Izhaja
vsak petek z datumom prihodnjega dneva.
Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništvu lista „Mir“ v Celovec, Pavličeva ulica št. 7.
Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne.
Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna.
Rokopisi se ne vračajo. Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko.
Velja
za celo leto 4 krone.
Denar naj se pošilja točno pod napisom :
Upravništvu lista ,Mir‘ v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št. 26.
Naročnina naj se plačuje naprej.
Glasilo koroških Slovencev
Za in se rate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste vsakokrat.
Celovec, 28. prosinca 1911.
St. 4.
Leto XXX.
Razburjena javnost.
Javnost se je pečala z razpustom političnega društva več, nego je moglo biti ljubo koroški deželni vladi. V slovanskih političnih krogih v Avstriji je vzbudil ta čin barona Heina ogorčenje. Dr. Šušteršič je v imenu „Slovenskega kluba" stavil v državnem zboru sledeči interpelaciji: „Z odlokom od 8.1. 1911, št. 139 je c. kr. deželna vlada v Celovcu razpustila „Katol. politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem" in za ta korak v pretvezo navedla edino dejstvo, da je društvo priredilo privatno ljudsko štetje na Koroškem po svojih zaupnikih. Ničnost te pretveze (izgovora) je za vsakega napol nepristransko mislečega čisto jasna in zato je mogoče konštatirati samo golo dejstvo, da je deželna vlada v Celovcu storila nezaslišan čin nasilnosti s frivolnim zapostavljanjem pravice in postave. Podpisani stavijo zato nujno vprašanje: Hoče g. minister takoj storiti postavno remeduro?" — Druga interpelacija se glasi : „Povodom razpusta rKat. polit, in gospod, dr. za Slovence na Koroškem" od deželne vlade v Celovcu je naslovil tajnik razpuščenega društva kot privatna oseba informativni brzojavki na praško „Union“ in na „Slavisches Tagblatt" na Dunaju. Brzojavki je c. kr. poštni in brzojavni urad v Celovcu ustavil. Podpisani vprašajo zato: Hoče g. minister nemudoma storiti potrebne korake proti postopanju c. kr. poštnega in brzojavnega urada v Celovcu in zasigurati svobodni brzojavni promet?"
Razume se, da je ta korak „Slovenskega kluba" vznemiril barona Heina in nemške nacio-nalce. „Freie Stimmen" skušajo zelo nerodno Heinov korak opravičiti, kar divjajo in psujejo, ker nimajo kaj pametnega povedati. Dunajski „Vaterland“ je ponatisnil v celoti članek iz „Oniona“ in pristavil: „Da se bodo k temu poklicani krogi zglasili, je neovrgljivo. Če koroški deželni predsednik res na ta način zastopa inten-cije vlade v njemu zaupani kronovini, potem se baron Bienerth ne sme čuditi nasprotstvu pri Slovencih."
Nemškonacionalni listi so pisali o zadevi zelo strupeno. „Grazer Tagblatt": ,,Sicer je bilo društvo na to pripravljeno. Kajti oblast ni videla ne knjig, ne premoženja društva. In „Slo-venec" odkrito agitira, da se naj vzdrži vse tozadevne zveze in vsa poročila pošlje dr. Brejcu osebno. Razumejo to: prej se je naslov glasil: „Dr. Brejc, društveni predsednik", sedaj pa: „Dr. Brejc, odvetnik" . . . Formelno je društvo razpuščeno, v istini pa ne!"
„Freie Stimmen" so ostale tudi to pot zveste svoji stari taktiki: lagati, zavijati, sumničiti in hujskati! Pišejo: „Društvo je napelo vse sile, da bi uplivalo na izid državnega ljudskega štetja in ga pačilo. Daši zakon o ljudskem štetju izrecno določa, da se mora navesti v števnih polah občevalni jezik, torej jezik vsakdanjega občevanja, ne pa materni jezik (kakor da bi društvo ne bilo tega izrecno poudarjalo! Hinavci, primite sebe za nos! Ured.), so slovenski agitatorji, na čelu jim seveda slovenska duhovščina, klicali nebo in pekel (grozno!), da bi vse, ki imajo le kako slovensko se glaseče ime, s sredstvi pre-govaijanja, pa tudi golega izsiljevanja pridobili za to, da vpišejo slovenski občevalni jezik."
,,Freie Stimmen", med Slovenci v zadnjem času znane kot „svobodna lažnjivka", so to pot sploh strašno razburjene. Dr. Brejc preveč križa načrte nemškega Volksrata in barona Heina, kajneda? Zato očita „kranjskim hujskačem in njihovim pomočnikom", da so z „vabami in pre-tenjem" dosegli, da so se upisovali s slovenskim občevalnim jezikom. Kdo bi se ne smejal! Kaj smo pisali že zadnjič? Tat, ki hoče ubežati, kriči: „Držite ga, držite ga!" Pozvali smo nasprotnike, da naj navedejo dejstva in ne sumničijo in lažejo na splošno, in „Fr. St.“ niso imele
boljših in bolj značilnih dejstev, nego „vnebo-vpijoče" dejstvo, da so se knezoškofijski kancelar, dva stolna korarja in neki učitelj na nemški šoli upisali s slovenskim občevalnim jezikom! Ali so to tista izsiljevanja, grožnje, pačenje, vabe, pret-nje in Bog ve kaj še vse?! „Hoher geht’s wirk-lich nimmer!" joče „svobodna lažnivka". Res grozno, strašno, svet se bo podrl! ker je upisalo šest Slovencev, ki v zasebnem življenju, torej ponavadi govorijo več slovenskega nego nemškega, slovenski občevalni jezik! Učeni gospodje pri „Fr. Stri so izgubili menda že vso pamet! Gotovo mislijo, da govorijo slovenski samo še kaki drvarji in oglarji ! Zdi se jim že nemogoče, da bi kak Slovenec postal — učitelj, stolni korar ali celo kancelar, ne da bi postal izdajica svojega naroda, in da bi se še upal črhniti slovensko besedo, če je v kaki višji službi! Zelo značilno za koroške razmere! Naj se potolažijo! Slovenci smo imeli že toliko visokih glav, ki se niso sramovale svojega maternega jezika, da se ^učenjakom" pri „Fr. St.“ niti ne sanja! In v tolažbo jim povemo, da jih bomo imeli še več, ker smo za polovico več vredni in sposobnejši v javnih službah nego Nemec, ki tolče samo svojo ljubo nemščino. Ali nacionalci res niso imeli nobenega boljšega dokaza? Bolje biti tiho, nego se tako blamirati.
Sicer pa še enkrat pozivamo: Ven z materi-jalom, ki ga imate, ven z dejstvi! Povemo vam, da bomo na vsakega odgovorili in pokazali ravno na teh posameznih slučajih, kje daje izsiljevanje, uplivanje itd.
Za danes navedemo samo nekaj značilnih slučajev iz Celovca, kjer so našteli toliko Slovencev, da magistratovce grozno boli in jih zdaj dan za dnevom kličejo na magistrat in s tem na vse odvisne, ki jih je ponajveč, uplivajo, da dajo spremeniti slovenski občevalni jezik v nemškega. Imena vseh teh prizadetih oseh so na razpolago !
Neka družina je napovedala „slovensko-nem-ški" občevalni jezik. Mož je bil poklican na magistrat, kjer se mu je kratkomalo zapovedalo: „Streichen Sie slovenisch durch!" (Slovensko prečrtajte !)
Neka nemška protestantovska družina je hotela po sili slovensko služkinjo, ki izven hiše vedno in povsod govori samo slovensko, upisati za luteranno in Nemko. V pobožni deklici je kar vzkipelo, in je vendar še preprečila, da se je ni zapisalo za luteranko, a Nemka je morala ostati, češ „saj Nemcem služiš!"
Neki dijak je bil poklican na magistrat, in tam so z vso silo hoteli izsiliti od njega dovoljenje za črtanje slovenščine, češ „Klagenfurt ist deutsch."
Neka žena, ki ne zna besedice nemški,
je bila pozvana na magistrat in je vzela za — tolmača s seboj svojega sina. In sin se je
moral kot tolmač za trdo Slovenko še prepirati, da je njen občevalni jezik res slovenski! Seveda je bridko za magistratovce, če morajo priznati, da v „kerndeutsche Stadt Celovec" morejo živeti ljudje, ki nič nemško ne znajo; saj je to silen udarec za namišljen trdo-nemški značaj celovškega mesta! Sina samega je magistratovec obdeloval takole: „Sie sprechen doch nicht slovenisch im Umgang. Sie werden mieli wahrscheinlich nicht verstehen. Ich meine die Umgangssprache. Denn in der Schule wird doch alles deutsch unterrichtet und Sie sprechen auch mit Ihren Schulfreunden meist deutsch." Dijak: „Ich bin ein Slovene und spreche zuhause nur slovenisch und mit den Freunden deutsch und slovenisch, wie es halt kommt." Uradnik pa le ni hotel razumeti in je silil v dijaka še naprej: „Sie tun es wahrscheinlich doch verwechseln. Sie werden mich nicht verstehen." Ko pa vendar ničesar ni mogel opra-
viti ž njim, je prišel neki starejši uradnik in rekel: „Sie sprechen in der Schule deutsch und mit Ihren Kameraden. Was Sie zuhause sprechen, ist nicht entscheidend “ Ker pa se fant le še ni udal, je mož rekel, naj se napravi opazka „nicht gerechtfertigt", to se pravi, da dijakova napoved ni opravičena. Ali ni to pravi škandal, ki bije v obraz postavnim predpisom?
