rastnim hvHuhiH Leto I!., ttev. 221 V Ljubljani, nedelja dne 18. septembra 1921 ponmuna *t«v. SO par • 2 K Ishaja M « >Jutr«j> Stane eeioletae . . MO K jnesečn«....... 80 . aa taaed ozemlje 900 , ..•00. Oglasl ia ruk oud vtilna »tolpo« (M mm) . 2 K «ali oglasi do SO mm stolpca (58 mm) , I . JUTRO Dnevnik za gospodarstvo, prosveto In politiko. Urednttovoi SkloUteva eoeto K M/t Telafea M. It Upravnlitvoi SMkM Mae It« TMi It M. Današnja številka obsega osem strani. Ljubljana, 18. septembra. Politiku Je mnogo manj hvaležen pogled v preteklost kakor najskroranej-Semu literatu. Le - ta ob zapadnl zarji pogleda nasveženj svojih spisov, ki mu ustanejo spomenik. Delo politika ni ne lažje ne vsebinsko manj vredno, a če mu ni dano, da je stal na krmilu velikih držav in zanj svedočijo srečno za-tTŠene vojne in zaokrožene granine, latone njegovo trudapolno delo v po-labljenje. In vendar, kako pestro ln naporno je delo politika! Posebno pri nas, kjer politika ne nese in kjer ga drugi Se zasmehujejo, če gre slabo, čefi, zakaj pa »e je gnal. Pri nas, kjer jo zavist glavna čednost in se ljudje raje dajo tepsti kakor priznati protivniku ali tckmecu saslugo. Politika pri velikem narodu je umetnost in znanost obenem, v geometrični progrobiji pa je težja, čini manjši je narod. Ivan Hribar je okusil do dna vse slasti slovenskega politiziranja. Od malega diletantskega dela po društvih in ihodičib do najtežjega dela kot narodni poslanec in župan, od gospodarskih začetkov malih organizacij do velike banke, od prostega redova do šofa narodno - najiredne stranke, enkrat na vrhu, drugič potolčen, preganjan od tuje vlade, pri tem pa od malih in zavistnih duš obsovražen in oklevetan, v lastni stranki potisnjen v ozadje, tisočerim dobrotnik brez zahvale, kakor je že to pri na« običaj, vse to jo preživel Ivan Hribar. Le človek, ki sam vidi vse neizmerne težave političnega dela, more biti pravičen sodnik politiku, ki jo preko 40 let v borbi. In lo zlasti politiku, !:i mu Je dana lepa SUifova naloga, biti vodja napredne inteligence. Velike lažje je delo klerikalnega poveljnika, ki ga maso ubogajo in no zahtevajo nič, in aoeijalista, ki omami delavstvo i neizvedljivo obljubo. Tu pa kritična inteligenca, vsak sam sodeč in obsojajoč brez dolgih pomislekov. To jo oku sil Hribar kot načelnik in glavni so-trudnik narodno - napredno stranke. Zato toliko bolj občudujemo ono vztrajnost, ki vodi Hribarja, da še danes ne mara počivati, ampak »i je želel voditi upravo v ožji domovini. Danes delamo v vseh drugih dimenzijah kakor v onih časih, ko je Hribar začel in nadaljeval. Kar moremo danes ustanoviti preko noči, je tedaj stalo stote-ren trud. Hribar ni več strankar. Ozlovoljen je že pred vojno stopil v ozadje in se posvetil drugemu dolu. Tudi po vojni se ni povrnil v dnevno politiko. Spreten manever je žal zaprečil namen »Narodnega veča*, poslati Hribarja v »Narodno vlado*. Odsotnost v Pragi rra je domačemu boju še bolj odtujila. Blagor mu! Bili so najtežji časi prve ureditve, socijalni]) in nacijonalnih kriz, in kmalu je strankarstvo neizbežno poseglo v našo javnost. Hribar se je vrnil v domovino kot visok uradnik brez strankarske barve, vendar ga vsa preteklost toliko opredeljuje, da mu zaupajo stranko, ki so si postavile narodno edinstvo kot prvo točko v programu. Ako se je Ivan Hribar odtegnil dnevni politiki, kar nam je čisto umljivc. toliko bolj želimo, da nam ostane ohranjena njegova delavnost na upravnem in gospodarskem polju. Slovenski dem >krati. spominjajoč se nacijonalnih bojev Ivana Hribarja, njegovega trpljenja za slovansko prepričanje, uvažujoč težkoče, v katerih je vodil našo stranko proti Nemštvu in klerikalizmu, mu kličejo iskreni: Na mnoga leta! POLOŽAJ V SANDŽAKU ZOPET NORMALEN. Beograd, 17. septembra. (Izv.) Narodni poslanci Timotijcvid, Hrasnica in Filipovič, ki so bili člani komisije za preiskavo dogodkov v Sandžaku, so se vrnili v Beograd. Z njimi se je vrnil iz Sandžaka tudi šef javne varnosti, Lazič. V Sandžaku vladajo sedaj zopet normalne razmere. NOVE VOLITVE V ZAGREBU. Zagreb, 17. septembra. V zagrebški mestni občini so se pred nekaterimi dnevi začela dela za sestavo novih volilnih listin. Kakor doznava »Agramer TagbJatt*. bodo volitve*'začetkom meseca decembra. Rezultati ljudskega štetja v Sloveniji SLOVENIJA IMA 1,056.464 PREBIVALCEV. Beograd, 17. septembra^ (Izv.) Danes je bil ministru za socijalno politiko predložen izid ljudskega štetja na ozemlju slovenske pokrajinske uprave. Vseh prebivalcev je en milijon 56 tisoč 464, med njimi je po materinskem jeziku 985.155 Slovencev, 10.721 Srbohrvatov, 4196 drugih Slovanov med njimi največ Rusov in nekaj Cehov; Nemcev Je 39.631, Madžarov 14.897, Italijanov 680, dalje 14 tisoč 63 tujih državljanov in 16.454 »neodločnih*. Med tujimi državljani Je večina Avstrijcev in nekaj Madžarov, nekaj Cehov Jn vsi Rusi, med neodločnimi so šteti .vsi oni begunci iz Primorja, pri katerih še vprašanje opcije Jn državljanstva nI urejeno, ter znatno število Nemcev, ki se še niso odločili, da odidejo. Po veroizpovedanju Imamo 6627 pravoslavnih, 501 grškega katolika, 27.253 evangeljskih, 650 muslimanov, 946 izraelitov (samo v Prekmurju nad 600!), vsi drugi so rimski katoliki. Ti rezultati so predhodni. Revizija prinese še neke korekturo, kl pa niso bistvene in ne Izpreminjajo obče slike. O. minister za socijalno politiko je naročil, da se revizijske korekture izvedejo čim najhitreje, da se morejo definltivnl rezultati čimprej uradno objavi«. Skupna intervencija Jugoslavije in Italije proti Madžarski RAZGOVOR NAŠEGA DOPISNIKA Z ITALIJANSKIM POSLANIKOM V BEOGRADU. Kralj Aleksander se vrne v četrtek v Beograd SVEČANI PARASTOSI ZA KRALJEM PETROM Beograd, 17. septembra. (Izv.) Danes dopoldne Je posetil ministrskega predsednika Nikolo Pašiča italijanski poslanik Manzoni. Govori se, da je njegov poset v zvezi z vestmi, da se italijanska vlada pogaja z našo glede eventualne akcije s kombiniranim Ita-lljansko-jugoslovansklm vojaškim oddelkom proti Madžarski, da se jo prisili, da izpolni trianonsko mirovno pogodbo. Beograd, 17. septembra. (Izv.) Povodom vesti časopisja o eventualni italijansko-jugoslovanski akciji proti Madžarom zaradi izročitve Zapadne Ogrske Avstriji, je Imel Vaš dopisnik intervju z g. Manzonljem, ki mu Je tozadevno izjavil, da za sedaj še ni predvideno tako skupno postopa- Beograd. 17. septembra. (Izv.) Kralj Aleksander odpotuje dne 20. t. m. iz Pariza in prispe dne 22. v Beograd. V soboto dne 24. t. m. se bo vršil ob 10. uri dopoldne v Oplencu svečan parastos za pokojnim kraljem Petrom Osvoboditeljem. Isti dan se bodo vršili svečani parastosl tudi po vsi ostali državi. Važne spremembe volilnega reda za parlament Beograd, 17. sept. (Izv.) Ministrstvo za konstituanto jc izdelalo načrt pre-memb volilnega zakona za skupščino, ki ;>e imr:jo p^ predpisu ustave sprejeti preko Zakonodajnega odbora. Ta načrt i.aj prilagodi volilni rti ustavnim predpisom. Najvažnejša Je določba, da pride en mandat na 40.000 prebivalcev, kjer pa je preko tega števila nad 25.000 ljudi, se pridene še en mandat. Odpravlja se pospeševanje malih strank, ki je obstojalo v tem, da se je vpoštevalo tudi stranke, ki niso dosegle količnika. (Op. ur.: Ako parlament sprejme ta načrt in ob enem no premeni mej sedanjih volilnih okrajev, bi imela Slovenija 26 do 27 mandatov, na Ljubljano bi odpadel eden.) Sijajen sprejem slo-venskih kmetov v NiSu Beograd, 17. septembra. (Izv.) Včeraj r -rispcli s'ovenski kmetje-izliS niki v Niš, kjer jih je sprejela vcli-ka-ska množina naroda in jih prisrčno oozdravila. Izletniki so se poklonili grobu oravoslavnih mučenikov, ki so jih Bolgari mučili in umorili. Mesto jim je priredilo svečano kosilo, kateremu so prisostvovali vsi poslanci iz bližnjih okrajev. o sana< C8||3 Beograd, 17. septembra. V finančnem ministrstvu so ee zastopniki trgovinske zbornice posvetovali s finančnim ministrom dr. Kumanudijem in njegovim pomočnikom dr. Kostrenčičem o nujnih u-krepih, ki so potrebni zaradi naglega padca dinarja na naših in tujih borzah. Konferenca ni dovedla do definitivnega rezultata. Na njej se je samo sklenilo, da se skliče v finančnem ministrstvu finančni svet, V Narodni banki se je generalni inšpektor finančnega ministrstva g. Petrovič pogajal o eventualnem prenosu vseh čekovnih in deviznih operacij na Narodno banko, člani upravnega odbora Narodne banke, ki 6e so udeležili tega posvetovanja, so oddali svoje mnenje ter se strinjali v tem, da naj gre Narodna banka v svrho saniranja financ v naši državi finančnemu ministru na roko, in sicer tako, kakor bo predpisala nova u-redba, sklenjena v dogovoru z zastopniki Narodne banke. Včeraj popoldne ob 18. uri je bila v kabinetu finančnega ministra seja finančnega sveta, kateri so prisostvovali tudi zastopniki trgovinsko zbornice. Vsak član je obrazložil svoje stališče glede poboljšan ja dinarja. Pretresal so je predlog, da se preko francoske, italijanske in angleške vlade z garancijo naše države odgodi izplačilo naših trgovskih dolgov za leto dni. Pretresal se je tudi predlog, da Narodna banka izplača te dolgove iz svojih kreditov, naši trgovci pa bodo po enem letu plačali te vsote v dinarjih. Do soglasja še ni prišlo. Finančni svet se bo sestal tudi še popoldne in se bo posvetoval o tem vprašanja. nje, da pa ni Izključeno, da pride do tega. Diplomatskim potom je dobila Madžarska nalog, da absolutno izvrši vse točke mirovne pogodbe, da sc tako že enkrat vzpostavi red in mir v Evropi. Ako ta opomin ne bi imel pričako' .tega uspeha, bi zavezniki nastopili ostreje in bi z ekonomsko blokado ln zaporom granlc skušali uveljaviti mirovno pogodbo. Ako pa tudi to ne bo imelo uspeha, bi kot poslednja redstvo bila umestna ita-lijansko-jugoslovanska oborožena intervencija. Ta bi bila vsekakor bolj na mestu, kakor intervencija male antante, ker bi bila dokaz, da intervencija ne zasleduje interesov male antante, ampak le uveljavljenje mirovne pogodbe. Tajna mobilizacija na Madžarskem VOJAŠKA POSVETOVA ANTANTE IN ČEŠKE V BRATISLAVI. Praga- 17. septembra. Dunajski dopisnik »Prager Presse* doznava s strani antantine diplomacije: 2e nekaj dni se izvršuje na Madžarskem popolnoma prikrita pravilna mobilizacija. Vpoklice sprejemajo rezervni častniki in moštvo letnikov 1895. do do 1902. Pozivi so podpisani po majorju Oszterburgu In se glase na 5o-pronj k orožnlškemu polku. Hkrati se vpoklicuje demobilizirano topništvo v Kcčkcmet. Pozivnice v ozemljih, ki meje na Češkoslovaško, dostavlja madžarska policija. Pozivnice so po- polnoma uradnega značaja. Pariška poslaniška konferenca in antantine sile so o teh dogodkih že obveščene, Praga, 17. septembra. (Izv.) Posvetovanja vojaške komisije v Bratislavi, ki se vrše pod predsedstvom generala SpJre in v prisotnosti oficirjev antantine misije, se drže stroge tajno. Po izpovedbi antantnlh oficirjev je bilo povod teh posvetovanj zbiranje madžarskih lnsurgentov na slovaški meji in njih priprave k novi akciji, česar Češkoslovaška ne mor« prezreti. RADIKALSKI POLITIK O PROTICU. Beograd, 17. septembra. (Izv.) Vaš dopisnik je imel kratko pred sojo glavnega odbora radikalne stranke razgovor z enim njenih uglednih članov, kl je izjavil: Na današnji seji se bo razpravljalo o Protičevem proglasu. Njegovo delo obsoja vsa stranka in to ne le v interesu stranke, ampak v interesu celega današnjega režima v državi. Pred štirimi meseci mogli bi rešiti zadevo s tem, da bi sprejeli ostavko Stojami Protiča na mandat, kar pa so preprečili gotovi faktorji, ki so se nadejali, da se bo Protič le še spametoval. RADIKALNI KLUB IN PROTIC. Beograd, 17. septembra. (Izv.) Danes je imel glavni odbor radikalne stranke sejo, kateri so prisostvovali Nikola Pašič, Marko Trifkovič, Krsta .Miletič, Slavko Miletič, Nikola Uzuuo-vič, Ljuba Jovanovič, Žarko .Milad i novic in Stojanovič. Razpravljalo sc je o akciji Stojana Protiča, ki gre za tom. da bi razcepila radikalno stranko. Do definitivnih sklepov ni prišlo, zaenkrat je samo odločeno, braniti se proti njegovim akcijam. Končna odločitev o stvri bo padla šele na prihodnji seji, ki se bo vršila prihodnji torelc. PROTIČ V VOJVODINI. — »SAMOUPRAVA® O PROTIČEVEM PROGLASU. Beograd, 17. septembra. (Izv.) Stojan Protič skuša pridobiti pristašev v Vojvodini. Te dni je imel v Novem Sadu konferenco s tamošnjimi predstavniki radikalno stranko in je obiskal tudi Subotico. Sedaj namerava svojo sreče poskusiti eo v Somboru. Njegov namen je, stopiti v zvezo z btinjevsko stranko. Interesantno je, da »Samouprava* glavni organ radikalne stranke o Sto-janu Protiču piše samo sledeče: »V včerajšnjem »Balkanu* je objavil g. Protič, da bo izdajal od 15. oktobra radikalni list, ki ga bo urejeval dr. M enačilo Ivanič. Iz ta objave je razvidno stališče Stojana Protiča napram sedanji politični situaciji. Proglas ni podpisan le od Stojana Protiča, nego tudi od dr. Ivaniča.* ZAKAJ NAPREDUJE RAZMEJITEV Z ITALIJO TAKO POČASI? Bakar, 17. septembra. Delo za razmejitev med Italijo in Jugoslavijo zelo poča.--i napreduje. Krivda jo na italijanski strani, medtem ko naši topografi razmerijo vsak dan 15 do 20 točk, jih italijanski topografi izmerijo samo dv? ter se izgovarjajo na terenske težkoče in druge stvari. Pravi razlog tega zavlačevanja pa ni političen, kakor se je v začetku mislilo, marveč čisto oseben in materijalen. Italijanski strokovnjaki dobivajo namreč za svoje delo v terenu zelo visoke dnevnice. NOVI POLJSKI MINISTRSKI PREDSEDNIK. Varšava, 17. Beptembra. Seja varšavskega deželnega zbora se je z 226 glasovi odločila za kandidaturo rektorja varšavske politehnike Ponikowskega na mesto ministrskega predsednika. Korfantv je dobil 145 glasov. Na podlagi tega rezultata je deželn' marša! državnemu predstojniku izročil predlog, da se imenuje Ponikowski za ministrskega predsodnika. ZASTOJ ČEŠKE ZELEZNE INDU STRIJE. Praga, 17. septembra. (Izv.) Zaposle-nje češke železne industrije se je znižalo do 28 odstotkov njene najvišje produkcije. Posebno slabo zaposleni so manjši obrat-i. V slovaški želozni industriji pa so pričakuje v kratkem popolen zastoj, ker veliko in vedno se spreminjajočo skaka-njo kurza valut sosednih držav onemo-gočuje vsako kalkulacijo. PREDSEDNIK MASARYK ODPOTOVAL NA SLOVAŠKO. Praga, 17. septembra. Predsednik Masa-ryk jo včeraj dopoldne odšel na potovanje k prvemu oficielnemu obisku več mest na Moravskem, Slovaškom in v Kar-patski Rusiji. ČEŠKO-MADZARSKA TRGOVSKA POGAJANJA. Praga, 17. septembra. (Izv.) «Narodny list!