Razne stvari. Iz domačih krajev. (Mil. knez in škofj so se v ponedeljek vrnili z Dunaja, kjer so se mudili pri škofovskih zborovanjih. (Imenovanje.) Gospod Anton Novak, dosedaj pisar pri tuk. okrožnem sodiš6u mariborskem je imenovan pomožnim uradnikom pri okrajni sodniji v Sv. Lenartu na Koroškem. — Svetnik nadsodiš6a v Gradcu Anton pl. Wurmser je imenovan predsednikom okrožnega sodiš6a v Celju. Kakor znano, je Wurmser velik politi6en nasprotnik Slovencev. Zraven tega pa listi tudi ni6 kaj laskavo ne pišejo o tem nemškem uradniku. »Slovenec« na pr. pravi: >njegove juristi6ne zmožnice ga ne usposobljajo za predsednika sodiš6a!« No, vsaj ve6ine spodnještajarskih nemških nradnikov ne bo nadkriljeval, Slovenci pa mu bodo tem lažje kos. — Gsp. dr. Franjo Pikl }e napravil odvetniški izpit v Gradcu in otvori pisarnico v Kozjem. (Skušnjo nčiteljske usposobljenosti) so naredili v Ljubljani gospodje ozir. gospice: Anica Ambruš iz LaSkega z odliko, Enrieta Berlic iz Pod6elrtka, Antonija Fuks iz Št. Jederte nad LaSkim, Marija Mikli6 iz Gomilskega, sestra Sebastiana Neuwirth iz Celja, Anica Pfeifer iz Št. Marjete pri Ptuju z odliko, Wildegarda Rieger iz Trbovelj-Vod, Franica Tajnik iz Št. Andraža nad Polzelo, Ana Zupan6i6 iz Št. Martina ob Paki. Samo za nemške šole je usposobljena Terezija AIi6 iz Vitanja. Nadalje so usposobljeni Ivan Polak iz Dola, Martin Slopšek od Sv. Duha pri Lu6ah, Jože Troha iz Zavr6a, Klot. Hiti iz Bizeljskega in Tilčika Vidmajerjeva iz Cadrama. (Slovenske občine in deželni odbor.) Mnogo slovenskih ob6in uraduje na Spodnjem Štajarskem v slovenskem jeziku z raznoterimi uradi, kar je tudi edino paraetno. Cesarski uradi dopisujejo vsaj deloma tudi v slovenskem jeziku našim občinam. Druga6e postopa deželni odbor graški. Ce slovenska občina zahteva od deželnega odbora slovenski dopis ali vsaj prestavo nemškega dopisa, zažuga deželni odbor zaporedoma občini kazen z 10 gld. 0b6ina se vstraši in reSi potem nemSki dopis, kakor ga more". Mislimo pa, 6e bi vse slovenske ob6ine na Spodnjem Štajarskem deželnemu odboru ne le samo dopisovale v slovenskem jeziku, temve6 tudi zahtevale od njega slovenske dopise, bi to napravilo ves druga6en vtis pri graški gospodi, kakor 6e se oglasi |vsakega 6etrt leta le po ena slovenska občina po slovenski dopis. Slovenski župani in okrajni na6elniki! Pošiljajte od zdaj naprej vse n e m š k e dopise deželnega odbora v Gradec nazaj ter zahtevajte slovenske dopise. Okoli 300.000 gld. pla6ujemo samo za deželne uradnike v Gradcu. Ali nimamo pravice zahtevati, da se nastavljajo kot uradniki tudi možje, ki znajo slovenski pisati? (Francelj Girstmajer) je v velikih škripcih. Dela se 6udovito nemškega, toda še vse premalo za njegove volilce v lipniškem okraju. V soboto so mu volilci izrekli nezaupanje v Lipnici, ker Se je vedno v nemški ljudski stranki, ne pa med Šenererjanci. Kadar volici poslancu izrečejo nezaupanje, tedaj je navada, da poslanec odloži mandat. Francelj pa no6e tega storiti, ampak v posebnem pismu prosi pohlevno in ponižno svoje volilee, naj mu dajo priložnost, da se pred njimi zagovarja. — To pa vendar ni moško prositi, in vendar še tako udano prositi ? Kje je nemški ponos? (Povišanje plač.) Ravnatelj celjske gimnazije g. Peter Kon6nik je pomaknjen v iesti plačilni razred. (Poroka.) Poro6il se ie dne 4. t. m. gospod Karol Sima, trgovec v Polj6anah z gospico Erno Elsbacher, h6erko veletržca v