Drug klasičen slučaj : Slovensko perico hoče magistratovec na vsak način prepričati, da govori nemško. Vpraša jo: „Sie kiinnen ja auch deutsch?" Ona: „Ja, ich ein bissel deutsch." Uradnik: „Sie haben ja eine Tochter, die im deutschen Geschafte ist?" Ona: ,.Ja, aber zuhause iminer ipir slovenisch." Nato se oglasi drug uradnik : ,.Ich kenne diese Fran, sie kann ganz gut deutsch", na kar se je odrezala: „Ja, verderben."
Nekega uradnika so omečili, da je dal popraviti slovenski občevalni jezik v nemškega, z grožnjo: „Sie mussen sich auch die eventu-ellen Folgen als Beamter vor Augen hal-ten, wenn Sie darauf bestehen, dali slovenisch als Umgangssprache bleibt!"
Neki Slovenki so upisali nemški občevalni jezik, ker je izpovedala, da je. govorila z neko žensko, katera je za njo izpolnila števno polo, tedaj nemški. Na tak način naredimo mi lahko tri četrtine Celovca slovenskega. Saj se skoro v vseh trgovinah govori slovenski, ob četrtkih celo več slovenskega kakor nemškega.
Navedli smo za enkrat samo par slučajev, drugi pridejo še prihodnjič na vrsto. Grom in strela bi klical ves nemški tabor, ko bi se le en podoben slučaj dogodil na slovenski strani. Javnost pa spozna iz gorajšnjih slučajev, kako postopa celovški magistrat! Razume se, da nam ni znanih mnogo, mnogo slučajev. Saj se je kar po vrsti klicalo Slovence na magistrat. Toliko da niso poklicali tja dr. Brejca in ,,Mirovega" urednika. Toda kar še ni, se še lahko zgodi. V Celovcu je vse mogoče! Magistrat ima pač sredstva na razpolago, ki jih na pr. pisarna dr. Brejca nima, čeravno očitajo „Fr. St.“, da je dr. Brejc za časa ljudskega štetja otvoril v svoji pisarni „neke vrste postransko deželno vlado za Koroško".
Od osrednje vlade pričakujemo, da bo koroškim škandalom naredila enkrat konec in začela pometati tam, kjer ponavadi riba začne smrdeti, to je pri glavi. Notranji minister, ki je 24. t. m. govoril v državnem zboru o zadevi ljudskega štetja, je izjavil, da se čuti prisiljenega glede na neštete interpelacije v zadevi ljudskega štetja, dati nekatera pojasnila. Izjavil je, da je vlada vse organe, zlasti glede občevalnega jezika svarila in števnim komisarjem naročila, da morajo popolnoma nepristransko postopati. Na Koroškem pa tega niti deželna vlada, ne njeni podrejeni organi, ne nemškonacionalni števni komisarji niso upoštevali; njihovo merilo so bile zahteve Volksrata. Opozarjamo še posebno na celovški magistrat, na nečuven pouk števnih komisarjev v Trgu in Št. Vidu. Minister je izjavil, da je vlada ukazala vse take slučaje najstrožje preiskati, ter poskrbela, da se izvedejo vsi potrebni popravki, proti števnim komisarjem pa, ki so kršili svoje dolžnosti, pa se bo uvedla najstrožja preiskava, poklicali jih bodo na odgovor in če se izkaže njihkrivda, bodo kar najstrožje kaznovani. Če je minister govoril resno, potem naj najprej pomete z deželnim predsednikom, potem naj obračuna s celovškim magistratom in po vrsti z drugimi »nepristranskimi" števnimi komisarji.
Hein mora iti!
Pristaši, zaupniki, širite ,Jir“!
Nemila smrt je vzela iz naše sredine moža, ki ga ne bomo mogli nadomestiti. V soboto, dne 21. januarja, smo g. prof. Josipa Apih spremili k zadnjemu počitku na mestnem pokopališču v Trdnivasi pri Celovcu. Zbralo se je ogromno število prijateljev in znancev, da izkažejo ranjkemu zadnjo čast in izrazijo rodbini iskreno sožalje. Zastopano je bilo veliko število slovenskih rodoljubov, ki za pokojnikom v prvi vrsti žalujejo, prišlo pa je tudi veliko število srednješolskih profesorjev ter učiteljev in učiteljic, ki jim je bil skoz dolga leta blagi pokojnik vzgojitelj, prijatelj, pomočnik in svetovalec v vseh težkočah. Slovensko delavsko društvo je zapelo, ko se je truplo ranj-kega blagoslovilo v Mohorjevem domu ganljivo pesem: ,,Blagor mu.“ Ker je ob enem bil pogreb drugega profesorja tukajšnjega učiteljišča, je šolska mladež čakala pogrebni sprevod na pokopališču. Ko se je položila krsta v hladno zemljo in so se odmolile pogrebne molitve, spregovoril je č. g. ra’sgr. V. Po d gor c pokojniku v častni spomin: „Ne bilo bi pravično, da se danes poslovimo od groba molčeči, kajti mož, ki smo ga dejali k zadnjemu počitku, bil je izvanredne veljave. Bil je mož učenjak, kot jih je malo. mož, ki si je pridobil premnogo zaslug po svojih znanstvenih spisih, ki jih je objavljal v slovenskih znanstvenih revijah, a tudi v Koroškem zgodovinskem časopisu, v „Karintiji“. Bil je pa tudi mož vernik, veren 'kakor je le otrok veren in je v tem posnemal vse velike mislece. Iz te vernosti je izviralo bogato karitativno delovanje. Ker je bil mož vere, svojim učencem in učenkam ni bil le učenik, marveč vzgojevalec in njegov spomin bo nepozaben vsem učencem in učenkam, ki so občudovali blagega svojega profesorja. A tudi potem še, ko je moral vsled bolehnosti opustiti redno delovanje v šoli, je ostal v tesnem stiku s šolsko mladino, vedno so prihajali k njemu, on pa je dajal iz svojega, je nabiral pri prijateljih, da pomaga, kolikor mogoče. Danes stojimo ob grobu tega moža in čujemo grozne besede: „Memento homo, quia pulvises et in pulverem reverteris!“ Ali je mogoče, da je človek, vladar sveta, le prah? Ne, ni tako! Vera nas uči Gospodove besede: „Jaz sem vstajenje in življenje, kdor v mene veruje, bo živel vekomaj’/* In Gospod je dejal Lazarju : „Lazar, naš prijatelj spi!“ Torej spanje je smrt in iz spanja se bomo zbudili k novemu življenju. Vera nam pa tudi pove, zakaj nas vse zadene grozna usoda: Človek se je uprl Stvarniku, Stvarnik ga kaznuje: „Morte merieris“, — umrl boš! Ta tribut bomo plačali navzoči vsi, in ves svet ga bo plačeval do konca dni. Ker pa je smrt le spanje, verno srce preveč ne žaluje, marveč se tolaži v verskih resnicah in se v tihi žalosti poslavlja od grobov s krščanskim pozdravom: „Bog mu daj večni mir in pokoj in večna luč naj mu sveti. “
*	■ *	=1=
Blagi pokojnik, c. kr. prof. Apih zasluži, da se ga slovenski narod hvaležno spominja in dolžnost naših pisateljev je, da mu pišejo zaslužen životopis. Gosp. prof. Apih je bil profesor zgodovine. Bil je poseben poznavatelj novejše dobe. O tem pričajo njegovi mnogi spisi, zlasti lepa knjiga „Naš cesar11, ki jo je objavila Družba sv. Mohorja in znameniti spis „Slovenci in leto 1848“, ki ga je objavila Slovenska Matica. Znameniti so tudi njegovi nemški spisi, ki jih je objavljal v Koroškem zgodovinskem časopisu, spisi ki se dvigujejo visoko nad vsakdanje blago, ki se ga navadno objavlja. Blagi pokojnik
je tudi mnogo delal po raznih arhivih: na Dunaju, v Ljubljani in v Celovcu, žal, da mu ni bilo več mogoče, vse to obilno delo primerno porabiti in objaviti.