* javljajo, da se bodo nadaljevala prekinjena trgovska pogajanja z Madžarsko kakor tudi z Poljsko še tekom tega meseca ZATRT KOMUNISTIČEN LIST V BER. LINU. Berlin, 16. septembra. (Izv.) Ustavljeni komunistični list »Die rote Fahne* je začel danes zopet izhajati pod imenom »lierliner Mitteilungshliitter der komunl-stisehen Partei Deutschlands*. Policija je takoj propovedala izhajanje lista in zaplenila vso dotiskano naklado. (In v Nemčiji niso na vladi »policajdemokratil* — Ured.) IZ DEMOKRATSKE STRANKE. Beograd, 17. septembra. (Izv.) Seja glav-noga odbora demokratske stranke, ki bi so imela vršiti jutri, je zaradi isti dan se vršeče ministrske seje odložena do pondeljka ob 9. uri dopoldne. PRIJAVE DEPOZITOV PRI A.-O. BANKI. Beograd, 17. septembra. Presbiro po. roča: Na zahtevo likvidacijskcfn o4 bora avstro - ogrske banke na Dttnajij se pozivljejo vsi naši državljani, k imajo depozite pri avstro - ogrski ban. ki na Dunaju, da se prijavijo generalni direkciji državni!) dolgov v Beograd* radi povračila depozitov. Prijave mo rajo imeti pastopno podatke: 1.) Ime priimek, stan (točni naslov). 2.) Vrsto serijo in število, kakor tudi nominalni! vrednost posameznih vrednostnih pa/ pirejv. 3.) Na kakšni podlagi so bili vloženi ti depoziti. Prijave so sprejo, majo do 30. septembra t. J. Ta rok s< nikakor ne bo podaljšal. Borza Beograd, valute: funti 200, marka 52.50, leji 58, levi 88, devize: London 200, Pariz 878, Praga 61.50, Berlin 52.50, Dunaj 8.75, Solun 240, Budimpešta 11. Zlirlch, Berlin 570, Newyork 580. London 2157, Pariz 4095, MIlan 2450. Praga 695, Budimpešta 1.12, Zagreb 2.40. Bukarešta 5.80, avstrijske žigosano krona 0.50. Berlin, Italija 480.55 — 431.45, London 374.00 — 375.40, Nowyork 100.39 -100.61, Pariz 719 25-720.75, Švica 1758.20 — 1756.80, Dunaj 978-082, Praga U9.8S — 119.65. Budimncšta 1796 — 1802. Septemberska obletnica Te tal ae Spominjamo tretje obletnice odločilne zmage ua solunski fronti. Jugoslovanske čete, srbska vojska, močno ojatoia s »rbsko-hrvatsk<>«lo-vonskimi dobrovoljci, je udarila x ne-odoljivo silo na bolgarsko-nemške bojne sile, jih razbila in razpršila, V bol-t^arsko-nemški bojni črti je nastala široka vrzel, skozi katero je hitela v srednjo in severno Makedonijo jugoslovanska vojska. Le malo dui je minulo ln Bolgarska jo kapitulirala, niti dva meseca ni minulo in srbske čete so na severu, hite? preko osvobojeno Srbije, pozdravljale zopet širno Donavo; še več, hitele čoz njo in zavzemali zemlje, ki naj bi bilo za večno sestavni del habsburške monarhije. Proboj na solunski fronti jo Ml naj-m&rkantnejši dogodek v dolgi vrsti velike svetovno vojne. Se spomladi istem leta 1918 so začeli Nemci na zapadu oni veliki prodorni poskus na Amiens. ki se jc po znatnih začetnih uspehih ponesrečil. Nato pa je začela polagoma nastopati reakcija; francoske, angleške in zlasti tudi ameriške čete, katerih prisotnost se ja vedno učinkovitejše uveljavljala na bojiščih Francije, so potiskale Nemce postopoma nazaj, sicer počasi, toda trajno. Kako jo bilo liaSe veselje v avstrijskem zaledju, ko smo na kartah morili globino nemili t4>ritorijaJnih izgub; spočetka k'i VaSe in naSe ,.afere" Trst, 16. septembra. Ne vem, ali J« »e tako. Včasih je pač bilo, ln je menda prav zato prestolnioa Slovenije, bela Ljubljana, z vso pravico nosila pridevek, ki ga je dala narodna pc-nem: »Ljubljan'ca dolga vas»l Sicer ne ravno tako dolga, zato pa tembolj — vas! Saj ti je, če si kihnd pred trnovsko cerkvijo, MIha Verovšek v Vodmatu voSčil • Bog pomagaj!* in čo Bi pri 1'lankarju Poslala »ta mn rvojs »stopntte. Prti1. stotnika Lupetino (renegata) in inž. Me- j nerinija, drugi pa stotnika Pertota (rone-gata) in inž. Benvenutlja. Po en Inženir obakrat je bil pač navzoč zato, da b! natančno Izmeril, kako naj bi mesarill greS- nikal Ali si je mogoče misliti večjo nesramnost! — Do krvi, do smrti so razžalili ne samo uredništvo »Edinosti«, tomveč ves nag narod, kar ga je od Soče do Vardarja, nas tu in vas tam prav enako, ko so nam očitali ono ostudno hudodelstvo, »«» —. w, »», nrl.llnl delavnU molil kurat Sera "torjeiio je bilo, ker ga je mogel storita e vaš človek; sedaj pa, ko se je izkazala pravica, kp je priSlo na dan, da je bil ta gnusni zločinec Lah, njihov človek, In so je zahtevalo zadoščenje od njih, pa v Žo v prisilni delavniol molil kurat Sega za tvoje izpreobrnjenje, ker so govorile že cele Spodnje Poljane, da ee potepaS po gostilnah in krokariS dan in noč in da imajo ie pripravljen prostor zato v oni lepi rumeni hiši. Tako je bilo nekdaj, in monda dosti drugače tudi sodaj ni. Saj Ljubljančan ne more živeti brez — »afe-ric». Ce jih ni, jih pa naredi, iakor Bveti Matija led. Zasodaj imate pač dosti opra-viti s »Peskovo«. Bogme, ui lopa, in čo se je polaste tržaški laški listi, ali vas bodo omazali pred svetom, da vas ne omije več vse ono milo, kar ste ga imoli razstavljenega na svojem »velikem sojmu»l Da pa ne boste mislili, da ste samo vi Ljubljančanje tako srečni, da imate Bvoje afere, naj povem, da jih imamo tudi mi v Trstu, samo da eo naše nekam drugačno kot pa vašo. Tako ^afero« ima n. pr. prav sedaj uredništvo »Edinosti« svoji donobesnl prsdn.nl nesramnosti zahtevajo oni zadoščenja, Če6 da so oni žaljeni! Take strahopetne nesramnosti je zmožen pač edino le — tržaški Lahi Vedeli bo, da se sedemdesetleten starec ne bo hodil dvobojevat. Zato no hoteli Izsiliti častno zadoščenje, obžalovanje, seveda, ker £e bl ga ne dobili, bl naslednjo noč »Ediuost* Izginila v plamenih. To Jo junaStvo! To je viteštvol V takih razmerah se seveda ni čuditi, da Bta bila zastopnika ravnatelja »Edinosti« kolikortoliko popustljiva, dasirav-no bi lahko vsako zadoščenje odklonila takoj a limine, saj italijanski častni ko. Kakor znano, so fašisti obdolžili nas ; dekB jasno določa, da od človeka na/l 55 Slovence, da jo nekdo naših ljudi oskru- ] )eti nj mogoče zahtevati vitoSkega zado-njoval italijansko vojaške grobove. Faši- j jčenja, bi se bili maSčevali z novimi po-stovsko glasilo .Popolo d' Trioetc« je | ^igi in razdejanji, kar zdivjalo. NI je psovke, da bi nam je j r0 pjgew, j7.;d druge »afere«, one s Po svetu • Dementl Gerbarda Hanptmapna. Včeraj smo poročali, da se razpravlja v literarnih ln umotaiških nemških kro- eo kandidaturi dramaturga in pesni-Gerharda Hauptmanna za predsednika nemške republiko. To poročilo je prineslo več berlinskih časopisov, kot odgovor na te glasove pa je poslal Gerliard Hauptmann vsem časopisom svoj odločen demonti, zahtevajoč, la se njegovo ime ne imenuje za kandidata na čisto politično mesto. — Prihod generala Pershlnga v Evropo. Dne 14. t m. se je ukrcal v New-Yorku na francoski parobrod »Parls« poveljnik ameriške armade general Pershing, Iti dospe 20. t. m. v Havra, General namerava bivati nekaj dni v Parizu, nato pa krene v Koblenz, kjar bo inspiciral tamkajšnjo ameriške okupacijsko čote. 2. oktobra bo vrne zopet v Pariz, da prisostvuje slavnostni položitvi častne kolajne ameriškega kongresa na »grob nepoznanega vojaka« — Prebivalstvo Velike Britanije. Iz Londona poročajo: Po podatkih nov> ga ljudskega štetja na Angleškem, ki jn bilo prod kratkim izvršeno, šteje Velika Britanija broz Irske 42,'67.580 ljudi; od teh jo 20,480.628 moških in 22,833.907 ženskih. Iz podatkov ljudskega štetja iz leta 1911. razvldlmo so fako 9a se vid! na prej pogled, da so napisana za instinkt« Radlčevih in Koroščevih mas. Ni m o, goče, da bi danes katerikoli srbski ra-, dikal, kl je zvest načelom radikalu* stranke prod vojno, mogel pristati ^ Protičev program, ki negira vso *g0< dovino radikalne stranke. Vsako t'ru, tičevo akcijo pa že vnaprej oneniogo, čuje osebni moment, Protičev napad na Pašiča, ki je bil vedno in je eo da, nos poosobljeni program radikalni) stranke. Protičev izpad proti PaSieii snači žo vnaprej propast vsake ujego, ve akcije. Šport in tupistika Pllvaika Sekcija J. O. O. Zagreb, bo imela svojo glavno skupščino dno oktobra 1921 v Zagrebu ob deseti uri dopoldne v prostorih »Zlatne Kruue«, Ga-jova ulloa 8. Vabljeni so vsi Plavalni klubi Slovenije, da to uueležo po svojih dveh zastopnikih toga sestanka. — Športna Zveza. Kranj — Kranjski Storžič. KranjsU podružnica Sl. pl. društva je dala marki-lati v zadnjem času več poti na Kranjski Storžič. TiBtim, ki bi eo peljali z avto-mobilom ali s pošto do Tupalč, bi priporočal pot iz Prodvora — ua Bašeljeko Eci, Storžič. Tistim po, ki bi hoteli ili lo -,„-., ., , . „ , iz Kranja peš, bi nasvotoval najkrajšo da se jo število prebivalstva povečalo t gkoz Kokrio-Spodnjo Belo-Zablj;- za 4-7 odstotkov. maj vidno, eo postajale vedno prostor-, , . — .. .----, — „ nei-e vedno širše. Spoznali smo v njih]"9 1)1 vre'° v obraz. »Edinost« jo seveda i fašistovskim tajnikom, še ni znan. V prvi -istem videli da in bi'a prekoračen:« i!torila vse- da (,ožcne nesramnost laških i pa jB prišlo do izjave, ki sta jo objavila *lo slovita Hindenburgova črta. Tedaj očitanj. In posrečilo bo ji jo. I .Edinost« in »Popolo«. Ta poslednji se- PRAVICA SE JE IZKAZALA. ! v«d» « debelejšimi črkami, bahaje ae, čeS: «Popolno zadoščenje!« Kakor je »Jutro« že poročalo, je bil „ ... . , ,. . . _ , ' 4 V izjavi je ugotovljeno, da je članek so se začeli jasniti obrazi celo onim, ki jili je nemška vojna tehnika gnala v obup; izkazalo ae je. da bo angleško- ,'imenska metofla vendarle nemško preciznost, To tiho zmagoslavje »subverslvnih nadkrililn j oskrunjevalec laških vojaških grobov nekl Lah, la$kl legljonarl ' ...... , „ oblačna?) časnikarske polemiko in da Be ,u ............-o............... Edinost« je tedaj objavda uvodnik se j8 priznalo glavnemu urednika »Popo- elementov« ie raslo v vseh dimenzijah.! Pod naslovom «Vltezom ognja«, v katc- ,w> (ia ?me vpra&ui in prejeti viteSko za-obvladovalo tudi mlačne in malodušne;rem }a odgovorda »Popolu« na vpraša- :dojecnjo fJa8iravno ni v članku niti do- in spravljalo v dvom in skrb celo ho-Intn Dunaja. Neštavilno šuiljan]. skrivnostnih govoric in veselo-zloveščih na-povedovanj je bilo v zraku; zmage sigurna avstrijsko-nemška atmosfera jc bila okužena. Mi subvorzivnl smo so razvijali v nji bohotno ko golie po dežju, avstrofilom so vidoma siveli lasje. nje, kdo so oni, ki zbirajo kosti laskih taknj kaj -ele imenovan niti z eu0 bB. mrličev, da je ta hijena - njihov človek, aedico), Za9topnik!l ravnatelja »Edinosti Politične beleče , Balni vrt (dobri dve uri, pot zelo lepa, : lahko tudi z vozom). Z Babnega vrta i mimo Krničarja — na Javomik (Krni- čar Jova koča 1891) zopot dve uri; od tu , proti žlebu in potem naravnost po žlobu do vrha Velikega Storžiča (2 uri). Nekako 200 m nad Javomikom ee odcepi od poti po žlebu še ena pot na de6no po strmini proti grebenu, ki pa jo daljša in tožav. ncjSa, vendar pa ima to prednost, da do. , " , : , .. .. -, , i spe5, ko si dosegel greben, takoj na polj« da se pred dopolnitvijo občinskega od- /a]^p5ih phninKk. vrhn storžiča je -r Razpust občinskega sveta ljubljanskega. Pokrajinska uprava jo slavila osrednji vladi predlog, uaj se ljubljanski občinski odbor razpusti. Predlog še pravno utemeljuje s tem bora ne bi smela izvršiti koiistitucijft. češ da podpisuje zakon prisotnost občinskih odbornikov. To pravno mnenje je pač nevzdržno in so morejo /,a i razpust občinskega odbora navajati' pritrjena sedaj tudi nova ta&ka iz bakreno pločevine, v kateri so nahaja spominska knjiga in štamplljke. — R. P. in pripomnila popolnoma pravilno, da so , izjavjjata da ceDita ln BtJJ vedno moftlo j do"'snrem^'"voTUnega "'reda'" samo mora »Popolo, priznat, moralne. poraže- { nMll v «rak> d"° 2a s«Ptembra v telovadno iino delo razun fHS tudi šo M. Trdi, n^1 LjubljausKega hokola v Narodi,ow da Macodonci niso Srbi. Namen članka ta™- ^ . ta od.Ielok so bo sprejelo deco v starosta od 6. do 14. leta. Telovadba fo kjer preže na take izjave. Prlbijetoo le i bo vršila vsak torek in petek od 5. do to: v ustavotvorne skupščino so imeli Po1 ,ure z(vec«- . volilno pravico vsi Macodonci brez , f a starešinstva Jugoslovanskega 1 ___... . ... snl/nlRlrpir.i snvflTn In vlelneoa odnora se | embra, septembra oll istem Času. Prosimo točne udeležbe. razlike narodnosti. Volitev so je vršila sokolskega saveza jn zletnega^ odb . ... _ , g pondeljek ime 19. septi pod nepopisnim terorjem «bufar^': ™toveC v ^rek Jdn9 20. septemb, Izid je bil časten za demokrate, nekaj mandatov so dobili radikali, ostalo komunisti. NI eden teh poslancev ni zahteval v skupščini, da naj se Macedon- Kuuiuotv tuuueuvujit uaocuau oiuuuu - — , T> X Človek, ki količkaj pošteno misli, bi de- žaljenomu narodu je prišlo zadoščenje jccv ne smatra za Srbe. Fač pa so po-jal, da jo »Popolo« po vsem tem priznal [njegovemu najnesramnojšemu žaljitelju !slanci arnavtske narodnosti zahtevali lojalno svojo krivdo in ee opravičil. Tako bi ee vsaj zgodilo pri vas, v Ljubljani. Ali pri nas v TrFtu piha drug veter. Niti »Popolo« niti kak drug italijanski ... ^........ „» t_______________r„ . . list ni popravil našemu narodu storjene ; stavila na pedestal svete Roanice in kjer i grajski »Trgovinski glasnik* m -i,, dan v nebo vpijoče krivice. Vsi listi so mol- j najriesrainnejše lopovstvo velja za vitce-1 cbl jo vsakdo, ki količkaj pozna Proti-; niki Zdravo! — Starešinstvo Jugoslovenskega Sokolskega Saveza. Gospodarski odsek Ljubljanskega Sokola poživlja vse članstvo in naraščaj, da sodeluje pri planiranju in popravi dirkališča, ker s tem pomaga moralno ln efek- - • Popoln« 1 !"ne SHSA, kar so je odločno odklo- __ _ n ^ Kaj takega je mogočo samo tam, kjer , "r,1°- £c.r tv0n}° lc Sr,n' tlvno tvojemu društvu, da si postavi svoj ni prav čiBto nobenega čuta več za Ča8titlrvan ln ,, , ,, ,„ .. , dom, kl bo služil njim samim najbolj v in poštenje, kjor se je najpodlejša laž po- I + 0 Protičev! proklamaclji piše beo- prid. Zglasiti se je na dirkališču vsak —--------- — "" ; dan od 15. ure dalje, ob nedeljah in. praz- : nikih pa od 9. do 12. uro in od 14. ure fronti oni najimenitnejši dogodek, kl|čall> kaH" «loh ™olC« 96 danes. Iz- ko junaštvo, ie napravil usodno vrzel v trdnjavsko | pregovon a sta edino le »Popolov« glav- Kaj ,aUega je mogoie edlnole ,e v _ bojno črto centralnih sil. ki je odločil- j °1nl^rednik m pa taj,uk AU ka' italljll no izpodnesel moralo njih voditeljev in s tem povzročil začetek njih kata»tro- p0V7 fo. Dokler se bomo spominjali veliko svetovne vojne, bnmo s spoštovanjem do orožja naše vojske in do naSih solunskih žrtev praznovali slavni proboj v septembru 1. 1918. ni urednik in pa tajnik »fašija*. Ali kako!! , Zahtevala sta opravičbe, obžalovanja . *aj porečete vi, »tJer* žejni in zaradi žalitev, Ui ji!; baje Vsebuje zgorij ! L^M^ °kZ 0Lt ' J omenjeni članek «Edinosti»> na naslov pra. „ .. _ , glavnega urednika «Popola» in voditelja | Ali no morda: «fašlja», ali pa viteško zadoščenje, in sl-1 — Bog nam daj laških Url Na vekomaj, cer od ravnatelja «Edinostl», sedemdeset- amen! letnega starčka! | - 6a., "pričakoval nekaj globljega, nekaj pozitivnega. Protičeva proldamacija je pa čisto navaden polemičen članek, M nima drugega namena, kot izzvati nesporazum med demokratsko - radikalno koalicijo. Sredstva, ki ž njimi operira Protič, so tako plitva, da jipi ne ' more nasesti noben radikalni politik, ki je zadnja leta sodeloval v javnem življenju. Sredstva in način, s katerimi se bori Protič proti vidovdanski ustavi. dalje. Bratje, pridite, da zgradimo od kamna do kamna palačo! Na svidenje! Zdravo! * Sokol v Cerkljah pri Krškem se zahvaljuje gdč. učitcljicI Kristini Demšar za dar 1000 kron kot prispevek za nabava telovadnega orodla. Priporoča to res napredno in narodno gospodično v kar najštevilnejše posnemanje v prid mlademu Sokolu v Cckljah. — Starosta. O^c Hribar in nameravano novo iskanje Prešernovih pesmi i G. dr. Danilo Mulurou mi je pred par leti izročil nekaj svoje starejše korespondence z raznimi literati in politiki. V tej korespondenci se nahaja tudi par pisarn, ki jih ie dr. Majaronu pisal Ivan Hribar. Gospoda mi ne bosta zamerila, če iz teh pisem povzamem ona mesta, ki se tičejo nameravanega novega izdan i a Prešernovih pesmi. Leta 1885. je Danilo Majaron sprožil misel o novem izdanju Prešernovih pesmi. O tej nameri piše Ivan Hribar Majaronu dne 28. decembra 1885.: »Misel o izdaji Prešlrnovlli del jc zelo znamenita. Po kratkem Tvojem prvem naznarilu ugibala sva s Tavčar! i, kakošno sveto-br .10 ''io si spočel; ■ c--'o naii • torej daljše Tvoje sporočilo iznenadilo. Pridobi Stritarja vsekakor, da stvar izvrši. Založni"'-- bo — vsa! tako mislim — prav rada sprejela »Narodna tiskarna«; če ne, pa midva s Tavčarjem. Govoril sem o tej stvari tudi z Jurijem Šu-hlcem io obljubil mi je, da bode prav rad ilustroval nekatere pesmi. Druge bi zopet llustroval njegov brat Ivan; — In tako bl bila naša Izdaja lahko vsa! približno podobna nove j izdaji Scliillerjevih spisov. r varil som o stvari tudi z Levstikom in — se ve da — predno sem mu naznanil Tvoje prizadevanle, pozval Ka, naj se stvari loti. Izprevldel sem pa, da čakamo zastonl od njega nove izdaje. Oi: narrcč vedno nr:;!aš.\. da je šc bolan !n da ticčc svojega življenja žrtvo- vati za nehvalei..! narod. Vidi se mu pa na lici, da j že zdrav ln da bi trud o novel izdaji Preširna že še prestal. — Kuj torej Ti železo, dokler je še vroče!. . Dne 6. januarja 1KS6. je Ivan Hribar Majaronu poročal sledeče: \e člane. Praktičen mož jo skušal uveljaviti svoje načrte na praktičen način. Slovenci so se začeli hoditi učit v Prago. Priredili so par velikih izletov na narodopisno razstavo, na Velehrad oz. v Prago ob Metodovi 1000 letnici (1884) na jubilejno razstavo itd. Praga in Ljubljana sta ee zbiižali; nadaljnje dslo 30 izvršili sokolski zloti. Od 1. 1870 je stal Ivan Hribar kot po-sredovatelj med Cehi in nami — zadnja leta se je po teh gospodarskih zvezali razvila naša industrija in banke. Vso te zvezo so vodile do našega skupnega političnega boja v avstrijskem par- lamentu in do našega enotnega nastopa v svetovni vojni. Zasluge Ivana Hribarja za zvezo me*! Cehi in Jugoslovani so veliko; pisatelj t! zgodovine bo mogel ob njegovi osebi po dati pregled polstolotnega našega skup nega dela. Beseda »vzajemnost* je naši: v njem vedno praktičnega moža, ki jo ve del, da mora bosedi elediti dejanje. Zgo dovina naSega narodnega gospodarstvi bo s spoštovanjem imenoval njegovo Ime Ceško-jugoslovansko bratstvo Ima v njen svojega izrazitega zastopnika. J. B DomaČe vesfi * Podpisovanje d rta vnega posojila i Štajerskem. V Mariboru jo v poso- i Sprejem pri goep. pokrajinskemu inicstnlku. Jutri, J.9. t. m. se vrši ob ). url v volilu dvorani vladne iialačo gojeni, b kateremu so vabljeni vsi, ki , spominjajo jubileja gosp. pokrajin-;cga namestnika. * Ivan Hribar — častni meščan Kraja. Občinski odbor v Kranju je na redlog župana g. Cirila Plrca imeno-jj ministra in pokr. namestnika, gosp. vana Hribarja, v znak hvalež-osti ln spoštovanja ter priznanja njo-ovih velikih zaslug za naš narod za ustnega občana mesta Kranja. * It naše generalltete. Upokojena la: bivši vojni minister general Mi-ovil P. R a š i č in pešadijski polkov-ik Janko V ttk a s o v i d. Kakor ,lonca beograjska »Epoha*, bo takoj po ovratku kralja Aleksandra Ime-ovanlli šest novih generalov. ' Z ljubljanske univerze. Ravnokar je ■ tisku Izšel soznam predavanj na ljub-janski univerzi za zimski semester 1021 -.923. InBkripcija za zimski semester, kl raja od 1. oktobra 1921 do 15. januarja 1952, traja od 1. do 9. oktobra. Akade-nično oblasti za prihodnjo študijsko leto io sestavljene takole: Rektorat: rektor prof. dr. Gregor Krete, prorektor prof. dr. Rlkard Zupančič, univerzitetni tajnik dr. Matej šmalc; univerzitetni svet: predsednik rektor, podpredsednik prorektor, poslovodja prof. dr. Franc Kidrič, člani V6i . predeta vitel jev NSS* v Ftuju. Danes je obrekovani gosp. glavar vložil proti Brandnerju in njegovim ptujskim po-magačem tožbo, Aa jim da priliko, , tur-čin lak, kt v. nJem suše koruzo. Kmalu po 4. uri popoldne smo se odpeljali dalje. V Orchovcd nas Jo prestre-gla šolska mladina, katere učltcli nam Jo razkazal šolo, ki se ravno zopet dviguj Iz vojnih razvalin. V Raklncu smo se ustavil', lin del ua<( ho prenočil tu, drugi del Jc odšel dalje y bližine Ziibaria, kjer sc Jutri zopet se< stanemo. * Iti. skupščina Jugoslovanskega zdravniškega društva jo bit« zaklju.Vjia- z Izleti na Bled in Bohinj, otl-oma v P.ogaSko Slatino. Udclcžnlkt so niso m igli dovolj /.•.hvaliti na gostoljubnem, bratrkem strojem« vsepovsod, ka.inr so prišli. I.jub-!;ančani so kar tekmo rvii med seboj, kako bi našim gostom pokazali bratsko ljubezen. Ob prihodu vlakov so pričakovati gostitelji svoje gosto na kolodvoru in jih odpeljali v avtomobilih in kočijah na stanovanja. Marsikateri Ijubeznjtvl Ljubljančan so jo žalostlt, »!:o nI dospel odkazani mu gost je zahteval, naj se mu odkaže drugega. Ravno tako prisrčno so bili naši gostje sprejoti na Bledu iu Bohinju oziroma v Rogaški Platini. Ljub-Imbljanskemn občinstvu nrvšira filejcm in Bohinjcem, Tourist otfice in ravnateljstvu Rogaško Slatino kakor tudi vsem drugim prijateljem, ki so izkazali toliko simpatij našim gostom, izreka najprisrčnejšo zahvalo Slovensko zdravniško društvo. * Poziv. Stranke, ki imajo kako tlria-tev do slov. zdravniškega društva ob priliki III. skupa Iugofdovanskega lekarske-ga društva v Ljublajni, naj te tlrjatve sigurno do 25. septembra t. 1. naznanijo g. dr. A. Praunseisau v Ljubljani, ker eo na poznejšo prijavo ni mogoče ozirati. Lastnik in izdajatelj Konzorcij „Jutra". Odgovorni urt-dnik Vit. F. jelene. Mesto posebnega obvestila. Bolestnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je predraga naša ' ' \ , . Marija dr. Treo-va roj. Mahorčičeva danes v soboto dne 17. septembra ob Vi 7. zvečer po dolgotrajnem in mučnem trpljenju mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v ponedeljek dne 19. t. m. ob 2. popoldne iz hiše št. 4, Knailjeva ulica, na pokopališče k Sv. Križu. Vsem, ki so predrago ranjko poznali, jo priporočamo v blag, neskaljen spomin. v Llubllana-Sežana, dne 17. septembra 1921, * Marija vd. Mahorčičeva, mati; — dr. Dragotln Treo, soprog; —< Boris, Vida dr. Novakova, otroka; — Ludovlk Mahorčič, brat; —< dr. Fran Novak, zet; -- Albina vd. Višnikarjcva, Mila Mahorčičeva, svakinji. Povest o strahovih lfajel Mm si prostorno sobo visoko Eri v Broadwayu, v rassežnl stari hiti, tare v)ŽJa nadstropja so bila dolgo lot pred menoj brez stanovalcev. Prostori so Mli davno liročoni prahu ln pajčevinam, samoti ln molku. Bilo mi je, kakor da _ Be tipljom med grobovi, kakor da vdiram v zasebno življonje mtrv.lh, ko som lezel prvo nož v svojo novo stanovanje. Prvič v mojem življenju se me je polastila babjeverna groza; ln ko sem na stopnicah zavil okrog temnega vogala in je plavala pred menoj mehka tenčica nevidne paj&oviue ter se dotaknila mojega obraza, sem se zdrznil, kakor kdo, kl jo ertičal pošast Kaiio vesel sem bil, ko som dospel do svoje sobe in sem mogel trohnobi in temi zaloputniti vrata itred nosom. V kaminu je plapolal vesel ogonj ln sedel sem predenj z ugodnim občutjem olajšanja. Dve uri sem sedel tam. Mislil sem ua minulo čase. Klical sem si v spomin nekdanje doživljaje in vabil polpozal-ljeoe obraze iz megle prošlosti, pri tem pa sem prisluškoval v duhu glasovom, ki so že davno za vse čase utihnili, — in nekdaj priljubljenim pesmim, kato-rih sedaj nihče več ne poje. In ko je moje sanjarjenje nagnilo v otož-noet, ki je postajala vedno težja, so se ublažili zunaj tuleči vetrovi v rahle tožbe, besno tleskanje dežja na šipe se je omililo v mirno trkanje, polagoma je zamrl hrup po cestah, doki ir niso utihnili tudi nagli koraki zadnjih zakasnelcev in ni bilo ničesar več slišati. Og-enj jo pogorel. Čustvo osamelosti se me je polotilo. Vstal sem iu se raz-pravil, pri čemer sem hodil po sobi po prstih in delal vse skrivoma, kakor da bi bil obdan od spečih sovražnikov, kl bi mi bili usodni, ako bi motil njihov spanec- Pokril sem se v postelji in 'i ho prisluškoval šumu dežja in vetra in mirnemu rožljanju daljnih okniv, dokler me ni vse to usjiavalo. Sp&l sem trdno, koliko časa, ne vem. Nenadoma so vzdramim, poln grozotnega pričakovanja. Okrog mene je vladal globok molk. Ničesar ni bilo čuti razen utripov mojega srca. Todaj, čez nekaj časa, je jeia odeja počasi polzeti proti vznožju postelj", kakor da jo kdo vleče. Nisem se mo- fel zganiti; nisem mogel lz|irep">voriti. e vedno jo lezla odeja premišljeno doli, dokler n'mo bila moja prša razo-deta. Tedaj sem zsrrabil odejo z veliko silci in jo zvlekel zopet čez plavo. Čakal sem, prisluškoval, čakal,. Zopet se je začelo vztrajno potezanje in zopet sem ležal otrpel nekaj sekund, ki pa so se leno vlokle celo stoletje, dokler niso* bila moja prsa zopot gola. Končno sem zbral vso svojo energijo, potegnil odejo nazaj in jo kreok> držal. Nato sem Šakal. Polagoma m sa- Čutil lahno cukanie in zgrabil odejo trdneio. Cukanje je postajalo močnejše, ojačllo se Je v silno tego — močneje in močneje. Moral sem odejo Izpustiti, in v tretjič se ml Je izmuznila. Zastokal sem. Z vznožja ml je odj-k-nll stok, debele znojne kaplje so mi stopile na čelo. Bil sem bolj mrtov ko živ. Tedaj sem začul težko stopinjo v svoji sobj — korak slona, se mi je zdelo, zakaj od človeškoga bitja nI mogla izhajati. Stopinje so se oddaljevale od postelje, to me je tolažilo. Cul sem, da so se bližale vratom, šle skozi, ne da bi promaknile zapore ali ključavnic«, Be odmikovale po temnih, turobulh hodnikih, čuti jo bilo le škripanje losk in brun — potem i>a je zavladal »opot globok molk. Ko se je moje razburjenje poleglo, som si dejal: «To so sanje, kratkomalo grde sanje.