St 12 ;PWAVSAIPA* a> * »umi <>,< Iiiiim »t »HMliH Itoi. •• ^Ijt N I Kfi K Noi)» U0|lk ... ^hnin » Tm. in okoHd, Goru* Kirnji P«ui, .. H«»WH N»br»tta(, 8». Lueijl, Tol*ina. Ajdo»- Ntei Don^rr« (ML ZuUnli Un. p« ft »rt (10 eto*.) KA MUJMtTM t. fttrokoeti 1 Mm. Om Tftfovbeki f* ofcsN ogUM p« I .t,M £ MHtteie«, Mkral«. pooUntfa, erlaai denarnih Mtodo* m 9 m + mm, U ojIm« » ukKi lim 4* & rm 20 K. mb ■■'■» t % Mftli Oglul f» 4 mt b««U. Ml- «Mf p»4«.tet OjUj* ^NjM. ToMrttai oddelek iprer« Trst! v feftrtak, M. Januar)« MM. TaćaJ XXXIX. flMJN« * toUjrve • Trate. OUsilo politi***«« tfniAtv* Jhll&Mt" sa Primi BRZOJAVNE VESTI. Parlamentarni položaj. DUNAJ, 98. (I*f.) ProratasaU odaak je đaoea nefor sprejel predlogo o prora&on-akem proviiorqu t amislu vladoe telje in sicer i 99 proti 18 glasons. Debata je bile jeko zanimiva. Jugoslovanski poilaoci ao oatro ne« pađeli vlado, Čel, da ne sastali nobenega la-upanja. Poil. Jare je povedal, da je naučno ministrstvo v zadnjem času odobrilo fiitaoko sa korolke ljudske iole, t kateri ie zmeij^jo Slovenci — „Windischerji, ki se sicer ie vedno nahajajo v deieli, a ao na ilabem glasu". Jarčevo razkritje je vzbudilo med Slovani ve* likaniko ogorčenje, Ćeiki i gr arci in rtdikalci eo ponovno akleoili, da ntrajajo pri svoji obstrakcijski taktiki proti proračunskemu provizorija in to dobili sedaj indirektno pomoA od poslancev S L, S., ki jih bodo v plenarna pri raznih glasovanjih podpirali. StUrgkh je konfcriral dopoldne e čelkimi agrarci, da zve, pod kakimi pogoji bi bili pripravljeni opustiti ob* strukcijsko taktiko. Ker je StUrgkh i^jaiil, da Čelkega deželnega zbora ne more prej sklicati, dokler no bo rešena češko-ne mika sprava, ao agrarci izjavili, da smatrajo ta odgovor za nezadovoljiv. Ćeiki radikale! pa ee popoldne StUrgkhovema vabila na kooferenco aploh niso hoteli odzvati. Jutri bo torej v plenumu delovala ob* atrakcija e polno paro in če ee trtdojem trenotku razmere ne a premene, bo abornica čiito gotovo odgođena. Paiič zbolel. PETROGRAD, 28 (Izv.) Paiič je zbolel n« influenci. Na potratkn v Blgrad se uitavi na Danijo, kjer bo konferira! z Berohtoldom. črnogorska skuplčina. CBTINJE, >8. (Izv.) Dane^ ae je sestali Crnogorska skuplčina. Navzočih je bilo 70 poslancev. Po izvolitvi verifikacijskega odseka je bila zbornica odgođena. Definitivni sporazum med Poljaki in Rusini. LVOV, 28. (Izv.) Danes jo priilo m d Poljaki in Rusini do definitivnega sporazuma gledo volilne reforme. Grof StUrgkh je bil o tem takoj brzojavno obveščen. Volilno reformni odsek deželnega zbora se snid* k seji v tor. k Vela Demltrijevićeva — vohunka. BELGRAD, 2». (Izv.) Danea je bila aretirana tu vs'ed vohunstva v prilog Avstriji znana srbska kiparica, Vela Demitrijevičeva, ki je tudi že priznala svoj zločin. Bila je v zvezi z avstrijskimi agenti in je hotela v zadnjem času izvedeti zhsti za imena oni Bol-njskov, ki so v zvezi s srbsko Narodno obrano. Avstrijsko - Italijanska ekspedicija v Al , ,. banljo. DUMAJ, 98. (Izv.) Danea zvečer so ee novs pojavile vesti, da pripravljate Avstrija in Italjfa ekspedicijsko armado za Albanijo. fBaje e poveljnik avatri.aks armade 2e izbran. V narodni obrambi naša rešitev. i. 251.842 K — torej četrt milijona kroni Toliko je dalo samo mesto tržaško v minulem letu za — Lego Nacionale! Ta ogromna Številka iz poročila na občnem zboru tržaške podružnice imenovane italijanske „obrambne" organizacije mora — ako nam je res kaj do ohranitve Bvojega narodnega obstanka v teh pokrajinah — delovali na vse naše ljudi kakor zvok iz fanfare na obrambo pozicije, ki jej grozi nevarnost od strani močnega