kr. Civilni Komisar vrnil obisk Ekscelenci Mons. Rožmanu, ljubljanskemu knezoškofu v škofijskem dvor-«u. Kr. Civilnega Komisarja, pred katerim je ila motoeiklistična štafeta, a spremljali so ga funkcionarji in oficirji, so sprejeli pri vhodu 2eiezni&ld strokovnjaki delajo na to, da bi uredili reden železniški promet od Skoplja do Sofije. Prav tako bodo obnovili tudi vse poštne zveze med Bolgarijo in zasedenimi pokrajinami. Obojni promet se bo v kratkem začel. ju svoje pozdrave in pozdrave vse duhovščine od italijanskih čet zasedenega slovenskega ozemlja, zagotavljajoč mu popolno sodelovanje cerkvenih oblastev s Fašistično Italijo v interesu prebivalstva. Kr. Civilni Komisar se je zahvalil ter se zadržal v prisrčnem razgovoru z nadškofom in njegovim spremstvom o različnih vprašanjih, ki zanimajo Cerkev. Odlični cerkveni dostojanstvenik je zapustil sedež Komisariata, pozdravljen z istimi častmi. v škofijskem dvorcu Škofijskega dvorca predstavniki stolnega Kapitlja in ga povedli v prostore knezoškofa. Kr. Civilni Komisar se je zadržal z Ekscelen-co knezoškofom v prisrčnem razgovoru. Po istem ceremonialu je g. Kr. Civilni Komisar zapustil škofijski dvorec in se vrnil n* Kr. Komisariat. Novice * Navdušen sprejem pri Kr. Civ. Krni-garju u zasedeno Slovenijo. »Piccolo« poroča: Na sedežu Civilnega Komisariata za Slovenijo so se dne 21. t. m. zbrali fašisti ia zastopniki vojaštva; njim na čelu je bil italijanski generalni Konzul v Ljubljani. Civilni komisar g. Emilio Grazioli se je po pozdravu Kralju Cesarju in Duceju, Ustanov* niku Imperija, v navdušenih besedah spominjal slavnih potov italijanske zgodovin« in je navzočne pozval k pozdravu bojevnikov na kopnem, na morju in v zraku. Zborovanje se je zaključilo s himno »Giovinsc-za« in s pozdravom Kralju Cesarju in Duceju. Ves dan je bilo mesto okrašeno z italijanskimi trobojnicami. * Odličen gost v Ljubljani. Te dni je prispel iz Trsta v Ljubljano Ekscelenca Senator in DržaVni Minister g. Dr. Giorgio Pi-tacoo. Visoki gost, ki ga naše starejše poko-lenje pozna kot bivšega tržaškega župana ki moža široke inteligence, je bil že prejšnjo čase v Ljubljani, zato pa je bil ob sedanjem prihodu prav prijetno presenečen nad napredkom in čistočo našega belega mesta. Njegov obisk je zasebnega značaja. Vseka* kor pa so odličnega gosta že pozdravili no« kateri naši ugledni predstavniki gospodarskega življenja in znanci iz predvojnih sov. « * Kr. Civilni Komisar ia Dalmacijo. Na dan Rojstva Rima, to je 21. aprila, je nastal Civilni Komisariat za Dalmacijo s sedeže« v Splitu, ki ga je zavzel Zvezni Komisar % Zadru g. Bartolucci. Vsi Italijani v Dalmaciji iskreno pozdravljajo novo vlado v Dalmaciji. * Vrnitev Italijanov v Slovenijo. Kr. Oi* vilni Komisariat v Ljubljani poroča: V Slo« veniji bivajoči Italijani, ki so bili pred na* Stankom sovražnosti odpravljeni v domovino, se lahko vrnejo, da nadaljujejo svoje običajne posle. V ta namen ai morajo oskrbeti prepustnico Teritorialne Obrambe v Trstu, Id jo dobe na predložitev potnega lista, s katerim so bili odpravljeni domov. * Nov župan v Sevnici. Za župana občino Sevnice je bil imenovan baron g. Eduard Gruttschreiber, za podžupana pa g. Martia Gorianz, oba uradnika Winklerjeve kopitarne v Sevnici. Ljubljanski nadškof Rožman pri g. Kr. Civilnem Komisarju >Koiikor mogoče hitro!