* Tako Bom ležal ln premišljeval, dokler bo nisem popolnoma uvorll, da so bile sanje; všečno sem se nasmehnil in bil zopet dobre volje. Vstal sem in prižgal luč; ko sem bc prepričal, da sta ključavnica in zapah prav taka, kakor sta bila, ko sem ju pustil, se je razlilo po mojem srcu pomirjevalno smehljanje in zaokrožilo moje ustne. Zgrabil sem za pipo, jo prižgal ln ravno hotel sesti k ognju, ko mi je zdrknila pi|ia iz onemoglih rok, kri je zbežala z lic in moje mirna dihanje so je izpremenilo v hlastanje po zraku. V ]te|>elu pred kaminom, tik odtisa mojo gole nogo, se je nahajal drugi odtis, ki je bil tako ogromen, da je bil moj v primeri z njim kakor odtis otroške noge. Imel sem tedaj v resnici obisk in korak slona je bil pojasnjen. Upihnil sem luč in se odrovenel od strahu vrnil v posteljo. Tam sem ležal dolgo časa. strmel v temo in prisluškoval. Kar sem začul nad seboj praskajoč šum, kakor bi vlačili po tleh težak predmet. Nato je predmet padel na zemljo in kakor potres so odmevala moja okna. V oddaljenih delih poslopja sem čul zamolklo zapiranje vrat. Slišal sem, kako so plazijo pri-huljenl koraki po hodnikih ter stopnicah. Včasih so se koraki bližali mojim vratom, oklevali in se zopet od-laljevali. V oddaljenih hodnikih sem čul rahlo rožljanje z verigami in prisluškoval, dočim so je rožljanje približevalo, dočim jo truiloma lezlo po stopnicah in vsako kretnjo označilo v prostim koncem verige, kl jo padi.1 s krepkim ropotom po stopnicah, ln pri čemer se je pošast, ki je nosila verige, bližala. Cul sem mrmranje; pol-irrečeni kile, ki je bil kakor s silo udu-šen, drsanje nevidnih haljin, šumenje nevidnih kril. Tedaj sem se zavedel, da so v mojo sobo vlomili, da nisem v njej sam. Cul sem, kako nekaj okrog postelje vzdihuje, sope in tajinstveno šepeče. Tri male krojrlice v rahle fosforescirajočl lua ao m zasvetite na stropa nad mojo glavo, ae tam ustavile ln nekaj časa. žarele, nato pa padle doli, — dve od njih na moj obraz, tretja na blazino. Iskrile so se, bile so tekočo in tople. Izkustvena veda me Je poučila, da so se pri padcu ispremenlle v krvave kapljo; ni bilo treba luči, da se o tem prepričam. Nato sem zagledal blode, ža-lobno razsvetljene obraze ln bele, dvigajoče se roke, ki so za trenotek breztelesno plavale po zraku ln Izginile. Sopotanje, glasovi 'ln toni so utihnili in zopet je nastopila slovesna tišina. Čakal som in poslušal. Čutil som, da moram iineti luč, ali pa umrem. Strah mo je oslabil. Počasi sem sedel, todaj se je dotaknila mojega obraza lepka roka. Vsa moč me je ustavila ln kakor bolnik, kl ga je zadela kap, sem se zgrudil nazaj. Nato sem začul šumenje obleke v smeri od vrat, kjer je izginilo. Ko Je bilo zopet vse tiho, sem bolan in šibok zlozel s postelje in prižgal z roko, kl se je tresla, kakor da bi 1 iln stara sto let, plinovo svetilko. Luč je nekoliko zboljšala moje razpoloženje. Sedel sem in se udal sanjarskemu o)>azovanju velikanske noge v pepelu. Polagoma so se jeli obrisi tresti in postajati motni. Ozrl sem se navzgor ln videl, da široki plamen v svetilki pojema. Isti trenotek sem zopet začul korak slona. Zapazil sem, kako se približuje skozi zatohle hodnike, vedno bolj, vedno bolj, ln luč je bila vedno rnot-nejša. Stopinje so doseple vrata in se ustavile, luč se je prelila v slabotno modrino in vse okoli meno je ležali v pošastnem somraku. Vrata se niso odprla, vendar sem čutil, kako je pihljala okrog mojih lio lahna sapa in kmalu sem se uvedi, da so nahaja okrog mene ogromno megleno bitje. 0|iazoval sem ga s svojimi kakor začaranimi očmi. Bled žar je bil razlit po bitju; polagoma so so jele ujegove meglene gube oblikovati — prikazala se jo roka. potem noge, život in končno jo pogledal iz meglo velik turoben obraz. Prost svoje meglene odejo, nap mišičast in krepkorasel so je, dvigal nad monoj veličanstveni orjak car-diffskl. Ves strah je Izginil lz mene, zakaj vsak otrok ve, da od tega dobrohotnega obraza ni pričakovati ničesar zlega. Takoj se mi je vrnila dobra volja in takoj je plinova svetilka svet-loje zagorela, kakor da bi z njo sočustvovala. Nikdar še ni bU samoten izgnanec tako vesel, da more priti do družbe, kakor som bil jaz, da smem pozdraviti tega prijaznoga velikana. Dejal sem; »Kako, ali nI nihče drugi kakor ti? Ali tudi veš, da me je strah v zadnjih dveh, troh minutah zmučil skoro do smrti? Ros sem popolnoma od srca vesel, da te vidim. Rad bi imel stol — Tu, tu, ne skušaj sesti na reč tu!» Toda bilo je prepozno. Preden eom ga mogel zadržati, se je spustil na stol In po stola Je bOo, ie nikdar nisem vi dol tako razbitega stola. »Stoj, stoj, razbiješ mi vse ...» Zopet prekasno. Zopet pok in drugi stol se je razpustil v svoje prvotne elemente. »Za vraga, kaj nial pri pravi pameti! Ali mi hočeš razdojati vse moje pohištvo! Tu, tu, ti okameneli norec ...» A nič nI pomagalo. Preden sem ga mogel zadržati, je Bedel na poeteljo, kl se Je trenotoma izpremenila v žalostno razvalino. »To so lepe navade! Najprej prideš ln brskaš po mojem stanovanju, s soboj privedeš logijo potepuških strahov, da me mučijo do smrti ln potem, ko sem ti izpregledal tvoj nenavadni kostum, kl ga ljudje ne U-[»e drugje kakor v poštenem gludališču ln pa še tam ne, mi povračaš potrpljonje s tem, da mi s svojimi poizkusi razbijaš pohištvo, kar ga moreš najti. In zakaj moraš ravno sesti? Saj škoduješ samemu sobi prav tako kakor menL Razbil si konec svoje hrbtenice in tla so posejana z drobci tvojih krač, da Izgleda stanovanje kakor kamnoseška delavnica. Sramovati bi se moral, dovolj si velik, da bi vedel!* »No, no, saj ne bom nič voS razbijal. A kaj naj začnem? Ze celo stoletji nisem imel priložnosti, da bi sedel.* In solze so se mu vlile ix oči. »Uboga žival!* sem mu dejal. »Ne Brnel bi tako robato ravnati s teboj. Nemara si vrhu tega še sirota. Toda sedi tu na tla — nič drugoga ne more zadržati tvoje teže — in razen tega ne moreva prijetno kramljati, ako moram gledati tako visoko it tebi Imeti te moram tu doli, tu pri tom visokem pisarniškem stolu, na katerega splo-zam, da bova govorila iz obraza v obraz!* Sedel je tedaj na tla ln si zaralll pipo, kl sem mu jo dal jaz, vrgel si jo čez rame eno izmed mojih rdečih odej, poveznil na glavo kopalno banjo kakor čelado in se uredil slikovito 'ji udobno. Potem je prekrižal svoje noge, jaz pa sem naložil drv ln Izpostavil ploske in medenemu satu podobna podplate njegovih ogromnih nog pri-jotni toploti. »Kaj pa imaš tu na podplatih svojih nog. da so tako preluknjani?* »Proklete ozeblino! Dobil sem Jih do temona, ko som ležal tu spodaj pod Nowallovo farmo. Toda ta kraj mi ugaja; ljubim ga, kakor ljubi kdo svojo staro domovino. Nikjer ne uživam lepšega miru, kakor ga imam tam.* Kramljala sva še kake pol ure, tedaj sem zapazil, da je truden in mu to povedal. »Truden?* je dejal. »No da, kako pa naj bo drugače! Sedaj ti povem vse, kar se tega tiče, ker ravnaš z menoj tako lepo. Dul» okamenelega moža sem, ki leži tam preko ceste v muzeju. Ne najdem ne miru ne pokoja, dokler tega ubogega trupla zopet ne pokoji-ljejo. Kaj je tedaj bilo naravneje, kar sem mogel storiti, da dovedeni ljudi do tega, da me pokopljejo, - tebe tj strah! — kakor strašiti na mestu k|f je ležalo truplo. Tako sem strašil' vT ko noč po muzeju. Pregovoril „(»m lo druge duhove, da so ml poma^H Toda s tem nisem dosegel ničesar b nikdar ni prišel nihče v muzej o' poi noči. Tedaj mi je padlo v glavo, da stopil preko ceste in strašil malo v t(, hiši. Cutll sem, da moram Imeti srečo ako me le kdo čuj«. zakaj pri s»bi jeir imel najizbranejšo »užbo, ki jo m0ri dati pekel. Noč za nočjo smo *mria joč tavali po teh zatohlih sobah, vk čili verige, stokali, šepetali, kobaca se po stopnicah, dokler nlBcm bil, 1 povom odkrito, od utrujenosti žeV polnoma trd. Ko sem nocoj zaglc^ v tvoji sobi luč, sem še enkrat zl)ri vse svojo moči in prišel semkaj z de lom svoje stare čilosti. Toda popu] noma truden sem, popolnoma izčrpau Daj mi, nujno te prosim, daj b upanja!* Razburjen Bera skočil raz svoj vzv], šoid Bodež ln vzkliknil: »To je pa že prevečl Vse, kar se j, doslej zgodilo! Ej, ti uboga, stara, b«. gajoča fodlija, čisto zaman si se tri d da Strašila si okoli radi svojega od livka Iz mavca,*) pravi cardiffski orjat se nahaja v All>anyjul Za hudirja, ka ne poznaš lastnih ostankov!* Nikoli še nisem videl izraza tolikep sramu, tolikega ponižanja, kakor se j razlii tu po vsem njegovem obličju. Okameneli mož se je počasi dvigu; ln dejal: »Po pravici rečeno, ali Je to res?« »Tako res, kakor sedim tu.* Vzel je iz ust pipo ln jo položil nj rob kamina, potem je stal tu trenotei neodločno, pri čemer Je nevede, le i: stare navade, vtaknil svoje roke tja kjer bi morali biti hlačni žepi, skleni brado na proi ln končno izpregovori! »Nikdar v svojem življenju se še ni sem zdel tako smešen kakor seda; Okameneli mož Je vodil vos svet « noe, Bedaj pa se proetaška sleparija konča s tem, da je potegnil svojeg: lastnega duha. Moj sin, ako je v tvo jem srcu še iskrica sočutja za uboc zapuščen strah, kakor sem jaz, m razglasi tega dogodka ljudem. Pomisli kako bi bilo tebi pri srcu, ako bi cv pravil tako oslarijo!* Cul sem, kako Je dostojanstveni stopal po stopnicah in po zapuščen cesti; šum njegovih korakov je bi vedno tišji ln žalostno mi je bilo pr srcu, da je odšel, uboga žival — in Ji bolj žaloeten, da je odnesel s seboj mojo rdečo odejo in mojo kopalo« banjo. •) Dejstvo. Prvotna sleparija z «or jakom cardiffskim* se je duhovito po uovila in se je duplikat razstavil , New Yorku na veliko jezo posestnik prvega kolesa, »edino pravega* car diffskcga orjaka, in sicer oni čas, k je originalni orjak v albanyjskom m. zeju privabljal velike množice ljudi -0|>omba pisatelja. Prlpc« očamo domač« tvrdke: Mali trgovski in obrtni oglasnik. Izhaja pollubno. Vsaka otbva 4 K. Sklad 14 ta: Balkan, rt. d., Dunajska c. 33. fd.p.l Pučkarji: Kaisor F K., Solenbnrgova nI. 6. Spedlc i|a: Balkan, d. d., Dunajska c. 83. [d.p.) Pisalni stroji i |d. p. Bar Franc, Cank. nabr. 5 Tel. 407 Trgovine: L. Mikuš, izdelovanje dežnikov, Mestni trg 15. Oerenda Fran, konfekcija, manufak-tura na dflbelo, najnižje cene, Emon-ska cesta 8. Razmnoževalni aparati! |d. p. Bar Franc, Cank. nabr. 5 Tel 407- Klcparstvo: T. Korn, Poljanska cesta 8. Seliškar Ivan, urar, Ljubljana, Rožnn dolina 10. VBako popravilo izvršujem točno in ceno. Mehanična delavnica! [d. p.| Bar Franc,, Cank. nabr. 6. Tel. 407 Brusovnlca: Vekoslav Vanino, Stari trg. io 1535 Prazne ln rabljene 80—1 vreče (djakove) v vsaki množini po najnižji ceni pri FR. SIRC, Kranj. Kupuje suhe gobe, fižol, brinje, olje. Centrala: LJubljana, Rimska cesta 2 Tehnični, elektrotehnični in gumijevi predmeti vseh vrst na drobno in debelo. - Glavno zastopstvo polnih gumijevih obročev za tovorno avtomobila tovarne Walter Martiny. Avtogaraže in avtodelavnioe s stiskalnico za montiranje gumijevih obročev pod vodstvom inženirja v centrali. LJubljana, Rimska cesta 2. Prevozno podjetje za prevoz blaga celih vagonov na vse kraje, za kar ie na razpolago 10 tovornih avtomobilov. 643 26 Podruinioe: Ljubljana, Dunajska c. 20, tel. št. 470. Maribor, Jurčičeva ni 0, tel. št 133. Beograd, Knez Mihaj-lova nI. 3. Nrve».ra plEsbarsha in ličar- IVAN BRICELJ, Dunajska oeata 18, so priporoča. Izvršitev točna, cene zmerne. 6. 52—50 Svloarske aro, zlatnine ln irebrnlne udi strokovni ur ar F. Korošec, Sv. Flo-rtjana ultoa 31. Vsako popravilo se izvrši vestno z garancijo. Staro zlato in srebro se vzame v zameno. 227 62—52 ,3GB JE UMBHSk20b gonilna, usniata, prvovrstna Knochova v dimenzijah (širinah) od 30 do 2a'l u m prodaja po ceni, takoj s skladišča: Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: FrkovIC t drug, Zagreb. MesnlCka 5. Telefon 4-45. Uubllana. Stritarjeva ulica 7, telefon 422. brez sladkorja rmeludo 13_Jo nudi po najnižji dnovni ceni in v vsaki množini Delniška družba,Triglav' tovarna hranil v Smorcl pri Kamniku. Kupuje tudi tozadevne slrovlne. Ali ste že poslali na- fl ročnino za „Jutro" f aaiaaiHtTiaaMaiibaj^,«,.^._____......u^s*.^ -Najstarejša Speditiistta tvrdka v Sloveniji: 18™ ■a ■ ^^^^ Ljubljana "SB GE U Spsd nljslu pisarna Jssemce g Podjetje za prevažanje blag" južne železnice. Brzovozni is tovorni nabiralni [j promet iz Avstrije in v SkladiSdo a Brzojavi: Ranzlnger. I Avstrijo. Zacarinjenje. Podjotje ia prevažanje pohištva, posebnimi isprtimi kabinami n pohištvo. 784 62 Interarban telefon 60. a Telefon 51. 879, mestni tesarski mojster Telefon 81.87! Ljubljana, Dunajska cesta 46. Vsakovrstna tesarska dela, kakor : moderne toaene stavbe, ostrešja sa palača hlSe, vile, tovarne, oerkve in svonlke; stropi, rasna tla, stopnloe, lede nloo, paviljoni, verande, lesene ograje Itd. Gradba lesenih mostov, |ezov in mlinov. Parna žaga. 153130-2 Tovarna furnirja Izšla le v pesmi in slikah, I. In II. zvezek. Cena posameznemu zvezku 4 krone. "Tpi Dobiva se pri kolpoiterjih, v trafikuh in v upravi „Douiovine Sodna ulica 6. Kupim večjo množino U (in tudi drugih trdih drv) franko vagon nakladalna pi staja. — Cenjene ponudbe na naslov ,,Drva", pošti predal št. 21, Maribor. 3- Telefon it. 508. OBR V SI. poi!. tak. ur. 12.051. daje kredite v obrtne svrhe, po izrednih pogojih, pospešuje ustanavljanje obrtnih in industrijskih podjetij, izvršuje vse bančne transakcije najkulantneje. Vloge na knjižice in na tekoči račun obrestuje s ■ — od dne vloge do dne dviga. — 468 26-22 frdoga •Jutru* it. 221, in* H. tepimbra 1921 1851 a Sedemdesetletnica bana Hribarja « 1921 Iz Hribarjevega livlienia Kakor njegov tovarti, prijatelj ln sobojevnik dr. Ivan Tavčar, Je tudi Ivan Hribar sin slovenske knietske rodbine. Roien Je bil dne 19. septembra 1851. v Trzinu pri Domžalah. V ljudsko šolo Js bodli v Mengeš, kjer se bllSčl ie danes njegovo Ime, v katero Je prišel vsled svojega odličnega napredovanja. Oimnazllo je Iskoval sprva v Ljubljani pozneje Novem mestu. A tudi tam nI bil dolgo. Bil je učenec p. Stanislava Skrabca, kl Je še bolj znetll narodno zavest In ljubezen nadarjenega mladeniča. Narodni radikali-tem Hribarja Je temperamentnega mladega rodoljuba onemogočil na avstrljslcl srednji šoli. Zapustil JS Novo mesto In gimnazijo sploh. Preselil se Je v Prago, kjer se |e I -'ti! trgovskim Študijam. Bila |e srečna Izbra, ker Je imela na tem ..olju Hribarjeva vstvarjajoča sila mnogo več možnosti za razmah in udejstvovanje, kakor bi iih imela v okvirju tradicionalnega razvoja slovenskega študsnta. In ml smo dobili tako moža, kl Je velikopotezno In uspešno gradil temelje za našo narodnogospodarsko osamosvojitev. Ko le dunajski borzni krab v sačetku sedemdesetih let potegnil v svoj vrtinec in upm"Tstll prvo In takrat menda edino sle cnsko banko , Je prišel Ivan Hribar v LJul " ino kot zastopnik praške «I3anke Slavijo, v katero službi je Lil Že v Pragi. S svojimi odličnimi spo-spobnostinl ln s svojim neumornim delom ie dosegel, da je zavzel ta ugledni slovanski Institut vodilno mesto tudi v Sloveniji. Uspešno Je spodrlval tuje, zlasti razne neinoke in židovske banke, kl so do takrat bi cz konkurence Izsesavale naše prebivalstvo. Ožje stanovsko delo pa nI Izčrpalo Hribi ,-ieve neizmerne eneruile. Z vso vnemo in ljubeznijo se Je vrgel na narodno delo in nI bilo narodne akcije, kl ne bi Itela Hribrja, ako že ne za stvaritelja, pa gotovo za vnetega podpornika. S Tavčarjem skupno Ir- tvidiral steber za stebrom nemškega nadvladla In omajal naša mesta. Leta 1882. Je bil vkljub svojim mladim letom Izvoljen v ljubljanski občinski svet, kateremu Je poslej pripadal do leta 1910, ko mu Dunaj nI več pustil zasesti županskega stolca. O Hiibarjevcm delu v občinskem svetu ljubljanskem priča boli kot vsi sla-vospcvl dejstvo, da |e bil že leta 1890. Izvoljen za častnega občana v priznanje zaslug, kl si Jih Je pridobil za mesto. A prava era Hribarjevega dela za Ljubljano Je nastopila šele, ko ga le občinski svet po potresu Izvolil leta 1896. za župana v zavesti, da mora postaviti na krmilo mestne uprave moža z neupogljivo voljo In Jasnim, svežim razumom. Da je Izbral pravega, je pokazala štirinajstletna doba Hribarjevega županova-nja, ko le na potresnih razvalinah zrasla no« a, moderna Llubljana. Leta 1889. Je poslala Ljubljana Hribarja prvič v deželni zbor, kjer Je ostal dolga Jeta in bil vedno med voditelji narodne In napredne politike. Leta 1907. Je bil po ožil volitvl — pri prvi volitvl mu ie "ian)ka en glas do absolutne večine — Izvoljen kot zastopnik Ljubljane v državni zbor. Zanimivo Je, da Je praznoval Ivan Hrl-bor svojo petdesetletnico leta 1901. ravno na dan volitev v deželni zbor Iz mestne ktirije. Skupno z Grasellijem sta sijajno zmagala nad klerikalnima kandidatoma Pollakom in Krcfrarjem. — V letih 1884. do 1887. je Izdajal Hribar si ..no s Tavčarjem »Slovana«, kl Je fcil prvotno narodno-poiitična revija, a je gojil vedno bolj tudi leposlovje. Vkljub svojemu neumornemu delu na političnem iti gospodarskem polju, ie Imel Ivan Hribar vedno polno umevanja In vedno dovolj časa za naša ožja kulturna vprašanja. Samo Aškercovo Ime govori v tem oziru polne kr.."