G. prof. Apih je najprej služboval v Novem Jičinu, kjer si je našel tudi blago družico za življenje. L. 1892. je prišel v Celovec na pripravnico. Kot učenik si je pridobil pri vseh dijakih po sijajnih svojih zmožnostih in po svoji temeljiti učenosti največje spoštovanje. Bile so v tisti dobi na pripravnici neugodne razmere, liberalizem se je bil globoko razpredel in ukoreninil. V teh razmerah je bil prof. Apih odločen pristaš vero-učitelja in po njegovem nastopanju je bilo mogoče razmere polagoma zboljšati. Kot profesor na pripravnici je g. Apih spoznal, da je v Celovcu treba poskrbeti za višjo dekliško vzgojo in je ustanovil s pomočjo gospe deželnega predsednika Bchmidt pl. Zabierova višjo dekliško šolo. Nemškonarodna politika je g. Apiha pozneje od vodstva odstavila, „ker kot Slovenec ne more mladine vzgojiti v nemškem duhu“. V deželnem zboru je deželni predsednik sam dal Apihu znamenito spričevalo: „Da takega moža, kot je Apih, daleč črez koroške meje ni!-*
Ministrstvo je poznalo svojega služabnika. Minister Gautsch je dal obljubo, da Apih pri prvi priložnosti pride na primerno zasluženo mesto. Ta obljuba se je izpolnila le v toliko, da je ministrstvo dalo g. Apihu neko „Verdienstzulage“ — a tudi to je nekdo v Celovcu zadrževal tako dolgo, da se je enaka doklada dobila tudi za nemškoradikalnega profesorja, o katerega zaslugah nikdo ne ve nič. Rastoče sovraštvo in brezobzirno nasprotovanje je napotilo blagega profesorja, da zapusti državno službo in stopi v pokoj. A ne v pokoj. Ustvaril si je svojo šolo: zasebno učiteljišče pri Uršulinkah v Celovcu, ki ga je vodil in se ga je veselil do zadnjega dne, ko ga je namenjenega iti v šolo k Uršulinkam, zgrabila in podrla nemila smrt v veži Mohorjevega doma.
Po smrti dolgoletnega ravnatelja Družbe sv. Mohorja g. Šimeua Janežič, je odbor Družbe z veseljem sprejel g. profesorja kot novega odbornika in mu je izročil Družbino blagajno. Ta svoj posel je blagi pokojnik opravljal z mladeniško gibčnostjo in je skrbel za Družbo kakor zamore skrbeti le oče za svojo družino. Živahno se je zanimal za vse družbine zadeve: za pisatelje in umetnike, za delavce, ki jim je bil sočuten prijatelj in blag svetovalec, bil je vnet za Družbin napredek in posebno goreč za vse koroško slovensko gibanje, za razna društva in razne priredbe.
Pri toliki živahnosti in življenski energiji nikdo ni mislil, da tako kmalu dozori smrtna kal, ki jo je blagi pokojnik že leta nosil v sebi in je vedel zanjo.
Naj blagi pokojnik sprejme zdaj od vsepra-vičnega Sodnika zasluženo plačilo za neumorno delovanje, slovenski narod pa mu naj ohrani časten in hvaležen spornim !
Naj v miru počiva!
Dnevne novice in dopisi.
Častnim občanom občine Tolsti vrh je tamošnji občinski odbor v svoji seji dne 17. jan. t. 1. soglasno imenoval naša neustrašena in neumorna voditelja, gg. poslanca Fr. Grafenauer in dr. Janka Brejc. To pa v priznanje velikih zaslug, ki sta si jih imenovana pridobila za koroške Slovence, in v dokaz neomajnega zaupanja, ki ga uživata med ljudstvom. To imenovanje je ravno ob času, ko nemčurska vlada po baronu Heinu steguje svoje prste po pravicah koroških Slovencev, dokazuje vsemu svetu, da se tudi koroški Slovenec ne da več strahovati po kakem nemškem valpetu, naj sedi tudi v vladni palači! Častno je to imenovanje za nova častna občana, častno pa tudi za občino, ki se tako zaveda svojih narognih dolžnpsti !
Namesto venca na krsto svojega prijatelja prof. A p ih-a je daroval g. Fr. Sadnikar podpornemu društvu za slovenske dijake na Koroškem** 20 kron. Iskreno hvalo za to bladodušno darilo izreka odbor imenovanega društva.
Značilno! Neki župnik iz celovške okolice je hotel pogledati v števne pole pri celovškem okrajnem glavarstvu, ker mu jih domača občina ni hotela dati na upogled. Kljub temu da je ravno isto okrajno glavarstvo svoj čas izjavilo, da je upogled v števne pole vsakemu na razpolago, ker je ljudsko štetje javna zadeva, je zahtevo dotičnega župnika zavrnilo, češ da tisti, ki hoče upogledati v pole, naj sam pride, ali pa, če hoče za njega župnik upogledati, naj prinese notarsko legalizirano pooblastilo od njega. Kako se gospodje bojijo, da bi Slovenci vendarle ne izumrli! Vsak komentar (razlaga) je odveč!	_______________
„KIagenfurter Zeitung" in Heinova laž.
Uradna „Klagenfurter Zeitung** je objavila v 16. številki sledeč popravek g. dr. Brejca: „»Kla-genfurter Zeitung« je v svoji izdaji dne 16. t. m. pod zaglavjem : K razpustu katol. političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem, objavila izjavo, po kateri da je bilo imenovano društvo razpuščeno na podlagi § 20 društvenega zakona, ker je delalo proti določbi tega paragrafa s tem, da si je s prireditvijo posebnega ljudskega štetja in z drugimi svojimi posegi v zadevo ljudskega štetja prisvajalo avtoriteto ('zakonito oblast) v eni panogi državne ekseku-tivne (izvršilne) oblasti. Nasproti temu popravljam, da je bilo glasom dostavljenega mi dekreta c. kr. deželne vlade z dne 8. prosinca 1.1., število 130/pres. imenovano društvo samo zaradi tega razpuščeno, ker da je priredilo in izvedlo zasebno ljudsko štetje v občinah Kotmaravas in Šmarjeta v političnem okraju celovška okolica in si s tem prisvajalo avtoriteto v eni panogi državne ekse-kutivne oblasti. Da bi bilo zakrivilo društvo sploh kake druge posege v zadevi ljudskega štetja, ni v razpustilnem dekretu niti s črko omenjeno.-* — Kako bo baron Hein to klofuto prenesel, ne vemo. To pa vemo, da bi bil po tem razkritju Hein povsod drugod nemogoč, ra-zun na Koroškem, kjer je cesarjevemu namestniku celo javno lagati dovoljeno. Baron Hein, ali boste pustili „lažnika“ na sebi obsedeti?
Vladno prizadevanje zastran ljudskega štetja. Vladi so pritožbe zoper nepravilnosti pri ljudskem štetju od slovenske strani silno neprijetne. Zato se trudi na vse kriplje, navidezno dokazati, da so slovenske pritožbe neopravičene in da bi mogla potem na splošno kričati, da so se pritožbe izkazale kot neutemeljene in da je bilo ljudsko štetje pravilno izvedeno. Zato so tozadevne preiskave poverjene ravno-istim ljudem, ki so nam prej storili krivico. Da ti ne bodo pljuvali v svojo skledo, je vsakemu jasno. Zato uplivajo pri preiskavah s sredstvi, ki služijo njihovemu namenu. Njihova sredstva so uplivanje na vse mogoče načine in nečuven terorizem! Razume se, pa tudi, da bodo vlada in okrajna glavarstva storila vse, da bodo same sebe oprala. Pač vsi krivci delajo skupno, roko v roki, da bi mogli pred svetom reči: Slovenske pritožbe so neopravičene.
Kakšen duh vlada pri celovškem okrajnem glavarstvu. Pri celovškem okrajnem glavarstvu je'Vodil priprave za ljudsko štetje strastni nemški nacionalec komisar Wolsegger po načelu, da se na Slovence ni ozirati, ker itak izumirajo. Mož je bil najbrž pričujoč pri kaki seji nemškega „Volksrata“ kjer se je storil sklep, da se mora pri ljudskem štetju dokazati, da — na papirju — gine slovenstvo na Koroškem. Da to doseže, je ta mož ravno na najkočljivejših krajih dosledno imenoval same zagrizene nemškonacionalne agitatorje za števne komisarje. O pritožbi Slovencev zoper te komisarje in zoper štetje teh komisarjev pa odločuje — zopet ravno ta uradnik. Prihodnjič bomo razkrili še druge strani uradne „nepristranosti“ tega moža.
Nacionalci med sabo zaradi mestnega gledališča. G. c. kr. deželnosodni svetnik v p. Pavel Preschern je objavil v nekem celovškem listu sledečo izjavo: „Gospod župan celovški je v seji občinskega sveta dne 30. grudna 1910 utemeljeval 'predlog za povišanje cen za prve parketne sedeže v mestnem gledališču s tem, da mora tisti, ki sedi v prvi vrsti z monoklom, temu primerno več plačati, in je iz tega čisto splošno sklepal, da imejitelji prvih parketnih sedežev sedijo tam le, da delajo „Pflanz-‘, (se postavljajo) in da_ „bi morali taki ljudje več plačati, zakaj mi obdačimo le luksus (potrato) in Pflanz**. Jaz, ki sem 17 let abonent (naročnik) parketnega sedeža v prvi vrsti, in drugi obiskovalci prvih sedežev smo smatrali to postopanje gospoda župana nasproti osebam, ki ne zaostajajo za njim glede izobrazbe, stanu in uživati splošnega spoštovanja, za žaljivo. Zato sem pozval g. župana pismeno, da te izjave prekliče in se primerno opraviči. To se ni zgodilo, in na mojo pismeno zahtevo na noben način ni reagiral. Zato sem žal prisiljen, spraviti to zadevo v javnost, ki ji prepuščam, da si o tem naredi svojo sodbo**. — Saj smo rekli, da se bodo prizadeti gospodje županu Metnitzu za njegovo ljubeznjivost pošteno zahvalili.