« mu je zaklicala. Avto je drdral z blazno hitrostjo po mirni Ansbacherjevi ceati. Pri komercialnem svetniku ji ni šlo vse tako po sreči. Odlično oblečeni služabnik je vljudno vzel njeno posetnico in ji rekel: »Gospod komer-eialoi svetnik je odpotoval in se vrne šele prihodnji četrtek.« »Bom pa prišla v četrtek še enkrat.« Služabnik se je nemo priklonil. Elizabeta pa se je obrnila in šla. Štiri poln« dni mora čakati! To je huda preizkušnja potrpežljivosti zanjo? če le medtem ne pride že odvetnik, katerega hoče presenetiti z že dovršenim dejstvom! Odvetnik Bergmann se ji je adel, kar si je morala priznati z lahno rdečico na obrazu, »elo aanimiv človek. Je to prvi molki, ki ni t prav posebno vljudnostjo govoril z njo, Medtem ko se vsi drugi br« volje klanjajo »jeni lepoti, njeni modrosti. Deveto poglavje Leon Bergmann je prišel iz operete. Prvič ■e je od tistega usodnega doživljaja v Brauns-badu počutil prostega morečega nemira. Pogovor z baronico Elizabeto Schmelingovo prejšnjega večera ga je bil prepričal, da njega doslej še niso spravljali v zvezo z umorom. In ta občutek varnosti je bil tako velik, da je sklenil v nedeljo zvečer obiskati gledališče-Lahka operetna glasba naj čisto zatre v njem mračne misli. Pa to se mu ni čisto posrečilo. Naenkrat mu je padla misel na nezvesto nevesto Rono Linckejevo. Zdelo se mu je, da so se njene oči uprle vanj žalostno, obtožujoče, češ da je on sam kriv njenega obupnega dejanja. Toda, ali je sploh mogoče, da je Rona Leticke-jeva morilka? Ko je bil Leon zapustil gledališče, je sklenil, da bo v ponedeljek obiskal kakšno detektivsko pisarno. Spreten detektiv naj do-žene, kje je bila Rona na dan umora in ali je sploh mogla izvršiti umor- Ko je stopal počasi po Friderikovi cesti, mu je padlo na um, da bi stopil v veliko točilnico piva in prebral čaaopise. Ni bil še dovolj truden, a rad bi »pet enkrat čvrsto in mirno spal. Naročil si je vrček miinebenekoga piva in več časopioov. Ko pa je bral, ga je vačkrat »preletel neprijeten občutek, kakor bi ga bile neke tuje oči neprestano skrivaj opazovale. Ta neprijetni občutek ga je zelo motil pri branju. S silo se je hotel otresti tega občutka in se poglobiti v branje. Pa ni šlo. Zmerom spet se je moral vprašati, kdo je ta človek in kaj hoče od njega. Ko se je med branjem naglo obrnil okoli sebe, je res zagledal neznanca, čigar oči so bile uprte vanj. Toda tisti trenutek j« neznanec povesil pogled in začel gledati v drugo smer. Leon Bergmann ga je opazoval. Ali je morda kakšen znanec, kakšna stranka, ki je imela kdaj opravka v njegovi pisarni? Ni se ga mogel spomniti. Bil je koščen možak z oglatim rdečim obrazom, s kratko plavo brado in majhnimi bodečimi očmi. Ne, ni ga še videl. Morda pa je le po naključju gledal vanj in je njegova bojazen le prazna utvara. Bergmann je znova začel brati. Čez nekaj trenutkov pa ga spet spreletel zelo neprijet- ni občutek, da neznanec gleda vanj. Hitro s« je obrnil proti njemu in ga je res zasačil, kako je pozorno opazoval njega, Leona. Zdaj je bil dvom izključen. Naenkrat se m« je z a Klelo, da je možaka že večkrat videl. Tako dopoldne v vozu cestne železnice in potem, ko je šel v gledališče. Ta možak ga torej zasleduje, je torej od policije. Zaman si je Bergman trdil, da je vse skupaj le izrodek njegove bolne domišljije. Postal je slabe volje. Hitro je iapil pivo in plačal. Ko je stopal i« točilnice, je imel občutek, da bo neznanec zdaj zlfcj prišel za njiaa in zaklical: »Aretirani ste?