~e, O politi :aem delovanju Ivana Hribarja, zlasti o njegovem oranju ledine na polju Slovanstva In Jugoslovanstva govorimo na drugem mestu. Zadnje desetletje Hribarjevega dela Je Še v živem spominu. Leta 1910. ga Dunaj ni hotel več potrditi za župana In ko ie izbrulnila a.otovna volna, Je držnla tudi Hribarjeva pot v Ječo in Internacijo. Jugoslavija pa mu Je prinesla polno zadoščenje, ki se najbolje zrcali v dejstvu, da sedi Ivan Hribar danes kot minister in n-ivlšil reprezentant državne oblasti v oni isti palači, kjer se ie nekdaj kovalo zanj trpljenje In ponižanje. Hribarjeva smer v slovenski politiki Hribarejva oznaka o politiki je bila vodno radikalnost v narodnem oziru. Zo njegovo prvo politično udejstvovanje pomeni radikaliziranje narodne taktike. Bilo je to sredi osemdetosih let, !:o smo imeli na Kranjskem prvo slovensko vladno stranko, ki je podpirala tedanjega »slovenskega« deželnega predsednika, edinega to vrsto tekom avstrijske parlamentarno-politično zg.v dovir.e. Takrat sta nastopila dr. Ivan Tavčari n Ivan Hribar ter pričela živar hen boj za radikalnejšo narodno smer slovenske politike, boj zoper prevelik oportunizem napram vladi. Toda minilo j« nekaj let; poskus slovenske vladne politike se je nehal, kar kor se v habsburški Avstriji drugače ni mogeL Radikalnejše in oportuiustič-no krilo napredne struje sta se našli zopet v skupnih vrstah; bilo Je trela iričetl borbo ne več okrog vprašanja, ali naj bo politična taktika nekoliko bolj ali nekoliko manj oetra, marveč proti pripravljajoči ae veliki klerikalni reakciji Začetkom devetdesetih let je nastopila, po Mahniču temeljito pripravljena, agresivna katoliško-narodna politična organizacija, tn skušala potis-rJtl najiredno strujo popolnoma v stran. Desetletja je sedaj slovensko politično javno3t povsem okupiral boj med klerikalno ln napredno ali liberalno stranko, boj, v katerem sta igrala vodilnr vlogo Ivan Hribar in dr. Ivan Tavčar. Ivan Hribar jo tudi v tej dobi ostal s srcem bolj na onem torišču, kjer jd bilo obravnavati pereča narodna vprašanja. Pri tem je bila glavna njegova oznaka ne lo narodno vprašanje v vsakdanjem pomenu besede, marveč v onem obsegu, v katerem je maralo za Avstrije stopiti pred vsakega daleko-vidnejšega, nacionalno ne k polovičarstvu nagnjenega človoka. To vprašanje je kulminiralo v dilemi: ali nam je v okviru Avstrije pričakovati narodno rešitve ali ne. Hribar se je nahajal na strani onih, ki so na to odgovorili negativno. Tak negativni odgovor pa jo že dal sam po sebi tudi nadaljnjo pro-gramno točko, kl je bila rusofilstvo. Med Slovenci se je, prav tako kakor med ostalimi Slovani, rusofilstvo pojavilo sporadično že zgodaj. Posebno zmagovito in popularno pa jo postalo tekom borbe za ustavo Avstrije, za ustvaritve dualizma iu pa za časa ru-sko-turške vojne 1. 1877/78. Takrat je nešteto Slovencev gledalo v Rusiji bodočo rešiteljico izpod avstro-neinškega jarma. V sledečih desetletjih je sicer ta stanja med nami postala slabejša, ker politične okolnosti za njo niso bile posebno ugodne, a ostali so ji vendarle zvesti mnogi posamezniki, katerim je pomenil takoimenovani panslavizem realno politično formulo. Pustimo na tem mestu na stran, koliko je bilo v tem gibanju, ki se je odzivalo v vseh slovanskih pokrajinah, pri vseh slovanskih narodih, sanjavega, nepraktično mišljenega; eno moramo vseslovansldm rusofilom te dobe priznati: imeli so pravilen instinkt, od česa nam jo pričakovati razrešitve brezupno zapletenih avstrijskih narodnih zmed. Dasi niso imeli točnih in podrobnih nazorov o vsem, kako naj vseslovanstvo reši zatirane Slovane narodne sužnosti ali celo narodne smrti. — šli so po pravi poti, k pravemu cilju v spoznanju, da pride prej ali slej do velikega, do odločilnega spopada med slovanstvom, katere reprezentant je bila Rusija z balkanskimi slovanskimi državami, ln med germanstvom, boljše: nemštvom, ki sta ga predstavljala Nemčija in Av-stro-Ogrska. Kar se doseže za medslo-vansko zbližanje, spoznavanje, osveščen je, vse je hkrati priprava za ta bodoči odločilni spopad, je priprava za lastno osvobojenje. Med možmi, ki so tako mislili, je oil na zelo vidnem mestu, med prvimi, Ivan Hribar. Zato je njegovo vseslovanstvo, njegovo rusofilsko, no— srbofllsko stremljenje v dobi protikle-rikalne borbe dajalo napredni politiki vedno posebno ne lokalno, marveč širše usmerjeno kompetenco, kateri gre ne v mali meri zasluga, da je svetovna vojna našla napredno inteligenco povsem pripravljeno... Zato ni slučajno, da je dunajska vlada napravila afront zoper Hribarja ravno takrat, ko se je začela uvertura za veliki spopad med slovanstvom In nemštvom, to je anek-sija Bosno in Hercegovine, ob kateri bo je prvikrat jasno pokazalo, na kaj kaže svetovno- politični barometer. Doba od l. 1568.—1014. le zavestno pripravljanje na vojno s strani Avstrije, zato pa tudi v tej dobi Dunaj ne pusti več igrati Ivanu Hribarju pre-vplivnih vlog. Hribarjeva vseslovansko-nacijonalna komponenta slovenske napredne politike je dosegla z Izidom velike svetovne vojne popolno zmago; dopolnile so se sanje onih naših pristašev takoimt-novane katastrofalne politike, ki so so že davno opažali ob zvokih naše bojne himne: »za blagor očetnjave naj puška govori.. .> Ni mala radost za one redke stare bojevnike, ki so učakali te svobodne dni; želimo jim tem bolj, da jih vživajo čira dalje, čim zadovoljnejše. »Katastrofalno" Slovenstvo Ivan Hribar je zastopal pri nas slr-vansko strujo v kulturi in politiki. Mali ljudje so pa bili pri malem delu in so govorili o katastrofalnem SIo-vanstvu, kadar so mislili na Ivana Hribarja. V par desetletjih' pred vojno smo Slovenci opravili mnogo drobnega dela, Nismo več verjeli, da nam je vsega zla kriv Ie tuji meč, marveč smo začeli spoznavati tudi svojo lastne grehe ter iskati pomoči pri samih Bebi: šteli smo ob nacionalni meji svoje ljudi do zadnjega moža, sestavljali smo nacionalne katastre, gospodarski pomagali ob-mejnikom, ki so nam kakor graničarji čuvali narodnostno fronto, zidali smo šole za svoje manjšine v ogroženih krajih. Vse to je bilo plodovito, na videz malo, a v istini veliko in jako zaslužno delo. Ivan Hribar se ga jo udeleževal. On spada med ustanovitelje Družbe sv. Cirila in Metoda, kjer se je sredotočilo drobno nacionalno delo, in je po zaslugi in pravici postal njen častni član. Bili so pa, posebno zadnja leta pred vojno, med našimi podrobnimi delavci tudi taki. ki so pri gvojem malem delu bili in ostali mali, takorekoč obrtniki ali obrtniški pomočniki, kl ne vidijo preko svojega orodja ln se ne vprašajo, odkod prihajajo sirovine in kam gredo izdelki. Taki zares mali podrobni nacionalni delavci so se jezili nad onimi, kl so včasl pogledali preko slovenskega ozemlja in iskali zveze ostalimi Slovani, ter so očitali Hribarju ln Hribarjevcem — katastrofalno politiko, sanjarstvo, fantastičnoet, češ, gradi Slovanstvo, pa še Slovenstva nL Ivan Hribar je v svojih mladih lotih prišel med Cehe in vzdrževal z njimi trdne zveze do današnjih dni; udeleževal se je slovanskih kongresov, potoval v Rusijo, da pridobi ruski svet za slovansko misel, in bil na strani onih, kl so že pred vojno videli tudi Beograd. Naj povem malo nazorneje, kako jo postopal Hribarl Hitro je reševal ali te v svojem županskem uradu ter zahteval tudi od drugih marljivo delo. Dal je Ljubljani tramvaj in licej itd. A ko je opravil to domače delo (mnogi so med tem doma mnogo spali), je odpotoval v Bvet, posebno v slovanski svet ter razglašal tam ime svoje bele Ljubljane ... Tako jo Hribar s smislom za podrobno domače delo družil prepričanje, da ae slovensko vprašanje ne da rešiti brez zveze t ostalim Slovanstvom, (la je sploh pri vsakem delu treba Imuti tudi širše ideje ter se zavedati trajnejših lu daljših ciljev. Skoda, da je bilo takih, ki bi družili malo z velikim, svoj čas malo. Dogodki med vojno in po vojni so pokazali, kako katastrofalno je bilo za nas, da je večina prezirala Slovanstvo ln Ju goslovenstvo v Slovenstvu. So dobro, da smo vsaj Beograd opozorili nase, da nas v usodni uri ni pozabil! Ko bi bilo sto in sto Hribarjev skozi sto let hodilo v Petrograd, morda, Rusija ne M bila podpisala londonskega pakta! Zdaj se na drugo jezimo, pa smo krivi tudi sami! Nismo verjeli možnost evropske katastrofe in ko se jn vendarle sprožila nevihta nad Evropo, Je odnesla strehe z naših šolskih stavb, ki smo si jih s trudom postavili ob Adriji ln ob koroški Dravi... Tosne so bile ves čas zveze Ivana Hribarja s Cehi. Bil je med nami tipičen Ceh; včasi mu je kdo očital, da je preveč Ceh. Hvala Bogu, pri nas se množi ln množi število onih, ki poznajo in ljubijo češki svet. Med njimi je pa več takih, ld poznajo le Slovence in Cehe ter tvorijo nekak čefiko-slovenskl tipus; doklor smo bili tu doma samo Slovenci, je bil to naraven pojav, a sedaj ko smo in hočemo ln moramo biti Jugoslovani, nam jo dolžnost, od Slovenstva preiti naprej k Ju-goslovanstvu, a potem to svoje Jugo-slovanstvo spojiti s Ceštvom. O Ivanu Hribarju se sme reči, da poleg vsega svojega plemenitega čehofilstva ni prezrl potrebe, iz Slovenstva stopiti v Jugoslovanstvo. Zato smemo reči, da tudi v tem oziru njegova politika ni bila — katastrofalna... Ivan Hribar je bil poslanik našo države v Pragi. Zastoi>al ni več le Slovenije kakor v drugih funkcijah kdaj prej, ampak vso našo jugoslovansko domovino. Slovenija je zanj kot poslanika bila zgodovina, današnjost mu je bila Jugoslavija. Sedaj so je vTnil v Ljubljano in ima veliko nalogo, iz Slovenije napraviti naraven most v Jugoslavijo, iz prošlosti se obrniti v soda-njost in bodočnost. Ne dvomim, da bo mož, ki si je do svoje sedemdesetletnice ohranil toliko fizično in duševno elastičnost, premagal zgodovinske pomisleke ter energično, kakor je samo njemu dano, stopil na pot v našo večjo domovino. Finis coronabit opus... Katastrofalno ni bilo Hribarjevo slovensko Slovanstvo, katastrofalno je bilo in bo vsako Samoslovenstvo. Dr. Fr. Ilešič. Ljubljanski župan Ivan Hribar bi moral imeti v mestni posvetovalnici ljubljanski kot ljubljanski župan posebno spominsko ploščo, z jačje izklesanim imenom kot 60 vdol-bena imena drugih županov. Njegovi predniki so kot slavni možje uživali veliko čast ljubljanskih meščanov Ivan Hribar pa je poleg tega znal ustvarjati spamonike, vidno za vsakogar kot dokaz velikopoteznega, energičnega in neumorno marljivega načelnika mestne občine ljubljanske. Pred Hribarjem Slovenci nismo imeli komunalnega politika. Njegov duh bi mogel nadkriljevati v komunalni politiki najodlicnejše župane velemest. 3e več! Ivan Hribar je bil kot ljubljanski župan obenem reprezentant celokupnega slovenskega naroda in njegovega nacijonalizma, kar ni bil v istem čajsu za nemški narod niti dunajski župan Luege-r, niti za češki narod praški starosta Groš, Ivan Hribar je dvignil Ljubljano Iz ruševin ter v konservativnih razmerah s skromnimi srodstvi ustvaril iz nje relativno in absolutno dično prestoUco slovenskega naroda. LJubljana je leta 1895. štela 1373 hiš. Radi potresa je bilo v prihodnjem desetletju demoliranih 151 hiš, oanov.i pa je bilo v tem času zgrajenih 3li5 hiš, med njimi skoraj polovica dvo- iu trinadstropnih modernih zgradb. Le 10-5% hiš je ostalo v tej dobi br?z b istvene stavbne izpremembe. Dočim jo bila škoda od potresa cenjena na ti milijonov kron, znašajo stroški vseli javnih in zasebnih hiš, zgrajenih v 15. letih po potresu, nad 34 milijonov kron. Vse te številke dokazujejo žo strne na sebi velikansko izpremembo li, a ljubljanskega mesta. Nova slika je tem bolj očitna, ako imamo pred očini le večjo zgradbe, zlasti pa javna poslopja na novih cestah in trgih. Po zaslugi Ivana Hribarja ima Ljubljana vodovod, električno in plinovo razsvetljavo, električno žoleznico tor moderno kanalizacijo z izplakovalnim sistemom, ki samo še čaka [»polnitve po nabiralnih kanalih ob Ljubljanici. Da bi Imel Ivan Hrihar kot mesUil župan na razpolago boljše inžonerjo in boljše arhitekte, bi lahko Ljubljana imela še modernejši stavbni red in a so plačevali v primeri z dru« gimi glavnimi mesti naravnost malenkostne mestne doklade. V posebno zaslugo je Ivanu Hrihir. ju šteti tudi, da jo na mestnem magistratu z reformami v opravilnem redu ter s svojim vzorom v rednem in točnem uradovanju, uvedol vzgledno ko< munalno upravo. Ivan Hribar se Je ves cas svojfega županovanja zavedal, da ni načiRuik navadne občine, marvoč starosta pre-etolice Slovencev. Posebno važnost je polagal na reprezentanco Ljubljane, Ako se je pred vojno kdo na Ruiskem in v Srbiji zanimal za Slovence, je to predvsem za=Iuga Ivana Hribarja. Kako so godrnjali ljudje malega obzorja, ko je Hribar prirejal na stroške mesta bankete Rusom, Cehom in drugim prijateljem, ki so obiskali naše kraje. Danes šele vidi lahko vsakdo, da so bili takrat banketi popolnoma na mestu in da je v njih ležala dalekovidna slovanska politika. In domači dogodki? Ni bilo incidenta od strani naših narodnih nasprotnikov, da bi nanj promptno in energično ne reagiral Ivan Hribar s svojim občinskim svetom. Da, da, ljubljanska mestna posvetovalnica je 'bila za časa Hribarjevega županova, nja edini, nevpogljivi nacijonalni forum, ki se je vsikdar ln brezobzirno boril za pravice naroda. V prepričanju, da no more biti naci-jonalen, kdor je klerikalen, zavedajoč se, da kdor ni napreden, ne more želeti narodu lepše bodočnosti, jc Ivan Hribar zlasti šolsko politiko kot. mestni župan ljubljansld vodil vedno tako. da je bila mestna občina trdnjava napredne misli, on pa centrum za klerikalne napade, najbolj strupenega in najbolj ostudnega kalibra. Da bi lir. bilo napredne Ljubljano, bi danes morda ne bilo več napredne misli med Slovenci. Da bi ne bilo napredne Ljubljane, bi morda tudi ne bilo bojevnikov za osvobojenje ln ujedinjenje. 