Kako pozna „Korošec£‘ Koroško! »Korošec", ki se imenuje list za koroške Slovence, je poročal — 21. januarja 19 L1, da je „iz Kota v Ziljski dolini izginil daleč naokrog znani nadučitelj A. Martinjak**. „Mir“ je poročal o zadevi že 17. grudna 1910. Za njim je pricapljal počasi črez dolgo časa dnevnik „Karntner Tagblatt**, iz katerega je „Korošec*‘ očividno povzel svojo notico. „Korošec“, list za koroške (!) Slovence, pa ni vedel kaj je „Egg*‘ in ga je prestavil (menda je mislil na Ecke, to je vogel) v — „Kot“. Tako
iBIUltS bolečine? Revmatične, protinske, v zobeh, glavobol? Ali ste se po prepihu ali drugače prehladili? Poskusite vendar bolečine utehajoči, lekajoci in krepčajoči Felleijev fluid z znamko „Elza-fluid“. Ta je v resnici dober! To ni samo reklama! Dvanajsterica za poskušnjo 5 kron franko. Izdelovatelj samo lekarnar Feller v Stubici, Eiza-trg št. 67 (Hrvatsko).
je slavnoznano glasilo peterih slovenskih liberalcev na Koroškem požrlo prelepo slovensko Brdo in ga prekrstilo v „Koti‘. Žal je nasedel „Korošcu“ „Slovenec‘‘, ki je to „staro“ novico iz „Korošca-‘ ponatisnil. Dober nauk! „Korošec“, idi raje k liberalnemu konzorciju „Gorenjcail v Kranj, pusti Koroško pri miru, ker je ne poznaš in ne farbaj Korošcev, da boš postal tednik, če dobiš par sto naročnikov več.
Pri občinskih volitvah v Globasnici je zmagala slovenska stranka v vseh treh razredih.
Umrla je soproga'«računskega podčastnika gospa Katica Habjan. V slovenskih krogih je bila vsled svoje ljubeznivosti zelo priljubljena. N. p. v m.!
Smer našega delovanja mora stremiti za tem, da se vsi sestavni deli našega naroda točno in pravilno razvijajo in vzporedno napredujejo. Edino tako nam je mogoče rešiti narod propadanja in ga iztrgati iz _ rok vsiljivih tujcev. Geslo: „Svoji k svojim" naj vodi vsako našo stopinjo. Zato priporočamo vsem slovenskim rodbinam prav toplo izdelke Kolinske tovarne za kavine primesi v Ljubljani, katera se prodaja v korist „Slovenske Straže".
Velikovec. (Za lutrovstvo se jim gre.) Lutrovske „Freie Stimmen" z dne 9. t. m. pišejo v svojem članku: „Wie vvindische Geistliche einen deutschen Priester behandeln-1 med drugim tudi to-le: ,.Kajti kakor radi Almerja pri pridigah poslušajo, tako malo želijo, viditi na prižnici poli-tikujoče govornike pri zborovanjih.“ Kakšna hinavščina! Kaj takega je zmožen edino nemško-nacionalen farizej! Natančno pred dvemi leti je bilo. ko je prišel k piscu teh besed nek popolnoma pristen Nemec, kakršnih se mora v Velikovcu s povečalnim steklom iskati, in govoril je natančno takole: ,.Ti, slišal sem, da je danes v Velikovcu evangelska (lutrš) božja služba; kje pa jo imajo?*1 Nato jaz: „pa> to sem tudi jaz zvedel in kolikor vera, jo imajo vedno v občinski hiši. kar je gotovo škandal, ker občinsko hišo vzdržujejo katoličani !“ Nato me vpraša Nemec: „Koliko pa je protestantov tukaj in koliko se jih udeležuje te lutrš-božje službe?11 Jaz mn odgovorim: „Prote-stantov je z otroki vred k večjemu deset do petnajst; pa vendar, kakor sem izvedel, se jih precejšnje število udeležuje evangelske božje službe.11 „A tako,11 pravi Nemec, „torej gredo tudi nemški katoličani k tej evangelski (lutrš) božji službi! Poprej so vedno govorili, da raditega ne hodijo v katoliško cerkev, ker ni nemškega duhovnika; sedaj pa imajo nemškega duhovnika (namreč kateheta g. A. Almerja), pa vendar ne pridejo v katoliško cerkev, pač pa gredo k lutrš-pastorju. Ti, bodi tako prijazen in piši to v časnike!11 Moj odgovor je bil: „Bom storil to.“ (Toda zraven sem si mislil: „Prej ne, dokler ne bodo dali nasprotniki temu povoda, ker katoliški Slovenci nočemo napadati, mi se le branimo.11) In kar mi ti omeniš, je tem bolj značilno, ker sedaj nemški (?) Velikovčani nimajo samo nemškega duhovnika, ampak tudi duhovnika, ki lepo pridi-guje, in kar je največ vredno, ta gre tudi v njih družbo, in vendar imajo pastorja rajši, kakor pa nemškega katoliškega duhovnika.11 Natančno tako sva govorila takrat s pristnim Nemcem. Njegovega imena nočem izdati, ker bi s tem spravil v največjo zadrego dotičnega Nemca samega, zraven pa tudi nemške Velikovčane in nemški „Volksrat“. Navedene besede pristnega Nemca same obsodijo velikovške posili-Nemce. Nemškonacionalnim učiteljem in uradnikom in nekaterim zaslepljenim meščanom se ne gre za katoliško vero in nemškega katoliškega duhovnika („Pfaff bleibt Pfaffi11), ampak samo za lutrš nem-škutarijo, katero je že modri vzgojitelj škof A. M. Slomšek obsodil z besedami: „Ni je grši reči na svetu, kakor je nemškutar.11 Taki so torej farizeji pri „Freie Stimmen11 in „Bauernzeitung11. Aemec sam vas obsodi. Pa nikar nas ne poživljajte, da vam imenujemo ime tega Nemca, ker potem bo razočaranje še večjq. Nemški pesnik pravi: ,,Die Geister. die ich rief, die werd’ ich nun nicht los. Velikovški Slovenci pa pravijo: „.Knstus ni tanzejev Spreobrnil, g. Almer pa Ve-likovčanov ne bo. Pribiti pa moramo resnico, da je v Velikovcu med Nemci mnogo dobrih in naše besede nikakor niso naperjene zoper te dobre Nemce, ampak edino le zoper hinavce, ki so pri denarju najboljši katoličani in tudi še Slovenci, za hrbtom pa praskajo kakor mačke. Proč z nemškonacionalnimi (za lutrš-vero navdušenimi) učitelji in uradniki, in v Velikovcu bo vladal najlepši mir med Slovenci m Nemci!
Medgorje. (Pogreb.) Dne 21. t. m. opoldne smo pokopali staro p. d. Koracinjo na Rutah, Barbaro Rubentaler. Rajna je bila stara 72 let, a brez otrok, toda zapustila je moža in lep spomin svoje dobrotljivosti za cerkev. Novo okno in stopnice na kor je skoro sama poplačala. Crez štiri leta v postelji je verno trpela! N. p. v m.!
Blato. (Ljudsko štetje.) Pri ljudskem štetju se je v naši občini naštelo celih 44 Nemcev, oziroma ljudi z nemškim občevalnim jezikom.
Ali na kak način? Poslušajte! Pri „Štefanovi“ kmetiji na Blatu, ki je sedaj last g. Metnitza v Pliberku, je števni komisar, pliberški davkar g. Einhauer, vprašal slovenskega najemnika gostilne: „Kako pa govorite z gosp. Metnitzem, če pride iz Pliberka?11 Ta mu je odgovoril, da nemško. In — čujte in strmite — Einhauer zapiše nemški občevalni jezik ne samo za celo družino najemnikovo, ampak tudi za vse posle in delavce, kar jih je pri hiši, ne da bi’ jih prej vprašal, med tem, ko marsikateri izmed teh uslužbencev nemški niti ne zna. — Tudi vpokojeni učitelj Pavlič v Nončivasi je napovedal za vse svoje posle nemški občevalni jezik, dočim ena izmed njegovih dekel, ki se je še le na Silvestrovo priselila k njemu, niti besedice ne ume nemški. To svojo neresnično izpoved je moral pozneje sam preklicati pred revizorjem iz Velikovca. In ta človek, ki je torej pri ljudskem štetju ravnal čisto protipostavno, je bil celo števni komisar v libuški občini. Proti takim gorostas-nim nepostavnostim smo se seveda pritožili na okrajno glavarstvo, katero je tudi kmalu poslalo revizorja, ki je ljudsko štetje v omenjenih slučajih revidiral in popravil v smislu resnice. Tako upamo, da bodo iz naše slovenske občine srečno izginili tisti Nemci, ki nemški ne znajo.