« • Kar omotica se mu je delala pred očmi bi bil padel, če bi ga ne bila v tistem tra-nutku uiela krepka roka. »Ali je gospodu odvetniku alabo? Ali naj vam »pet priskrbim avto?« L »on ga je začudeno pogledal. Možak, ki. se mu je ponudil v pomoč, je bil tisti, pred katerim je bežal. Odkod ve. da je odvetnik? Pa ponudil se mu je, da mu spet priskrtii avto. Kaj pomeni to? Toda preden je mogel Bergman zastavil novo vprašanje, je neznanec že spet govoril, vljudno, mirno, skoro prijatelisko in tak« milo, kakor bi govoril zdravnik bolniku. »Se ni dolgo, ko sem se moral pobrigati za vas, gospod odvetnik. Bilo je to prejšnji ponedeljek v Besselovi vinarni, ko ste čitali Časopise. Saj veste, gospod odvetnik, ko sto brali zgodbo o braunsbadskem umoru. BiH ste tako zelo pretreseni zaradi tega dogodka. Čisto bledi ste bili in tresli ste se, kakor bi bili imeli mrzlico ...« Neznanec je malo prenehal govoriti, kakor bi bil hotel DOMOVINA S t. 16 mm m * Štajerska, Koroška in Kranjska pod vojaško upravo. Voditelj Nemčije kancelar Adolf Hitler je poveril upravo nad zasedenimi področji Spodnje Štajerske, Koroške in zasedenega dela Kranjske šefoma civilna uprave, ki sta podrejena neposredno n;.. .u samemu. S tem so ti kraji prišli pod vojaško upravo. Upravo nad Spodnjo Štajersko je prevzel dr. Unterreiter, nad Koroško in zasedeno Kranjsko pa namestnik pokrajinskega voditelja za Koroško Kutschera. * Nemški poslanik v Zagrebu izročil pove-rilnice. Nemški poslanik v Zagrebu Hasche je te dni izročil svoje poverilnice hrvatskemu ministrskemu predsedniku dr. Paveliču. Pri tej priliki je imel nemški poslanik krajši, govor, v katerem je med drugim dejal: »Danes živimo v velikem času odločilnih dogodkov. DrŽavi osi navdaja želja, da zagotovita svetu boljši red. Tega novega, boljšega reda naj bi bila deležna tudi Hrvatska pri graditvi svoje nove, neodvisne države.« - * Novi župani na štajerskem. V Mariboru je bil postavljen za župana odvetnik dr. Walter Pfnmer. Kot odvetnik v Judenburgu je bil takoj po prevratu med organizatorji društva Heimwehr, je pa kmalu pristopil k narodno-socialističnemu pokretu in je njegovo ime posebno znano izza narodnosocialistične vstaje v Avstriji, po kateri se je g. dr. Pfri-mer naselil v Mariboru. — V Radgoni je bil postavljen za župana znani veleposestnik vinogradov in lastnik tvornice šampanjca g. Clotar Bouvier, za podžupana pa trgovec g. Joža Hrastelj. * Poziv delodajalcem. Zaradi občutnega zmanjšanja dohodkov okrožnega urada za zavarovanje delavcev mora urad svoje zakonite dajatve članom in svoje denarne obveznosti izplačevati iz naloženih rezerv, ki pa se lahko vsak trenutek izčrpajo Ker je s tem ogroženo izpolnjevanje namenov socialnega zavarovanja, mora okrožni urad za zavarovanje delavcev zato storiti vse, da opravlja svoje poslovanje v redu naprej. Svojim članom bolnikom mora nujno nuditi vse zakonite dajatve. Ako bi urad svojih zakonitih dolžnosti ne mogel izpolnjevati zaradi prestanka denarnih vplačil, bi bili hudo prizadeti pomoči najpotrebnejši delovni ljudje. Pozivamo zaradi tega vse de^od^Jal-ce, da prispevke urada brez odloga vnl-ču-jejo. To je potrebno zaradi skrbstva za brine člane, zaradi splošnega pomirienia in poživitve gospodarske delovnosti Okrožni urad za zavarovanih delavcev v LiuMiani mmmmmrn■———............n i videti učinek svojih besed. Ko je opazil, da so Bergmannove prestrašene oči na široko uprte vanj, se je lahno nasmehnil. Nato pa je nadaljeval z zaskrbljenim glasom: »Gospod odvetnik je bolan. Prosim, da mi oprostite, Morali si boste zdraviti živce. Priporočal bi vam zdravilišče Braunsbad. Odlično zdravilišče je to, gospod odvetnik!