Laškem trgu. (Konec sveta) smo preživeli, in nikomur se ni zgodilo ni6esar. V Livornu je pa bil v nedeljo precej mo6an potres, ki je poškodoval nekoliko hiš in seveda tudi prebivalstvo hudo prestrašil, in sedaj si ne upa nikdo preno6iti v hišah, boječ se nadaljnih sunkov. Neka šivilja ie iz strahu, da bo konec sveta, zblaznela in skočila s 6etrtega nadstropja na cesto, kjer je mrtva obležala. (Katoliško delavsko društvo) je priredilo v prostorih botela »Stadt Wien« v nedeljo dne 12. t. m. za svoje ude zabaven ve6er. Obisk je bil tako mnogobrojen, da je bila velika dvorana skoro premajhna. To6ke so se izvajale prav dobro; druStveni diletanti so po mo6eh zabavali ob6instvo. Pevci so zapeli jedno nemško in dve slovenske pesmice, katere je ob6instvo burno odobravalo. — Ali bi se v tem društvu ne mogla o priliki prirediti poleg nemške tudi slovenska igra, katera bi seveda tudi našla mnogih gledalcev, ki bi bili gotovo hvaležni odboru, da jim kaj tacega nudi v materinem jeziku. (Nesreča.) Josip Budnar, poštni služabnik v Mariboru je peljal prete6eno nedeljo o poludne poštni vozi6ek 6ez tir. Stroj pride za njim ter ga s tako silo buti ob tla, da si je zlomil desno nogo in težko poškodoval na glavi. Do srede popoludne Se ni priSel k zavesti. Ponesrečeni služi ve6 let uže pri pošti in je bil Se le prete6eni teden definitivno nastavljen. Nesre6ni mož je poro6en. Želimo mu kot vrlemu narodnjaku, da se kmalu do dobra ozdravi. (Vrli šentiljski Slovenci) so se na nedeljskem shodu lahko prepri6ali o veliki koristi kmetijske zadruge. Upamo, da bo «Slov. Gospodar« lahko v kratkem prinesel veselo vest, da se je tudi pri Št. Ilju v Slov. goricah ustanovila prepotrebna kmetijska zadruga. Bratje ob meji, neustraSno na delo! (Ptnjski živinozdravnik.) Od Slatine se nam poro6a: Pred dvema mesecema se je prikazala v naši ob6ini svinjska kuga. Pri ve6 posestnikih so pobili vse svinje, bolne in zdrave, kakor to zahteva postava. Vsak lahko ume, da tega noben doti6ni posestnik ni gledal z veselira srcem, vendar ni prišlo do prepirov med niimi in živinozdravnikom, ki je za6etkoma bil iz Celja, pozneje pa iz Ljutomera, ker sta ta dva bila z ljudmi uljudna in veš6a slovenš6ine. Te dni pa je prišel ptujski živinozdravnik Tsch. in skoro pri vsaki hiši nastane prepir; in zakaj? Ker mu v prvi vrsti manjka znanje slovenskega jezika in vsled tega tudi razumljivo uljudno ob6evanje, lastnosti, ki sta dičili celjskega in ljutomerskega živinozdravnika! (Izvirek petroleja.) Iz Vitanja nam pišejo: Tukajšnji posestnik g. Matija Lorger je zapazil, da izvira že dalje 6asa v njegovem hlevu petrolej. Ljudje so prihajali in zajemali iz vrelca kamenito olje, katero njim je lepo svetilo. To je zvedel tudi najemnik vitanjskih fužin, žid dr. Miinzer. Kupil je od Lorgerja hišico s hlevom za 3000 gld., mož in žena pa dobivata do svoje smrti vsak po 200 gld. letnine, ako se spri6a po veš6akih, da je to res petrolejni studenec. 