Nončaves. (En „čistokrvni11 Nemec.) Na naši vasi je kmet, ki čuje na ime Gašpar ali Riedl. Poslušajte, kako jo je ta človek zmazal pri ljudskem štetju! Zatrjeval je in rotil se vpričo števnega komisarja, da je in ostane Nemec, zraven pa revež niti vedel ni, kako se glasi slovenski «bratranec11 v nemškem jeziku, in je celo sam priznal, da s svojimi domačini občuje slovenski, drugod pa da je Nemec. Števni komisar, Einhauer je seveda vkljub temu zapisal nemški občevalni jezik. Ali prišel je revizor in je iz nemškega „Gaschperl-na“ naredil zopet slovenskega Gašparja. O Gašpar, Gašpar! Herr Gaschbar \vos hast «bratranec11 auf tajč? Niks wissen? Mogoče pa to že «zbarate11 do prihodnjega ljudskega štetja?
Guštanj. Igra «Trije tički11, ki so jo igrali dne 22. t. m., se je prav dobro obnesla. Igralci so svoje vloge izvrstno rešili, mojster med njimi je bil priznani igralec g. Abraham iz Prevalj. Ker je bil čisti dobiček namenjen na polovico «Slovenski Straži11 (druga polovica C. M. Dr.), so se veselice udeležili tudi prevaljski tamburaši, ki so nam napravili prijetno zabavo. Presenetili so nas z izborno izvežbanim zborom in krasnimi grli slovenjegraški pevci. G. dr. Gosak, konci-pijent pri g. dr. Mlillerju, je govoril o zatiranem slovenstvu, g. učitelj Pesek iz Št. Ruperta in g. dr. Bratkovič iz Slov. Gradca o pomenu C. M. Dr., seveda po svoje, in o knjižnici «Prosvete11. O pomenu «Slov. Straže11 seveda nobeden izmed gospodov ni črhnil besede, tudi o razpustitvi političnega društva se jim ni zdelo vredno črhniti besede; morda jim je to prav ali pa menijo, da nam tega ni treba vedeti. Glede hvaljene knjižnice bi opozoril stariše, da naj pazijo, kakšne knjige da dobivajo otroci tam. V bližini poznamo namreč tako knjižnico, iz katere se posojujejo otrokom pohujšljivi in naravnost nesramni romani. Take knjige ne bodo vzgojile otrok v katoliške in značajne može in žene, neznačajnežev pa imamo na Koroškem itak že preveč! Vsem slovenskim fantom in dekletom kličem zategavoljo:
Misli in delaj vedno pošteno,
Boga in narod svoj ljubi iskreno!
Želinje pri Velikovcu. Na zadnjem mesečnem shodu izobraževalnega društva je govoril g. provizor Dolinar o pomenu ljudskega štetja, moral pa je, ker je bil poklican k nekemu bolniku, skrajšati svoj govor. Drugi govornik pa je temeljito in obširno razpravljal o živinoreji. Shod je bil srednjedobro obiskan. Na svidenje na Svečnico popoldne na občnem zboru!
Občina Važenberg. (Ljudsko štetje) so izvršili pri nas števni komisarji gg. Fiirpafi, učitelj v Velikovcu, Kullnig, nadučitelj v Šmar-jeti in Lovrenc Sturm, poštar in gostilničar v Zgornjih Trušnjah. Vsi trije so člani nemških nacionalnih društev. Kako se je štelo, bo pokazal izid. Na vsak način je bilo za Slovence neugodno, da se je štetje vršilo večjidel po gostilnah, kjer so izpostavljeni naši ljudje nadlegovanju raznih nemškutarskih pivcev. Posebno se mora konštatirati, da je bilo zelo neprijetno za ljudi, ki so morali k popisovanju v gostilno števnega komisarja Sturma v Zg. Trušnjah. Iz Gosinj in Trpeč so imeli po pol ure daleč. Ta komisar je tudi vpraševal: «Deutsch oder windisch?11 Seveda je to poniževalno. Ko ga je eden opomnil, da mora vprašati «slovenisch11, ker tudi v dotično rubriko ne vpiše «windisch11 ampak «slovenisch11, je odgovoril: «In Karnten sind keine Slovenen, die sind nach Krain fort.11 Značilno, kaj ne? — Vobče se pa mora reči, da tisti, ki so se letos dali vpisati za Slovence, so res tudi
že zavedni Slovenci, ki se svojega jezika ne sramujejo in ga ne prodajo. Duhovi se ločijo. — In še drugo. Marsikateri gospodar nemškega mišljenja, je kar na lestno roko dal svoje posle vpisati za Nemce, ne da bi jih bil vprašal. Komisar jih pa tako ni mogel, ker ni bil na njihovem domu. Imamo v naši občini več takih slučajev. Seveda se ti posli zato kar črez noč še ne bodo ponemčili. Pri nas se torej ni popisoval občevalni jezik, ampak politično mišljenje!
Spodnji Dravberg. (Lutrovski veronauk.) Na tukajšnji šoli se je vpeljal za štiri lutrovske otroke, ki se vrši ob četrtkih in ga uči neka učiteljica iz Volšperga. Omenjamo, da otroci niso pravih protestantskih starišev, marveč takih, ki so šli «Proč od Rima!11 Tako skrbi za otroke od katoliške vere odpadlih starišev tisti deželni šolski svet, ki hoče za-braniti, da se slovenski otroci' učijo spoznavati in ljubiti svojega Boga v svojem materinem j eziku !
Ilezamudite narediti
poskus z
nouo
u.oljno ječilno mastjo
Ona je enostavno najpopolnejša kar se jedilne masti izàelujé in prekosi gotovo najvecja pričakovanja.
Prevalje. (Pristova skrb.) Župan Pristov še vedno ne more spati zaradi naše slovenske posojilnice. Zato mu nakratko odgovarjamo, da se iznebi vseh tozadevnih skrbi najlažje s tem, da — plača!!
Prevalje. («Tajna občinska seja.11)' Vedno se je govorilo, kako bogata je naša občina. Sedaj pa, ko smo prišli na sled, da tiči v precejšnjih dolgovih, je to hvalisanje prenehalo in gospodje, ki stoje občini na čelu, so povesili svoje glave. Kako plačati dolgove, so se vprašali in najmodrejšemu med njimi je šinila „ame-rikanska11 misel v glavo: Zadnji «Interessantes Blatt11 prinaša sliko amerikanskega milijarderja Andreja Carnegie, ki je zapustil za pospeševanje svetovnega miru celih 50 milijonov. Naredimo v naši občini mir, da bomo smeli nemškutarji nemoteno gospodariti nad vedno bolj se zavedajočim slovenskim ljudstvom in potem dobimo ogromne amerikanske ustanove, najmanj toliko, da pokrijemo občinske dolgove. Če pa hočemo imeti mir, moramo napovedati najprej vojno temu preklicanemu Štritofu. Če njega porazimo in zapodimo iz naše občine, potem bo mirna Bosna in iz srečne Amerike bodo prišli celi kupi širokih dolarjev. Zato je sklical župan Pristov k tajni seji ves svoj generalni štab, da se posvetuje, kako in kaj. Soglasno se je sklenilo, da mora kaplan Štritof zapustiti prevaljsko ozemlje, če ne, bo joj ! In župan Pristov je poslal na višja mesta tozadevni ultimatum. Najlepše pa še pride, če povemo, da se je ta «tajna seja11 vršila samo v Pristovovi bujni domišljiji in oni strašni «soglasni
sklep" porodil samo v njegovih razgretih možganih, kajti drugi odborniki o tej seji sploh ničesar ne vedo. Kaj že piše o odpadnikih nemški učenjak Adolf Bartels?
Prevalje. (Igra.) Naša vrla dekleta so se naučila lepo petdejansko igro „Raz Marijino srce“, in jo uprizorijo na Svečnico popoldne po blagoslovu. S tem hočejo ustreči želji slov. občinstva, ki hoče videti zopet res kaj lepega in poučnega.
Prevalje. Naš visokospoštovani g. župnik, kn. šk. duhovni in konzistorialni svetnik Ant. Kesnar so po dolgem času v toliko okrevali, da morejo v svoji sobi že maševati. Bog jim daj kmalu popolno zdravje!
Podljubelj. (12. februarja) priredimo tudi mi pustno veselico. Na sporedu je med drugim igra „Pri Miklovih" in šaljivi nastopi. Kakor vselej, tudi tokrat upamo zadovoljiti naše slavno občinstvo.
Podljubelj. (Smrt) je pobrala iz naše sredine vrlega in zavednega moža, delavca Jaka Pajnter, ki je dolgo časa opravljal službo tajnika v »Podpornem društvu kovinarjev". Pri hiši in ob odprtem grobu so mu zapeli žalostinke, prvikrat v Podljubelju. N. v m. p. !