in neizprosnega sovražnika. Boj med slovanskim in italijanskim ejementom v naših obmorskih pokrajinah ni nlČ drugega, nego eden sestavnih delov velikega avstrijskega narodnostega problema, a sinteza tega problema ja: boj med narodi, ki hočejo vkljub modernemu in demokratičnemu principu enakosti in vkljub positivnim državnim zakonom ohraniti Bvoje pred- daje krivičnik iz rok, kar si je pridobil po krivici. In ta psihologija pon*-mičnika prehaja tudi v skupine ljudi — v narode. Čim bolj se ti zavedajo, da svojih zahtev ne morejo braniti z orožjem iz arzenala pozitivnih in nravstvenih zakonov, tem hujše je njihovo nasilje! In sicer: kolikor materijalno ne zmore in fizično, pa naj izpopolnjuje moralno I Iu za izvrševanje takega moralnega nasilja porabljajo narodi-kri viČniki orožje, ki nnj hi v resnici služilo modernemu boju: pleme* nitemu tekmovanju med narodi na poteh do kulturnega, socijalnega in gospodarskega napredku. Na kratko: n urod i, ki hoče j jo gospodovati, proatituirajo vzvišeni princip narodne obrambe in zlorabljajo sredstva kulturne obrambne oiv ganizacije v svrlio svojih, nasilnih i nt protimodernih aspiracij! Tak narod-krivičnik in nasilnik eo tudi nbši Italijani. Kukor Nemci, tako tudi Italijani zlorabljujo najkul-turnejše sredstvo za Človeško snovanje! — šolo! I > Seveda trde oni, da je njihova Lega le „obrambna organizacija", ki naj ohranja Italijanom, kur je njihovega; ali ta trditev je lažniva, je v qa-sprotstvu z dejstvi, ki jih gledamo dan za dnem okoli sebe. Njihova Lega ne služi v obrambo svojega, ampak pose- .^HARO^IINA ZNAŠA he»t»4^j<>l I kn« a ft| asi um ?w s*fM H m HP)^« m mfcS'i a* "3SMM? Mudili •i9fwmwdMMlnrn in uaarsi Odrttf Itov. se. tf* mg rturn ttnm T OSTfiEDNf BANKA ftESKVCH SPORITELEN r .vmSmjJ™ rim «•! PcaUroMo i. - - Tla Issvs IS. Vloge naknllllce l 4'/^/. poodpoVed-In na ttkM račun ) Sem SSku. Stalne vloge In vloge po fetoton raCaaa » ' po dogovor« najugodnejše m 7ADIJE n KAVCIJE v -IEmilCA. Urada« ar« ođ e. i s. v, top. 1« S Ji -1, p»p PODLISTEK. Rdeči mlin- Roman. Spiaal Xavier de ličntćpin Po preteku vefl Ur je vc£ na dvorišče stopiviih Oleb na Slo ravnokar opi< aano akupino. Med dodlimi je bilo nekaj Žensk, ki so takoj slutile, da mora biti mlado dekle hči starca ter da je radi amrti umorjenega očeta zadala največjemu obupu. Občutile ao najglobje sočutje žnjo. Ena žen »k je stavila z milim glasom do Pavline več vpraSanj, ni pa dobila nt-kakega odgovora. Bržkone ni deklici čula vpraSanj, ali pa ni umela besed. Na to jo je skuSala z nežno skrbjo Pavlina je doputtila to, Čim pokoncu, jo zopet padla na privzdigniti, pa je bila tla. Videč, da iz mladega dekltt-i ne apravijo ničesar, »o se žen»k«i zičele b& viti aedaj a starcem. Se je dihal, toda zelo slabotno. Drgnile so mu senca in mu dajale vonfati esence. Kmalu so opazile, da te mu stresajo trepalnico, in zdelo se pravice, svojo privilegirano pozicijo, svojo supremacijo nad drugimi, in med Moju p0 tuji „arodnuLti/taUtni'duš, narodi, kise bore za u vel javi jen je na- torej yiSku Taeh krivic |u grdob Jn čela enakosti in obatoje^ih državnih'ker je uk()( kakor smo rek)j gori( dft jo krivičnik tem silovitejši, čim krivič-nejŠa je njegovu stvar — imamo tudi razlago za res fenomenalno požrtvovalnost tržaških Italijanov, razlago za postanek onegu četrt milijona tržaškega za Legino nemoralne, nekulturne krivične namene!! zakonov 1 Oni prvi hočejo ohraniti uredbo superijornih in inferijornih narodov, drugi pa zahtevajo preuredbo, po kateri naj Žive narodi kakor enako vredni drug poleg drugega. Eni in drugi pa imajo občutek, da je ta boj med dvema velikima principoma — med srednjeveško pravico močnejšega in med moderno zahtevo po enakosti — prispel v akuten stadij, da se bliža ura odločitve. Psihologija človeka pa nam daje razlaga za dejstvo, da ravno oni, ki so bore za predprarice torej za krivico, najhuje napenjajo svoje sile, da bi nagnili zmago na svojo stran. Saj je že stara resnica v življenj«, kako teiko i n Mnogo uspešnejša nago ribje olje jo „Emuh'ja Scott" iz ribjega jetr-nega olja. Dokazi so na dlani i. 9. 