8oseda Lorgerjeva, g. Rajmund Hofbauer in g. Leopold Vodušek pa trdita, da se razliva v njunih kleteh iz sodov petrolej, ki ga zemlja popiva in kateri zopet izvira v Lorgerjevem hlevu. Ker bo dr. Miinzer pripeljal v kratkem v Vitanje strokovnjaka, se bo tudi pokazalo, kaj je na tem petrolejnem izvirku. (Iz t-elja.) Mesto Celje je izvolilo v okrajni zastop naslednje gospode: dr. Hinko Jabornek, dr. Juro Jesenko, dr. Avguštin Žurbi, Juro Skoberne, dr. Ivao Stepiinik in Oton Ambrožič. Sama slovenska imena, a vendar so vsi veliki Nemci! (Samovoljno postopanje celjskega okrajnega glavarstva.) Nek slovenski delavec, ki je hotel oditi te dni v rudokope na Nemško, predložil je pri tukajšnjem okrajnem glavarstvu svojo delavsko knjižico v podpis. Glavarstvo pa je podpis odreklo in delavcu naznanilo, da mu je na Nemško iti prepovedano — ker ne zna nemško. Kaj takega se dosedaj še ni zgodilo! Ali je že kdo slišal, da bi se bilo od izseljencev v Ameriko zahtevalo znanje ondotnega jezika? — Ne! In ali se Nemci u6ijo slovenskega jezika preden pridejo med nas? —- Tudi ne. Pa se tudi nikjer ne nahaja postava, ki bi to zahtevala. To postopanje celjskega okrajnega glavarstva je torei iako čudno in moramo mu prav razlo6no povedati, da tako dale6 Je ne sega njegova oblast. (Cehov gredd streljat!) Dne 8. novembra se je skoz naš kolodvor s popoldanskim brzoviakom iz Liubljane peljal cel vagon žandarjev na Ceško, da streljajo tamkaj na Cehe, kateri no6ejo upogniti svojega tilnika nemškim Prusakom in njih prijateliem. Kdor je videl ta vagon, vsakemu se je studilo nad takim nastopanjem naše vlade. Namesto, da bi Cehom zopet dala pravi6ne jezikovne naredbe, da bi dovolila 6eškim rezervistom se zglašati v materinem jeziku, pa naša vlada pošilja orožnike, da streljajo na nje. In zakaj ravno pošilja naše slovenske žandarje? Ali ho6e, da strelja brat na brata? Nemška grozovitost bo kmalu prikipela do vrhunca, vzbudila bo Slovane in potem . . . . ? (Oproščen.) Nemški študent Baloh iz Celja je bil obtožen, da je pri znanih izgredih proti Cehom metal kamenje, a celjsko sodiš6e ga je oprostilo. (Petindvajsetletnico župnikovanja.) V fari Sv. Janža na Dravskem polju je danes obhajal vele6. gosp. Janko Simoni6. Vodstvo župnije prevzel je dne 15. novembra 1874. Še mnoga Jeta! (»Knjižnico slovenskih iger«) bode pri6ela izdajati »Slovenska krš6ansko-socijalna zveza«. Koncem novembra izide prvi snopi6. Prinašal bode več iger resnih in šaljivih, primernih našemu Ijudstvu. Naša slovenska društva naj bi si že naprej naro6ila to izdanje in pristavila, ako žebš toliko iztisov, kolikor je v igri ulog. Zadoš6a naznanilo na dopisnici, naslovljeno na >Slovensko krš6ansko-socialno zvezo«. Iz drugih krajev. (lz Ljubljane.) V nedeljo, 5. t. m., so bile v Ljubljani v »Katoliškem domu» tri šaljive predstave. Dvorana dasi je zelo velika je bila vendar natla6eno polna. Igralo se je v ob6e jako dobro. Zbrano ob6instvo je navdušeno ploskalo spretnim igralcem. Igre, ki se bodo tiskale, zelo priporo6amo zlasti vsem krščansko-socialnim društvom, pa sploh vsem Slovencem, ker so prav šaljive in zabavne ter poleg tega ne zahtevajo dosti oseb in priprav. Mislimo, da bodo te igre jako prav prišle tudi vsem bralnim društvom po deželi. Torej naro6ujte jih v obilnem številu in se za nje hitro oglasite, da se bo vedelo prinieroma v kobkem številu se naj tiskajo. Pri omenjenem zabavnera ve6eru pa sem se tudi prepričal, kar mislim, da vas bo Stajarske Slovence zanimalo, da je ljubljansko ob6instvo zelo navdušeno za krščansko-socijalno stvar in da torej ne drvi vse tako brez premisleka za mokra6i in liberalci! (Vseslovenski delavski shod), ki bo spopolnil krš6ansko-socialno organizacijo, se bode vsekakor vršil o Boži6u v Ljubljani. V 6etrtek ie imel pripravlialni odbor prvo sejo pod predsedstvom dr. Kreka. V kratkem dobe krš6ansko-socialna društva in tudi razni naSi