Žabnice. (Žile in vrat si je prerezal.) Dne 17. t. m. se je pri nas zgodil žalosten slučaj, kakeri se ni dogodil že šest let. Žile si je prerezal na roki in na vratu 57 let stari, dvakratni vdovec Matevž Šnabl, hišni posestnik v Žabnicah št. 69. Zadnji čas je bil sploh na duhu bolehen. Že dalje časa je govoril, da si bo vzel življenje, česar pa mu ni nihče verjel, ker je bil posestnik dveh hiš in prejšnje čase dober gospodar. Že v pondeljek 16. t. m. si je ranil vrat na obeh straneh, pa si je menda premislil, da bi se bil umoril. V torek pa je vstal že ob pol dveh po noči in si je skuhal zajutrek. To že kaže, da ni bil več pri zdravi pameti. Dopoldne je še šel po seno v Martinov log in opoldne je še dobro kosil. Ob pol dveh je vzel britev in šel pred hišo, kjer si je najprej globoko urezal levo roko, desno pa le malo. Goltanec si je pa tako prerezal, da se je držal le še na eni strani malo skupaj. Glavnih žil si pa ni prerezal, kar je bilo za njega še sreča. Videli so ga pri tem sosed/sosednja in nadučiteljeva žena, ki je hitela klicat nadučitelja. Ko je g. nadučitelj videl zdivjanega samomorilca, ki je še vedno mahal z britvijo po vratu, je letel po g. župana in občinskega slugo. Ti so prihiteli in izvili nesrečnežu hritev iz rok. Prišel je tudi provizor, ki je podelil zakramente za umirajoče, ker je samomorilec kazal znamenja obžalovanja. G. župan mu je za silo zvezal roke z vrvico, da mu ni takoj odtekla kri. Med tem je prišel zdravnik iz Trbiža, ki mu je najprej žile zavezal za pestjo in zašil rane na rokah. Zašil mu je s težavo tudi goltanec in celo rano na vratu. Šival ga je celi dve uri. Zvečer so ga prenesli na železniško postajo, da hi ga prepeljali v bolnišnico. Pa komaj se je začel vlak premikati, je izdihnil. — Ponesrečil se je v zadnjem času Kosov 6 letni fant, učenec tukajšnje šole. Malo je manjkalo, da mu levega ušesa nek voz ni popolnoma odtrgal. — Umrl je dne 21. januarja Franc Frustuk, pd. Karkus. Bil je dober in veren mož in ud tukajšnje požarne hrambe od prvega njenega po-četka. Pokopali smo ga prav slovesno. Pogreba se je udeležila tudi požarna hramba. — Zapustila nas je tukajšnja poštna ekspeditorica, ki je bila prav postrežljiva in vljudna.
(Ilio imate deklice ali dečke
mm
ki doraščajo, dajte jim brez odlašanja Scott-ovo emulzijo. Opazili bodete kmalu, da izgubljajo slabost in da niso samo čvrsti, ampak tudi živahni in veseli. V Scott-ovi emulziji se nahajajoče in najbolj učinkujoče ribje olje je prosto zoprnega okusa in zelo lahko prebavno, pridobitev, ki jo je pripisovati posebnemu načinu Scott-ovega pripravljanja.
Pa še več:
Scott-ova emulzija
Pristna le s to znamko — z ribičem —
kot z jamstvenim	-
znakom scott-ovega je, kakor potrjujejo zdravniki____
ravnanja. bolniki, bistveno bolj učinkujoča kot navadno ribje olje. En poskus Vas bode gotovo zadovoljil.
Cena izvirni steklenici 2 K 50 vin.
Dobiva se v vseh lekarnah.
Društveno gibanje.
Vogrče. Občni zbor »Šolskega društva" se preloži.	Odbor.
Podravlje. Izobraževalno in tamburaško društvo »Sloga" priredi v nedeljo, dne 5. februarja po blagoslovu popoldne ob Va 3. uri v Vošpernikovi gostilni svoj letni občni zbor s sledečim sporedom: Govor. Poročilo odbora. Pobiranje udnine. Volitev odbora. K obilni udeležbi vabi odbor.
Želinje pri Velikovcu. Na Svečnico popoldne po blagoslove se vrši II, letni občni zbor »Kat. slov. izobraževalnega društva na Želinjah" v župnišču. Na sporedu so : 1. volitev novega odbora, 2. poučni govor in deklamacije, 3. dekliška igra »Ljudmila" v petih dejanjih, 8. slučajnosti. Vstopnina za člane 20 vin., za nečlane 30 vin. K obilni udeležbi vabi	odbor.
Dobrlavas. Kat. slov. izobraževalno društvo v Dobrlivasi priredi na Svečnico, dne 2. svečana, popoldne po blagoslovu ob 3. uri mesečno zborovanje. Spored: 1. Pozdrav. 2. Igra: »Marijin otrok". Vstopnina: Sedeži 40 vin., stojišča 20 vin. Zaradi krasne vsebine igre pričakuje obilne udeležbe	odbor.
Prevalje. Kat. slov. izobraževalno društvo priredi na Svečnico popoldne ob 3. uri pri Šteklu zborovanje. Spored: Poučljiv govor; igra: »Raz Marijino Srce"; tamburanje in prosta zabava. Vstopnina kakor navadno. Ker je čisti dobiček namenjen za novo gledališko obleko, se preplačila hvaležno sprejemajo. Slovenci in Slovenke, pridite od blizu in daleč.	Odbor.
Slov. kršč. soc. delavsko društvo za Črno priredi dne 1. svečana zvečer in 2. svečana popoldne pri Drofelniku v črni dve pustni predstavi s petjem. K obilni udeležbi vabi odbor.
Cerkvene vesti.
Prestavljen je č. g. Jožef Kleinlercher, kaplan v Kotarčah (Guttaring) kot provizor v Zwickenberg.
Razpisana je do 3. sušca 1.1. župnija Zwickenberg (patron verski zaklad).
Tržne cene v Celovcu
19. prosinca 1911 po uradnem razglasa:
			100 kg				80 litrov	
Blago			od		do		(hiren)	
			K	V	K	V	K	1 V
Pšenica ....														
Ež				17	50	18	60	10	30
Ječmen ....			—	—	—	—		—
Ajda				17	44	i 18	—	8	50
Oves				17			17	50	6	10
Proso 	 Pšeno ....					28	57	18	
Tnrščica ....			—	—	16	30	9	10
Leča	 Fižola rdeča . .			—	. 		—	—	—	—
Repica (krompir) . Deteljno seme . .				—	8	44	3	80
Seno, sladko . .			0	50	7	50	—	. 	
„ kislo . . .			4	—	6	—	—	—
Slama ....			4	—	5	—	—	—
Zelnate glave po 100 ko		30V						
Repa, ena vreča .			—	—	—	—	—	—
Mleko, 1 liter .			—	24	—	28		
Smetana, 1	„			—	60	1	20		
Maslo (goveje)	• i kg		3	—	3	20		
Surovo maslo (putar), 1			3	—	3	60		
Slanina (Špeh), povoj., 1		«	2	20	2	40		
„	„ surova, 1		v	1	90	2	10		
Svinjska mast	. 1	n	2	20	2	30		
Jajca, 1 par .	.			—	24	—	26		
Piščeta, 1 „	. •	. .		2	40	2	60		
Race				—	—	—	—		
Kopuni, 1 „ . .			8	—	10	—		
30 cm drva, trda,	1 m	a.	3	20	3	60		
30 „	„ mehka, 1 ,			2	90	3	10		
			100 kilogramov					
								
Živina			živevage		zaklana		! #	O 13
								
	od	do	od	do	od	do		rO
		v	k r	o n	a h		PL<	a!
Konji	 Biki	 Voli, pitani . .	—	■—	—	—			—	
v za vožnjo	4yo	542	88	—	—	—	6	4
Junci		322						1	1
Krave ....	330	582	72	—	—	—	27	14
Telice		314						1	1
Svinje, pitane . .	—	—	—	—•	140	150	86	86
Praseta, plemena	20	52	—	,—	. 		—	88	62
Ovce									—
Kaj je novega po svetu.
Deželni šolski svet štajerski je odobril otvoritev od »Slovenske Straže" ustanovljenega otroškega vrtca v Šmarjah pri Jelšah.
KaHireiner Kneippova iladna kava
I
služi zaradi svojih nedosežnih vrlin vsak dan na milijone ljudem. Edina prava družinska kava! Po ceni in zdrava.
Napad na cesti iz Celja na Laško. Neznan potepuh je napadel na cesti pri Tremerjah posestnika Košca. Pridružil se mu je in nà samotnem kraju, potegnil nož, zgrabil Košca za rvat in zahteval od njega denar. Kosec se mu je izvil in zbežal. Napadalec je letel za njim; ko so začeli vpiti na drugem bregu Savinje delavci, ki so to zapazili, se je splašil iu zbežal. Orožniki ga še niso izsledili.
Sankališče na Bledu. Nabavili smo si sankališče iz vrh Straže proti jezeru, katero je črez pol kilometra dolgo in ima krasne kurve in lepo strmino ter mirni izhod proti koncu proge. S proge je krasen razgled na jezero proti Julijskim alpam in Karavankam ter po blejski okolici. To sankališče se je otvorilo v nedeljo, dne 15. januarja 1.1. in je bilo prav izrstno obiskano. Med raznimi domačini bili so tudi tujci iz Trsta, kateri so se izborno zabavali in izjavili, da je ta proga zelo lepa ter se v tej dolžini, kakor je, prav lahko meri z sankališčem v Bohinjski Bistrici, rekli so celo, da je deloma lepši, katero sodbo pač tujcem prepuščamo. Sankališče gre večinoma po svetu posestnice vile Rosenberg, preblagorodne gospe Roze Focka, soproge c. kr. notarja v Ljubljani, in katera nam je dovolila rade volje rabo te proge, kar zadene njen svet. Na tem mestu ji izrekamo prav prisrčno hvalo. — To sankališče hode urejevalo društvo za po-vzdigo prometa tujcev na Bledu, katero bode prav malo vstopnino računalo za uporabo sankališča tako domačim kakor tujcem. — Jezero je že delom zamrznjeno in ko bode zanesljiv led pokrival jezersko gladino, potem mislimo napraviti veliko zimsko veselico z godbo na ledu, kakor smo jo priredili pred nekaj leti in katere se je črez 800 ljudi udeležilo. Imeli smo vojaško godbo in izvozčeki so tujce vozili na saneh po kakor steklo gladkem ledu.