'van Hribar je častni meščan ljub". Ijaiskl od leta 1890. naprej. Za župana je bil soglasno izvoljon 7. maja 1896. Zupanova! jo, dokler ga ni vrgal z županskega mesta avstrijski režim leta 1910. iz bojazni pred njegovim slovanstvom in narodnim radikaliz-mora. Par spominov IV začetku svetovne vojne je kazala Ljubljana, žalostne prizore. Za one, ki ■o ee zavedali, da gre ta nažo odrešenje, so bili to mučni časi. Resnica je, (ia, srao bili priniorani storiti marsikaj, kar je bilo proti našemu prepričanju. Ljubljana je pozdravila vojno s slovenskimi trohojnicaml, kar se Jo rlalo seveda razlagati na dva načina; oni, ki »o bili mobilizirani, »o morali nastopiti Bvojo službo, javni lunkcljonarji «o morali vsaj na videz kazati svoj patriotizem, ki pa v poštenih slovenskih srcih ni bilo. Zgodilo pa, so jo tudi marsikaj dru-•zoga: tako si n, pr. vidni na prsih rodoljubov avstrijsko čmo-rumeno ko-kardo, dasi se jim ni bilo troba ničesar bati; manifestacijo oficirjev pred uiagi-btratom je gledala cela Ljubljana, dasi M jo bila lahko ignorirala, — o pitanju klerikalnih listov niti ae govorimo — avstrijske zmage so so pruMavljulo s Kilezijansko godbo ob kričanja noumue množico itd. Da l>i odvrnili od ecbe vsak sum, smo kazali na izrazita srb> tile in smo čakali, kdaj jili prit nem narodnem trgu mnogo dobrih prijateljev in mu je bilo bivanje tam prav prijetno. Konečno se je 1. 1918. vrnil v Ljubljano, kjer jn bil pozdravljen na kolodvoru — a Ljubljana se nI So popolnoma zavedala svojih dolžnosti do narodnih mučenikov. Kako ilrugače je znala Praga pozdravljati one, ki so se vračali iz ječ. Ivan Hribar je prestal to ča.-e Čvrst na duhu in teioeu, Sel jn neuklonjcn skozi trpljenje s svojo veliko vero v našo bodočnost- V tem je dal onim, ki so so skrivali za kokarde, živ zgled samozavesti. Splošno je vladalo žo takrat mnenje, da mu je določena v naši bodoči državi šo važna »loga — sedanjo njegovo mesto je primerno povra- i čilo za njegovo veliko delo v preteklo- ] st,i in za preganjanje, ki ga je preživel med vojno. Spomin na tiste težke dni nam vzbuja do nJega zasluženo spoštovanje. —aa— Gospodarstvo Po seimu Ce primerjamo dunajski sejem a našim, ne smemo na|>raviti napake, kakor jo je napravil neki ljubljanski list, ki primerja absolutna Številk prometa in obiskovalcev obeh sejmov med seboj. Primera praznih številk ie eicer neugodna za nas, vendar je hvala bogu napačna. Služiti more v propagando političnih tendenc med nerazsodno maso. Za pridobitne kroge, inteligenco itd. pa je neporalnia in za naš glas v inozemstvu škodljiva. Dunajske milijardo prometa bo treba najprejo preračunati v naše krone. Nadalje bo treba vzoti v ozir število razstavljenih firm pri nas in na Duuaju in to razmerje Lesni trg Prva dva tedna tekoSega meseca sta pokazala razne spremembe oa domačih lesnih tržiščih. Karakterlzira jib naraščanje cen runih produktov natega gozdarstva; v največji meri so se podražala drva za gorivo, ki se plačujejo v Zagrebu bukev I. razred vagon po 4700—5000, II. razred 3200-4000 in mešano blago po 3000—«400 naših kron. Slaba produkcija tekočega leta ln razne zapreke, ki Jih stavlja agrarna reforma produeentom drv, končno tudi letošnja suša so vzroki, da ta predmet v svoji ceni tako raste. K višjim cenam je dopomogel tudi dovos drv iz gozda na železniško postajo, kar zahteva dostikrat pretirano plačilo. Ti vzroki i upoštevati delež industrije in delež tr-1 , . govine pri prometu, ker ni vseono sa ip v •,.„.,„': Ii prožlih časov Avstrijska vlada je že dolgo let pi-; Med te je spadal na vsa; način Ivanjsano gledala na slovansko zvezo Ivana ] Hribar in Ljubljana je čakala novice.. Hribarja. Posebno se jo trudila najti Mnosi seveda z nekakim •■'•cenjeni, t materiala proti njemu po septembrskih drugi z brezbrižnostjo, tretji f strahom. (dogodkih 1. 1908. Nekoč sva skupaj: Ce to ne motim >e jo 1 en liri I ur! nastopila na shodu narodno-naprodne umaknil v Cerklje. Nekoč se jo peljal stranke v Rakeku, kjer jo Hribar imel! v Ljubljano z avtomobilom in je spo-\ zunanjepolitičen govor in med drugim I touia sprejel ua voz nekega orožnika, omenil tudi avstrijskega cesarja Fran-1 Takoj se je raznesla vest. da je bil Ivan ca Jožefa, češ. da plava v vijcmmških j Hribar aretirm. Ku so ua Češkem po-; vodah. Meni se je ta izjava prav do->i«gli po dr. Kramaru io drugih poslan- parila in sem jo v |>oročilu v »Slov. Na-cih, ui bilo dvoma, da pridejo tudi t>ri rodu« omenil. Kmalu na to me sreča , —t.. —---—: g. Hribar in me okrega, češ, da je vla- > bodoči industrijski razvoj dežele, kdo je od teh dveh v v-jčini in kdo jo napravil številnejšo kupčije. Vzeti je treba v ozir, koliko posetnikov jc prišlo iz tujin?, koliko iz istega mosta, kam se jo največ prodalo itd. Cc postavimo takemu primerjanju za ozadje sto- it. stoletni razvoj Dunaja iu ravnotoliko hlapčevanja Ljubljane, so že v naprej ni treba liati milijonskih številk dunajskega sejma. Ko bodo uradno objavljene, bo šo povrnemo na zmote g. Gabr-ščeka v »Jugoslaviji«. Bolj važua od teh zmot, so sledeča V hrastovinl sc opaža stalen preobrat j na boljše. Dosedanje cene se plačujejo j z lahkoto, vse to Iz razlogov, ker je naša i valuta v primeri s lanskim letom padla ; za skoro BO %. Ce bi bU promet organlzi-ran in bi se transportni stroški unanjšali, bi mogli pričakovati v eksportui trgovini j velikih kupčij. Mehak les se plačuje višje. Ponovno Je 1 veliko povpraševanje po bukovih pragih, tako da sedanje zaloge ne zadostujejo vsem potrebam. Veliko produkcijo ovira drago delavstvo in ie višji transportni stroški Drujj tedon tekočega meseca so pre- pojasniia O posejuiokcra delu, reeulta-1 vladovale na zagrebškem lasnem trgu sle- tili io iu nj) se opirajočih zaključkih, deče cene: za kubični meter hrastovih de- nas vm n.i vrsto. In res; r začetku vojne jc kmalu izginil v ljubljanskem sodišču prof. HošiČ, sredi avgusta pa jo došel Iv.ati Hribar. Bilo je menila 15. avgusta 1. 1014. Godilo se je vso to zelo tiho. lo prijatelji so si Šepetali o tem. Masa pa jo po ljubljanskih ulicah prot-lavljala avstrijsko zmage ob času, ko so zapirali našo najboljše može ... Obtožnica proti Ivanu Hribarju je bila seveda obširna, saj jo bil on pri nas vedno zastopnik slovanske misli. Od dijaških let do ljubljanskega županstva — sama dolga vrsta '» : ••• proti nemfevu in neprestano delo za '/.draženje Slovanov pa kulturnem in co-spodiir.-kom polju. Šo tik prod vojno, takoj po balkanski vojni je ustanovil v Ljubljani »Slovanski klub«, ki Je imel namen pojiti na videz slovansko kultu- da zdaj pograbila to izjavo in inu dela sitnosti. Ko jo šlo pozneje za potrditev ali nepotrditov Ivana Hribarja kot Župana v Ljubljani, je vlada tudi to izjavo porabila, da dokaže antidinastič uo stališče Hribarjevo. Slovenci smo po v dolgih letih suženjstva odločili vse skupaj za tri akte, ki so bili nekoliko podobni revoluciij. Bil je to nas nastop v sopteiubru 1908 po ptujskih dogodkih, dalje opetovana izvolitev Hribarja za ljubljanskega župana, potem ko gn avstrijski cesar ni potrdil, in veleiz.dajsko rovarjenje naže mlajše generacije, organizirane okoli • Preporoda«. Jaz seni od leta 1908, oziroma od 1. 1910 naprej slo in stokrat premišljeval, ali so bili septembrski dogodki in borim z vlado radi Hri- ro, v resnici ]>a gojiti tesno zveze s Sr-j barjevega županstva aktivum sloven-bijo. iiim je bil na potovanju v Srbiji I ske |>olitike v smeri na jugoslovenski (1913) in je konferiral s Pačičem. Pri- j ideal ali so bili nepotrebno trošenje nesel ie « seboi polno "r.nktieuih sro-jtnoči. So danes sem mnenja, da je bil spodarskih načrtov, ki bi jih bil »Slo- tedanji pojav našo odpornosti korist-n vanski klub» pospeševal. Vlada pa je1 jugoslovenski politiki z ozirom na te-klub oh novom letu 1914 razpustila —'Janji položaj v Evropi in da jo krepil in njegovi odborniki so bili seveda do-l.stališče Slovanstva. Mnenja sera tudi. bro zaznamovani. Pa to je lo en zadnji | da jb bil za vzgojo naroda samega ta j predvojni poskus, da ne naštevam ) j pojav koristen. Pokazali smo, da smo j vseh načrtov t. zv. nooslavizma, kon- \ zmožni tudi skrajnega odpora brez stra-' ferenc * gen. Volodimirovim itd. !hu za posledice, in to je vselej naj-1 Obtožnice za veleizdirio t:>roi ni bilo J boljše vzgojno sredstvo za inaso. Na-t«žko sestaviti. Ivan Hribar jo prišel' «protniki so videli, da smo pripravljeni | mrd druge »vcleizdajalce« ua ljubljan-j iti v odporu proti Avstriji do konca, slaim sodišču. Njegov preiskovalni doma pa je nacionalna zavest kolosal-BOdnik je bil — čo se ne motim — dr. | no vzrastla. StOcld. Toda veleizdaje mu niso mogli I V okviru hlstorije dogodki, dnevne-dokazati, ker se je izborno zagovarjal j mu politiku neprijetni, dobivajo čisto in direktnih dokazov ni bilo. Kakor'druge barve. S pokojnim dr. Oražnoro ■znano je bil dr. Kramaf obsojen no j sva se. tedaj brez ohzira na Hribarjevo nmrt. dočim se je Hribarju posrečilo v, osebo, ki je pri vsem mogla samo ško-začbtku decembra vrniti so zopet na do trpeti, odločila za ostrejšo taktiko Urad ljubljanskega velikega sejma jo uradno razglasil, da znaša ves seimski promet v kupčijah 000 milijonov kron. Kakor doznavamo od več velikih ljubljanskih tvrdk, |>a prihajajo šo ven čas po sejmu nova naročila iz raznih kra,-jev, ki se opirajo na vzorce, na sejmu razstavljene. Mirno lahko trdimo, da bo v doglednem času dosežen b pomočjo sejmske prireditve kupčijski efekt eno milijarde kron in več. Velike važnosti za ves naš go6podar-ski razvoj jo provenienca kupcev. Se-jmski urad jo na podlagi od razstavi-teljev dobljenih informacij ugotovil, da se jo prokdo blaga v Srbijo in Makedonijo v vrednosti 50% vsega kup-čijskega prometa. Bosna, Vojvodina, Hrvatska, Dalmacija ln Črna gora so udeležene s 35%, 15% na odpade na inozemstvo in Slovenijo. Že prvi sejem v Jugoslaviji je ugotovil na ta način, kjo se v naši državi nahaja glavni ku- bel L razred 1200—2000 kron, H. razred 700—900 kron; fino hrastovo blago 5000 do 5400 kron, hrastove deske do 5 cm 3000 do 4000, hrastove deske preko B cm 3800 do 4000 kron. Sirovi frizi za ekgport 2500—3200, StafU 8800-4000 kron. Bukova debla I. rezred 400—800, javorova debla I. razred 1200—1700 kron. Brzojavni drogi, hrast 125—180, železniški pragi, hrast, 130—200, bukev 90—110 kron vse za komad. Oglje, vagon, 13.000—14.000 kron. Dunajska borza za les ne Izkazuje navzlic velikemu jesenskemu posetu večjih kupčij. Cene stojijo zelo visoko in nesl-gurnost v valuti brani odjemalcem, da se angažirajo pri večjih kupčijah. Na italijanskih trgih vlada največja živahnost. Velike potrebe ima posebno Juž-na Italija, kt letošnjo jesen mnogo gradi. V skladiščih se nahaja po večini slaba kvaliteta. Cene raznim vrBtam so z ozirom na slabo stanje nate valute zelo ugodne. Sveže blago in mehak les bi na- pec za naše industrijske izdelke. Sedaj gu dovolj dobrih odjemalcev v Italiji, če ga končno poznamo, čuvajmo si ga kakor piuičico v očesu. Slovenski Indu-s trije c, obrtnik in trgovec pa vedi, na podlagi ravnokar prlobčenih številk, da ne bi zopet prometne razmere stavljale izvozu tolikih zaprek in vsled visokih stroškov zmanjšale dobiček. Naj bi vlada pravočasno posegla vmes, da se ne zamu kdor pri na« na kakršenkoli način pri-jdi italijanska jesenska konjunktura. Pokrito ali javno kaže svoje antipatije do leg vlade pa je poklicana vsa naša jav-Čim ožjega sožitja s 6rbsldmi deli naše nost, da pomore ravno v najdelikatnej- svojj dom; seveda pa je oetal pod str> tpm nadzorstvom. Hoda vojaško sodišče je zahtevalo, da faora Ivan Hribar oditi iz Ljubljane. Poškili so ga v februarju 1915 v Abte-nau -na Solnograškem. Tam je živel v neki hiši na samoti pod nadzorstvom okrajnega glavarstva oz. žandarmerije. Naravno je, da so ni smel oddaljiti od svojega bivališča, a mogel se je vsaj doma svobodno gibati. Ko so prihajali nad Avstrijo bridki časi, je popustila nemška ošabnost in dovolili so mu oditi v Mozirje, kjer je našel v nrijaz- in jo z vsemi sredstvi uveljavila. Ni ram žal dotičnih bojev in tudi g. Hribarju ni treba, da obžaluje težave, ki jih je pretrpel, ker je v dveh slučajih skrivljena hrbtenica Slovenoev pokazala moč in odločnost, ki je nasprotniki in mnogi med nami niso več pričakovali. Samo ono dolžnost imamo, katero sedaj lahko izpolnimo. In to je: septembrskim žrtvam nismo še postavili dostojnega spomenika. To se mora čim prej zgoditi. Dr. G Z. IZ SVATOVSKEOA OBEDA V ZAPOR. 