« Zdajci se je neznanec zadovoljno zasmejal. »Tako lepe, tihe pešpoti so tam. Odlične poti, kjer vas nihče ne vidi. Na primer pot čez travnike v gozd, najkrajša pot k slavni kapeli. Res. prav priporočal bi vam ...« Leon Bergmann se je zbudil iz svoje omotičnosti. Čutil je, da so pomenile te besede napad nanj, sumničenje. Zakaj je neki ta vsiljivi možak tako naglašal pešpoti? Zakaj se je pri tem tako skrivnostno smehljal? Ali ga hoče spraviti v zvezo z umorom? Bergmann ga je vprašujoče pogledal. Neznanec pa je očitno pričakoval čisto drugačen učinek svojih besed, zato se je njegovo besedovanje kakor v zadregi ustavilo. Nato se je priklonil: »Gospod odvetnik, ali naj vam priskrbim avto?« Leon ga je prekinil z jezno se bliskajočimi očmi. »Ne,« je rekel trdo. »Ali vam lahko drugače pomagam?« »Najboljšo uslugo mi izkažete, če me pustite pri miru in me ne nadlegujete s svojimi čenčami.« Leon se je tresel od srda. Najrajši bi bil udaril vsiljivca s pestjo po obrazu. Toda premagal se je, obrnil neznancu hrbet in stopil po zadnih stopnicah na prosto. »Prosim, prosim, gospod odvetnik,« je neznanec še rekel za njim. Zima j je prhnil Leonu hladni nočni zrak v * Na ljubljanskem sodišču je redno poslovanje. Na ljubljanskem okrožnem in okrajnem sodišču v sodni palači se je 15. t. m. začelo redno poslovanje. Uradništvo v celoti prihaja na svoje redno delo. Tudi v razprav-nih dvoranah je življenje oživelo in tečejo razprave po starem tiru, kakor je bilo že pred prazniki vse urejeno. + Nadaljevanje rednega pouka v šolah. Po končanem velikonočnem šolskem odmoru se je začel 23. t m. spet redni pouk. To velja tudi za šole, ki so že izdale letna spričevala. Ta spričevala naj učenci vrnejo ravnateljstvom (upraviteljstvom). Vsi izpiti naj se izvrše v predpisanih rokih. O pričetku pouka naj ravnateljstva in upraviteljstva takoj poročajo Poročila pošlieio upraviteljstva ljudskih šol okr. načelstvom, ki jih zberejo in pošljejo pregledna poročila na pokrajinsko upravo. Ravnateljstva in upraviteljstva ostalih šol poročajo neposredno pokrajin, upravi. Glede ljudskih šol se določa posebej nastopno. V vseh razredih naj se da težišče pouka na verouk, branje, pisanje, slovnico in računstvo, v višji ljudski šoli tudi na praktični pouk (gospodarstvo, kmetijstvo, zdravstvo, ročna dela). Z učenci in učenkami, ki nameravajo vstopiti v sredno ali meščansko šolo, je treba snov temeljito predelati za sprejemni izpit. Učencem in učenkam višje ljudske šole, ki pomagajo doma pri poljskih delih, naj se z vso uvidevnostjo opravičujejo potrebni izostanki. Oni, ki uživajo olajšave po zadevnem predpisu, lahko ostanejo doma do konca tega šolskega leta. * Italijanski listi v Ljubljani. Nekaj dni potem, ko so prve italijanske čete vkorakale v Ljubljano, so se v kavarnah in trafikah pojavili že tudi prvi italijanski listi, predvsem tržaški »Piccolo« Ker so železeniške zveze zaradi uničenja borovniškega mosiu prekinjene, prihajajo italijanski listi v Ljubljano za zda i z avtomobilom. * Ne verjemite praznim govoricam. Odkar je voina, smo . slišali že nešteto najne-verietnejših vesti. Ljudje so jim zmerom spet verjeli, čenrav so se zmerom sp°t