Prve avtoritete tu-zemstva in inozemstva priporočajo »Kufeke" kot najboljše živilo proti bljevanju, driski, črevesnem katarju itd
Lov protestantov na rusin.*ke Avstrijce v Kanadi. »Katholische Kirchenzeitung" poroča o nezaslišanem postopanju protestantov v Ameriki, ki lovijo rusinske katoličane. Leta 1910. le obiskal na papeževo povelje rojake v Ameriki nadškof lvovski, Andrej Szeptycki, metropoft^ s sveto stolico združenih grško-rusinskih katoličanov v Galiciji, in je bival tudi v zahodnem delu Kanade, kjer so se v velikem številu naselili Rusini. Po vizitaciji je nadškof javno izrazil svoje ogorčenje nad neodpustljivimi zvijačami, s katerimi so skušali in še skušajo protestantovski pridigarji odvrniti rusinske katoličane od njihove cerkve in vere. Katoliški časniki v Kanadi so objavili sledečo nadškofovo izjavo: »Poročali so nam, da so si protestanti izbrali naše .ljudi za





Poživljenje krvnega obtoka, pospeševanje živčnega delovanja, utrjenje kože proti prehlajenju
se doseže, če rabimo
Za umivanje glave, ust, oziroma zobov in za olepšanje polti
je neobhodno potrebno
Diana-francosko žgan e.
flaš zdravnik
Vam rad priporoči Diana-francosko žganje vsled njegovega razkužilnega in hkrati oživljajočega učinka, kojega glavni vzrok je primes — Mentola. — Glavna snov Diana-francoskega žganja je najfinejši, dvakrat ohlajeni vinski destilat.
Domač prijatelj
.-.■"ti. >.
Zgorajšnja varstvena znamka Vas
ščiti pred prenaredbami. Zahtevajte pri nakupu le pristno Dianafrancosko žganje in pazite na to, da bo imela steklenica vtisnjeno ime „Diana“, zamašek in plomba z gornjo varstveno znamko.
v pravem pomenu besede se sme imenovati naše Diana-francosko žganje vsled svojega izvrstnega učinkovanja in svoje mnogostranske porabljivosti. Cena male steklenice K —‘50, srednje steklenice K f'20, velike steklenice K 2'40. Dobiva se povsod, kjer ne, naravnost od tovarne francoskega žganja, društva z o. z.. Dunaj, I., Hohenstaufengasse 3r.

lf. emisija delnic JHDRHMSKE BHHKE b Trstu.
Ifabilo na subskripcijo.
V preteklem letu je izvršil upravni svet Jadranske banke v Trstu le deloma sklep občnega zbora z dne 14. mavca 1909 s tem, da je izdal 2500 delnic à K 400'—, to je K IjOOO.OOO-— nom. in povišal na ta način delniško glavnico našega zavoda na K 4,000.000 —. Tozadevna subskripcija je imela tak uspeh, da ni bilo niti mogoče zadovoljiti vseh subskribentov.
Razvoj poslov Jadranske banke v preteklem letu je napotil upravni svet, da je sklenil v seji dne 28. decembra 1910, povišati v smislu pooblaščenja navedenega občnega zbora delniško glavnico za nadaljna dva milijona kron in izdati v to svrho
SODO delnic à
t. j. K 2,000.000 - nom.
po nižje navedenih pogojih.
Z izvršitvijo tega sklepa se bo povišala delniška glavnica našega zavoda na K ejOOO.OOO'—, tako, da bo postala Jadranska banka največji avstrijski jugoslovanski bančni zavod. Bilančni uspeh preteklega leta odgovarja percentualno uspehom prejšnjih let, vkljub temu, da je bil četrti milijon šele od 1. junija 1910 zavodu na razpolago. Zato namerava upravni svet predlagati občnemu Izboru izplačanje zopet iste, t. j. 6°/0-ne dividende za preteklo leto in dotirati z večjim zneskom rezervne fonde, kateri bi se na ta način, upoštevaje ažijo nove emisije, kmalu podvojili. Tudi ni izključeno, da bo občni zbor z ozirom na bilančni rezultat zahteval povišanje dividende. V zadnji seji upravnega sveta se je sklenilo tudi, zahtevati od vlade dovoljenje za nadaljno povišanje delniške glavnice do zneska K 12,000.000'— in spremeniti v tem smisla pravila Jadranske banke.
Za V. emisijo delnic Jadranske banke v Trstu veljajo sledeči pogoji :
a)	imejitelji delnic prejšnjih emisij imajo pravico prvenstva (opcije) in sicer so upravičeni, zahtevati na podlagi vsakih 2 delnic 1 delnico nove emisije po kurzu K 425'— za delnico;
b)	delnice, katere eventuelno vsled neizvršitve opcijske pravice preostanejo, so na razpolago novim subskribentom in tudi imejiteljem starih delnic, v kolikor bi podpisali večje število delnic, nego jim na podlagi opcije pripada, po kurzu .K 445'— za delnico.
Prijave za nove delnice se sprejemajo do 15. februarja	1911 in je treba vplačati za vsako	podpisano delnico takoj pri subskripciji K	200' —	kot	prvi	obrok in
ob enem kavcijo, ostanek pa — upoštevaje svoječasno položeno kavcijo — po reparticiji delnic, katere izid	se vsakemu snbskribentunaznani najpozneje do	15.	marca 1911.
Nove delnice participirajo že na dobičkn za leto 1911 in zato morajo se vplačati 5°/p-ne obresti od nom. zneska od 1. januarja t. 1. do dneva izplačila. Od vplačanega prvega obroka, oziroma kavcije odobri banka subskribentom tudi 50/0-ne obresti. Subskribentom je dovoljeno vplačati takoj pri subskripciji celi znesek podpisanih delnic.
Kurzui dobiček (ažijo) pripade kakor že zgoraj omenjeno, po	odbitku stroškov in pristojbin nove	emisije, rezervnemu zakladu banke.
Lpravni svet je določil za V. emisijo delnic skoraj isti kurz, kakor	je veljal za IV. emisijo z namenom,	da bi omogočil subskribentom, na katerih	prijave	se s. č.	ni mogel
ozirati, nabavo delnic pod ugodnimi pogoji in bi pridobil Jadranski banki z določenjem nizkega kurza nadaljne interesente.
Prijave na nove delnice se sprejemajo:
V	TRSTU : pri blagajni banke.
V	OPATIJI: pri blagajni banke.
V	DUBROVNIKU : pri Hrvatski vjeresijski banki in njenih podružnicah v Šibeniku, Zadru in Spljetu, in pri Dnbrovački trgovački banki.
NA DUNAJU : pri /ivnostenski banki prò Oechy a Morava, pri Osrednji banki čeških hranilnic in Češki industrijalni banki
V	LJUBLJANI: pri Ljubljanski kreditni banki in njenih podružnicah v Celovcu, Spljetu, Sarajevu in Gorici, in pri Trgovsko-obrtni banki.
V	PRAGI: pri Zivnostenski banki prò Oechy a Moravu, pri Osrednji banki čeških hranilnic in Češki industrijalni banki..
V	SPLJETU : pri Prvi pučki dalmatinski banki.
V	SUSAKU : pri Banki i štedionici za Primorje in njenih podružnicah na Reki in v Bakrn.
V	ZAGREBU : pri Prvi hrvatski štedionici in njenih podružnicah v Varaždinu, Osjeku, Vel. Gorici, Sisku, Virovitici, Cerkvenici, Reki, Zemunu, Belo-“varu, Delnicah in Kraljeviči.
Pri navedenih subskribčnih mestih morajo se tudi deponirati stare'delnice v svrho izvršitve opcijske pravice.
Za slučaj, da javna subskribcija prekorači znesek nove emisije, pridržuje si upravni svet pravico reparticije delnic med snbskribente.
Uprauni svet Jadranske banke u Trstu.
Opomba: Jadranska banka pošlje vsakemu interesentu na zahtevo položnice avstrijske ali ogrske poštne hranilnice, tako, da more slediti pošiljatev denarja brez vseh stroškov za subskribenta.
V svrho izvršitve opcijske pravice zadostuje predložiti samo plašče delnic (delnice brez kuponskih pol.)