1 gonetke. Pri izkopavanju v svetovni voj- 1 ni uničenih cerkev v severni Franciji so 29 letni sluga Karel Froohlich, ki je bil na51i jak0 gtare vaze. Prvotno se je misli-svoječasno redar, je zapustil svojo ženo ]0j ,-|a B0 te vaze v davnih časih skrili in in prevzel v Berlinu kantino. Tam so je ' ,]a B0 trl^0 08talo v zidovih. To naziranjo zaljubil v žensko, ki je imola dva otroka. pa se je Ukazalo kot popolnoma napačno. Njej na ljubo je poneveril 78.000 mark, ; gtari ari,jtekti so jih namreč rabili kot Ji nakupil obleke in nakita, najel elegant- nci{a]ie akustične posode, ki so jih vzi-no stanovanje, se oženil in pil ravno na jai; v zidove, da je dobila cerkev potem čast svojo novo žene, ko ga jo iznenadila zvočno akustiko. policija s svojo — čestitko. Dobro bi bilo, da bi so tudi moderni CE JE ČLOVEK PRINC. if« ^ sSfdoSf 80 ^^ ^ ^ " I HEINE IN CENZURA Med 13ischofswerdelom in Harthauom Danes je posebno pri nas mnogo pisar-sc jo ustavil vlak na odprti progi. Potni- I 0 absolutizmu in prestrogi cenzuri, ki so se začudeno spoglednvali, kajti nik- Veliki nemški pesnik Hcine jo bil nasprot-do ni vedel razloga za to. Med tem je po- no ve]jfc prijatelj cenzure. Zanimivo je, časi izstopil iz vlaka princ Schwarzburg- ! ^ pp je napram svoji prijateljici Fani Le-fiondershausen. On ima namreč tamkaj wanR v parizu pritoževal, da ni cenzu-svoje posestvo in vlak se je ustavil sredi re je cei0l ,]a ne moro pisati, odkar proge, da je mogla »njegova milost« priti ve n'jegova dela ne spremlja čuječe po naikrajšom potu v svoj dvorec. Caso- oko c«nz0rja. Mod drugim je rekel go-pisi sicer dnevno hujskajo proti princem, Sp0j. .^ko sem prej napisal kako buda-iz cesarskega dvora so napravili muzej, lo8t) 8em si vedno mislil: Naj bo, cenzu-all gospodje vživajo kljub temu še vedno ra ^ tJlko vse jzpremenila. Sedaj pa se posebne privilegije, na katere drugi smrt- , J10eutlm silno nesrečnega in ne vem, kaj uiki ne morejo niti pomisliti. hi začel. Vedno mislim, da sploh ni res. V deželi junkerjev pač ne morejo poza- r]a ,,, nfi bi)o ccn7„re., bili na vlsekorodno gospodo. Pruska kri! Ako je tako govori) veiiki peBnlk, koli- iko bolj hI morali hrepeneti po cenzorjih TAJNOSTI AKUSTIK B. i oni ljudje, ki pišejo tako slabo, da bi bl- Stavbimiki »o žc ponovno razpravljali o lo v resnici treba zanje uvesti cenzuro, vprašanju, ?akaj so staro cerkve tako ; Zdi p«, da je takih piscev v naši domovi-aJcnstične. Vendar pa pravega vzroka , ni jako mnogo. Ali pa je premalo conzor-oikdo ni inogol pogoditi. Toda sedaj iz-1 jovl gleda, da se Je našla prava rešitev te za- i —^— države, da škodi tebi, tvoji industriji, obrti in trgovini. Kakšno zanimanje za sejem je vladalo po iztočnih in južnih krajih naše domovine, navzlic prepozni ln premalo intenzivni agitaciji, dokazuje poleg mnogih drugih dejstev ie sledeče: V potek, peti dan po zaključitvi sejma, jo prišlo iz Subotice še 16 inženerjev na sejem. Zamenjali so datum veljavnosti voznih listkov (od 20. avgusta do 20. septembra) z datumom sejmske prireditve. Nekateri trgovci, ki so na sejmu prodali svoje zaloge, tožijo, da jim bo ravnokar trajajoča valutna kriza mnogo škode napravila pri novem kompleti-ranju zalog. Mi mislimo, da je ta tožba popolnoma neupravičena. Valutna kriza, povzročena v vseh srednjeevropskih državah vsled sunka od zunaj, vsled baisse-špekulacije, no more trajati dolgo, le v soboto in petek v pretočenem tednu, so začele padati nekatere tujo valuto na zagrebški borzi. Kontremina kaže svoja prva znamenja in vsaj delna reakcija ne more izoitati niti pri avstrijski kroni, za katero vemo, da jih ogromne milijardo žo izdanih in vedno na novo na trg prihajajočih bankovcev v kali zadušijo vsak poizkus vstajanja tečaja. Ko pride reakcija in ž njo ugodnejši tečaj naše valute icopot do veljave, naj naši pridobitni krogi kompletirajo svoji; zaloge. Ce bi to delali ravno v času hausse tendence naše krone, bi v največji meri ovirali izboljšanje domače valute. Odvoz iz sejmišča se je izvršil v najlepšem redu. V prvih 36tih urah jo bilo žo nad 70% blaga zunaj. Več tvrdk jc pustilo svojo mize, police in drugo žo kar za prihodnjo leto na sejmišču. Na la način si hočejo zasigurati prostor tudi za prihodnji sejem, za katerega vlada veliko vtčje zanimanje kakor za letošnjega. Večina razstaviteljev hoče več prostora, tako da se sejmski konzorcij že živo zanima za veliki travnik ua oni strani Lattermanovega drevoreda. Sejmski urad ostane stalno na sejmišču, telefon 140. S pomnoženo iniciativo in veseljem bo vzel v roke ogromno delo prihodnjega sejma, ki bo pokazal že tudi hrvatsko in srbsko industrijo. obrt in trgovino v vsej njeni velikosti. Prihodnja sejmska prireditev mora hiti popolna slika našo delavne Jugoslavije, pred katero bo klonil Trst in Gradec in ki jo bo moral reipeMi-rati tudi Dunaj r. vsemi svojimi »jugoslovanskimi« kupcL Sem prometnem vprašanju s tem, da vloži svoj kapital v Investicijsko posojilo. Samo na ta način bo enkrat konec večnim tožbam o neurejenem prometu, ki nam ovira v največji meri za nas vele-važno izvozno lesno trgovino. PADANJE TUJIH VALUT V PRO-STEM PROMETU. Zagreb, 17. septembra. Poročajo nam: Današnji preokret v tečajih tujih valut je zavzel v prostem prometu velike demenzije. Ponudbo so bile jako velike, toda kupci so se držali jake rezervirano, tako da v devizah sploh ni prišlo do nobenih zaključkov. Oh 13. uri je bilo stanje ponudb sledeče Berlin 212, Praga 252, Italija 910, Pariz 1620, London 845, Dunaj 16.05, Dolarji so se ponujali zjutraj po 228, ob 13. uri pa so padli že na 200 ln se jc za ta tečaj napravilo nekoliko zaključkov. T'»NA POMOČILA'. = Zagrebški trg 16. t. m.: pšenica 1075—1085 K, rž 900 K, oves 795 K, koruza 870—880 K, moka št. 0 z vrečami 16.60 K. Cene postavno vagon Zagreb. — Tržišče brez večjega prometa. Cene se skoro niso spremenile. = Češki hmeljski trg. Iz Zatca poročajo z dne 14. t. m.: Na trgu kupčija popolnoma miruje. Na deželi se zelo previdno kupuje po cenah 6200—7000 KS za 50 kg. Pivovarna Pschorr iz MUnchena je nakupila v Dobričanu že nekaj hmelja po '/600 Kč. Spočetka je nameravala tvrdka kriti vso svojo potrebo na žateškem trgu, a silno padanje marke jo je prisililo, kriti zaenkrat samo najnujnejšo potrebo na žateškem trgu. Z nilrnberškega trga, kjer je včeraj najboljši hallertauskl hmelj no-tiral 7300 mark, se poroča danes tudi o mirnem razpoloženju. = Kovinski trg v Berlinu dne 14. t. m. olektrolltlčnl baker 3053 mark, raflnadni baker 2625—2075, svinec 970—985, aluminij 4100, banka-, straits-, cin 6400-6500, čisti nikelj 5500—5600, antimon-regulus 975, srebro v palicah (900% , za 1 kg) 1990—2010 mark. «■ Visoke cene srebra v Avstriji. Cena srebra na Dunaju je zadnje tedne močno poskočila ln Jo že prekoračila svetovno tržno ceno. Kg srebra stane danes 21.000 avstr. kron. — Ponovno »višanje cen clnkovl pločevini v Nemčiji. Nemška zveza proizvajalcev elnkove pločevine is zvišala cen« od 12. t. m. od 975 na 1100 mark za 100 kg. ■«> Cene bakreni pločevini v Nemčiji zvišane. Zveza nemških proizvajalcev bakren« pločevine J* »vilala osne m 200 aa 84B0 mark pil 100 kg i veljav« o« 1J, i m. DEN^TVO. — Katastrofalen padec romanske v«, lute. Iz Parizu javljajo, da ramenski leji tamkaj strašno padajo. Krivdo padanja vali francosko časopisje na nesposobnost nununikega finančnega ministra Tituleseuja ln organizatorjev prometa ter na slabo gospodarstvo z žitom. V resnici pa povzročajo padanje rumun skega lejs v prvi vrsti Iste tajne elle kot v drugih državah s slabimi valuta-mi. — Kroženja bankovcev v Češkoslovaški znaša po Izkazu bančnega urada od 7. t. m. 11„456,917.000 Kč. Število ban. kovee v se je povečalo od 1. t. m. za 1,742.000 Kč. » Izkaz Francoske banke od dne 8. septembra izkazuje pomnoženje bankovcev v prometu za 229.25 na 37.253.99 milijonov frankov, — Kroženje bankovcev v Nemčiji zna-Sa po izkazu nemške državne banke od 5. t. m. 80„727,526.000 mark proti 81„121,344.000 markam po prejšnjem izkazu. = Pomanjkanje denarja v Madžarski se pojavlja podobno kot pri nas. Navzli« inflaciji ni v promotu denarja, ker leii ta neproduktivno pri kmetih, ki ga skrivajo in ne nalagajo v denarne zavodo, Banke to pomanjkanje denarja pridne Izrabljajo ter zahtevajo za davanje posojil 20 %oe in še višje obresti =• Prva privatna banka v Rusiji. V Harkovu je odprla Zveza ukrajinskih konzumnlh društev prvo privatno banko. TRGOVINA. INDUSTRIJA IN OBRT. Kredit Industriji sliv. Minister trgovine in industrije je odobril za industrijo »liv večji kredit, ki se vzame Iz dohodkov razredne loterije. — Zboljianjs v češkoslovaški tekstilni IndustriJL Iz Prage poročajo: V bombažni industriji so se razmere ▼ zadnjem času zboljšale. Obrati Izkazujejo 68 % predvojne produkcije. K oživlje-nju kupčije sta mnogo pripomoglo praški ib libereški sejem. Naročila v Libercu so dosegla 1 milijardo in v Pragt 600 mi « Prodajna zveza čškoslovašklh tvor-nlc stekla. Iz Prage javljajo, da je 8 največjih domačih tvornlc stekla stvorilo Srodajno družbo, ki bo skupno prodaja-i Izdelke okenskih Sip teh obratov. «» Izvoz goved iz Češkoslovaške za-branjen. Češkoslovaška vlada je zabranl-la izvoz goved, ker je izvozni kontingent že dosežen, in bi nadaljnji Izvoz draginjo samo povečal. , = Znižanje Uvoznih pristojbin za hmelj v Češkoslovaški. Češkoslovaški urad za zunanjo trgovino je znižal z veljavo od ( 10. septembra izvozne pristojbine za hmelj od 4 na 2 odstotka od fakturne vrednosti. — Omejitev izvoza živil Iz Madžarske, Vsled slabe letine je madžarski poljedelski minister odredil, da se morejo čebula, česen, zelje, svinjska mast in svinje izvažati samo s posebnim Izvoznim dovoljenjem, dočim se za pšenico, rž, ječmen, oves, krompir, fižol, živo in zaklano perutnino, Jajca in goveda sploh ne bodo dajale izvoznine. POL "oelstvo. — Pomanjkanje žita v Bolgarski. »Zem-ljedelsko Zname« piše, da vlada v Sofiji pomanjkanje žita in moke ln da obstoja nevarnost lakote. Ministrski svet je sklenil rekvirlratl vse žito onim trgovcem, ki imajo žita več kot za eno leto. — Uspeh Setve pšenice v Rumunljl s« ceni uradno na 1,600.000 ton. Od tega pride 400.000 ton v poštev za Izvoz. = Slaba duhanska žetev v Grčiji Le"-tošnja duhanska žetev v Grčiji je za 50 odstotkov slabša od lanske. pro v-t » Pomanjkanje zaprtih vagonov za sladkor Iz Bačke. Radi pomanjkanja zaprtih vagonov je popolnoma onemogočen transport sladkorja iz sladkornih tvornic v Bački. Transporti na južni železnljci samo v zaprtih vagonih. Pod tem naslovom pri-nešeno notico v našem listu je popraviti v toliko, da ne gre sploh za vse blago, temveč le za živino. Torej se mora živina namenjena za vožnjo po južni železnici nalagati samo v zaprtih vagonih. =■ Vprašanje razdelitve donavskega la dljskega parka. Kakor se je že poročalo se je vršila dne 22. avgusta konferenca zastopnikov intereslranlh brodarski! družb in zastopnikov nasledstvenih dr žav pod predsedstvom ladijskega arbi tra Hjnesa. Predmet živahne debate ji bila ladja »Das elseme Tor«, brez kater je vožnjo skozi rečno ožino Železna vra ta nemogoča. Ladjo zahtevata za seb Jugoslavija in Rumunija, a tudi madžai ski zastopnik je izjavil podobno želje tako da začasno nI prišlo do nikakeg sklepa. Ravno tako je ostalo neodloče no vprašanje ladijskih cen. Brodarsk družbe zahtevajo plačila, odgovarjajoč sedanjim eenam ladij, dočim hoče Ceškc slovaška plačati samo nakupno ceno h dij. Izplačilo se bo izvršilo bržkone švicarskih frankih. Ravno tako ee de sloj Se ni rešilo vprašanje madžarskih d< navskih paroplovnih družb. Toiadsvt sklep se odloči v Pariza ln se pismen sporoči strankam. Škodo vslod odstopi1 šib ladij naj po mnenju arbitra ns trpij družbe, temveč država. Brodarske drui be zahtevajo od Madžarsko 4 do B -m lijard ~ Iz življenja Hetnoar! grofa Witte ja pred francosko akademijo znanosti Francoska akademija moralnih In po-||t"nlh znanosti obeta veliko politično senzacijo. Njen član I.acour poseduje namreč izvirno besedilo memoarov grofa vVitteja, slavnega ruskega diplomata In nekdanjega ministrskega predsednika. Lacourjevo ime jamči za resnost In verodostojnost. Memoare namerava prestati na prvi seli Imenovane akademije, j7t-"!! pa Je že sedaj o njih sledeče: »Dragoceni rokopis grofa Wittcja Je iskala ruska policija takoj po njegovi smrti leta 1915. Policija carja Nikolaja II. je hotela za vsako ceno priti do tega rok 'sn, a ga je zaman iskala po vsej Rusiji. Prišla Je celo v Biarrltz v Francijo, kjer Je imel grof Witte svojo vilo. Vdrla je v vilo in Jo natančno preiskala, a rokopisa, za katerim ie brskala, nI našla. Bil je namreč shranjen v neki banki v Blarritzu. Kmulo bo znano .. c-mu svetu, zakaj Je carjeva policija t.ko marljivo iskalu ta rokopis. Vse, kar morem povcdiiti 1 rokopisu pred čitanjetn v akademiji, je to, da je v nJem oplsntta ru^ko-laponska vojna, portmoutska pogodba, mlsterijoznl sestanek carja z neinšlm cesarjem Viljemom v BJoerku, reforma ruske ustave, veliko rusko po-6C'ilo leta 1906. Itd.» Umevno )c, da jo ta izjava prlznaoe-to francoskega zgodovinarja Laconrja izzvala v časopisju splošno debato o mo-moarjlb grofa VVItteja. Neki pariški list zjtrluje, da Je grof Witte v svojih spominih podal o carju Nikolaju II. tako bilko, da boljsevlkom nlkdo ne bi smel z....crltl, ako so ga umorili. Znani ruski rev-lucijonar Burcev pa Je ostro nastopil proti takemu tolmačenju še neobelo-daivienlb spominov, češ, da je treba z obsojajočlntl komentarji počakati, dokler nI znana točna vsebina Wltte)evih zapiskov. Vsekakor se čitanje menoarjev v francoski akademiji pričakuje z veliko nestrpnostjo, akoprav nekateri listi trdijo, da Jc Lacourjcva lzj-va samo senzacija. s katero hoče vzbuditi zanimanje za delo akademlle. Čudesa tropKnih krajev Kdo ni v mladih letib in morda celo v zrelejši dobi sanjal o divjih, romantičnih krajih daljnega juga, kjer naleti na vse mogoče nevarnosti, iz katerih pa izido vedno kot zmagovalec. Ljudotrcil Clovok se v resnici strese, ako samo pomisli, da obstojajo plemena, ki med divjimi orgijami in zvoki