'A uporabo aEmulri|a Scott4 ao odpravljeno vn težkoftj, med katerimi prmbno tt-žlc* prebava, zoperni okui in dnh. „Enulzija Scott*4 pa jo tako lahko prebavna in tako dobrega okusa, da ao jo lahko da tudi otrokom v povojih, ker jo ista posebno voliko vužnosti v času, kn ntroci delajo zob6. Naj so no dajo te laj otrokom navadno ribjo oljo, ampak .Emulzijo Scott- i« ribjega jetrnega olja, ki jo beli kakor mloko in ravno tako uspeina poloti kikor pozimi. Geos originalni ntoktmlci, ki na dobiva v vMh lekarnah Kron 2*S». d ko >e polije ftO vinarjev v tnamkah tvnlki „*icott A li wne O. a. b. H. III., DjU»i ter ne ob tej priliki nkl cuje ns U oglu, polijemo potom ene le<«rne, in ticer tamo enkrat, H*.eklenico emulzijo .S; tU" sa yo*lcuii>jo. (6) Domače vesti. Nil llf. planinski ples. Vabimo na III. planinski plosl Pripravili smo vse, kar naj pripomore do uspeha, a zagotovilo, di ae uresničijo vse te nato nade, leži v vaficin obisku, planinci, prijtelji i i narodno občin- v Trvta, jc, da se mu dolga nezavest bliža koncu. Res je udprl oči, zagledal poleg aebe Pavlino in z rado*t,o pogledoval nanjo, Mogel je potem jecljati svoje Ime In označiti svoje atanovanje, Ali kmalu je zopet-pal v nezaveat. Nekoliko trenutkov pozneje sta ga dva moža odnesla na nosilnici v rue de Vcnd6me in Pavlina je, dozdevno popolnoma brezbrižno in ne umevajoč, kaj sc godi pred njenimi o!mi, iledila nosilnici pevaje po ulicah v globoko žalost povitega mesta. Po preteku ene ure je doapel izpre« vod na vrt pred paviljonom in nosilca ata položila nosilnlco na tla. Le malo ur je potealo, in princali ao atari guvernanti očeta njene učenke morda mrtvega, to pa očividno blazno. Do ara žsnska je točila grenke aolzc, jadikovala in vila roke. Vendar pa pri vsem tem ni pozabila, kaj jej jc storiti v teh pretresljivih okoliščinah. Priredila je po-steljo v mali dvorani, da so položili nanjo gospoda Talbota, a »oaeda, pri kateri je bila ta Častit'ji'a, ali v pomanjkanju živeča rodbina v visokih čiilih, je hitela po zdravnika, Na arečo jc bil zdravnik jako upre< ten in izkuSen mož. Preis^al je bolnika in obraz se mu je zresn 1. — Kako ae vara zli? — jc vpra-Sala gospa Audouinova v skrbeh. — Madame, — je odgovoril, — aaj hočete, da vara povtm resnico? Ako ne naredi bog čudeži, je ubogi mož neiz ogibno izgubljen. Gospa Audouinova je sklenila roki in je vzdihnila globoko. Pavlina je Sc vedno pela. - Izgubljeni — je vzkiiknila gospa Audouinova. — Bog nam bodi niilo»tljivl Ali, s-'j 5j živi! Cemu nam jemljete vsako nado? — Seveda živi Sc. Toda n.i lobanji ima poSkodbo, ki jo smatram z i neozdravljivo, posebno p* v njegovi starosti. Operacije, ki bi bila spojena s straSnirni bolečinami, ne morem svetovati, ker ai ne obetam od nje prav nobenegi u«ptha. Vrhu trga pa bi jc tudi med dcsitimi mladimi, krepkimi možmi devet prav go tovo ne prestalo, (Dalje.) ZDRAVNIK » Dr. D. K ARAMA* (pMtjaiiaS u aoiraaj* bolautf ta m bolesni u dlkallh (pio ia aw) erdlnajt na tvojem stanovanju Cono It 12 od 11«* 4o lUs la od 4«/» do II* ' TELEPOH »77/rV. Jos. Koiiig na miki zobotehnik Trsi, ulicu San Mcoltf fit. 18./IL Spre jo tu a