Žrtev; treba je bilo pa priti sem osebno, da je bilo mogoče presoditi dalekosežnost tega zla. Našel sem, da misijonske družbe (protestantovske) Plačajo nekoga, ki razume in govori rusinski je-Z1k, da opravlja navidezno (seveda neveljavne) spoveduje, deli zakramente, in kar je naj-.. Ì čudno, da javno in vpričo vseh, da se slepa-riJa popolnoma posreči, pobožno moli za svetega očeta, -po je sramotno. Dobromisleči, pošteni protestanti ne delajo kaj takega. To zna pač uničiti vero naših ljudi, ki nimajo svojih duhovnikov m svojega obreda; toda iz njih bodo postali samo brezverci in povrh še slabi državljani. K.anada bi tega ne smela dovoliti. Mi hočemo, da bodo naši ljudje dobri državljani, dobri kristjani in dobri Kanadijci, in zato naj bi to pro-selitovstvo (lov za drugo vero) prepovedali. Znan
nam je slučaj, da je neki ruski jud dobil denar in zato opravljal ceremonije mašujočega duhovnika in tako goljufal ljudstvo.-1 — Je li to tisti čisti evangelij, za katerega se pri nas na Koroškem ogrevajo gotovi Nemci?
Listnica uredništva.
F. R. v L. Prejel, pa iz posebnih vzrokov ni za objavo. Pozdravljeni!
Jožef Božič o Celoocu
Beljaška cesta Steu. 14
priporoča svojo trgovino s špecerijskim blagem ter deželnimi pridelki kakor svojo bogato sortirano zalogo z najboljšim blagom in z najtočnejšo postrežbo.
Prečastitim župnijskim uradom priporoča patentirano nlio 73 llBrnn Ilir posebno fino kadilo, francoski stenjitd. ulju uU Vsili U lUlf Naročila se tudi sprejemajo v Pavličevi ulici št. 7.
Pozor!
Slavnemu občinstvu priporočam ravnokar na novo izšle
sloueitslie gramofonske plošče
25 cm premer, na obe strani svirajoče, komad od K 3.— do K 3.50.
Obenem tudi priporočam najboljše in najtrpežnejše
automatične gramofone,
posebno za gostilničarje koristne.
Se priporočam za cenjena naročila
Ivan Bajželj, Ljubljana, Kolizej.
Zahtevajte „Mir“ po vseh gostilnah !
1 Zahvala. I
Za premnoge dokaze ljubeznivega so- I I čutja povodom smrti gosp. profesorja
I Josipa Hpih I
I se vsem prijateljem in znancem preiskreno I I zahvaljuje
žalujoča rodbina Apihova.
Vabilo
Vabilo
na
redni občni zbor
Posojilnice za občine Škofiče, Loga-ves, Št. Ilj in Otok
v fš It o i*i c* m ! i,
ki se vrši
na Svečnico, 2. februarja 1911, ob 3. uri popoldne v posojilniških prostorih.
Spored :
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo računskih pregledovalcev in odobritev računskega zaključka za 1. 1910.
3.	Razdelitev čistega dobička.
4.	Slučajnosti.
Odbor.
Zahvala.
Za mnoge dokaze sočutja povodom smrti gosp. profesorja
Josipa Hpih
se vsem prijateljem iskreno zahvaljuje
Družba sv. Mohorja v Celovcu.
Hranilnica in posojilnica za Vovbre, Sv. Štefan in Klošter,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo, vabi vse odbornike in ude na
izredni občni zbor
ki se vrši
v nedeljo, dne 29. januarja 1911, ob 10. uri dopoldne, v župnišču v Tovbrah.
Sklepalo se bo o obrestni meri in volilo se bode načelstvo. Lahko pridejo v pretres tudi drugi predlogi ali nasveti. Pridite vsi!
Ivan Povšnar, načelnik.
Največja trgovina z oblačilnim blagom ■ v Celovcu.
Zaradi poznejše oddaje trgovine redka prilika:	Akoravno se je zadnji čas blago
silno podražilo in se bo še veliko podražilo, prodajam od 10. februarja 1910 začenši blaga za več kot 250.000 kron pod tovarniško ceno. Za trgovce in krošnjarj e, krojače in šivilje še poseben popust. Prosim za obilni obisk. Z odličnim spoštovanjem
Hnton Renko, posestnih,
ogel Kramerjeve ulice in Novi trg v Celovcu.
na
= občni zbor =
katerega borimela
Bekštanjska posojilnica v Ločah
na Svečnico, 2. februarja, popoldne ob 3. uri pri Pložu v Ločah
po naslednjem redu:
1.	Poročilo o delovanju posojilnice v pretečenem letu in odobrenje letnega računskega zaključka.
2.	Razdelitev čistega dobička.
3.	Razni nasveti.
Vabi vse zadružnike
ravnateljstvo.
Namesto 40 kron, samo 6 kron.
Priložnostni nakup.
Gamsoua brada
podobna jelenovi bradi, pristna, zelo lepa, 16 cm dolga dlaka, s staro-srebrno Hubert-cevko, s premikajočim oklepom in vijakom, sknpaj samo 6-kron. Dlaka in obroč pod jam-stvom pristna. Priložnostni nakup, razpošilja po povzetju in colnine prosto-izdelovalec gamsovih brad Fenichel, Dunaj. IX., Altmutter-gasse 3/VII.
Mnogo priznalnih pisem.
Lovske puške
■«•N*
vseh sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom, priporoča Prva borovska orožnotovarniška družba
Peter Wernig,
družba z omejeno zavezo v Borovljah, Koroško, paff- Ceniki brezplačno in poštnine prosto. 4P1
Vabilo
na
III. redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Borovljah
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši
na Svečnico, dne 2. februarja 1911, ob 3. uri popoldne, v uradni hiši pri ,Bundru‘ v Borovljah.
Dnevni red:
1.	Poročilo o delovanju.
2.	Računsko poročilo in odobritev letnega računa.
3.	Sklep glede čistega dobička.
4.	Razni nasveti.
K obilni udeležbi vabi vse zadružnike
načelstvo.
Kouaškega učenca
sprejme takoj
Ferdinand Ficko,
kovaški mojster v Pliberku (Koroško).
Bolečino olojšoti,
vnetje in ponesnaženje rane se lahko prepreči samo z antiseptično vplivajočim obvezilnim sredstvom.
Že 40 let se je izkazalo mečiino viačno mazilo, takozvano praško domače mazilo kotzanesljivo sredstvo za obvezo. To obvaruje rane, olajšuje vnetja in bolečine, hladi in pospešuje zaceljenje.
ITO** Razpošilja se vsak dan.
1 pušica 70 vin. Proti predplačilu K 3’16 se pošljejo štiri pušice, za K 7’— pa 10 pušic poštnine prosto na vsako postajo avstro-o grške monarhije.
Pozor na ime izdelka, izdelava-telja, ceno in varstveno znamko.
Pristno le po 70 vin.
Glavna zaloga
B. FR9GNER, c. in h. dvorni dnbnvitelj
lekarna ,,Pri črnem orlu“
Praga, Mala stranà, vogal Nerudove ulice št.ZDS.
Zaloge v lekarnah Avstro-Ogrske.
Maylartli"1 sejalni stroji
Agricola
najboljši !
za vse vrste
semen.
Model 1911
že dolgo izkušen. Močen, soliden sestav. Čisto lahko , n w ,, postavitev
Tovarne poljedelskih strojev, livarn železa in fužin na paro
Ph. Mayfarth 8 Co. Dunaj
II. f Taborsfrasse št. 71.
Etablirano 1872.	1500 delavcev.
Natančni ilustrirani ceniki zastonj. — Zastopniki in preprodajalci se želijo.
: Hotel Trabesinger o Celovcu :
Velikoušha cesta št. 5
se priporoča
pntnilinni, hi prennčujejn v Celovcu.
Tukaj najdejo lepe, snažne in po zimi zakurjene sobe po 1K do 5 K, okusne jedi, dobro pijačo po ceni.
Delibo dvorišče za vozove in trMileve za konje.
Za zabavo služi
kegljišče,1,0 “	~
------Po leti sediš na SCIlČliatBIll «PtU.
V tem hotelu najdete vsak dan prijetno slovensko družboj posebno v sredah zvečer.
Velike duorane za shode in ueselice.
Na kolodvoru pričakuje gostov domači omnibus. Lastnik: IVcHl MillOlllg.
I Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu
I Delniška glavnica K 5,000.000.	|| KDlOdUDrSltfl CRStfl ŠtCU* 27.
■ Rezervni fond K 450.000.
j Denarne v I obrestnjemi
■■iuuauu
Denarne vloge obrestujemo po
od dne vloge do dne vzdiga.
Zamenjuje in eskomptnje izžrebane vrednostne papirje in vnovčnje zapadle kupone.
Daje predujme na vrednostne papirje. — Zavaruje [srečke proti kurzni izgubi.
Vinkulnje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. ■ ■	- Sskompt in inkasso menic. — JBoczna naročila. —
Centrala v Ljubljani. Podružnice v Spljetu, Trstu in Sarajevu.
Turške srečke. Šest žrebanj na leto. Glavni dobitek 300.000 frankov. Na mesečno vplač. po K 8'— za kom.
Tiske srečke s 40/0 obrestmi. Dve žrebanji na leto. Glavni dobitek K 180.000. Na mesečno vplačevanje po K 10-— za komad.
Prodaja vseh vrst vred. papirjev proti gotovini po dnevnem kurzu.
Lastnik in izdajatelj: Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik: Otmar Mihàlek. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.