somišljeniki vabila in potrebna pojasnila. Kdor bi želel kakih podatkov, naj se obrne do 6. g. Luke Smolnikarja, stolnega vikarja v Ljubljani. S sklepi vseslovenskega delavskega shoda se bode pri6ela nova doba krš6ansko socijalnega gibanja mej Slovenci. Važnost vseh obravnav zahteva, da se soraišljeniki shoda udeleže v najobilnejšem številu. (Koroške novice.) Državni slovenski poslanec gospod Lambert Einspieler je imenovan stolnim proštom v Celovcu. — Za nemški šulferajn razvija na Koroškem najve6jo živahnost gospa Knapi6, žena c. kr. učit.eljiš6nega voditelja. Gospa Knapi6 zavživa kruh, ki ji ga pla6ujejo tudi slovenski kmetje, zato bi bilo dobro, da se nekoliko premaguje. — Narodna šola v Št. Rupertu je dobila tretji razred in pravico javnosti. (Iz južnih krajev.) V Škednju pri Trstu ie umrl bivški škof tržaško-koperski in naslovni nadškof peluzijski dr. Ivan Glavina ter bil v6eraj pokopan v kapeli kapucinske cerkve v Trstu. — Zavod sv. Nikolaja v Trstu, ustanovljen v varstvo službujo6e mladine, vrlo napreduje in se lahko ponaša že z lepimi uspehi. (Slučaj kuge v Trstu.) V Trstu se je primeril slu6aj najstrašnejše vseh nalezljivih bolezni, namre6 slu6aj kuge. Z ladijo >Polis Mvtilene« je prišel v Trst mornar, ki je bolan v bolnišnico prenešen, kmalu umrl. Preiskava je dokazala domnevanje, da je mož umrl za kugo, vsled 6esar je vlada poklicala v Trst višjega sanit. svetnika profesorja dr. Weixelbauma, da stvar preišče. Ta slu6aj je prebivalstvo zelo vznemiril, osobito, ko je zaznalo se, da \e tudi na Lloydovem parniku »Berenic« se primeril slu6ai kuge. — Previdnost bi bila na vsak na6in zelo na mestu. (Vojak nstrelil tovariša.) V Kutni Gori je ustrelil infanterist Kolan 21. pešpolka spečega tovariša Nedveda. Tretji infanterist Krupi6ka se je vsled strela zbudil, zato je Kolan ustrelil še nanj ter ga teško ranil. Morilca so zaprli. Bil je radi desertacije že ve6krat kaznovan. (161eten morilec.) Iz Siebenhirtena poro6ajo, da je 161etni mesarski pomo6nik Riittl v nedeljo zve6er po6akal 191etnega opekarskega delavca Artnerja ter ga osuval z nožem tako, da je malo ur kasneje napadenec umrl. Artner je bil marljiv delavec, ki je skrbel za svoje stariše. (Velika nesreča na železnici.) Iz Petersburga javljajo, da je pri postaji Oslipowicze sko6il vlak s tira. Sedem oseb je bilo ubitih, devet teško ranjenih. Stroj in 14 vozov je razbitih. (Ljudsko štetje) se kmalu za6ne. Do zadnjega decembra 1900, mora biti štetje dovršeno. «0b6evalni jezik« bo zopet limanica, na katero se ujame ve6 nezavednežev Slovanov! (Castnik — tat.) V sredo zve6er so zaprli na Dunaju — v «Korošici» — poro6nika Maksimiljana Machalitzkega radi tatvin. Hodil je k zlatninarjem in navidezno kupoval prstane. Vedno pa je odšel, ne da bi bil kaj izbral. No, odnesel je tako pri raznih tvrdkah nekaj dragocenih prstanov, mesto katerih je položil ponarejene. Pri poro6niku so dobili večjo svoto denarja, mnogo prstanov in fla^on parfuma, katerega je tudi ukradel. Mož boluje menda na kleptomaniji. (Uboj pri Čedadu.) Pri Cedadu na Bene6anskem se je zgodil izreden uboj. Žena je ubila s sekiro na polju svojega moža, ki je bil odšel pred leti od doma ter se je sedaj kar naenkrat vrnil — nenadoma za ženo, ki si je med tem 6asom zbrala druzega ljubimca. V zvezi z umorora stojita tudi ljubimee in sin ubitega, kakih 18 let star mladeni6, katera sta mrtvega moža prenesla s polja na cesto ter položila