bobnov, napravljenih iz ljudske kože, vživajo sirovo in pečeno človeško meso in pijejo Se toplo kri svoje žrtve. Ravno pred par dnevi je izšla knjiga »Čudesa tropičnib krajev«, nekak potopis tropičnih vod od Friderika Briena. Brien opisuje ljudoirce z jako kratkimi besedami, zato pa opozarja na silno boje s takozvano »vražjo ribo» ali »oetopus«. •Predno smo se izkrcali na kopno,« pripoveduje Brien, «so imela vsa morska stvarstva v vodi nekak praznik, kakor da bi se radovala našega prihoda. Otok Ilivaoa je tako majhen, da ga zemljovidi sploh ne zaznamujejo. O kakih trgovinah na otoku seveda ni niti govora. Semter-tja se zaleti tja kak belokožeo ln je potem j>opolnoma odrezan od svoje domovine. Ko sem iztovoril svojo posteljo iz medenine, je vzbudila mod domačini silno zanimanje. Pregledali so vse do pičice, proiskali žimnlco in končno si je kanibal-ska gospodarica Aporo pridržala pravico, da so vleže na posteljo in poizkusi, ali se na tem čudnem ležišču v resnici moro spati. Med tem ko smo kupovali male »morske vrage«, da jih skuhamo, so 6tir-I jo možakarji navalili ua velikansko «vraž-| jo ribo*. Odsekali so jI Štiri dolga tipala, ' ko se jo nenadoma pojavila iz skrivališča, da so bojujo za življenje. Izgledala je strašno. Uoso rdeče, na ledjih velike bodico, iz oči je sijala mržnja in videti je bilo, da poSast išče žrtev, katero bi najprej popadla. Predno jo poginila, je bilo allšati divje tuljenje. Neko jutro smo opazovali strašen boj morskih psov z dvema morskima slonoma, ki sta imela mladiča. Psi so jima hoteli odnesti mladiča, toda slona sta se Ju-! naško postavila v bran. Cela vrsta morskih psov jo bila ranjena, mnogi pa so pokazali na površini morja boli trebuh, ker so bili smrtno ranjeni. Končno pa so psi vendar zmagali, odvzeli materi mladiča tn tudi mater tako težko ranllt, da Je kmalu poginila. Pri neki drugi priliki Je morski pes, kl jih jo tamkaj neSteto, napadel nekoga ribiča. Ubodi z nožem so ga Batno razdra-žili, da je postal Se bolj divji. Da se ni ribič reSil na kopno, kjer so mu prihiteli tovariši na pomoč, bi gotovo Izgubil življenje. Sploh pa belokožeo tudi sicer nikdar nI varen svojega življenja na tem otoku. Bolj kakor tamkajšnje živali so nevarni domačini in zato vsak gleda, da so čimprej poslovi od tega zapuščeuega otoka.« PRIZOR IZ GLADUJOCE RUSIJE. Ruski emigrantski listi so polni slik iz onih krajov Rusije, v katerih so jo pojit-vila lakota. Tako priobčujo ueki list pismo lz Samare, iz katorega posnemamo samo en prizor, ki 60 je odigral na begu ljudstva iz pokrajin gladu in ki nam dovolj jasno in žalostno kaže vso strahoto ruske katastrofe. ' Najbolj strašno je bilo, pravi pismo, ko smo šli pieko roke. Radi sušo so se pojavile ogromne množine steklih psov. Sedelo nas je mimo skupaj več sto liudi, ko nam je pridirjalo nenadoma nasproti Sest do sedem napol nagih oseb. Za njimi masa ljudstva s koli. ki je skušala nagnati nesrečnike v neko kolibo. Po daljšem boju so jih v resnici spravili v neko izbo, ; ki so jo potem zažgali, prepustivSi ne-I erefinike usodi. Pozneje smo izvedeli, da i so bili dotlčniki popadeni od steklih psov i in da so postali žo velika nevarnost za | ostale ljudi. Prizor jo napravil na vso Bl-| len vtis. Ko smo se vrnili v Moskvo, bo mnogi izmed nas zblazneli. Včasih se mi I je zdelo, kakor da smo sploh vsi poboa-l neli in 7'dazneli... A MEHIKANCI IN 9AMPANJBC. Zill se, da Amerikanoi ne spoštujejo toliko zakonov, kakor se splošno misli. Dopisnik londonskih < Times« poroča uamreč iz Newyorka, da se moro kljub strogim zakonom o uvaža.iju in vživanju alkohola na podlagi izvirnih podatkov izračunati, dn jo Amerika v eadnjih šostih mesecih1 prepovedi popila feftnN šampanjca, kakor kedaj prej. »Bahat Amerika Se nikdar ni pila tolike, kakor sedaj. In Francozi se smojojo in vesele, kajti čeprav jo Amorika prijateljska dr-iava, jo vendar dobro, da porabi tolika francoskega šampanjoa. srn« G S poo522 Ppj^!^ c [C IS • f^snluii-?ez0ui-hl5c^wile-iiwmi$tr.str u t f. - ii 0 s tolf!= fa PRGRRčum-rmčRTi iii obisk brezploo. ej UMRL V SPOVEDN1CI. V Španiji razpravljajo o jako zanimivem vprašanju. V mestu San Domlngo je prišel k župniku neznanoc in ga naprosil, naj ga izpove. Župnik jo odšel z neznancem v cerkev. Neznanec je pričel pripovedovati svoje grehe. Župnik se jo baje pod vtisom izpovedb grešnika tako razburil. da je umrl. Neznanec so je nato oddaljil. Sedaj so v Španiji sprašujejo, kake grehe je pač moral imeti na vesti grešnik, da so povzročilo emrt župniku. cw OV1C Morete trava (M.) na debelo in drobno se dobi pri Brata Sever, trgovina s pohištvom in tapetniška delavnica, Ljubljana, Gosposvet-1493 ska cesta 18. e—e Mestni tpgf 5—® Največja izbera najnovejših, najfinejših in najcenejših oblek za gospode, dame in otroke. V zalogi tudi moški klobuki in kožnima. i. SANDRIN LJUBLJANA Velika zaloga vsakovrstnega 244 26—21 usnja kož, podplatov, gonilnih jermenov in boksa na debelo Mestni trg 6. Spisi o naši državi. A. Melik: Jugoslavija. Zemljepisni pregled. I. del. Meh. vezana, fin papir 60 K, po pošti 3 K ved. Bnš., navadni papir 42 K, po pošti 2 K več. A. Melik: Zgodovina Srbov, Hrvatov ln Slovecoev. U. dela I. del 21 K, II. del 42 K. Poštnina za oliu dela 9 K. A. Ogris:Borba za Jugoslovansko državo. Cen i 32 K, po pošti K 1 80 več. Dokumenti o jadranskem vprašanja. Cena 18 K, p > pošti K 180 več st, Sagadin: Naš aadaSnJl ustavni položaj. Cona 16 K, po pošti K t 80 več Naročila sprejema: Tiskovna zadruga v Ljubljani, Scdna ulica 6 b. F. JurSseS oglaševalec glasovirlev v Ljubljani VVolfova ulica 12. .ZTraujern ugin.,< v.m;a ter popravila j-lasovirieT in har-moni.ov spccnclno strokovno, točno in ceno. 435 bJ-44 Kranjska industrijska družba JESENICE - FUŽINE išče za takojšnji nastop izurjenega knjigovodjo. Ponudniki morajo znati slovonsko In nemško. Preduost imajo oni, ki so bili te nastavljen v enakih podjetjih. — Ponudbe z opisom življenja in z označbo zahtevan« plače naj se vpošljejo na gorenji naslov. Naročite se na „P®ta in cilii". Zbirka poljudno-znanstvenih siiisnv. ] l.-U. zvezek: A. Melik, Zgodovina Srbov, Hrvatov ln Slovcnoev. I. dol, voz. al K, U. del, rez. 42 K. Za oba zvezka po pošti K 5.40 več III.-IV zvezek. br. Fr. Weber, Dvod v filozofijo. 72 K, pošta 3 K več. V zvezon: A. Melik, Zemljepis kraljevine Srbov, Hrvatov In Slovenoev. Meh. vez., tiu papir 6U K, posta o K voč. Broš. navadni papir 42 K, po pošti 2 K voč Naročila spreioma iskovna zadruga v llu&lianl, Sodna ulica 6. veletrgovina , z manufakturoJ Zaloga: SSrKla2,dLiŠee> Ljubljana, Z V O trkvena is fer@ma dobavlja 1481 5- „DEIT!&" d. do, Zagreb Martičova ul. 13 (produljena Jurišičcva). 3EE3 Gradbeno podjetje I ing. Dokič in drug I | Ljubljana, ResSjeva cesta 9. |J | se priporoča za vsa v to | g stroko spadajoča dela. | H 1280 26-6 S ^fc) B5B OS G2S K3 K« SKIOETI 9SR ESS BiH H® Potrti globoko žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresljivo vest, da ja naš iskreno ljubljeni soprog, brat, stric in svak, gospod trgovec danes ob pol 11. uri dopoldne v starosti 44. let nenadoma mirno izdihnil svojo čisto in blago dušo. Pogreb nepozabnega rajnika se vrši v pondeljek dne !9. septembra 192! ob 4. popoldne iz hiše žalosti, Aleksandrova cesta šfc. 3, na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v župni cerkvi čč. očetov frančiškanov. V Ljubljani, dne 17. septembra 1921. 1538 Tutjiijoča soprogo 3u!či in vsi ostali sorodniki. Vplačana dilnlika glavnica K 30,000.000'—i I I Obrestuje najugodneje vioge na knjižice in v tekočem računu. ViMHMiBmMi»aMraaiai«araaniani(«!iinaiffiniain9iniiDnMKiana % % I I Telefon Sten. 567. Čekovni raCtin 12.201 LiublJana, (Krekov trs št. 10, nasproti »Mestnega doma". 678 M Izvršuje vse bančne posle najkulantneje. J Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani stritafjeva Mlica st 2 860 u Podružnice v Splitu, Celovou, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju, Mariboru, Borovljah, Ptuju ln Brežicah. DelnlSka glavnica I Se priporoča za vse V njeno Kupuje in prodaja vse vrst« vrednost- I čekovni račun t Ljubljani St. 10.500. K 50,000.0100'— Stroko spadajoče posle. ^ P»P>»1*». valut k dovoljuj® Brzojavni nasloT: Banka Ljubljana. Rezerve okrog K 45.,,000.000-—. | Prodaja srečke razredne loterije, vsakovrstne kredite. | Telefon it 26i in 413. Dvoino {iiieno češko posteljna perje in puh C. J. HAMANN Me.s t ni trg 8. 900 94 COSULICH-IIINE (prej Austro-Ameriiianji) TRST -AMERIKA provaia potnike t Nev-York redno trikrat, v juiuo Ameriko po enkrat menc-ao. — Pojasnila iu prodaja voznih listkov Simon Kmetec, glavni ;ttlnpnlk za Slovenijo v Ljubljani, Kolodvorska ulloa it. 21. Odplov brzoparoika «i'ri'sident Wil»on» 19. soptombra, puStuega paruika »Argentina. t. oktobra iu puStnoga partiika cBelfeden* 6. oktobra. 714 37 88 prej A. Zanki sinovi. Tovarna kemičnih in rudninskih barv ter lakov. Centrala: Ljubljana. D. z o. z. Skladišče: Novisad. Brzojavi: Merakl, Ljubljana. Telefon: 64. Emajlni Iak9. Pravi firnei. Barva za pode. Priznano najboljša in zanesljiva kakovost. barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, maveo (Gips), mastenec (Feder-weili), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski kloj pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti. 667 40 „MERAKL". Lak za pode. „MERAKL'-. Linoleum lak za pode. ,MERAKL". Emajlni lak. „MERAKL". BrunoUne. Ceniki se začasno ne razpošiljajo I Obvestilo. ObveMava cenj. odjemalce in p. a. občin stvo, da »prejemava nova dela in popravila po najnižjih cenah. Gotovi čevlji v zalogi. Turlitovski ievljl domaČega Izdelka. 634 47 Ant. ln Jož. Brajer-Kapele Llubljana, Turjaški trg (Breg) št. 1. Sobo išče samostojen trgovec, če mog te i hrano. Plača postranska stvar. Ponudbe na uprav. uiHvo »Jutra«. 1633 2—1 Tmp/It Iz kavčuka * CIRIL SITAR LJUBLJANA Fižol, suhe gobe -- io laoeno seme kupuje in plaža najvilje dnevne cene Kmet & Komp. Ljubljana, Gosposvetska cesta 8. Telefon lnterurb. 818. Stalna zaloga moke vseh vrst. koruze, ovaa, brinja in vseh drugih deželnih pridelkov. Zahtevajte ponndbe I Klobuke in slamnike vseh vrst, od preprostih do najfiuojiih uudi vedno v zalogi tovarna klobukov in slamnikov Franc Cerar v Stobu pošta ln želez, postaja Domžale pil Ljubllioi. V popravila prevzema tudi vsa tozadevna dela tor pr oblikuje po najnovejši modi. V Ljubljani prevzema r> naročila in moder uizirauje tvnlka Kovačevli I TrSan v Prc&ornovt nllol it. 5, kjer so sprejema 1021 v are do ln ▼ soboto. F>2 14 Stroji za obdelovanje lesa Turbine Zvonovi Jmliuiv___ _ i s S u k« u o d. d. —— v Ljubljani —— prodaja iz slovenskih premogovnikov velenjski, šentjanškl ln trboveljski premog vseh kakovosti, v oelih vagonih po originalnih oenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za Industrijska podjetja in razpečava Iačehoslo vaški in angleški koks sa livarne in domačo uporabo, kovaški premog in črni premog. Naslov: 1534 Prometni zavod za premog, d. d. v LJubljani, nunska ulica 19. Ministrstvo financ kralj. Srbov, Hrvatov in Slovencev. Minister financ kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev na temelju Uredbe z dne 27./VI. 1921 Dšt. 7941 vzakonjene s členom 130 Ustava pozivlje na vpis 7% državnega investicijskega posojila v lomliakem znesku Din. 500,000.000. To posojilo je investicijsko ter se bo porabilo izključno v svrho splošnega dobra kakor: popravilo, izvršitev in razširjenje železniškega prometa, stavbo novih in dovršenje z.apočetik železniških prog, napravo in popravila pristanišč, cest, potov itd. Nominalni iznos posojila je D. 500,000.000 izdan al pari v kosih po Din. 100, 500, 1000, 5000 in 10.000 v 50.000 serijah po 100 številk, obresti so 7 °/0 na leto ter se izplačujejo dekurzivno brez vsakega odbitka v polletnih kuponih in to 15. marca in 15. septembra vsakega leta pri vseh javnih blagajnicah in za to pooblaščenih denarnih zavodih brez odbitka kakršnega koli davka, kolka in takse. Prvi kupon se izplačuj*e 15. marca 1922. V teku 10 let se to posojilo ne more konvertirati, niti vtem času obrestna mera znižati, V slučaju, da se posojilo po preteku 10 let konvertira, mora se imejiteljem obveznic ponuditi izplačilo v nominalnem iznosu. Posojilo je amortizacijsko ter se izdaja na 50 let. Amortizacija počenja 4 leta po emisiji, ter se vrši enkrat na leto pri Generalni direkciji državnih dolgov z žrebanjem ali odkupom po določenem amortizacijskem načrtu, ki je na obveznici natisnjen. Posojilo je zavarovano s hipoteko, a potrebna vsota za anuitet (obresti in amortizacijo) stavila se bo vsako leto v budget (državni proračun), za pokritje pa bodo služili pred vsem dohodki dotičnega investicijskega objekta. Kuponi zastarajo 5 let potem, ko so zapadli, a izžrebane obveznice 80 let po žrebanju. Posojilo bo kotirano na vseh domačih borzah. Obveznice tega posojila so ravnopravne ostalim državnim obveznicam, uživajo pupilarno varnost, morejo se polagati kakor kavcije, upotrebljevati za fonde, ustanove, depozite pri vseh javnih blagajnah in privatnih podvzetjih. Obveznice se morejo lombardirati pri Narodni banki kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ter njenih podružnicah po zakonskih propisih. Obveznice in kuponi tega posojila so prosti vsakega sedanjega in bodočega davka in doklade, kakor državnih tako tudi ostalih (oblastnih, okrožnih, Breskih in občinskih) kakor tudi vseh taks in pristojb v kraljevini. Vpis se bo vršil od 1. do 30. septembra 1921. pri vseh denarnih zavodih Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev pod zgoraj navedenimi pogoji (za vsakih 100 Din. obveznice Din. 100 v gotovini). Za kontrolo porabe tega posojila se bo izvolil posebni parlamentarni odbor. Ko bo celo posojilo porabljeno, podal bo minister financ Narodni skupščini kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev poročilo o skupni porabi istega. Beograd, meseca julija 1921. Minister dnano: Dp. Kosta Kumanudi s. r.