izkazale za neresnične Ena izmed zadnih tatarskih vesti, kakor se imenuieio take pralne govorice, je bila, da so novi bankovci t>o 10, 20 in 50 dmariev neveljavni. č°tudi so v resnici veliavni kakor vsi drugi bankovci. Zakaj in kie se ie ta govorica rodila, sp orav tako re da dognati kakor se niso dali dognati izvori vs^-b dmgih govoric k1' so ve r^ni lra-r l^a-i^ilo rlru^A rta ^riicf^ P2- obraz. Globoko je zadihal. Skozi gnečo ljudi se je preril do stajališča avtomobilskih voznikov. Preden je stopil v avto, se je še razgledal okoli sebe. Ne, skrivnostni neznanec ni prišel za njim. Zdaj pa hitro proč od tod, domov. Ves izčrpan se je nas^nil v avtu na blazine in zaprl oči. V njegovih možganih so švigale misli sem in tja kakor jata spla-šenih ptic. Avto je pbstal pred Leonovo hišo. Ko je odvetnik izstopil in plačal voznika, se je pripeljal na tiho cesto neki drug avto in vozil počasi mimo. Leon je stal pri svojih hišnih vratih in je bil porinil že ključ v ključavnico. Tedaj je videl v svitu cestne svetilke obraz moža, gledajočega iz drugega avtomobila proti njemu. Leon je omahnil. Bil je koščeni, oglati obraz strašnega neznanca- Z zadno močjo je Leon odklenil vrata, jih naglo zaklenil za seboj ter v temi zdirjal po stopnicah navzgor. Prispevši v svojo spalnico se je zaklenil vanjo. Ni se upal odpreti okno in pogledati na cesto. Bil pa je prepričan, da je stal njegov zasledovalec zunaj in gledal v okna njegovega stanovanja. Ne da bi si bil prižgal luč, se je vlegel odvetnik na svojo posteljo. Zdaj je še prost, zdaj ima še svobodo. A kaj se bo zgodilo jutri? Drugega jutra je Leon mirno premislil vse dogodke prejšnega večera ter si skušal dopovedati, da je neznanec pač le eden izmed radovednih ljudi, ki poznajo njega, Leona, kot slovečega odvetnika. metnejše je, da se ljudje pomirijo tO posvetijo svojemu vsakdanjemu de.u Potrebno je v teh časih, da delaš in spet delaš Potrebno je, da mislimo predvsem na pridelovanje živil. Če kdo sliši kakšno tatarsko vest naj raznašalca takih govoric zavrne in naj takih čenč nikar še sam naprej ne raznaša. * Inž. Maks Mihelčič t. Te dni je prispela vest, da je postal 7. t. m. žrtev bombardiranja broda »Spasilca« v Splitu tudi naš rojak inž. Maks Mihelčič. Rajnki je bil vzor pridnega in poštenega človeka. Pred leti si je ustvaril svoje družinsko ognjišče in se mu je v srečnem zakonu z go. Stanko rodila hčerkica Marija. Rajnkemu bomo ohranili najlepši spomin, preostalim svojcem na naše globoko sožalje! * Žrtev pljučnice. Na svojem domu v Ljubljani je umrl znani ljubljanski odvetnik g. dr. Josip Grablovic, po rodu iz Logatca. Dr. Gra-blovic je bil izvrsten pravnik. Zlasti je veljal za strokovnjaka v trgovinskem in meničnem pravu. V politiko blagi pokojnik ni posegal, bil pa je vedno zaveden narodnjak. Blagi pokojnik, ki je bil sicer dovolj trdnega zdravja, je bil ob koncu marca mobiliziran, po razsulu pa se je na velikonočni ponedeljek vrnil domov ves bolan in skrušen. Dobil je hudo pl jučnico, za katero je umrl. Bodi mu lahka zemlja! * Smrt blage matere. V visoki starosti 83 let je umrla v Ljubljani ga. Ivana Vrišer-jeva, po rodu Mozetičeva. vdova po višjem železniškem inšpektorju. Blaga mati je rodila deset hčera in dva sina, za katere se je trudila z zgledno požrtvovalno materinsko ljubeznijo. Bodi ji lahka zemlja! Uglednim družinam izrekamo iskreno sožalie' t Dr. Fran Vagaja. Na svojem stanovanju