poleg njega zavoj sladkorja, 6eš, da se bo mislilo, da so ga ubili financarji. Sodnija pa je prišla na sled brezsr6ni ženi, katere obleka je bila s krvjo napojena. Vse tri zlo6ince so odvedli v zapor. Ni6 ni tako skrito, da bi ne postalo enkrat odkrito! (Dva litra vina v petih minntah izpil) Na Dunaju je sedela večja družba gospodov v neki gostilnici. Za šalo so stavili s 251etnim trgoveem Kunkejem, ali je možno izpiti dva litra vina v petih minutah. Kunke je dobil stavo. Izpil je vino še prej, toda takoj nato se je onesvestil in zbuditi ga niso mogli. Odnesti so ga morali v bolnišnico, ker se je z alkoholom zastrupil. (Roparski nmor.) Iz Vratislave poro6ajo: Na avstrijsko-ruski meji, v Graniei se je zgodil le dni zvečer grozen roparski umor. Posestnika posojilnice Emanuela Schneiderja, ki se je vozil vsaki dan v Granico v svojo menjalnico, }e neznan zlo6inec ranil smrtno ter ga oropal 14.000 gld. Schneider je umrl. (Delavsko mesto.) Ogerski trgovinski minister namerava sezidati za železni6arje 2000 hiš pri Budapešti. Tako bi v budapeštanski ob6ini bilo posebno delavsko mesto, in sicer največje, kar jih je doslej v Evropi. Na6rti so potrjeni. Vsak luksus je izklju6en, a stanovanja moraja biti popolnoma primerna zdrav. predpisom in potrebam raznih delavskih vrst. Preskrbljena bodo s kanali, elektriko, vodovodom itd. Za tovarniške delavce se namerava sezidati mesto s 4000 hišami, kar pa še ni gotovo. — V Ljubljani si morajo delavci preskrbovati vse sami. Ob6inski zastop nima smisla za socijalno delo. Minisler Dipauli je dal sicer podporo za delavske hišice, a pod sedanjim ministerstvom bo težko kaj dose6i. (Anomalokoraks) se imenuje tič v Indiji, ki je še veliko bolj tatinski, nego naša sraka. Krade vse brez izjeme. Zavoje odpira s kljunom in pobira iz njih žreblje, nože, sploh vse, kar dobi, in nese v svoje gnezdo. Nedavno je sedela vesela družba na vrtu. Kar pade rned njo nož iz zraka. Prestrašeni se ozro kvišku in vidijo nad seboj leteti anomalokoraksa. Vkradel je kuharju nož, ki mu je bil pretežak, in je padel iz kljuna. (Belgijski kralj in postajni načelnik.) Na nekem incognito potovanju si je belgijski kralj Leopold brzojavno naročil svoj dvorni vlak ter se nepoznan podal na železni6no postajo dotičnega kraja, da se odpelje z vlakom v Bruselj. Toda peron je bil za ob6instvo zaprt. »Pardon, monsieur, nih6e ne sme na peron, dokler ne odide kraljev vlak«, nagovori postajni na6elnik kralja-neznanca. Navidezno grozno nejevoljen je sklenil Leopold malo pošaliti se s strogim uradnikom, ter jel z vso silo riti mimo njega skozi izhodna vrata. »Pro6 s poti!« zakri6i uradnik, ki je imel že itak dovolj opravka. Naš neznanec se pa odreže: >S tem vlakom, ki tam stoji, se ho6em peljati. Radi Vas ga ne maram zamuditi«. »S tem vlakom se ne morete peljati, gospod, to je dvorni vlak«. »To rae prav nič ne briga in ko bi bil ludi carjev vlak«, se odreže nejevoljno kralj in pahne od sebe nadležnega uradnika. »S tem vlakorn bom zapustil to gnjezdo, 6e se še tako togotite«. To je bilo uradniku preveč. Prime usiljenca za roko ter ga odvede z besedami: »Tukaj samo iaz zapovedujem in 6e se tako ne spravite s poti, Vas s silo iztirara s kolodvora«. Energi6no se je postavil kralj Leopold in strogi na6elnik je že hotel izvršiti svojo grožnjo, kar pride kraljev adjutant ter nagovori neznanca z >Vaše Veli6anstvo!« Kdo je bil bolj poparjen, kakor načelnik, kralj mu je pa smejož se podal roko v priznanje njegove velike vneme za službene dolžnosti. (Eapela cesarice Elizabete v Genevi.) Duhovnik Blanchard, spovednik Lucchenijev, je sklenil z mestnim zastopom pogodbo glede odstopa sveta za gradnjo spominske kapele. Društvene zadeve. (Pevsko in bralno društvo ,Mariborc) v Mariboru napravi dne 3. decembra t. 1. Miklavžev ve6er v Narodnem domu. Spored objavimo prihodnji6. (Politični shod pri Sv. Marjeti ob Pesnici) priredi v nedeljo dne 25. novembra jareninsko politično društvo. Nastopijo trije govorniki, med njimi veleposestnik Franc Mlakar iz Hošnice pri Slov. Bistrici. Shod bo zelo zanimiv. Marjetčani, Peterčani in drugi sosedje tedaj pa le vsi k Sv. Marjeti! Natančneji vspored objavimo prihodnji6. (Slomšekov večer) s slavnostnim govorom, z deklamovaniem Slomšekovih pesmij, s petjem, tamburanjern in tombolo priredi «Kmetijsko bralno društvo v Gornji Radgoni* v nedeljo dne 26. novembra v gostilni «K angelju>. Začetek ob 4. uri popoldne. K obilni udeležbi vabi odbor. (Bralno društvo pri Sv. Benediktu) v Slov. gor. se ustanovi dne 19. novembra po ve6ernicah v Selakovi gostilni s sledečim vsporedom: 1. Nagovor predsednika osnov. odbora. 2. O ljubezni do domovine in svojega naroda (govori dr. R. Pipuš). 3. Razlaganje pravil. 4. Vpisovanje udov. 5. Volitev odbora. 6. O kmetijskih zadrugah (govori g. J. Ka6). Vmes tamburanje in petje gornjeradgonskih tamburašev in pevcev. K obilni udeležbi vabi osnovalni odbor. (Bralno društvo v Cirkovcah.) V nedeljo dne 12. novembra se je ustanovilo bralno društvo v Cirkovcah. To društvo je bilo potrebno in se je od vseh strani teško pogrešalo. V nedeljo po ve6ernicah se je zbralo toliko mož iz vseh vasij, da je bila šolska soba polna in so morali nekateri celo na hodniku stati. Ko so se njim prebrala in razjasnila društvena pravila, se je oglasilo nad 60 posestnikov, kateri so bili v društvo sprejeti. Potem se je vršila volitev odbora. Vse se je vršilo mirno in v najlepšem redu! Ako bode izvoljen odbor novo druStvo dobro vodil, bode se druStvo tudi lepo razvijalo. Denarne podpore mu ne bode manjkalo. Kajti darežljivost za novo društvo je bila že prvi dan velika, kar je dandanes redka prikazen. Tedaj na delo in Bog daj svoj blagoslov! (Vabilo) k zborovanju obeh podružnic sv. Cirila in Metoda v Št. Juriju ob juž. žel. v nedeljo, dne 19. novembra t. 1 ob 4 uri popoldne v gostilni g. F. Černovšeka. Po zborovanju prosta zabava s petjem in godbo. K obilni udeležbi vabita vljudno odbora. (Bralno društvo na Frankolovem) je zborovalo v nedeljo dne 5. novembra 1899 po ve6ernicah v šolski sobi. Govoril je dež. potovalni učiteli g. Martin Jelovšek o živino- reji vob6e. Njegovemu jako navduševalnemu govoru so sledili poslužalci z vidnim veseljem. Posebno zanimala jih je mlekarska in bikorejska zadruga. Gospodu govorniku izrekamo tem potom prisr6no zahvalo. V nedeljo dne 12. novembra 1899 konštituiral se je novi krajni šolski svet na Frankolovem. Na6elnikom je bil izvoljen gsp. Dominik Bezenšek, namestnikom pa Jurij Petelinšek. (V Konjicah) ima tamošno »kat. pol. društvo« zadnjo nedeljo pa binkoštih dne 26. novembra 1899 ob 3. uri popoldne v svojih navadnih prostorih ob6ni zbor. Razgovarjalo se bode o politi6nera položaji. Potovalni ueitelj g. Mart. Jelovšek bode nadaIjeval hvalevredni pouk o živinoreji. Društveniki imajo pravico. prijateljev našega društva seboj pripeljati. Odbor.