na Privozu v Ljubljani je nenadno umrl docent tehniške fakultete dr. Fran Vagaja. — Hudo prizadetim svojcem naše iskreno sožalje! * Smrt akademskega slikarja Ivana Mi-klavca. Kot žrtev vojaške letalske nesreče je padel g. Ivan Miklavec, akademski slikar in rezervni poročnik-izvidnik- Novica o njegovi smrti ie zbudila iskreno obžalovanje med njegovimi prijatelji v Ljubljani in Kranju. Ranjki je štel šele 36 let in je bil edini sin g. Josipa Miklavca, trgovskega zastopnika v Ljubljani. Pred leti si je ustvaril družinsko ognjišče. Poročen je bil z go. Ivanko, rojeno Ušeničnikovo. V srečnem zakonu se mu je rodila hčerkica Irenica, ki šteje šele tri leta in še ne more doumeti, s kako bridko izgubu jo je prizadela današnja velika doba Rainki poti k sodišču se ie Leon večkrat obrnil, da bi ugogtovil ali ga neznanec zasleduje, tod ni ga videl. Le enkrat se mu je zazdelo, ko se je obrnil, da je zasledovalec baš vstopil v njegovo hišo. Leon Bergmann se je zavoljo tega vrnil do hiše in celo odprl hišna vrata, a ni nikogar opazil. Kljub temu je imel tesnoben občutek in zazdelo se mu je, da je zaslišal korake po stopnicah, vendar se ni upal iti po stopnicah navzgor, da bi ugotovil, ali je tujec res v hiši. Obrnil se je in krenil proti sodišču. Ko je korakal vzdolž ceste, si je očital strahopet-nost. Česa se prav za prav boji? Saj je vse skupaj nezmisel. domišljija. Nikakega zasledovalca ni- Sklenil je temeljito se otresti tega smešnega strahu. Zato bo šel zvečer nalašč spet v tisto točilnico piva. Če bo snet tam naletel na tistega tujca, ga bo mirno vprašal, kaj prav za prav hoče od njega. Na ta način se bo ugotovilo, da je ves strah zrasel le v njegovi domišljiji. Prav lahka seveda ne bo izvedba tega načrta, če bo razburjen. Zvečer nato je Leon res šel v točilnico. Pogledal je na vse strani, ko je vstopil. Tujca ni bilo. Leon si je oddahnil. Torej ga nihče ne zasleduje. Naročil si je večerjo in se poglobil v časopisno poročilo o neki pozornost zbujajoči sodni razpravi. Zdajci pa je spet začutil tesnoben strah kakor prejšnji večer. Pogledal je okoli sebe in opazil za najbližjo mizo koščenega neznanca. Ko sta se pogleda srečala, se je neznanec priklonil. DOMOVINA S t. 16 »nr- v-inrfiT-?nn¥WiifiM varuje raznih bolezni. ■Ur Večji prašiči pa se ču-^^»f | dovlto hitro redijo ln dobro prebavljajo. Zadostuje že 1 zavitek zal prašiča ter stane 1 zav. 8 din, po pošti 19.— din, 3 zav. po pošti 35.— din, 4 zav. po pošti 43.— din. Mnogo zahvalnih pisem. Pazite, pravi »Redin« ln »Mostin« se dobi samo S gornjo sliko in ga prodaja za kranjski del Slovenije drogerija KANC, Ljubljana, židovska ul. 1 a. Za štajerski del Slovenije ln Prekmurje pa samo drogerija KANC, Maribor, Gosposka ulica 34. Na deželi pa zahtevajte Redin ln Mostin pri vašem trgovcu ali zadrugi, ker si prihranite poštnino. »Drava" je prava zavarovalnica malega človeka ZAHTEVAJTE TAKOJ NAJNOVEJŠI CENIK IN VZORCE! MARIBOR, Sodna ulica 1, v lastni palači. Glavno zastopstvo: Ljubljana, Pražakova iil. 8/1 ln v Subotici, Manojlovičeva 5. Domači zavarovalni zavod — zavaruje za smrt ln doživetje — za doto in gospodarsko osamosvojitev — za rento, starostno preskrbo, preužltek ln pokojnino. Denar zavarovancev (njihova pre-mijska rezerva) je varno naložen. Kdor želi sebi in svojcem dobro, se zavaruje pri »DRAVI«! Zhatevajte prospekte in obisk zastopnikov! Iščemo zastopnike in potnike za vse kraje.